Pieve d c.* Tcimezzc-u, Humin Čedad Aviario Cordenons || Sacile Codroipo Latisana Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Cento corr. post.): Videm, št. 24/7418. MATAJUR GLASILO BENEŠKIH S SLOVENCEV Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir — letna 600 lir — Za inozemstvo : polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir razpravlja avtonomiji nevtralnost in nepolitičnost, tudi če si bi jo lahko subjektivno predstavljali. Po našem mnenju obstaja neka prava pot, ki bi jo lahko ubrali in ta pot je naslednja: 1) imenovati je treba odbore za proučevanje z nalogo, da izrečejo svoje mnenje o temeljnih točkah bodočega Statuta ; 2) člani teh odborov morajo biti direktni in kvalificirani zastopniki prebivalstva vsega deželnega teritorija, brez kakršne koli izključitve; 3) ker je znano, da je v predalih notranjega ministrstva v Rimu že pripravljen nek Statut in da so pripravljeni tudi spreminjevalni predlogi pod obliko drugih načrtov, ki prihajajo iz najrazličnejših virov, bo dobro, da se pri tej stvari postopa previdno, brez pretirane naglice. Postopati je treba metodično, da bi ne prišli do takšnega rezultata, ki si ga morda nekateri želijo, da bi nam naprtili nek že pred leti izdelan statut, kot sad proučevanja nekih odborov, ki naj bi se, ali pa so se že ustanovili. Z drugimi besedami: v resnici je potrebno priti do tega, da se izvede Posebni statut še. tekom tega leta, toda pri tem je treba paziti, da se izognemo taki naglici, katera bi koristila načrtom tistih ozkih krogov, ki so vajeni komandirati brez nadzorstva. To pravimo mi, ki se ne borimo od danes za te ideje in za te zamisli v našem listu, ampak smo se borili mnogo prej kot so se drugi odločili, da se bodo zganili iz svoje rezerviranosti in molka. Pristavljamo to, ne da bi iskali kakšno priznanje, ampak samo za to, da bi zagotovili našim čitateljem, da naš nasvet k previdnosti nima kakšnih zahrbtnih namenov, ampak smo ga formulirali v želji, da bi bila deželna avtonomija izvedena in sicer izvedena dobro. Finalmente si discute di autonomia regionale l!l!l!lllìl!l!l;l!lil!lllll!lllllll!)llll:lllll!il I MIlMIlllllllllllllIlilll.lllllilllllllllllllDIIIIMlllMIIillilJlllllllllliliItlilllillllliItliM.lil;! lll;l!l!lllilJI!|j|!l!lll!l,l!l!ltlll;|i|l|i|jE • I* ij n vi < m ••• Končno je uradni list objavil podatke o stalnem prebivalstvu v občinah Beneške Slovenije na podlagi ljudskega štetja od 4. novembra 1953. Končno smo lahko prišli do grenke ugotovitve: prebivalstvo Beneške Slovenije se je v teh zadnjih letih ponovno zmanjšalo. Krivdo za to nosi gospodarska kriza in tisti pojav razljudenija gorskih predelov, o katerem smo že večkrat obširno pisali v našem časopisu. Razen Rezije, so imele vse druge občine znatno nazadovanje prebivalstva. Najmanjša občina Beneške Slovenije je še vedno ostala Dreka s svojimi 1.242 prebival,ci, največja pa je Rezija. Tipana je padla pod 3.000 prebivalcev, kar pomeni, da bo na prihodnjih upravnih volitvah, kot predpisuje zakon, sedelo v občinskem svetu ne več 20, am- pak samo 16 občinskih svetovalcev. Ce se bo nadaljevalo s tem korakom, bo zapustil gorske predele dober del današnjega prebivalstva, življenjski pogoji so preveč težki, da bi mogli upati ne morda na kakšno povečanje prebivalstva, ampak niti na to, da bi dosegli tisto število ljudi, ki so živeli tod pred 50 leti. Zato je potrebno, da se podvzame take mere, ki bodo ustavile ta negativni pojav, ki grozi, da bo nekoč privedel do razljudenja te dežele, ki bi lahko napredovala če bi bilo le količkaj dobre volje na strani vlade. Dovolj bi bila. primerjava z drugimi predeli gorskih krajev, ki so kot naši v sklopu alpskega polkroga., kateri loči Italijo od drugih držav. Podrobnejše bomo pisali o tem problemu v prihodnji številki »Matajurja«. La campagna per l’autonomia regionale è entrata da poche settimane in una fase di pieno sviluppo. Si tratta, in verità, di manifestazioni che provengono da partiti politici, più precisamente dai loro organi direttivi, ma che nel complesso non riescono ancora a concretarsi in formulazioni o in indicazioni suscettive di costituire la base sicura di una costruzione del nuovo ente territoriale, la quale corrisponda alle effettive esigenze di vita della futura Regione: si tratta, in altre parole, di manifestazioni che non escono dal quadro agitatorio ed elettorale consueto nella vita politica italiana di questi ultimi anni. Una delle caratteristiche più evidenti di questa particolare situazione — e che non mancherà di essere subito avvertita da chi ha seguito da vicino la vicenda delle altre Regioni che hanno ottenuto uno Statuto speciale — è che oggi nella nostra Regione, a differenza di quanto accadde nelle altre or ora nominate (Sicilia, Sardegna, Trentino-Alto Adige, Valle d’Aosta), ognuno dei movimenti e dei1 partiti procede, per così dire, in ordine sparso e per proprio conto, forse più preoccupato di non perdere un’aliquota del proprio elettorato, che di portare un effettivo contributo alla soluzione dei problemi che sono connessi con l’istituzione di una regione. Si dirà che tutto ciò è rigorosamente determinato dalla situazione interna del Paese, dove da, una parte sono schierati i partiti di governo, dall’altra i partiti di opposizione e che un dialogo tra i medesimi non è possibile. L’argomento ha il suo peso, se riferito alla, situazione generale, e cioè al centro, ma non è decisivo, se riferito, invece, al problema della regione. ne glede na to, da čestokrat gre za Vdo-izvedence, moramo poudariti, da ,!e tako njihovo stališče absurdno in Naivno. Absurdno, ker, zvedenci, če so v ksnici talci, imajo samo pravico sodelo-®ti pri rešitvi glavnih problemov, naiv-0 ker nikoli ne more obstajati njihova r.... BRDO ZAVOJ LJUBEZNI U SMART Ljubezen je bolezen, na pravi neka slo-vejska ljudska pjesem; judje no hredó u smart itako zavoj bòli tej zavoj Iju-bezn. Itako nesrečno ljubezensko bóu e móu še Lino Lovo, star 29 ljet, domà taz Zavrha. Vjenahti e preživu še kar kon-tento, a drugi dan e dišperou. Uzàu e sklop an se ustrjelu naraunost tu sarce. Reštu e martu ta na kolpu. NOU VOZNI RED VIDEM-CENTA S parvim ženarjem e stopu u veljavo tale vozni red na liniji Videm - Centa: Odhod iz Vidma: 6,10; 7,15; 8,20; 10.00; 11,20; 12,15; 12,30; 13,30; 14,30; 16; 17,30; 18,00; 18,35; 19,40; 20,45; 23,30. Od dje-launikih bo vozu namesto tramvaja ob 12,15 an 18,00 uri autobus. Vožnja ob 23,30 pa bo samo ob nedejah. Prihodi u Videm: 7,05; 7,45; 8,10; 9,10; 9,55; 10,50; 12,10; 13,20; 14,20; 14,55; 15,20; 16,50; 18,20; 19,25; 20,30; 21,35; 1,15. Ob djelaunikih bo vozu namesto tramvaja ob 8,55 an 14,55 uri autobus. Vožnja ob 1.15 uri bo samo ob nedejah. GORJANI Breg u če mjeti škuolo ? Smo čull pravit, k’ governo e stančjou soute za narditi škuolo tu naši uàsi. S škuolo urét no če narditi še azilo. Bal to bó almankuj rjes! Naši judje no ne čakajo ure, k’ njih otroci no morita se učiti tu njim lokalju, k’ u bodi urjedan imanu škuole. Fin do n às so se muorli učiti po privatnih hišah, učasih cjeló ta nad kakim hljeuàm. Smo žej tu ’dnej uàsi, k’ na njema cjeste an k’ na je od-cjepjenà od sveta, brez majedne komo- » /muaz % » N H Ao A I % ditadi, za te k’ no ne vjedó čemo povje-dati k’ ve njemamo nančej električne luči, almankuj no nam no škuolo. Upajmo, k’ novica od tega štancjamenta na bodi resnična an k’ na ne bodi koj na obeča za nas potolažiti. Z obečamo no nas tolažijo žej 50 ljet. SPET SO ZAČELI Z UPRAŠANJEM RAZPUSTITVE NAŠEGA KUMUNA Spet so začeli uhanjati kampanjo za priključiti naš kumun Rtnju. Ne vjemó kuó no majó mjeti za ne interese tezje, k’ no se tekaj honijo za naš kumun uničiti. Smo se tekaj toukli za beti sami, smo se zadenili sóuse speže, smo plačali sóuse debite, k’ e nam jih Rtinj pustu, anjelé bi muorli spet sóuse podrjeti an se pokloniti kumunu, k’ za nas u nje maj neč naredu. Ne, tole manovro ne bomo sm jeli pustiti, k’ na se uresniči, če to tikeremu bo-dé tu oči zavoj tega, k’ tu našim kumunu ve marnò domače može, brez partida, an predusem onešte, naj se uzome horé an hre pod Rtinj' Tam dole u že videti kako u če beti ljepo pomoužen s tasami, kako u če beti ljepo ospelan, saj smo je provali cjelih 20 ljet. Mi čemo sami stati, tu naši mizerji. im m mm n n iimiiiiMmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiisiiiiiiii l1 m n u n 11 lilii-urinm in PUNTO E DACCAPO, ovvero la forza dell’abitudine Il quotidiano di Trieste, »IL PICCOLO«, nel riferire notizie circa la commissione jugoslava che, com’è noto, si trova a Udine per elaborare un accordo sui piccolo traffico di frontiera con la parallela commissione italiana, non ha voluto perdere l’occasione di sfogiare il suo livore nazionalista e fascista. Nessuna meraviglia, per questo ! Ognuno segue la sua vocazione : i maiali, ad esempio, diguazzano volentieri nel brago e lo trovano delizioso al confronto di ogni altra possibile raffinatezza. Ma ciò che dà nell’occhio e veramente preoccupa, nell’anno di grazia 1955, dopo quel pò pò di storia che abbiamo visto tragicamente dipanarsi negli ultimi trent’anni, è lo stile di questi messeri dall’anima di provocatori professionali, dal cervello di una stupidità sconcertante e sicuramente invidiabile. Ebbene, sì, nel 1955 si può ancora scrivere senza arrossire; »noto per la sua attività antinazionale«. Come in un 1930 qualsiasi, sotto gli auspici del Littorio! Tale e quale, senza modifiche. Senza arrossire, dicevamo, et pour cause! Chè, per quanti hanno fatto l’amara esperienza del regime d’infausta memoria, ha un segno ahimè troppo preciso quella frase, il senso di una motivar zione di condanna ad opera dell’infausto tribunale della Nequizia fascista, il senso di un rapporto di polizia steso al termine di una inchiesta, l’arma abietta che servi alla dittatura per stroncare ovunque ogni legittima resistenza. I risultati furono, sul piano storico, quelli che furono e noi oggi ci troviamo ad assaporarne le conseguenze, e quali! Ma, non ultima conseguenza, vediamo,' purtroppo, riaffiorare i vecchi arnesi del-l’OVRA, chè diversamente non possono chiamarsi coloro che usano lo stesso frasario da rapporto segreto, che fu la sintesi di una tronfia mentalità liberticida, che fu il segno di morte della vita politica italiana, l’alito nauseabondo della belva che voleva incatenare ed inchiodare la pena e il tormento dell’uomo alla rupe del silenzio. Stara navada, železna srajca Tržaški dnevnik »U Piccolo« ni hotel izgubiti prilike, da bi ponovno pokazal svoj nacionalističen in fašističen bes, ko je poročal o jugoslovanski komisiji, o kateri je znano, da se nahaja v Vidmu, kjer se vršijo pogajanja o sporazumu v malem obmejnem prometu z neko italijansko, v ta ramen določeno komisijo. Nič čudnega ni pri vsem tem ! Vsak sledi svojemu poklicu in nagnenju: prašiči n. pr. zelo radi brodijo po blatu in jim bolj prija kot kakršna koli rafiniranost. Toda kar bode v oči in kar nas vznemirja v gospodovem letu 1955, po vseh tistih zgodovinskih dogodkih ki smo jih videli kako so si tragično sledili v zadnjih 30 letih, je slog teh gospodov z njihovim značajem poklicnih izzivačev, in s tako neumno glavo, da vzbuja že kar presenečenje. Pomislite, da se v letu 1955 še vedno lahko zapiše brez da bi zardeli: »Znan po svojem protidržavnem delovanju«. Kot se je delalo leta 1930, pod okriljem liktorskega snopa! Prav tako in brez kakršne koli spremembe. Ne da bi zardeli, smo rekli, et pour cause! Ta fraza ima za tiste, ki so imeli grenke izkušnje z nekdanjim režimom nesrečnega spomina, še preveč točen pomen, pomen motivacije, ki jo je dajal zloglasni tribunal fašistične nesramnosti, pomen policijskega poročila, ki je bilo napisano ob zaključku kakšne preiskave; to je bilo podlo orožje, ki je služilo diktaturi za zatiranje kakršnega koli legalnega odpora. V zgodovinskem merilu so bili rezultati taki, kot jih vsi poznamo in danes moramo nositi posledice, in kakšne posledice! Kot posledico, ki ni naj zadnja, vidimo žalibog, da se zopet pojavljajo stari predstavniki OVRE, ker drugače ne moremo imenovati tiste, ki še vedno rabijo isto izrazoslovje značilno za tajna policijska poročila, ki je bilo značilno za podlo in protiliberalno mentaliteto, ki je pomenila smrt za italijansko politično življenje in odvraten smrad zveri, ki je hotela prikleniti in pribiti boj in trpljenje človeka na skalo molka. SV. LENART Asfaltiranje cjeste Sv. Kvirin - Skrutovo Zvjedal smo, de boju u kratkem začeli z djelom za asfaltirati cjesto, ki peje od mòsta Sv. Kvirina u škratovo. Pokrajinska uprava (Amministrazione Provinciale) je za ta djela že nakazala 4 milijone lir za začetek. Zima je Ijepa, zatuó mislimo, de se lahko djela začnejo preča an de boju dal djelo domačim, ki jih je tanka j brez djela. OšNJE — Dne 27. decembra je naša vaščanka Marija Kontova rodila 'dnega Ijepega puobiča. Novorojenčku an materi use narbuojše! KOZICA — Dne 27. decembra nas je za večno zapustiu naš vaščan Tomazetič Doro, star komaj 44 ljet. Renki Doro je biu priden an pošten človek an od usjeh parljubljen. Renki mož zapušča mlado ženo an dva otroka, katjerim izrekamo naše sožalje. SOVODNJE SMRT ZAVEDNE SLOVENKE Iz Polave nam je paršla žalostna vest, de je na sv. Štefana dan umrla 72 ljet-na Trašnjak Tonina, Tomažinova po domače. Družini renke Tunine izrekamo naše sožalje. SREDNJE Požar u Srednjah Naš vaščan Bukovac Anton je utarpù zlo veliko škodo zavoj požara, ki ie na-stau u seniku. Pogorjelo mu je 30 kuin-talu sena, hljeu, en prašič an use kmetijsko orodje. UZDARŽEVANJE CJESTE ZAMIR-SREDNJE U ljetošnjem ljetu bo skarbjela pokrajinska uprava (Amministrazione Provinciale) za uzdarževanje cjeste, ki peje iz Zamira u Srednje. MELINA — Uso našo vas je zlo razžalostila novica,- de je umrla parljubljena deklica. 17 ljetna Gorjup Kristina. Operirana je bla u čedadskem špitalu. Mjedi-hi so nardili use kar so mogli, de bi jo ohranili par življenju, a ni neč pomagalo. Mlade Kristine ni več ! žalostnim staršem an sorodnikom izrekamo naše sožalje! AHTEN Z VRELO VODO SE JE OPARILA Pred dnevi se je zlo močno oparila z vrelo vodo mala komaj 9 mjescu stara Alfonsa Skubla iz Subida. Medtjem k’ je mati kuhala je u ’dni roki daržala otroka. Nesreča pa ne počiva, kar je mati odstavjala lonàc vrele vode, jo je morebit speklo an poparila otroka. Otroka so šobit pejali tu špitau, kjer se bo muoru zdravit najmanj mjesac dni, če ne pridejo komplikacije. Matere bodite previdne, nesreča pride kar jo najmanj parčakujete! NOU DOKTOR Povjemo ljepo novico, de se je diplomira u medicini an kirurgiji naš vaščan Del Negro Umberto. Novemu doktorju čestitamo! Milin i n 11 m 11111 h Mil i limili limi nnnn m 111 m i iii i ČEDAD Iz občinske seje Na zadnjem zasedanju kumunskega konsejà so se med drugim narbuj intere-sirali kakuó bo rešeno uprašanje malega obmejnega prometa (piccolo traffico di frontiera) med Italijo an Jugoslavijo. Kamunski konséj je za tuo, de bi se naši ljudje iz Nediške doline povezali z bližnjimi kraji onkraj kunfina. Tuo bi bluó rjes potrjebno, ker samo po tej poti se bo moglo zbuojšat gospodarsko stanje Nediške doline. GRMEK SMRTNA KOSA GORENJE BRDO — Ljetos je Aninova družina preživjela zarjes žalostne praznike. Prù na Božič je u zguodnjih jutranjih urah urnru oče Rutar Vincenc, star 67 ljet. Mož se je biu še 16. decembra ponesreču par djelu. Kar je ta dan napaju par koritu ga je krava osuknila u zid, de si je ubogi Vincenc globoko pre-sjeku glavo. Udarec mu je pouzročiu notranjo emoragijo an tuo je bla zanj smrt. O očetovi nesreči so bli šobit informani njegovi sinovi, ki djelajo po svjetu, an so paršli darmi. Pogreb dragega renkega je biu 27. decembra, kjer je blo zlo dosti domačinu, saj je biu mož poznan delčč na okuole kot delaven an pošten človek. Družini izrekamo naše sožalje. HOSTNE — Na zadnji dan starega Ijeta je umrla u videmskem špitalu naša vaščanka 63 ljetna Primožič Antonija, čukova po domače. Pokopali so jo u Vidmu. Njenim sinovom, ki so u Belgiji na djele, izrekamo naše sožalje. 111111 hm 11111111111111 m 11111 lini i iiii i lil i miiiim m iiii : i n n miiiiii i i.i 11 n iiiiiiiiiin.i m iiii i i i i i i i ih ii DREKA Potovanje po dreških vaseh šu sem po dreških vaseh, de bi zvjedu kaj novic za Matajur. Ušafu sem človje-ka, ki mi je povjedu kar vam sada napišemo : »Kaj pravita« mi je jau, »de vam iz Dreke pošiljamo malo novic? Jest vam povjem adnó, ki gotovo spravi use Dre-čane u smjeh. Prebjerali smo na Matajurju, de se je u Topolovem rodiu »papežu« sin. Pa še tale. U dreški vasi par Brnjaku se je rodiu mjesca decemberja te trinajsti Miklauž. Usi vjesta, de Mi-klauž je biu škof an jest mislim, de trinajst »škofu« lahko izvolé adnegà »papeža. Po moji strani jest imam rajš Mi-klauža kot topolouškega »papeža«. Miklauž parnesé usako ljeto kaj otrokom, topolouški »papež« ni nikdar nič dau. Povjem vam še, de na sveto nuoč smo imjel tle par Devici Mariji pjeto mašo. Dosti je bluó ljudi, ki so paršli od usjeh kraju, de bi počastili spomin Kristusovega rojstva. Prazniki so končal, a mi Dre-čani smo se veselili še tri dni po božiču. Tudi jest sem se veseliu an paršlo mi je na misu, de bi ŠU še h Trinku k žefutu, de bi se ga tudi tam par njem privošču en par glažu, saj pravijo ljudje, de žefut ima zmjeram dobro vino. Kadar sem paršli tja pod lazesko vas, sem vidu tole čudo: vidu sem te mladega Kristusa, ki je nosu gnoj u njivo. Zlo sem se za-čudu an vesjeu sem biu, de sem ga. vi- Il|il!l'l1ii| I I I I I I I I I I I I I I I I I I || II MillllllUIIIII ' I I I I I I I I I I I I I I I SV. PETER SLOVENOV Župani nedišhilt dolin par prefektu Ni dougo od tega, de so šli k videmskemu prefektu usi župani an občinski sekretarji, de so tam povjedali kakuó velike so potrjebe za zbuojšat cjeste u Ne-diški dolini. Za uzdarževanje cjest, ki pejejo od mosta par Sv. Kvirinu pruot nekatjerim vasem, obstoja med občinami an provincijo konzorcij, a ta ne utegne nardit usjeh djel zavoj velikega trafika al zavoj slabega vremena, kar so cjeste preveč razrite od dažč. Posebno slaba je cjesta, ki peje od Sv. Kvirina praoti če-murju, ker tle vozijo težki kamjoni za fa-briko cementa. Prefekt je obeču, de se bo interesira za dobit kajšno pomuoč od daržave, de se bo moglo rešit tisto uprašanje. »SKRB« GOVERNA ZA SOLSTVO PAR NAS Deputat socialdemokratske stranke Guido Ceccherini je prosu ministrstvo za prosveto (Ministero della Pubblica Istruzione) naj bi se dalo še prù posebno dr-žauno pomuoč za nardit nove šuole u Beneški Sloveniji. Minister Ermini' mu je na tuó odguoriu, de ima governo nimar v posebni evidenci tiste kraje za nardit an zbuojšat šuole an de boju tisto uprašanje še buj proučil s še buj veliko »pozornostjo«. Lepuó je, de takuó skarbijo za naše kraje, saj šuol smo potrjebni. Sevjeda bi bluó pa še bui prù, de bi naše otroke učil tud u njih materinem jeziku. JUBILEJ Kaplan iz Dolenjega Barnasa g. Peter Hvalica je praznoval 40 ljetnico mašni-štva. Jubilejna maša je bla u stari cjer-kvici sv. Kvirina, kjer so ble prisotne svetne an posvetne oblasti an dosti domačinu. KADUOR ČE VIDET LJUBLJANO U dneh 29. an 30. ženarja bo UTAT (Ufficio Turistico Alto Adriatico) u Vidmu organizira izlet u Ljubljano. Kaduór se zatuó interesira naj nese 'dno fotografijo za kolektiuni pašaport an sude za vožnjo na UTAT u Videm, Riva del Castello, 2. Tam boju dal tud use informacije. ZASLUŽEN PREM JO Preteklo nedeljo je trgovinska zbornica (Camera di Commercio) u Vidmu podelila nekatjerim kmetom ali obrtnikom premjo, ki so u preteklem ljetu narbuj povečali svojo produktiunost. Med temu premjanimi je tud Anton Rakar iz špe-tra, ki je dobiu zlato medaljo. Mi mu čestitamo ! tìu. Sù sem naprej pruoti Dreki. Mislim, de vam je dobro znano, če ste hodili po dreškem kamunu, de so dvje Dreke, Gorenja an Dolenja. Prej ku se pride u Dre-ko so dvje poti; adnà gre skuozi vas, druga pa za vasjo. Kadar sem parsù na tisto križepotje sem se ustavu an pomi-slu po kat j eri poti na.j bi Sù pruoti Trinku. Ogledavu sem kakuó so u Dreki use hiše na tas. Samuó adàn lokal je kakih pedeset metru od vasi. Povjedali so mi, •de je Muletova, pa njesem prašu ali je hljeu ali je hiša. Tudi pod tole hišo sem se začudu. Vidu sem adnegà Muletove-ga mula, ki je sam sebi nakladu gnoj an nosu u njivo. Tuóle pa njesem sam vidu. Vidu je tudi Mušel iz Gorenje Dreke. On se mu je takuó grozno smejau, de se je tresu še štor iz Gorenje Dreke an štor se je takuó tresu, de ga je čd še Gljušč ta na Klobučarjih. Potlé sem hitéu pruoti Trinku, de bi tam povjedu te novice, a tam me je čakala adnà buj debela. Pred žefutovo gostilno je bluó puno ljudi, katjerim sem se tudi jest pardražu. Postojim no malo u tej družbi an vidu sem, de je Zajc parpeju napajat krave h koritu. Prej ku je šu Zajc s svojimi kravami ta od korita, je pa Puh parpeju po klancu svojo debelo kravo. Jest sem biu priča usjeh tjeh velikih čudes an vjedu sem, de če boju vjedali u Vidmu boju tuóle pisal ta na žornal. Kadar se boju še takšne godile, vam jih bom povjedu,« mi je jau dreški parjatu. Naši brauci ne smijeio mislit, de se kaduó norcà diela s Papežem, Miklavžem al Kristusom. Miklauž par Brnjaku, Kristus na Lažeh, Mulet u Dolenji, štor an Mušel u Gorenji Dreki, Zaic an Puh par Trinku a,n Gljušc na Klobučarjih, tuó so družinska hišna imena. Pa brez zamjere... ! PODBONESEC Z MOTORJA JE PADU Precej močno se je ponesreču 30. decembra Gusto Domeniš, star 43 ljet, kar e se peju s svojim motorjem pruoti duo-mu. Uržuh nesreče je biu pes, ki mu je paršli pod kolo. Ponesrečenega moža so šobit pejali u špitau, kjer se bo muoru zdraviti najmanj mjesac dni. 11111 i i 11 i n i n 111 m 11111M i m i 11 in i iu i i i i i ciii iii i i i i in i n i i n i i i i i 111 i t m i i i t rn i i m i m i 111 i m i i iiimmm TIPANA Zanimanje za nbmejni premei Odkar na deluje tu Vidine komišjon ta-ljana an jugoslovanska za uredit obmejni promet, so naši judje zlo kontent. Bal to parSló, k’ to moré i jeti tjéu te dragi kréj kunfina brez pašaporta za nas na se čč odprjeti zarjes na druga pot. So judje, k’ no majó sve judi tu Barbine an k’ no jih ne vidijo žej pouno ljet. So judje, k’ no majó tjeu tjem kraju interese. So naši djelouci, k’ bal to se tuó od-perlo no bi tjeli u te kraje hoditi na djelo. Naša aminištracjon kumunal na bi muorla se teha zavjedati an na bi ne smjela se mahati utejči okažjon za ote-njiti tuó. Tu Cedade konséj kumunal e žej diškutou oré čez tuó an e uzéu preči-ze pozicjoni, zak’ no kunfin odprita. Dna-ko so nardili še kumunji Nadiške doline. Zatuó ne stuojmo spati, zak’ to znà beti, k’ naši kraji oo pridita pozabjeni. A TO ČE BETJ KEJ ZA PROSNI-JENE? Telekrat to se zdi, k’ so se usmilili še za nas Prosnijene. Smo čuli pravit, k’ ljetos no nam čč narditi te koščič cjeste, k’ na čč vezati našo uàs s »Ponte Vittorio«. Tuó to je no djelo, k’ to zarjes ko-ventà. Zavoj ’dnehà kilometra cjeste, k’ to manča, ve muoremo živiti popouno-ma odcjepjeni od našega kumuna. Ma to nje kuj tuó. če no zajtra no odperó kunfin ta na »Ponte Vittorio« tej k’ no pravijo, če bomo tjeli se pejati s kakim uó-zilom tu Breginj, to té nam koventati narditi 50 hilometre. Zatuó autoritadi no bi muorle mjeti no m'àr premure za to djelo narditi, saj to nje na rječ tekaj velika. To se tratà za dan kos poti malo buj dóuh kuj dan kilometro. NESREČA PAR- DJELU Zlo hudo se je ponesreču Šturma žvan, star 24 ljet, doma iz Brezei, kar e s jeku daraà tu hosti. Usjeku e se s sekjero u čampno nogo an muorali so ga pejati tu špitau, kjer so mu dali desat .ponté. Zdraviti se bo muoru 'dan mjesac. SLOVENSKA PISANA BESEDA K. DROBTINICE IZ NAŠE ZGODOVINE "•llUMl"»"«.,,,,,,,,!!» "Hl',,,,,11111 'lil,,,,,...................................... " Kadar potuje sodobni človek po svetu, ga pri prehodu iz neke dežele (države) v drugo povprašajo za njegov potni list. Z njim se izkaže, kdo je in odkod; prihaja. Kadar se seznanjamo s tujcem poizvemo mimogrede tudi za njegovo narodnost in takrat se domislimo i ob imenu Francoz, Italijan, Nemec še marsičesa, kar je z oznako neke narodne pripadnosti v Zvezi. Nekoliko težje je vsekakor v svetu tistemu, ki potuje brez potnega lista, ali celo l>rez kakršnekoli legitimacije, s katero bi se lahko izkazal. Nedvomno je še težje tistemu, ki na vprašanje kakšne narodnosti je, ne ve pravega odgovora. Res je nadalje, da živimo v dobi premnogih zamisli internacionalizma, da se neprestano prav v današnji dobi mnogo razpravlja o evropski vzajemnosti, in da je končno novejša doba prinesla Še marsikaj novega na področju narodnostnih vprašanj, vendar moramo upoštevati prav tako dejstvo, da tudi v dvajsetem stole-! tju cela vrsta narodov še vedno bije borbo za svoj neodvisni razvoj. še vedno živimo v dobi potnih listov, legitimacij. Tudi narodi imajo, kakor posamezniki, svoje legitimacije — predvsem v obliki njih samosvojih kultur. Te legitimacije so si izpisali narodi vsak na svoj način. V različnih pogojih so jih popisovali, zdaj bolj temeljito, zdaj zopet z manjšim Uspehom. Včasih tako, da so pomagali celo narodom sosedom, drugič pa so prejemali, prevzemali od sosedov. Nekateri narodi so začeli s tem prej, drugi kasneje. Kako je bilo pri nas? Naj se nihče ne ustraši, ko bo prebral naš uvod. Ob tej priliki ne nameravamo učeno razpravljati o književni zgodovini in teoriji. S pričujočimi beležkami želi-nio zabeležiti le nekatere razvojne poti in izraziti nekaj misli o nekaterih naših csebnostih, pesnikih in pisateljih, ob katerih naj bi se ustavil sleherni Slovenec, Pa naj bi živel kjerkoli v svetu, kajti ti •božje so nam izpisali našo kulturno le-Žitimacijo — potni list. Naše razmišljanje bi lahko razširili še, Ae bi poudarili, da ne gre le za legitimacijo, temveč še za nekaj več kot za pisan bamenček v evropskem kulturnem mozaiku. Seveda je važno iz kakšnega vidika ozremo na vprašanje. Mencia pa m ^oma, da je važno poznati sleherni •iatum svojega rojstva in ostale osnovne ^vljenjske podatke. To kar velja za civiliziranega človeka, bržkone velja tudi za Parode. * °d tistih dni, ko so se zarila v alpske c,Q,ine potujoča plemena — naši prednici’ Pa do dni naše državnosti, so vse njih Oljenje spremljali pesem, ples, beseda. pisane besede pa so prišli naši predniki Sele preko stoletij razvoja, šele po stoletjih so lahko zapisali doživetja, vse najlepše, kar je v njih kasnejšim rodo-v°m v vspodbudo in v spomin. Popolnoma bi se izgubili iz poti, če bi S° želeli seznaniti s prvotno umetniško '•stvarjalnostjo naših prednikov, kajti kor drugod, se je tudi pri njih izvila iz njih dela. Delo, posnemanje gibov pri elu, prvi zvoki, enolični gibi, ritem, posamezna poudarjena beseda, ki je i?ila osnovno znamenje in najbolj značilna za neko delo — vse to bi bili lahko zidaki, temeljni kamni kasnejše delovne in vseh ostalih pesmi, ki so se razvile in jih danes poznamo kot ljudske, po starem nazivu narodne pesmi. Toda s tem smo že zdrknili na nevarno področje zelo zapletenih vprašanj, s katerimi se res ne nameravamo zabavati. Tudi celotno poglavje o ljudskem pesništvu bi zahtevalo obsežnejše razpravljanje; česar se pa ne nameravamo lotiti. Zato bomo omenili le, da lahko srečamo iste snovi raznih ljudskih pesmi po različnih predelih naše domovine, da pa so nekatere sorodne vsej Evropi. No, ti motivi naše ljudske pesmi bi lahko bili nekake prasnovi, tista majhna doživetja, ki jih je človek najbolj občutil, prve zapažal in so ga že v začetku močno prizadela. Zanimivo bi bilo še ugotoviti, da so še kasnejši in da se še danes moderni pisatelji pogosto vračajo k tem prasnovam, k tem prapodobam, ki jih uporabljajo kot sredstva, da bi čimbolje, čim globlje izrazili vseljudski — jaz. Kralj Matjaž, Pegam In Lambergar, Alenčica, Lepa Vida, Miklova Zala, Zeleni Jurij, Mlada Zora — vse te in še premnoge podobe naše pripovedne in čustvene ljudske pesmi, nadalje vse bajke, pripovedke, vsi reki, pregovori, uganke — so tisti brezimeni (glede na tistega, ki je te pesmi in pripovedi ustvaril) zaklad iz časov, ko naše ljudstvo še ni imelo sposobnosti, da si te vrednote ohrani v pisani obliki. Srednjeveška -kultura je zajemala le prav ozke vrhnje sloje, v tem evropskem, takrat še posebej obrobnem predelu pa je bil krog pismenih ljudi še ožji. S pokristjanjenjem in paganskimi upori, z uvajanjem novega fevdalnega reda, katerega nosilci so bili tujci : Bavarci in Franki — je Slovence doletela nemila usoda, da so izgubili lastno državnost, lastni vrhnji sloj ; postali so narod tlačanov. Višji družbeni red, v tem primeru fevdalni, je zmagal nad patriarhalno skupnostjo, v kateri so še živeli rodovi naših pradedov. Kultura o kateri moramo zato govoriti je bila lahko — le tlačanska. O pismenosti ne bi mogli razpravljati in obdobje od nekoliko izpred leta tisoč, do natiska prve slovenske knjige je danes znano kot čas v katerem so nekateri posamezniki, po večini duhovniki zabeležili za vsakdanjo rabo: nekaj molitvic, nekatere obrazce za spoved, sezname romarjev, imena mesecev itd. »če bi naš praded ne bil grešil, bi večno živel«... Tak je začetek drugega Brižinskega spomenika, škofje iz Nemškega Freisin-gena so namreč imeli obsežna posestva, tudi v slovenski deželi: na Koroškem, ob Vrbskem jezeru, v Škofji Loki, na Zgornjem Koroškem. V njih zapuščini smo našli prvo pisano slovensko besedo. Med to vrsto spomenikov bi lahko našteli še Stiški, Celovški, škofjeloški in čedadski rokopis. Neki slikar iz Krmina pa si je zabeležil celo slovenske števnike. Najbrže takrat, ko so drugod po Evropi prepevali viteški pevci — trubadurji, svojim viteškim damam pesmice, ki so sčasoma bile podobne druga drugi, kakor jajce jajcu — je tudi pri nas nek neznanec zapisal nekaj podobnega: »Lubi me lubi moja gartroža rumena!« Kdo bi mogel dognati iz edine vrstice, napisane na platnicah neke nemške knjige, ki je last knezov Turjaških, kateri dami je bil stih sploh namenjen. Morda ga je namenil le neki pisar svojemu brhkemu tlačanskemu dekletu? Vsekakor po daljnjem tujem vzoru — po modi! Tega niso razvozlali niti tisti možje, ki so se poklicali zato, da bi razrešili uganko: ali naj velja pesem grajski gospe ali je to konec nabožne pesmi ali pa je posvetilo brhki tlačanki? Taki bi bili skromni sledovi o zgodnji ljubezenski pesmi. Nič več ne bi zmogli povedati o tistih, ki so se odločili, da bodo zrušili gradove s kosami, cepci, vilami in še z raznovrstnim orodjem in orožjem. Menda je nesrečen slučaj hotel, da je bila prva slovenska beseda nehote odtisnjena na nemškem protipuntarskem letaku — sicer ne v vspodbudo, temveč v posmeh puntarjem; tako smo izvedeli za njih bojni klic: »Le vkup le vkup uboga gmajna!« Tako so se klicali uporni slovenski kmetje, iz gore v goro, znamenitega leta 1515. To pa je bil že čas, ko so graščaki želeli čim več iztisniti iz kmeta; poljedelske pridelke so morali fevdalni gospodje že prodajati. Obrt se je že močno razvila. Ljudje so spoznali koristnost denarnega gospodarstva. V mestih se je namnožil nov sloj trgovcev, obrtnikov: nov razred meščanstvo. Tudi znanost se je močno razvila, na vso moč si je prizadevala osvoboditi se nevrednega položaja, da bi še nadalje bila. dekla cerkve. Evropski človek je začenjal vse bolj misliti s svojo glavo in.to po vzgledu prav starih grških in rimskih modrecev. Ti ljudje, ki so se predvsem posvetili temu 'cilju, so se imenovali humaniste. Vsega tega je bilo pri nas prav malo. Največ pa v Italiji, ki je imela za to pogoje iz svoje rimske preteklosti in v svoji takratni sedanjosti, ker so se ob živahni pomorski trgovini nadvse naglo razvijala mesta. Pogled nazaj in zanimanje za sedanjost, za človeka so izvali novo mišljenje, nove poglede. Prerod so ga poimenovali ljudje: Renesanso. Se nadaljuje) Rezija in možniška opatija iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Rezija je tako odrezana dolina med gorami, da je slovensko ljudstvo v njej v srednjem veku živelo docela zase. Slovenska govorica se je tukaj po svoje razvijala. Tako se n. pr. mehčanje tj v č niti ni izvršilo. Na primer beseda hčerica (hčerka) se v Rezijanščini še vedno glasi ht j erica. Kdaj so Slovenci posedli Rezijo, ne vemo. Niti ni znano, od kod : ali s Koroškega ali od juga. Prva pisana sporočila omenjajo koroškega palatinskega grofa in cesarskega majordoma Keclja ali Koclja, ki je imel posestvo ob Beli z glavnim gradom v Možnici (Moggio). Ime Možni- vestiture je dobival opat od patriarha z mečem in zastavo. V Reziji je imel ta samostan že v XIII. stoletju duhovno sodstvo. Civilno in kriminalno sodstvo so Režij anci bržčas izvajali sami, saj so tudi oni imeli svoje »sosednje« v štirih soseskah: pri Sv. Juriju, na Njivi, v Osojanih in Stolbici. O skupnih zadevah vsega rezijanskega rodu so njih poglavarji razpravljali na Travniku pred cerkvijo v Ravenci. Ohranjeno je poročilo, da je 29. sep. 1336 sklical možniški opat Gilbert v cerkev sv. Martina na Beli, v današnjo Re-ziuto, nekatere Rezijane iz Rezije (od RAVENCA V REZIJI ca verjetno izhaja iz Molžnica, ker so ondi spočetka bili baje pastirski stanovi, kjer so molzli črede. Grof Koc.elj se je namenil na križarski pohod. Pred odhodom je napravil oporoko in svoja posestva zapustil deloma nečaku Leopoldu, deloma pa — tista na Furlanskem — oglejskemu patriarhu Frideriku II. (vladal po letu 1084) z naročilom, da v Možnici ustanovi benediktinski samostan in cerkev v čast Materi božji in sv. Galu. V darilni listini se omenjajo gore in doline od »Ursina (Vršiča v Muzcih) in Kanina pa do Bovca in Bre-ginja«. Patriarh Friderik II. oporoke še ni izvršil, pač pa nijegov naslednik Ulrik, ki je leta 1115 ustanovil opatijo v Možnici in 1119 že posvetil novo cerkev. Tej opatiji je bilo podložnih zelo veliko krajev po Furlaniji in na Koroškem. In- J^eJiijakisIccL Našo Minco žčnimo, čez Bjel patok jo pčjemo, veliko doto ji dà jemo: štjeri košpe vse hudé an duóje stare Še dobré. Ta dina dana dunkica, Minčica Bučankica! Par nas je dobra deželica: uónka s skute mauto djelamo, uónka s s j er a zide zidamo. Ta dina dana dunkica, Minčica Bučankica! Te k' če iti u rezjansko vas, muóre luošti metlo za pas, de pred sabo pomedé, se u smeti ne zamedé! Ta dina dana dunkica, Minčica Bučankica! Sv. Jurija), Stolbice, Osoj ano v in Njive, da so mu z dotikom roke na sv. evangelij prisegli zvestobo, to je da ohranijo opata in samostan pred svetnimi mogočniki. Obljubo so potrdili z jamstvom, da plačajo 40 denarjev ali zastavijo svoje premoženje, če bi obljubo prekršili. Zdi se, da so bili poklicani župani on-dotnih »sosedenj« in ne kakšni posamezni Rezijani. Sklepajoč po tem dogodku so Rezijani bili vsaj pod jurisdikeijo možniškega opata in samostana, čeprav jim je ta vsekakor puščal vso domačo so-sedenjsko samoupravo, sicer bi njihove »sosednje« bile brezpomembne. Verjetno je bilo tako kot pri drugih beneških Slovencih, da je pri sodstvu po »sosednjah« ali vsaj na glavni, skupni sosednji v Rar venci opat odnosno samostan imel svojega zastopnika, kot so drugod bili »gaštal-di« odnosno fevdni gospodje ali njih zastopniki. Kriminalni pravilnik je leta 1337 izdal opat Gilbert za svoje podložnike. Ali je veljal tudi za Rezijane, ni znano. Zelo verjetno. Ali je možniški samostan po svojih menihih vršil med Rezijani dušno pastirstvo, ni znano. Ker je samostan imel nad njimi duhovno sodstvo, se zdi, da je tudi dušno pastirstvo bilo njegovo. Vendar pa imamo tudi sporočilo, da so tudi duhovnije v Reziji spadale pod župnijo v Nemah. Ni ugotovljeno, ali od vsega početka ali šele, ko je prenehal obstajati možniški samostan. PrANCE BEVK : Grivarjevi otroci iiliiiiliiiiiiiiiiiiiiim ' _____________ 5. Ob pred njim so tekli v izbo in obstali Peči. *^e se je začudil, ko ga je zagledal. “Ti si, Lovre?« kozjebradec je nekaj zamomljal in se-lnik ga je gledal. Cisto narahlo se le zazdelo, kam Lovre meri z besedili. iie"^0, bol« je vzdihnil. »Jaz jim ■ kom mogel pomagati.« ^ °> od lakote ne bodo pomrli,« je za-*1 Lovre. »Za to bo že občina poskr- bela. Toda nekomu jih moraš izročiti, da bo gledal nanje kot na svoje.« »Saj je tu Tona.« »Pa ona ne more biti za varuha.« »Varuha bo določila sodnija.« »Kaj sodnija!« se je kozjebradec razburil. »Ti ga izberi! Sodnija ga bo samo potrdila. Dokler si živ, odločaš ti.« Jernej je nekaj časa miei» »Kdo, misliš, da bi bil najbolj primeren?« je slednjič vprašal. »Ti že veš,« je rekel Lovre in se zopet popraskal po bradi. »Na vsak način kdo izmed sorodnikov.« »Ti?« »Ako tako želiš, se ne bom branil.« Jernej je nato dolgo molčal. Napeto je gledal Lovreta in pridrževal sapo, ker ga je bolelo v prsih. Sprva je mislil, da ga je ».sorodnik« obiskal iz sočutja. Le kmalu se je prepričal, da ga je prignalo koristolovstvo. Bil je gostač, živel je v neki vasici onkraj fare. Po poklicu je bil tesar, včasih je šel tudi med drvarje. Delal je le, kadar ga je k temu pritirala sila. Komaj da so se poznali; na Mickinem pogrebu ga ni bilo. Zdaj pa se je nenadoma spomnil sorodstva. ' Da, da... V njegovo kočo bi se rad usedel. Ni mu bilo do otrok, zaradi strehe se je gnal. Otroci pa bi bili pri njem siromaki... Vendar se ga ni upal osorno zavrniti. »In ti bi se potem preselil v kočo?« je vprašal. »To se razume da.« Tedaj je Tona prišla v izbo. Morda je ujela kako besedo ali pa je le slutila, o čem govorita. Imela je mračen obraz, predirno je pogledala Lovreta. Popadla je neko posodo in zopet izginila v vežo. »Nič ne bo,« je rekel Jernej. »Tona jim je do zdaj nadomestovala mater, naj jim jo nadomestuje še poslej. Otroci jo im aio radi.« Kozjebradec je križem pogledal in izpljunil na pod. »Torej ti je ona več kot moja žena, ki ti je sestrična?« »Ali naj jo vržem iz koče?« »Seveda! Mi smo p.a lahko brez strehe!« »Brez strehe? Saj nisi na klancu.« »Pa bom. Podijo me iz baite. Tona je sama, si bo že pomagala. Jaz imam pa družino.« Bolnik je zastokal, pogledal otroke, nato se je zazrl v okno. V izbi je bilo vse tiho. Otroci se niso upali niti dihati. Le Tona je ropotala v veži. »No, ali se bova zgovorila?« se je zopet oglasil Lovre. »Sva že zgovorjena. Ne morem.« »Tega pa ne! še v grobu bi te moralo peči!« Tedaj se je bolnik dvignil na roke. »Pa vsaj počakaj, da prej umrem,« je težko izhropel. »Potem, naredite, kakor hočete. Vsaj umrem naj v miru!« In se je znova zgrudil na posteljo. Otroci so ves čas nepremično stali ob peči, gledali in poslušali. Tinče in Mretka sta razumela le na pol, Blaže pa nič. Vendar se je srce tudi njemu napolnilo z mržnjo. Razumel je, da tuji mož nekaj hoče očetu, a se ta brani. Grdo je gledal in držal palec v ustih. Ko se je oče dvignil in zahropel, mu je bilo zadosti. Planil je v kozjebradca, ga s peščico bil po kolenih in ga pehal s klopi. »Proč pojdi!« je kričal. »Domov pojdi! Domov !« Lovre ie bil v zadregi, zardel je v lica. »Glej ga brgleza!« je rekel. »Kako ti je hud!« »Pusti ga, Blaže!« se je oglasil. »Saj pojde, Blaže!« Blaže je zavekal na ves glas. Tona je pritekla v izbo, ga pobrala s tal in ga stisnila v naročje. »Tega bi prav nič ne bilo treba,« je zavpila na Lovreta. »Le ne boj se, se ti bom že umaknila, ako bo treba. Nikomur ne maram biti v napotje. Zdaj pa pusti bolnika v miru!« Lovre je jezen odšel, ne da bi še katero rekel. V izbi je bilo dolgo vse tiho. »Tona!« se je slednjič oglasil oče. »Otrok ne smeš zapustiti.« »Saj jaz ne bom nič ukazala.« »Bodo pa drugi. Pa ne Lovre. Kadar vidiš Košana, reci mu, naj pride k meni!« Tona je prikimala. Košari je bil pameten, trezen mož. Poleg tega so bili v sorodstvu. Njemu je Jernej najlaže zaupal svoje otroke. 4. Dva dni za tem, ko jih je obiskal Ko-fian, ie oče umrl. In potem je bilo vse prav tako kot ob materini smrti. Koča je bila polna ljudi, otroci so se zaprepaščeni stiskali ob peči. štirje možje so očeta v krsti od- Čiščenje vina Djelo u sadounjaku Tale mjesac je trjeba ponucat usako parluožnost za djelo, ki se ga lahko nardi ob ljepi uri. Sada je čas, de pregledate sadounjake an odpravite iz njih use staro sadno drevje. Porježite za izkop določenemu drevju glaune veje, odkrijte zemjo, posječite glaune korenine an po-derite (izrujte) drevo s pomočjo vrvi. Kopajte jame za nove nasade, parpravjajte dobro zemjo an djelejte drevesne kolé. Ce ne zmarzuje, rjedčite preveč goste varhove an izrježite polomjene, rakaste an suhe veje, de boju druge imjele za-dost sonca an zraka (ajarja). Buj debele veje ponucajte za ogenj, mlade pa zložite na kupe za zajce, de ne boju objedali mladih debel. Z ameriškim kaparjem infetane odrjezke sažgite. Izrježite tudi use vodne poganke, ki odganjajo na deblih, vejah an iz korenjače. Odkritje korenine an izrežite poganjke u živo, ker drugač boju spet odgnal. Na traunatem svetu rastoče drevje gnojite z gnojnico, katjeri dodajte superfosfat an pepeu. Na kolobarje mladega drevja natrosite gnoja. Rježite cepiče od zdravih dreves an jih zakopajte na kajšno sjenčno gredo. Pod drevesne krone nametajte dosti snega, de se osušena zemja namoči an zadarži pre-zguodnje odganjanje. Ob suhi uri trosite po sadounjakih japnen prah. Pregledajte an prebjerajte sadne shrambe. Drevesni rak (kankar) je nagobarna boljezen, ki jo ušafajo narveč jablane, lahko pa zbolijo tudi hruške. Narbuj rad pride rak na drevju, ki raste na mokri an na malo japneni zemji, posebno še, če je prepojena z dušikom. Širjenje raka pospešujejo tudi neprave lege (pozicjo-ni). Use sorte njeso ’dnako občutljive. Boljezen se parkaže na lubju, pogostokrat blizu kakega odganka ali pa tudi na deblu ali veji. Boljezen se šir, lubje odpade an nastane odprti rak. Ce je drevo močno, samo zadaržuje širjenje. Ob rob-jeh rane lubje odebeli an nardi zrastek za se branit. Ce je obolenje močno, se rak šir. Bouno mjesto preraste lubje, nardi se bula an takuó nastane zaprti rak. Boljezen djela neka glivica (bakterija). Na martvem lubju se pokaže u jeseni an pozimi drobne ardeče pikice. U tjeh drobnih pikicah je pouno semen, ki so brez farbe an skalijo, če pridejo na kako rano an pouzročijo boljezen rak. Izkalijo pa lahko tudi na vejah, pokritih z lišaji an nesli po strmem bregu. Le deževalo ni kot takrat, ko je umrla mati. Nebo je bilo jasno, pobočje v zelenju, po vseh bregovih se je razlivalo sonce, sonce, sonce. Mretka in Blaže sta ostala doma. Varovala ju je Smrekarjeva dekla, debelušna Neža. Pospravila je za mrličem izbo in jo pometla. Tinče pa je smel za pogrebom. Imel je nove hlače, ki so mu jih bili v naglici sešili. Ves potrt je gledal pod noge in roke tiščal v žepih. Potok je žuborel, v vrhovih dreves so pele ptice, a on jih ni slišal. Tona je hodila tik za krsto in si venomer brisala oči. Bilo je zelo žalostno. Ko so šli skozi Borovnico, se je še ta in oni pridružil pogrebu. Jernej je bil dober delavec, vsi so ga poznali,in radi imeli. Z njimi je šel tudi Košan. Bil je velik, močan človek, imel je črne lase in zelo dolge brke. Bri fari se je Tinče pazljivo oziral na desno in na levo. Kje je Lovre? Ni ga bilo. To mu je bilo v olajšanje. Ta človek mu ni bil po volji. Ne bi se hotel z njim srečati. . Teta Tona je pri pogrebu jokala, kakor da so ji zagrebli očeta. Tedaj ie tudi Tinče na glas zahlipal. Ko je bilo končano, je nehote zgrabil Tono za roko. Cu- Par cenitvi vina je zlo velikega polnjena tudi njegova čistost takuó za interesenta — kupca kakor tudi za konsu-menta — piuca. De je mošt moten ali kalen, dok je u vrenju an ga točite kot p arij ubij eno sladko pijačo, ne smije nobednega motit, ker drugač biti ne more. Tudi par mladem vinu po končanem vrenju se ne more pretendàt že popouno čistost. Par zdr-jelem vinu pa je farba an čistost upravičena zahteva. Mlada, zdrava vina jz dobro spravjene-ga grozduja se po pravilno končanem vrenju preča očistijo sama od sebé; ardeča vina se čistijo zavoj čreslovine, ki jo imajo u sebi več, buj hitro kakor bjela vina. Donàs ljudje buj radi pijejo mlado vi- mahovi, ker je lubje mokro an zatuó manj močno pred infekcijo. U nekatje-rih krajih je rak takuó razširjen, de sorte, ki so delikatne, sploh ne rastejo. Rak se posebno šir, ku je bluó že po-vjedano, na drevju, ki raste na nepri-mjemih krajih, u težki, malo, japneni zemji an slabem oskarbovanju. Bouno drevje je težko dobro zdraviti an zatuó je buojš, če drevje pred boleznijo varujemo. Par sajenju mladega sadnega drevja, posebno par precepljanju, izberite pruo-ti raku odporne sorte. Sadite le na pri-mjerne, pruot ostrim vetrovom zavarovane lege z dobro an ne preveč mokro zemjo. Dajajte drevesu poleg hljeuskega gnoja, tudi gnojnice, lesnega pepela an japna. Od umetnih gnojil nucajte superfosfat an kalijevo sol. Ne sadite drevja preveč gosto, razredčite vrhove par starejšem drevju, stargajte z debel an vej mah an lišaje, škropite z arborinom ali žvepleno japneno brozgo. Drobnejše boune veje odrežite, debelejši izrežite raka u živo do zdravega lesa, rane pa zamažite z močnim 30 do 40 pro-centnim drevesnim karbolinejem, z 2 do 3 odstuotno bakreno galico (solfato di rame) ali lesnim katranom. Obdjelane rane zamažite še s cepilno smolo ali z dobro predjelano ilovico an povijte s cunjami. Odrjezane boune mladike, nastrgano lubje an use kar je odpadlo par čiščenju drevja, pograbite an sežgite. Močno bounega sadnega drevja raku podvarženih sort ne zdravite, ker tisto djelo ne pomaga. Na takem drevju pride boljezen nimar znova an ga prej al po-tlé takuó oslabi, de se posuši. Za tako drevje sta edino zdravilo sekira an ogenj. til se je zelo osamljenega, pri nji je iskal zatočišča. Kaj bi bilo, ako bi otroci tudi njo izgubili? Potem bi bili res več kot sirote. Pristopila je neka ženska, ki je bila vsa koščena v obraz, temne oči so ji ostro bodle izpod čela. »Ali je ta Jernejev?« je vprašala. »Da,« je odgovorila Tona. »Saj je že cel pastir.« Seveda. Telo mu rase, le pamet ne,« je dejala teta, ki ni rada koga hvalila v obraz. Zenska je odšla in pristopila h Ko-šanu. »Kdo je?« je tiho vprašal Tinče. »Liza,« mu je odgovorila Tona. »Lovre-tova žena.« A! Tinče je zazijal. Očetova sestrična, ki je ni niti poznal. Zdaj jo je gledal, kako je z nosom silila v Košana. Bila je videti zelo jezična. Hotela je vedeti, ako ne bo pogrebščine. »Le dušo si bomo privezali,« ji je odgovoril Košan. »Stopi z nami!« Tona je to slišala in bi bila najrajši takoj odšla domov. Lize ni mogla trpeti. Slutila je, kaj jo je prignalo. Toda Košan je ni izpustil, morala se je vdati. Zaman se je izgovarjala, da jo čakata otroka. no, a muora biti čisto. Mlada vina pa dostikrat njeso čista an zatuó tudi nie-majo popounoma čistega okusa. Moderna kljetarska tehnika je dokazala, de so očiščena vina ne samo buojšega an buj čistega okusa, aropà se tudi buj dougo obdaržijo. Primjeren čas za artificjelno čiščenje se sevjeda runa po kualiteti vina, pa tudi po času, kadà pride vino u konzum an muora biti zatuó čisto. Vina, ki imajo normalno kislino, an posebno tajšna vina, ki njeso čistega okusa, se lahko čistijo buj zguodaj. Buj kisla vina naj se čistijo šele, kar se je naturalno zmanjšanje kisline že nardilo. Artificjelno se čistijo vina s čistili al pa s precejanjem al filtriranjem. Čiščenje vina s čistili Tajšno čiščenje je narbuj parprauno, ker ni drago, ker ni trjeba posebnih apa-ratou an ker tudi za tuo nardit ni tež-kuó. Čistila, ki spadajo sem, se dele u dve skupini: 1) u čistila, ki se dodajajo vinu u raztopjeni obliki, kakor so ribji mehur al ribji klej, želatina, jajčni beljak, buj porjedkoma posneto mljeko an preparati jajčnega beljaka an mlječne sjernine; 2) u netopljiva čistila, ki se dodajajo vinu tajšna, kot so. Semkaj spada španska zemja an uógje — eponit. Izbjera tjeh čistil se runa predusem po Nerazvite jajčnike imajo največkrat je-nice. Jajčniki ostanejo takuó majhni, kot so par živalih, ki spolno njeso še zdrjele. Jajčnik se ni razviu an jajčeca ne zdre-lejejo, venčpart zavoj pomanjkanja plodnega vitamina. Jenice se zavoj tega ne gonijo. Učasih so jajčniki tudi preveč mastni, ker se jenice zavoj dobrega fuotra an premalo gibanja preveč odebelijo. Na slab razvoj jajčnikou upliva učasih tudi slab fuotar, če živali čez zimo premalo jedo ali pa jedo preveč slame. Buj rjedko zakrnijo jajčniki par kravah. Gre venčpart za tajšne krave, ki so dobre mouzni-ce an se jih preveč šfruta za mljeko. Dostikrat pa imajo nerazvite jajčnike svinje, posebno ta mlade, ki so nimar u svinjaku. Tajšne svinje se ne bukajo. Zlo pogosto se godi, de se krave takuó tiho gonijo, de se tega ne vidi. Živinorejec misli, de se krava ne goni. Temu je uržuh slabo delovanje hormonou možganske žleze (ghiandola). U venčpart premjerih se da temu pomagat z ubrizgavanjem hormonskega preparata, s katjerem pride vidna goni- ti krčmi je sedla na vogal«mize, Tinče-ta je posadila poleg sebe. Dečku se je zdelo imenitno, da sedi med samimi odraslimi. Pri fari je bil že nekajkrat, a krčme še ni videl od znotraj. Bil je v zadregi, ali naj se odkrije, ali naj klobuk obdrži na. glavi. Tona mu ga je vzela in položila na okno. Pogrebščina je bila borna. Za reveža bi se tudi ne spodobilo, da bi popivali ob njegovi smrti. K pogrebcem je prisedla le še stara Cemažarica. Liza pa se je držala Košana in se mu ves čas dobrikala. Tudi Tinčetu so hoteli naliti vina. »Tega pa ne!« se je oglasila Tona. »Vino ni za otroka. Prinesite mu kave,« je naročila krčmarici. Tinče je bil zadovoljen. Dobil je veliko skodelo kave in velik kos pogače. To je bila zanj velika pojedina. Ce bi to ne bilo na očetovi pogrebščini, bi se mu samo od sebe smejalo. Pogrebci so počasi srebali vino in jedli kruh. Govorili so najprej o vremenu, potem o tem in onem, nazadnje tudi o ranjkem. Beseda je nanesla tudi na otroke, ki so, sirote, ostali sami na svetu. Tedaj so se Lizi zasvetile oči. Zdelo se ji je, da je prišel pravi trenutek, ko mora spregovoriti. Da Lovre, njen mož, ni bil nič opravil, jo je strašno jezilo. Tako kualiteti, pa tildi po kalnosti ali motnosti vina. Od usjeh tjeh čistil se zahteva, de vino popounoma očistijo, de ne dajo vinu nobednega slabega okusa an duha an de mu ne oduzamejo preveč vinske cvetice. Trjeba je povjedat, de muora biti vino, ki ga čete čistit, pretočeno — tuo se pravi ne več na drožju, an de muorai biti popounoma mjerno. Narbuojš se čistijo vina pozimi. Kakuó se čistijo vina s čistili bomo povjedal drugikrat. Spravite sadjarsko orodje Sadjarsko orodje je zlo draguó, zatuó je trjeba nanj gledat. Use željezno oro-nje: nuože, škarje, lopate itd. je trjeba dobro očistit, če je potrjebno tud nabrusit an’ namazat s kajšno hesoljeno mastjo, narbuojš z vazelinom, če njemate drugega par rokah, je dobar tud petrolej; Lesene nasade (ročaji) dobro očedite an namažite s kajšno rečjo, ki r.e pusti gnit. Dobra je 2% bakrena galica. Pozi pii nasadite vrtnarsko an sadjarsko orodje, popravite ljestve (ljesnice) an drugo potrjebno orodje, de bo u času djela use par rokah, de ne bo trjeba zgubjat čas za ga ušafat. Posebno skarbite za, sadne škropilnice. Ce jih ne znate sami razdret, očistit an dobro namazat, jih nesite kajšnemu, ki se zastop ra tuo rječ. tu. Zatuó ni trjeba, če se krave po teletu na videz tudi po več mjescu ne gonijo, prodajat krave za meso. Pokličite veterinarja, de kravo pregleda. Ce bo vidu, de so spolovila zdrava an u redu, bo kravi dau injekcijo (punturo) an se bo preča začela gonit an bo ostala tudi breja. Na jajčnikih se nardijo učasih tudi vodeni mehurji ali ciste. Tuo pnde buj pogosto par kobilah ku par kravah. Par živini, ki ima mehurje na jajčnikih, se vid, de se goni pcgostoma al stalno al pa sploh ne. Mehurji se dajo z roko odstranit, a se radi spet nardijo. Pravijo, de se ta boljezen rada podeduje. Kakor vidimo, se da venčpart zgoraj povjedanih motenj preprečit z dobro rejo. Ce se pa živina iz katjeregakol uržu-ha ne goni al se preganja an ne ostane breja, se da temu pomagat. Dosti lepuó razvitih jenic an dobrih krau se po ne-potrjebnem predčasno proda za meso, ker živinorejci ne vjedo, de se jalovost u dostih primjerih da ozdravit. Zatuó živino za rejo, ki se nejče obrejit, ni trjeba prodajat za meso, dok tega ne povje veterinar. ga je oštela, da ni vedel, kje se ga drži glava. No, varuštvo je zapravil, to je bilo gotovo. Misli, da se vseli v Grivarjevo kočo, pa še ni opustila. In če si je kaj zabila v glavo, je ni nič premaknilo. Poleg tega je bila tudi s Košanom v sorodstvu. »Ranjki te je izbral za varuha, ne?« je rekla Košanu. »Kje si pa to‘slišala?« »E, he, he!« se je Liza suho zasmejar la. »Vse se izve. Le nič ne taji!« »Sodnija me ni še potrdila.« »Pa te bo. A to bo trajalo dolgo. Gospodi se ne mudi. Toda otroci medtem ne morejo biti sami.« Košanu je bilo nerodno. Vedel je, kam pes taco moli. Pogledal je Tono. Ta je molče gledala v mizo in kruh drobila med prsti. »Saj niso sami,« je zategnil. »Tona je pri njih.« »Tona je rekla, da ne ostane.« Tedaj je Tona dvignila obraz. »Nič nisem rekla,’: j.' vrgla jezno. »Zakaj lažeš?« je revsnila Liza. »Mojemu možu si dejala.« »Takrat sem res rekla,« je Tona priznala s trepetajočim glasom. »Potem pa sem ranjkemu obljubila, da ostanem. In tudi ostanem « Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 230 do 245 Voli » 240 » 260 Jenice » 230 » 250 Teleta » 420 » 450 Ovce » 145 » 160 Kozé » 100 » 115 Jagnjeta » 320 » 340 Prašiči (od 100 - 150 kg) » 4C0 » 410 ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 135000 do 165000 Jenice breje » 140000 » 170000 Frašiči (12-20 kg) » 7500 » 10500 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 7200 do 7400 Sjerak » 4200 » 4500 Oves (vena) » 4500 » 4600 Ječmen » 4700 » 5000 Pšenični otrobi » 3500 » 3700 Sjerkova moka » 5200 » 5400 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA po kg. Piščeta L. 580 do 620 Kokoši » 600 » 640 Gosi » 360 » 380 Zajci » 240 » 270 Jajca (po 100) » 2800 » 3000 GRADBENI LES U HLODIH po kubični m- Bukev L. 17000 do 21000 Smreka (brina) » 19000 » 20000 Oreh » 21000 » 22500 Jesen » 18500 » 21000 Cerješnja » 19000 » 21000 Javor » 20500 » 21500 Topol » 13000 » 16000 Hrast » 210CO » 22000 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suha L. 850 do 950 Bukova surova » 700 » 750 Oglje » 2900 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA po kg. Jabolka L. 70 do 100 Hruške » 70 » 140 Krompir » 30 « 32 Solata » 70 » 80 Radič » 120 » 150 Zelje » 15 » 25 SIR IN MASLO po kg. Mlekarniški sir »L. 430 do 480 Mlekarniško maslo » 900 » 950 Menjava denarja Zlata Sterlina 6140 Napoleon, 4720 Dolar USA 640 Dolar Kanada 640 Sterlina karta 1720 Francoski frank 1,70 švicarski frank 1,50 Belgijski frank 12,30 Argentinski pesos 15,50 Uragvajski pesos 24,70 Brazilski kruzir 10,50 Avstrijski šiling 25 Nemška marka 152 Dinar 1,30 Odgovorni urednik: Tedoldt Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorici »Tona!« se je oglasila stara Cemažari' ca. »Liza! Ali sei to mar spodobi? Na P0' grebščini smo.« Liza je ni poslušala. Bila je vsa v ognju. »Ostaneš?« je zasikala. »To bomo šele videli. Varuh bo odločil.« »Pa naj odloči.« ‘ Košana je jezilo. Kaj le drezajo vanj-Bil je odločno za Tono. Rajnemu Jerneju je bil obljubil, da ona ostane pri otrocih-Toda ni imel poguma, da bi bil to jasno povedal. In nazadnje — saj še ni bil varuh. . »Ali se mar tako mudi?« je vprašal. »Lizi se mudi, ker ji gre le za streho,*1 je dejala Tona. »Za streho? Kakor tebi!« Tona je bila užaljena. »Meni?« je položila roko na prsi. »BOŽ mi je priča, da ne! Med boleznijo seih dajala še denar, ki mi ga je posodil brat-Pa še mislim ne, da bi ga kdaj terjala. • •“ »Ježeš, Ježeš!« je zavreščala Liza. »A^ jo slišite? Denar je dajala? In da ga ne bo terjala? Seveda ne, ker si misli obdržati kočo. Kakor da bi ne vedeli tudi. za' kaj ie orišla h Grivarju... Pa ji je spodleteli- « »Liza!« je vzkliknil Košan. (Se nadaljuje) •i111111111m im im111111111111mi ni m11n111 n 111111 n-niiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii.n-iii.nl,iiiiiiimiMriii-iiiiiiiiMii. Drevesni rak (kankar) an njegovo zdravljenje imi liiHiiiiHiiìiiiiiiiiiiiHìiiiiiiH Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin I immilli umni u mulini iimiiii n mih mi m m m Nerazviti jajčniki