List 39. gosp dar brtnišk Tećaj XXI Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 30. septembra 1863. Kdaj Gospodarske stvari. najbolji cas, da se les seka. pry em sodu se je vino brez vse zgube doge porabil. obranilo, iz drugega se ga je pa dokaj pogubilo, te skušnje tedaj kažejo, da les, ki se o božicu seče Po no vili skušnjah. trdneji y stanovitneji in gosteji od unega, Vse ; Je ki se konec zime, naj je za kakoršno koli rabo, seče in podira. To tem prof. dr. Scbaclit govori tako-le: Važno je pa daje nauk, da les, čem bolj se bliže spomladi a4« 1 • 1 1 . • 1 f# V j 1 1 • • • vprašanje, kadaj je najbolje les sekati, da trden in dober za mizarsko , tesařsko in vsako obrtnijsko rabo ostane. tej 7 reči se ne ujema naša misel s tistimi ker ? kteri trdijo, da naj na luno gleda, kdor les seka luna ima posebno moč do rastlinstva in po takem tudi do lesa, da po takem ni vse eno, ali se drevo podere o šipu ali ob polni luni itd. Mi se le tega držimo, kar skušnje potrdile da ni vse eno ali se les ki ga rabi mizar ali tesar, seka pred zimo, grudna mesca ali pa konec zime susca mesca. To bolj natanko dokazati, so se posekale štiri enako velike, enako stare , čvrste in zdrave smreke , ki so v enaki zemlji rastle. Ena se je posekala o božicu, druga konec pro- sen ca 7 tretja konec svečana, četrta pa konec sušca mesca. Te štiri smreke so se na štiri robe obtesale in iz njih enako dolge in debele bruna napravile, ki so se enakomerno posušile. Na to so se skušnje ž njimi sto- r il e riHBBMriHIflHHHHHHBHriHMiAA^II zato so se bruna na obeh koncih j da bi se zvedilo , ktera je bolj trdna in močna 5 podložile, na sredi pa s precej veliko težo obložile. Našlo se je pri tej skušnji da je bila smreka o božicu sekana najmočneja so bile po času sekanja ena od druge 7 druge BBBIHHI^H^^BBBBHBHBB^HHI^^B ^*e je bila sušca mesca sekana. Ravno takoŠna se je ska- slabeje, do zala moč kolov, iz teh smrek narejenih ; kol smreke, o božicu sekane, je Še čez 16 let popolnoma zdrav in moćan o stali lahko zlomiti. ki je bil konec marca posekán rugi so že v četrtem letu se dali celó da čez Je kol Druga skušnja je pokazala, ™ r 8 let strohnel, uni ki se je konec božiča posekal pa, dolgo trden in čvrst ostal, zala ^■M^HIBH^H y Je še enkrat tako y skušnj o Druga skušnja je poka-kako gost je o pravém času sekáni les. Za to so se štirje hrasti odločili, in se je ž njimi ravno tako ravnalo, kakor s smřekami. Eden sekal konec prosenca, svečana in sušca. se je po- o božicu, drugi pa po gori omenjeni vrsti, namreč Od se Je enako debel okrogel kos odžagal in za dno plehastega soda porabil. V tako napravljene sode so vlili enako visoko vode. Dno žicu posekal, je tistega soda, kterega hrast se je o bo- bilo trdno, da se ni celó nič vode skoz pocejalo, skoz ostale tri je pa bolj ali menj solzela. Skoz tisto, kterega les se je konec prosenca posekal ? se je v dveh dneh voda prikazala ? skozi tistega y je bil konec svečana posekán , pa že pred družim dne- vom y skozi onega od konca susca pa že čez uri. Omenjene skušnje so se tudi še dalje potrdile ; napra- vile so se doge iz hrasta ? kakor tudi od unega, ki se je konec ki je bil o božicu posekán ? sušca p o dri in za sece ? tem s lab ej i je. Natoroznanske stvari. Kenguru. Kenguru je najveća žival v Avstralii. stralii je 5 čevljev visok, ce seai, z repom vrea pa to se vé da. Najveći nek da je 9 čevljev in sedí južni Av- z repom vred pa se veći y palcev dolg od nosa do konca repa. Rep je prav debel ondukaj 7 kjer V se zacne , dalje pa zmirom tanjši; starim čevlje in težak. Kašel ga je la- je nekterim dolg dijevodja Cook (Kuk) leta 1779; prej nismo nič vedili za-nj. V. ' ' ;J ' * Teče presneto. Pa ima noge tudi tako ustvarjene: sprednji prav majhni, tako, da do nosa komaj doseže ž njima, zadnji pa dolgi, skor daljši, kakor je vès život. Kremplje ima oštre. Kadar sedí, sedí na vsem sveti tako, tleh, tako kakor je dolg zviti ga pa ne more. Kadar teče, teče po konci, poska- kakor leverica, rep pa dene po y kuje z zadnjima nogama, z repom si pa pomaga, in včasi sprednje noge pritisne na prsi tako, kakor kak iz- veden tekalec. Uren je neznansko; lovci včasi ga podé 4 milje daleč čez vode, čez hrib in plan al vendar-le glavo je mil, podoben šarinjakinji (Dam-hirschkuh). Nosnic nima globocih, ušesa pa ima velike. jim uteče. Ona je težka 120 liber 7 on pa 200 7 kadar sta že do- Iz rastla. Za prodaj je le zadnji konec z repom vred. repa je zdrava juha in slastna. Barve je različne, kakor je star in kakoršnega ple- mena. Navadno so po hrbtu temno-sivi kakor miši, ob stranéh in spodej pa jasnejši. Dlako imajo voljno, tenko pa gosto. Koža je za zastor na kočijah; veljá dolarja. Mladici nekteri, pa malokteri so beli. pol Kenguru je dvojnega plemena: manjšega in većega 7 kar po VeČi so po planjavah; včasi so jih cele krdela 130 — 150*) se jih skupaj pase, samo kadar se nehajo pojati, takrat nekteri mandeljci zapusté krdelo in gredó v samotne kraje, v lesove ; pa vsako krdelo se posebej pase. Najraje so v svitlih lesovih, po kterih se pasejo zjutraj, zvečer precej v mraku, pa časi tudi ponoči Kadar je poleti huda vrocina, polezajo po senci; najraje so v hladnih votlinah in zijalkah v grmovji, pozimi pa po suhih peščenih krajih, navadno na višinah po več ur na tistem mestu. Prav lepo — saj jaz tako mislim Da bi bilo sknpaj le po 30—40 jih, to ni res, Pis 312 menda je za okó, kadar se nekteri strižejo in mlado grmičje; nekteri pa tako, da solnce in s > y KJLÏX DUlIltU greje Jill® *- XTJLCAXXJ OX y 11 k? W ^JfAi l/VIllll V/J «x xxxv> xx ^ y J^a y ix VA Ci x podej rudečkasti, in najraje so po samotnih krajih: kakor vedó in znajo Manj igraj o; nekteri travo na strani ležé, , ti so pa temnej" imajo polje, arugod pa tudi ne , na pr. po stepah in pustinah, ktere so tako neizmerno velike, po teh čisto pa vendar tudi tod jih preganjajo in bijejo, nic ne v čenih zijalkah, luknjah, pa nikoli ni po več jih Kenguru je nekoliko nevarna žival. S kremplji psa kot po dvanajst. Meso imata oba plemena za- lahko raztrga, tako kakor mrjasec s svojimi čekani. skupaj teglo, kumerno, da še psi se izredé ž njim, adnj konec dober ivé prav složno, samo kadar se pojajo, takrat se Psa lahko vzdigne s sprednjima nogama, sicer pa stori s sovražnikom tako, kakor medved: kar stisne ga sebi mandeljci hudo kolj ej in ugrizne. Kadar je ranjen teče vodi kakor vcasi. -vy- i j j \ —---- — v^ksm. iu j^ y ^ > WVAA »c Živé ob travi, posebno jelen. Ne pogine ne kmali: če je tudi že smrtno ranjen radi obérai o popke in mladike z grmovja. Tudi v žito vendar i .. i« . tt« i • i • • 1 r / 1« 1 1 v i ? ahajajo ondukaj, kjer raste. Vjeti radi jedó tudi kruh, tako ga jemljó v sprednje noge in Brez vode so lahko dolgo, zatoraj nič ne za to, voda če ie blizo ali ne kje tam, kjer se ustavij se > se zmirom beži, dokler ne zgubi vse krvi, potlej se zvrne. Pa mora človek kakor le\ z ej o. gri- marajo (j ■ mm varno ravnati z njim še potlej, ko že leži. Pri zadnjih nogah ni varno, zato ne, ker rad brca in včasi hudo brcne j da ; ; paše zadosti, pa so zadovolj z noge, ali kamor zagrabi. in meso potegne Podgoriški. Keng prav krv bojazlj oči ima dobre in ušesa 5 precej m zadulia vse, karkoli Al Če teče, nič ne vidi, kaj ima pred seboj, zato včasi přiteče naravnost pred lovca Kenguru spada marsupialijem, zato ker tudi Nova postava zastran opravljanja stroškov za popravo in zdržanje ka-toliških cerkev in duhovniških poslopij, potem za pripravo ima dva trebuha. Sej Rusi mu zato tudi pravijo dvuutrobka, to je, dvotrebušnica. Živali dvotrebušnice mladih nimajo P 0 p 0111U ili <* vieilli, CV1X1 JjJ c\ xv. xuvau OU XV \J XXX C*J AIM WA UIVIU JJXCXXXXJ XXX VAX lAglli UUi JVV Oilili JJUQlUJJlj , ^»ULCIU LiCI J-/1 1|J1 a, V U Da mlado popolnoma izzori, zato ima ona pod unim cerkvene oprave, paramentov in drugih cerkvenih potreb trebuhom še en trebuh, tacega kakor kak žep zrelih ampak cerkvenih potreb. Veljavna za deželo kranjsko. Stroške za popravo in zdržanje cerkvá ka- A. If vtx^wuuinw iiiluuiii ax11xxwjv jl • mtl vtoiv^ JLdCM \J VJ ^Ji a v v xxi zju.1 IsCkLlJ v^ v^^x xv M ci y x\. c4 odé se komaj na pol zrele, planij in drugih cerkvenih poslopij , potem za pripravo pa z ki y morajo pred vsem opravljati tisti, kteri so k temu zada mlado sesa v njem; kako pa mladi pride iz vezani po kaki štiftengi, pogodbi ali po kakem drugem i i i, 1 1 • • v TI fl 1 • y • it i A • i ^ • p unega trebuha v le-tega, to dozdaj ni še znano. Mladič dolgo v njem, dostikrat mu je za zatišje še potlej pravnem imenu. Kakost in mera te davšine se ravná Je y ko že sam hodi okoli. Ravno tako tudi mladi keng Vselej je kacih 60 dni v maternem trebuhu, zrel, da sam more vènkaj, potem še le pride po posebnem imenu dolžnosti. Ako se ne more , in na koliko se ne more in na 1, da sam more ven&aj, potem se ie priae na svitlo, strosKov naj pred pogrešijivi prosti donodlu dotične kakor hitro čuti kako nevarnost, precej přiteče, mati Božje hiše ; ako bi se pa s temi stroški shajati ne dokazati taka dolžnost, se imajo porabiti za opravo teh stroškov najpred pogrešijivi prosti dohodki dotične pa ga kar zbaše v trebuh, potlej pa beži ž njim, kolikor y moglo y more. Včasi mati bežé zgrabi svoje mlado, pa hajd! kar se porabijo tudi dohodki poddružnic taiste tare y y trebuh ž njim, iz ----, kterega tako prijazno gleda, kakor če ne stoji posebna pogodba temu nasproti. čisto brez skrbi, brez vsega strahú Spolnovaje postavne ukaze zastran prodaje in za- pripoveduj v, vaoi JU ociixi VAU.il, ju vjj ux |./uvaxx uauiuuj ^iviuviivuju KUXX uuxxvuv ne» L\Jimu l i. J 7 ktera je precej velicega mladica imela s seboj. Rad bi likor nima taisto že druzega namena , in kolikor se ga da j Popotnik Castella dolževanja cerkvenega premoženja, se utegne tudi za- sam vidil, kako je orel podii babico, ložno premoženje teh cerkev na toliko poprijeti, na ko- pa jo bil zgrabil, temuč preganjal mlado, kadar se ni pal si, pustiti je y ker peha Je vedil pa tudi ni hotel y ne potřebuje za opravo drugih stroškov, ki se oprav- Pa Castella je sprožii, ter da reva pusti ljajo z dohodki cerkvenega premoženja la trelil, babice z mladim pa ne, preveč sta se mu tište poprave Pri farovškem in gospodarskem poslopji mora y smilila kterim je cerkveni prebendar po svoji nemar- drvé prej Kadar Kengeru-om žuga nevarnost lovci y ce jit y lastni, svojih poslov ali domaćih ljudi krivnji, nosti ali neskrbnosti priliko dal, on sam odpravljati. Ravno tako mora prebendar pri farovžu in y spravijo se in bežé drug za družim: mladici na- stari pa za njimi. Castella pripoveduje to-le: gospodarskem poslopji sam opravljati manjše stroške ,,Gnali smo precej veliko krdelo kengeru-ov. x**^^*,,o«*x„«, *uu.,« , ^ nam se je zdelo, da zaostajamo, pa ulili smo jo in kmali nikarja, potem navadno popravo strehe , stropov bili skor prav tik za njimi. Pa imeli smo več gospej s seboj Sprva za tako imenovane ,,sarta tecta", kakor plačo za dim- y duri oken peci, , m zaprosila je ena za milost kengeru-u: babici, ključavnic itd. K drugim stavbnim stroškom za te poslopja ki je pustila bila mlado, da bi bila laže utekla; ali morajo cerkveni prebendarji tedaj pripomagati, kadar mladič je tekel za materjo in žalostno upil. Skor so njih duhovnija (prebenda) v enem letu čez 500 gold. /endar smo oteli ga in vzeli s a. v. nese po fasiji , ki je od pripomočnikov (konku- ga psi ze zgrabili , pa seboj, toda kmali nam se tega; tako pohleven je bil kakor z gorilo. Je vsem tako priljubil, da nič 1 • AlVU^ y J V^ V/^ ^/ii^vxxivvxxxx.v - \ ^ ---- rentov) potrjena, ali če bi bil kdo ugovarjal, od do- u to živalijo je vsa druga, tične gosposke na prav postavljena. Natoroznanci večidel trdijo, marsupialija da tem so letnem dohodku čez prav slabe y kar se tiče telesnih moči res slab. y kenguru pa ni do 700 gold. del primerljeji morajo prebendarji pri 500 do 600 gold. 10. del y cez y čez 700 do 800 gold. del cez 800 do 900 gold. del y Čez Mati ima tri ziske, pa vsako leto ima le eno mlado. Čez 1000 do 1100 gold. del y . del čez 1100 do 1200 gold. 900 do 1000 gold. y Paré se januarja mesca in februarja. Dobro bi bilo, uu. oktobra pa do marca mesca, da ne bi streljaii jih. Ali vico stavbnih stroškov plačevati, ki ostanejo po odbitku Avstralci jih imajo za Škodljive, zato si prizadevajo stroškov za strežnike (dninarje) in voznino, če se stav- od 4. del čez 1200 do 1300 gold. del čez 1300 polo- vse y da bi do eéla zatrli jih. Lové jih v zanjke, stre- beni stroški ne morejo poravnati po načinu v pse zaganjajo za njimi, mesa pa ne jedó. Zatoraj imenovanem; nikoli pa se ne sme od prebendarjev več 1 j a j o ni kar nič čudno, ker je zmirom menj jih, po nekterih „^____ krajih pa že prav malo. Ampak da niso res tako škod- §. 7. Cerkveni prebendarji imajo pravico, dolžnost ijivi, kakor Avstralci menijo, več pa vendar-le škodjejo, ki njih zadene, plačevati v letnih rokih ( brištih), ki ne tirjati. kakor v • 1 • • • nasi divji in 1 • V • hisni zajci ondukaj y kjer smejo manjši biti od tretjinke dohodkov, kar jih čez 313 500 gold, dobivajo. Dolžnost plaôevanja v rokih , na temna rudečica zadnjih žarkov solnca, ki je bilo pred koliko jo po dovoljenem odlogu prebendar sam oprav- eno uro zašlo za gladkim in pokojnim morjem. Mesto ljati ni bil zavezan, prehaja tudi na interkalare in na je bilo že lepo razsvitljeno po vseh stranéh. naslednike v vžitku duhovnije. (Dal. prih.) Ob tej dôbi sem enkrat spremil neke znance proti grižnem vrhu y kjer so šli y kakor je od nekdaj navada, čakat Vraže na Slovenskem. 34. listu Novic" sem povedal, da 18. dan p. m y fj^X* lioiu jjl^WJ yi\j ouixx jjy v uw jlv^« víwií, • m» je toča velik kos spodnjega Stajarja pobila. Kakor v s puškami divjih rac (mazurine), ki vsako leto v jeseni se preselujejo v trumah od vzhoda proti zahodu, kakor nekaj pred spomladjo od zahoda proti vzhodu. Ko smo tam. so^potem bile fare: Smarten, Novacerkev namreč nekaj pod naj gornjim grižnim vrhom se- požni jeseni Frankolovo in Crešnice brez trave, brez perj y m brez adj y grozdja in zrnj Drevj deli ali temveč na pol ležali, daleč od mesta gotovo naj m a nj poldrugo uro, gledaje pod-se v dolino in podrto in izruvano ; četrtinko ga je ležalo po gojzdih proti mestu, zaslišim kar prav razločni kričaj : „Petto- kozolci in pristave so razdj ostalo otožni nesrečo pripovedovali in uganjali naredil ? marsikteremgojzdu rali caldi!" — tako namrec vpijejo po Trstu Ijudje y ljudj kdo pa Je SO SI neki VK • V»* . ^ jL J J J^^ 1 Utu X I ÍJLVA \ Vsy ki včasi že v jeseni, in pa vsako leto pozimi prodajaio pečene jabelka in hruške na kakem odločnem točo Nekteri so čenčali, da so jo duhovni napravili y ki mestu ali pa hodé iz kraja v poprasam enega lovca. „Da, kraj. yy Kaj je neki to?" kaj je to? Áli ne veš, kaj se za neko faro trgali, da bi jo dobili, pa jih je drugi je? Lahi so, ki po Trstu prodaj aj o pettorale cal de." KŽ UCM ll^XV^ XC4)X Ul^ail j ucv KJX J vy J ^^ ^"O J ? r X 1 J J ^ttui aie Vj Cli u podlezel, in zato so mu točo poslali. Nekteri so celó „Moj Bog! po Trstu? Saj smo pač tako deleč od '. trdili, da j dila , pa ga Z mcgic jU . Konec.) Ko bila ta svečanosti priležna pesem v občno pohvalo govorjena, so se sopet pevci oglasili in menjaje se z muziko poslušavce razveseljevali in povzdigovali z le-pimi svojimi pesmami. Zdaj stopi gosp. dr. Ploj na oder in govori sle-clečo napitnico: „Slavno društvo! Neizmerno veselje se giblje v mojem srcu pri prvi „besedi" v ljutomerskih sensk večer je bil brez najmanje sapice , v tržko-slo- planjavah. Za kar so se poganjali naši precločetje ne-venski zali dolini, prostirajoči se zad za morjem in utrudljivo, kar je bil namen njihove vroče želje, Trstom med lirastjem Frnedom na južni, in pa med nam podělili Njih veličanstvo Franc Jožef y SO oznanivši krasnimi vinskimi goricami na severni strani do goščate ravnopravnost narodom v veliki svoji državi; s tem in široke lipe pred sv. Ivanom, do Tičarce in do Ograde, se je pa dala priložnost, da smemo zedinjeni v be- to Jô y \A.VJ Ks J XVi o o ± aj.10 xjl ta J Ks xja1ûc\J y xi Cli y £Jll\JULK 1» t ou quuciu xx XV Ci LX o V vj jv^^xiv t^X v XXXXXV/XXJ v^ i je bilo mirno; nebo jasno kakor ribje oko; mile zve- krasnih pesmic razveseljevati svoje srca; — to je darilo zdice so že migljale na njem, prijazno gledaje doli proti prevelike cene, za ktero je slovenski narod Ijubeznji- zemlji; vendar na zapadnem obzoru je bila še viditi vemu Gospodarju hvaležen, in za tega voljo povzdignivši F » 4 ' do gore ki se imenuje Griža, na vzhodu. Vse sedah likati svoj jezik ter v milonježnih glasih pre- 314 se kličimo živel naš najmilostivniši Cesar !" Odklic me tedaj srce, našemu častitemu duhovstvu in njegovemu iz tisočernih grl je pričal, da je gospod govornik zbra- delovanji najbolji uspeh in najobilneji blagoslov izreci, nemu narodu iz srca govoril in tudi v srce segel. pela se je cesarska. Strel Za- rakete in umetni ogenj pa Zivili !" so poviševali slovesnost tega trenutka. Na to je sledila napitnica gospoda dr. Pavliča iz Maribora vrednemu županu ljutomerskemu in prijaznim Drugo napitnico je napil prečastiti gosp. dr. Anton ljutomerskim tržanom. Gosp. dr. Colnik, posestnik iz Klemenčič, lutomerski fajmošter in oče prve sloven- Drvanje, je napil pomurskim poljancem, med kterimi ske besede v ljutomerskih zelenih goricah. Glasila se se duh slovenski tako lepo in živo razvija. Gospod je: ,,Slavna gospoda, dragi Slovenci! Velika množica G j urin je razložil napredovanje Slovencev in je kon-se nas je danes zbrala; prijatli in rodoljubi tudi iz cema napil gosp. dr. Klemenčiču kakor početniku obha jane slovesnosti in velikemu prijatlu slovenskega naroda. daljnih krajev so nas razveselili s svojo nazočnostjo svobodoljubni sosedje Hrvatje nas s prihodom svojim Za tem so sledile napitnice našim bratom Hrvatom, počastili. Kamor koli se ozira moj pogled, povsod vidim ki so bili v lepem številu tukaj zastopani in premurskim veselje ki i grava Vam ljubeznjivim na obrazih 7 to pa Slovencem, posebno milim gostom. Tako je bilo duševne hrane dosti, pa tudi telesne mi je priča, da se Vam tudi srce ziblje v neizmerni radosti. Kaj neki to pomeni? Kaj neki je temu vzrok? Kaj nismo stradali, kajti brzonogi tocarji in zvedene ku pač druzega ko ljubezen do matere naše Slave da harice so skrbeli za zadovoljnost mnogobrojnega društva, kažemo, da smo se izbudili iz dolgega spanja in da Pa tudi mlađemu svetu, ki se včasih rad zasuka po hrepenimo po omiki svojega milega jezika in z njega gladkem podu, se je spolnila želja in trpělo je rado-pomocjo po izobraženosti, ktera je podlaga duševne in vanje noter do belega dné, brez najmanjšega spod- posvetne sreće vsega naroda. Bog V " Z IVI slovenski narod, tikljeja. da je srečen po čvrsti ravnopravnosti in po bratinski vzájemnosti !" Tisočerni v • • Z1V10- in slava-klici so bili Brali so se tudi razni dopisi, med kterimi je posebne vaznosti gosp Dav. Terstenjaka, ki se tako-le glasi mogočen odmev navdušenim besedám častitega gospoda „Moji dragi rojaki! Lepo se Vam zahvaljujem za pri- ťajmoštra^kH^Mfl H WM H I I H Ml I H H H H jazno povabilo k častitljivemu prazniku, kterega obhajate Gosp. doktorand Vekoslav Hogelsperger je napil v spomin tisočletnice slovenskih apostolov sv. Cirila in pravičnim nam sosedom Nemcem in Madjarom ? na kar Metoda v prijaznem Ljut ome ru. Rad bi se med svo Jož. Ko rn pih el, tržki župan, svoj glas povzdigne in jimi dragimi ljutomerskimi prijatli in znanci ta den prav tako-le govori laivu-^ 5WU11. „Radujem se, da je tolika množina vernih v^n^cn u^^ma ouxw ^mavjo, < prijatlov tudi iz daljnih krajev našo prvo „besedo" po- službene opravila mi ne dopuščajo do Vas priti. po domače veselil, vendar deloma slabo zdravje. deloma ■■■■■■MHMVko častila — besedo, ki smo jo osnovali v čast in slavo komu, tako posebno mojemu srcu, je ta narodni praznik našega naroda. Prav je tako, dragi bratje! Edinost je v Ljutomeru sladka tolažba in oživljajoče hladilo, ker moč, ktere ne premaga sovražna sila, edinost je krepki nisem samo blizo Ljutomera rojen, temoč tudi sem nekaj steber, ki podpira vsako početje. Bodimo zedinjeni v časa med Ljutomerčani živel in po svojih slabih močeh zvestobi za cesarja ? dom in vero ? in krepko bo stala délai za njihovo kršćansko omiko. Zaupanje. s kterim mogočna Avstrija. Z veselim srcem Vas tedaj pozdrav- so mi pridni Ljutomerčani naproti prišli, ljubezen, s ljam predragi gostje in prijatli, ter Vam napijem zdra- ktero so me povsod spremljevali, ste še mi sedaj v živem vico" živili !" - in klicev „živili" ni bilo ne konca ne spominu, in mi boclete ostale do hladnega groba. Ako kraja. Na občno zahtevo narodovo se je moral prika- sem prebivavce kraj bistre Mure in rodovite Scavnice zati in govoriti krepki zagovornik slovenskih ' pravic, že prvlje visoko čislal in cenil zavoljo njihovega bi- prečastiti gosp. deželni poslanec H err man vesnost s svojo nazočnostjo počasti!. ) lvi Je slo- pozdravljali gromoviti Odgovorivšega so živio- in slava-klici. strega duha in prijaznega obnašanja , se je sedaj moje spoštovanje do njih še povikšalo , ker vidim, da niso samo pridni kmetovavci, kterih čili konjici in žlahna Vmes se je prepevalo in godio, da bilo je veselje, vina slovijo deleč po svetu, temoč tudi zvesti sinovi Zdaj povzdigne gosp. dr. Klemenčič zopet glas in go- svojega slovenskega naroda in goreči prijatli svojega vori sledečo napitnico : „Věrnost slovenskega naroda je slovenskega jezika, kteri posebno v teh krajih milo znana. in vero V/ XX X till VV/ # J % ▼ VX 11V7 UU U1V f V XX ^ XX V^ ^ XX t^l V V1W J O %} y WV/X J. i >vT V%J 11A i. a Vf • veseljem njegovi sinovi krv prelivajo za cara, sladko in gladko teče. Pri Sčavničarjih in murskih Po- kolikrat jih naziva bojne trombe glas. ljancih še je tudi národna slovenska pesem domá, ki spremlja težaka dom Slovenec pa je tudi veren in pokoren namestnikom ce- se razlega veselo od sarjevim: nikdar ne zabi besed svoje sv. vere 77 cesarju, kar je cesarjevega Dajte gorice do gorice, in ; in !>ogu 7 možé kteri, kar je v njihovi moči kar je Božjega." je tukaj lepe in težakinjo pri težavnem njunem delu. Narod slovenski postave, živ > si On iskreno časti prizadevajo, da bi velikodušna in vroča želja našega in ognjen kakor vino njegovih gone, narod slovenski presvitlega vladarja to je enakopravnost vseh av- visok kakor smreke njegovih logov, bister kakor njegovi konjici, ali, kar še več veljá, kraj Mure in Scavnice je tudi bistrega duha, kteri ljubi in strijskih narodov se oživotvorila. Med totimi možmi svojo narodnost , in se poganja za narodne pravice slovijo naš slavni ; glavar in vsi uradniki ljutomerskega pri vsaki priložnosti podpira slovensko reč. Ni vesi, v okraja ; zategavoljo jim z veseljem izrečeni „živili!" kteri ne bi se našli slovenski časopisi; vsaka hiša ima da mu Je iz srca vsaj Navdušen odmev narodov je prical govoril. Na to se je gospod okrajni predstojnik in kteri bi ne znal brati in pisati eno slovensko knjigo, in skoro ni vec 7 7 vse to spncuje 7 da deželni poslanec na graškem deželnem zboru Anton narod ljubi narodno izobraženost in čuti neprecenljivi Globočnik tako-le zahvalil : 77 svojem in v imenu svojih sodelavcev se prisrčno zahvaljujem častitemu prijatlu in celi Častiti družbi zato , da ste se nas prijazno spomMli. |H|H|HHjHBM|H| njeni in si sad. svoje Zato bi se rad pogovarjal s svojimi rojaki Naša srce okrepčaval z blagimi čuti vaših src ker mi to ni mogoce , Vam izročujem svoj prijatelski ahvalnost je pa tem veča in srčneja, pozdrav in mu pridružim tri srčne svoje želje: ker smemo z veseljem in pravednim ponosom reci da se Prva: Ostanite še dalje naprej kakor dosedaj zvesti l^Vl UlllVlllV/ £J Y j\jlll 1 Li. ^J1 Cl V v t-1 ti 1 Ili. | J VJ il Vy O W i il lV^V^lj UCi OO X 1 V U i VûtCUlllU OU VlCtl J V^ 11 Ci L VyJ XVCilVVJi. UUOV^U C4 J Ca V ^ U L nahajamo v taki okrajni, kteri je málokterá jednaka v svoji sveti veri, ktero sta Vašim predstarišem ozna- novala sv. brata Ciril in Metod. Vi stanujete blizo vsakoršnem oziru. Spomnivši se posebno čislati tište prečastne gospode, kterih poklic vsega tega moramo sv. jjvovvuy v/ioiaii uoic jJici/rtJim; ^yopuuc , ivcci m jjuivnvj o v. kraja, v je , skrbeti za duševni blagor ljudstva svojega in kteri fovski sedež. v kterem je sv. Metod imel svoj prvi ško- to visoko nalogo najvišega brega lutomerskih goric vi- z rađovoljno udanostjo spolnujejo. Sili dite lahko tjè do blatenskega jezera 7 tam je stalo 315 kneza Ko cela poglavitno mesto, slavnega kneza kterega vlado so nekdaj živeli nasi predstariši. je stala cerkev s v. Adrijana ? pod Tam v kteri Je sv. Metod že davno ustanovilo v drugih velicih mestih. Po njej se bo prtenina itd. prala s pomočjo soparjev in po navlašč za njo pripravljenih stroj ih ali mašinah brez nevarnosti, slovenski opravljal Božjo službo in po" slovenski sveto da bi se utegnila spriditi ali raztrgati, pa še nazaj se bo spomnite se, da na Cerkevnjaku je stala prestara cer- po maso če pogledate gori proti mali Ne delj i, dobila čista in posušena že tisti dan, ko se bo izrocila umazana za perilo. To je pac vse prav in lepo. kev Slovencev. nekdaj tempelj ;ij boga JL llgiava ČIJ UU V QJtVIH wvw j-rc* ^^^^^ j_ic*oo /j^iioiy^ v ui ^aoiv^iu v/xvjl mjl , rvz ov> je imel za znamenje draka ali pečajo s perilom že toliko stoletij , ter si služijo skoraj predstariši imenovaji pozoja ali le s tem potrebne hrane. Kam se bodo nek obrnile ? lin dvor ja in sedaj še Drak o nj ci in Šenčak ohra- kje si kruha iskale? — Naj to pač dobro prevdari tu- nujeta imeni po tej, bogu Triglavu posvećeni živali, kajšna srenjska oblast Triglava ajdovskih bodo pa počele naše ženske v tržaškem okrožji ki Kaj se senca tako Triglav so. naši UUjeia. Illltîlll [JU Ltîj , UUgU ingiavu JJUO VC^CIII ^IVčtll, ^"J^11-" H^J orvi , pcvvim, vic* oc tCLii ker se drak — pozoj po nemško veli Lind, zato pridpim in neotrudljivim sirotám odpre kaka druga pot skrbi pravim da se tem „neimenovani Solnogradčan" imenuje pol nemško, r---;---1 slovensko to cerkev: Lindoveskirchen v svojih le- črepajo saj pol poštenega zaslužka, kak drug vir 7 da si iz njega topisih. Solnograški škof Luipram jo je blagoslovil so postali Slovenci kristjanje, in jo posvětil v ko družino. toliko, da p0šteno preživljajo sebe in svojo Tista mrvica zemlje ki jo morebiti imajo, čast troj- jim ne utegne pomagati. Naj se učijo mlađe zlasti kaj noedinemu Bogu — sami sv. Trojici. Ko sta pa- tacega v šolah, ki bi jim podajalo obilnih priložnost, peža Adrijan II. in Janez VIII. to pokrajino djala pod pripravljati marsiktero stvar za Tržaščane ali sploh za škofovsko oblast sv. Metoda, jo je sv. Metod obiskal prodajo kjerkoli si bodi, kakor je navada po druzih ©IYU1U V Ol^U UUlčlOL OVi IU C l U U Cl ? JU J^ O V • AJJL ^tUU \J L/IO XV Cil J — y « in v nji meševal in po slovenski učil, ker je bila edina krajih, postavimo v Idrii itd. okolici, razun ptujske. Našo zemljo so toraj po- lž Prošeka do Trsta. zedinjeni ucilnici Pro- svetile stopinje sv. Metoda, na njo je kapal pot njego- seka Kontovela je bil 17. t. m. za šolsko mladost vesel vega truda, in solze radosti so jo škropile. Biti nam praznik, ker se je obhajala očitna preskušnja. Je bila 7 v 1. razredu, popoldne pa v Zjutraj razredu. Po na- tedaj mora sveta, kakor je vsem kristjanom obljubljena dežela s svojim poglavitnim mestom Jeruzalemom. Je- vadi je bilo najprej izpraševanje iz krščanskega nauka ruzalem— sveto ime! Tudi ljutomerske gorice imajo kterega so učenci dobro znali in razumeli; potem so Zares čitali prav lepo in gladko, pisali in računili, da je bilo ako ne lepo viditi in slišati. Po dovrŠenem izpraševanji so J eruzalem veličansko in okolica se veli Veličane! v Giiuanoi\u J G no* uhnuli uiu^u y iu jl^v/^ ljlxch y ctivu v f ^ sega ime v stare čase kerščanstva? Glejte koliko svetih učenci in učenke še zapeli. na onem bregu in Bog zna nedeljo je bilo izpraŠe- spominov Vas veže na dolžnost, da ostanete zvesti vanje za nedeljske učence in delitev šolskih daril. s v. veri ktero sta našim predstarišem oznanovala Čudno je to: v sobah se vse slovenski uči in govori X- ____* . . é 1 m m « « . < « « a m m m ^ * «t a m « 7 sv. Ciril in Metod. Utegnil je stati sv. Metod na j e- napis na ucilnici pa je laški! ruzalem s k em bregu in pregledavši rajsko okolico slovenske dežele sam krstiti ta kraj Jeruzalem! Tako Je tudi ki Druga želja je: Ljubite svojega v 1 a d a r j a ; kakor napis, kaže, da je tù selo Prosek, na eni strani table. nemški, na drugi pa laški, kakor da bi bilo selo laško! Bz Gorenj na Notranjskem. Naj omenim tudi predstariši Vaši nikdar niso omadeževali zvestobe do Pry° polletno preskušnjo v srenjski šoli v Gorenj ah v svojih vladarjev, tako tudi Vi bodite zvesti in udani svo- fari studenski ki Je bila jemu cesarju Franců Jozefu udje mogočne Avstrije ! slava mu m krepki Tretja želja je: Ljubite svojo lepo, bogato, rodo- dné t. m. prav slovesná. Velika množica ljudi je poslušala odgovore malih svojih otročičev. Gospod farnik Brence, kot namestnik šolskega ogleda, so učitelja, učence in učenke na glas po- vitno slovensko prvi se naselili, in trebili domovino, v ktero gošče in hoste zi- divje zemlje napravili rodovitne polja in gorice vite v stari Panonii. Panonija je zibelka Slo- gosp. županu iz so Slovenci hvalili, pa podarili so najpridnejšim darila, ki sta jih ■■■■■jll gospoda farnika Brence in Potočnik milosrčno v ta namen kupila. Iz globočine srca se moramo zahvaliti da so iz Vi LI JL il 11 U II 1 i. JL čl 11 U 11 1J čt J C Z* 1 U C 1 li žl U i U" ^v^oj^/. ijujjuiuu xu GfOrOnj, xvj. oi jtí oviu uimoiu iu kteri so sloveli kot pridni kmetovavci, pa tudi plačila sobo za učilnico prepustih Bog nam daj veliko kot srčni zmagonosni vojščaki. Silni Rimljan je tre- tako skrbnih, poštenih in rodoljubnih mož, kot je go- petal pred njimi; spomnite se, da ste Vi njihovi sinci! renski župan! Cast in hvala tudi g. farniku Germeku ki si je šolo omislil in brez v e n c e v 7 y Berite več o starih časih v Krempeljnovi 77 godi v Šini u in zakričite slavnému možu kteri doje ki so neutrudljivo v kršanskem nauku podučevali in vodstvo šole prevzeli ; nevtrudljivo pravim ^ u u 1 V o I U i - 111 ZJCXI\L o ici V 11^111 u. 111 VJ LA U. y ivlv^i 1 ju f v^wwt vy ^v/xw jjivt^uii j jlav^ t u x ^ va x j a ▼ w w » dolgo med Vami živel in se neskončno trudil za ob- iz Studenega je v Gorenje debelo uro hodá 7 7 toraj zakaj so veljavo slovenskega jezika in povzdigo slovenskega res z velikim trudom opravljali šolsko službo, ki so si imena. To Večna slava Krempeljnu! jo sami naložili. Ko bi bil pa jaz bogat mož 7 Je kar Vam za vezilo Vašega narodnega go- čilu, ki ga dobiva veliko hvale vredni učitelj bi pla- Krapš, dovanja pošilja Vaš rojak Ščavničar; imejte v blagem dodal vsako leto šopek bankovcev, zakaj dohodki nje-spominu Svojega Se vujcga. Davorina Terstenjaka. •^«a» icvmj tuamu vu. i-uc**^«» drugi dan opoldne so zadnji gostje prijazni srenjčanov več terjati ne more ; gotovo bi radi privrgli, . • 1 • 1 • 1 • 1 • • vy 1 • § 1 • n r • t V 1*1 A 1 • govi so res sila revni čeravno se od malega števila Ljutomer zapustili, ki so bili prišli iz Celja, Mozirja Maribora, Slovenske Bistrice Ptuja, Haloz , Središča Strigone, Razkrža 7 7 bi mogli. Iz Cerknice 19. sept. ; Be- Kjer čitavnice ni, si je treba pomagati drugač, da se napravi kaka domaća veselica. To je bilo v Cerknici, ko se je obhajalo „ žeg- Slovenskih goric, iz Varaždina, lotinec in vec prekmurskih krajev. Tako je obhajal Ljutomer svojo prvo „besedo" do- nanje" dopoldne s cerkveno slovesnostjo, popoldne pa stojno in vredno, in slovenski narod je pokazal, da ga z godbo, ki je prišla iz Postojne in s petjem vrlih pla- duîi sv. Cirila in Metoda, duh narodne omike navdaja, ninskih pevcev na jezero ali prav za prav na zemljo in da se veljave svoje zaveda. ktero sicer jezero pokriva. Hvala gosp. županu eerk- Končno pa še hvalo, srčno hvalo izrekujemo vsem, niškemu in njegovi ljubeznjivi gospej , ki sta tako lepo čast pa tudi 7 ki so ali s trudom in delom ali s svojo pričujočnostjo poviševali nepozabljivo to slovesnost. Iz Trsta 20. sept. J. G. V. Sliši skoz in skoz domačo veselico osnovala Cerkničanom, ki so se tako iskrene rodoljube skazali ! se m Má M ft î^ilt i-V« OUJJt» t/ • V^ • V •--kJllOl OU y VICI družba misli tukaj ustanoviti veliko napravo za perilo vvn^vuuvm, — — ~---- —----.----'J ~ ~ da neka Veseli dan nam bo še dolgo v spominu ostal. Iz Planine 26. sept. tukaj šnem záporu je za- »U n/juu 1111011 ifuivcij uotauu viti v cuivu uayi X JJ X 1UU XX V-> XV. OC XJ UMIJ a U W W posestnica ga 300 gold, na posodo prosit, ji dá tište bukvice; ona gré ž njimi v hranilnico, pa zve da vkradene. To je dogodba od konca do kraja, ktera kaže 7 v „Plaud." da vse^ pritikline so grda laž, kakor so popisane Ce V ze čenčati" morajo „Plaudereien, v jji iauu. vyti „vj^u.uo.kj. muiaju jji. iftuuv/iv/ivu j naj se saj ne dotikujejo poštenja mestjanov, dokler resniee niso zvedile natanko ! goveji kugi smo te dni iz gotovih virov zvedili to-le: Na Hrvaškem (brez vojaške granice) je , med 2169, prebo- dosihmal se kuga prikazala v 66 selih (vaseh) 13375 goveđi jih je zbolelo lelo 441, 28 so jih pobili. 2291, poginilo 318 Na gornjem Stajarskem se je v vasi Leiten- gova priljubljenost, ki jo vživa pri svojih učencih 7 m dorf ljubniškega okraja kuga prikazala v nekem hlevu njegovo neomadeževano obnašanje v vsakdanjem živ- z 15 goveđi in 4 ovcami; vse skupaj, bolne in zdrave, ljenji so ga vrednega storile, da bi se oprostil na- so OV pobili j UCAJ KJ X. /J (A ti XX X^VA^W» ^íWUVUUl J V^» J^ C* Donavic (neke vasi tistega okraja) neki delavec deklo ljubico imel v Danovicah, stregla, on pa je k nji v vas hodil. da bi zatrli kugo. Zanesel je pa kugo iz sledkov, ki jih ima taka kazen. j ki Je bolni ki je V • • • živini Časnik „Slovanac" ki radosten naznanja, da razstava domaćih pridelkov , se je v Požegi 20. dan t. m. odprla, je prav obila. Požari na Ogerskem, kakor „Glasonoša" naznanja, Na Kranjskem je potihnila kuga v Beču na se strašno množijo; ogersko asekuracijo zadevajo silne Notranjskem 7 v Vasi na Kočevskem pa je zbolela plačila. — Slavni jezikoslovec, prof. Jakob Grimm 7 zopet ena krava na novo. C. k Raz deželno vladařstvo a s. 25. dné t. m. št. 1536 je umri 20. t. m. v Berolinu; njegov brat Viljem je umri lani. Oba visokoučena brata bota na veke živela v spominu Nemcev a tudi Slovanov, kterih jezik sta visoko cenila. — Pruska vlada je zdaj zastran nem- tukajšnemu društvu gimnastičnemu (turnverein) ške zveze odgovorila; njene zahteve so zlo razločne od potrdilo pravila (štatute), ki jih je osnoval odbor avstrijanskega predloga; ona hoče, naj se z minister- Gospodje, kteri hočejo pristopiti k temu društvu, so po- skimi zbori prične ta stvar. Ill t • • 1 • w . . 1 -J 1 M • 1 vablj 7 zvecer v naj přidej v t r t e k oktobra ob Poljski punt je ta uri b b hiši na dunajski cesti 7 ki bode v gospod Frohlich kteri ne morejo Z db teden zopet zvonec, nosil v ćasnikih , pricakati, da bi Avstrija v zvezi z Francozem in An-gležem na vrat na nos začela vojsko zoper Rusa. rusovsko vlado pravijo ljaki naj se izrečejo ,,za državo, kteri rr rlifiifTi V* rv n , 1 ni nič več govoriti; Po- voj sko pelj ati gre pravica Novičar iz domaćih in ptujih dežel. državnem zboru so bile přetekli teden naj- moramo pomagati s silo. Ker pa zlasti vlada avstrijan- to je z druzimi besedami : mi jim važniše obravnave te-le: pravda poslanca Rogavskega ska mora tako nevarno početje prav drobno prevdariti y na drugi predlog c. kr. sodnije levovske XX CKi Ul U^l JpiV^VAlV^^ Vy. XXI. • OUUUlJU X^Y^VOXVVj - \J KJ L CK> V Llćh V Cv nove postave, po kteri naj bi nehalo to, da bi cesarske obravnava in ker tudi angležka vlada še premišljuje, Napoleon pa Je samo to storil, da je razglas puntarske vlade gosposke ali županije dajale dovoljenje v ženitev (zakon), od konca do kraja natisniti dal v svojem vladnem listu, druzega pa še nič ni pocel, so začeli casniki silno in pa predlog poslanca Skeneta o odpravi vseh svobodnih 7 lok (ladjostaj) v Avstrii. zadevi Rogavskovi je bilo zopet sklenjeno , da za zdaj državni zbor ne dovoli za- » 77xl* -L1VV* OU jJlOU AZJ JJVU^iHUttj VAC* KJXKJX. O \J pora; o ženitvah je', čeravno je vec poslancev govorilo Turka zdaj tako za vojsko pripravljeni, kakor po ne- da vprihodnje ni treba, da bi srečnem boji na Kosovem polji posihmal nikdar niso kričati, da bi saj njih krik bil „šesta evropejska moč u N. Nov." se piše iz Beligrada, da Srbi so zoper zoper to, sklenjeno bilo, re- bili. Tak srd je med Srbi in Turki, da se skoraj vsak gosposke ali srenj e ženitev dovoljevale, krutne postave ostane o tem pri starem. Čeravno je mi- dan po turških mestih godé še hujše nister Lasser svetoval, naj bi se saj deželni zbori poprej kterimi je bilo nastopilo streljanje na Beligrađ. reči od tistih 7 za praš ali 7 preden se sklene ta postava, s ktero gotovo čeravno so nekteri mnoge srenje ne bojo zadovoljne poslanci (med slovenskimi nobeden) govorili zoper to skih zadevah — pravijo — bi zdaj ne bil „oportun Listnica vredništva. Gosp. B. R. v H : Sestavek o m. šol- postavo , ki utegne srenj am oženjenih beračev na glavo nakopati, vendar vsi protigovori niso pomagali ; reklo se je, da pravica naturna je, da se čio vel Gosp. Hl v G: Danes ni bilo mogoče; přejeli smo dopis Vas se le opoldne. z e ni naj skrbij o za to 7 da se ubogi lože pre živijo srenj e Ske- netov predlog, naj se vse avstrijansko primorje z svojimi mesti, razun Dalmacije, pod colnije dene, je bil posebnemu odseku v prevdarek izročen. Skene je rekel, da svobodné (brezcolne) ladjostaje so stvar nekdanjega 5 °/0 nar posojilo odi. 1854~, 82.2o|5°/0 Ďonavsko-parabrod- francozkega despotizma ; privabiti so s tem le hotli v Kursi na Dunaji 29. septembra 1863. v novem denarjř. Deržavni zajemi ali posojila.lDmge obligacije z lotrijami. 5% obligacija od leta 1859 IKreditni lozi po g. 100. g. 137.10 v novem dnar. po 100 g. g. 72.40 4 '/2 % Teržaški lozi po 100 „ 113.00 m H HHH m m ■hotli nektere kraje nektere dnarne moči. Za Reko se je potegnil ter rekel, da jo je vlada zlo zanemarila, Trstu 5°/0 metalike 4 »/ o/ ^ i /o 40/ da pa je vse dobrote naklonila ; Tržačanje mislijo, da je kupčija le za to, da imajo njih magazini zaslužka, ne pa, svobodné ladjostaje, si pridobi država leto in dan najmanj 3° o o 9 i / o / á '2 /0 1 0/ 1 /O 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 76.151 ski po g. 100 68.00 |Knez Esterhazy. po g. 40 ^■^■MBMBH^ta 40 40 61.001 Knez Salmovi po g 46.00 iKnez Palfyovi po g- 38.50IKnez Claryovi po g. 40 n ii ii ii 02.00 94.50 35.75 34.50 33.25 so magazini za kupčijo na svetu; ako odpravi vlada Obligacije zemlisn. odkupa. I^nezWindisehgraz.pog.20 milijonov 7 gold, dobička, pa tudi finančně straže ne bo treba, da bi lovila kontrabantarje kakor dozdaj. Govori se, da srenjske postave, ki so jih skle- da se (po 100 gold.) 5°/0 doljno - avstrijanske g. ogerske.....,, 5% horvaške in slovanské ,, 5% krajnske, stajarske, 5% Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 33.75 21.75 20.00 14.75 33.75 Grof Waldsteinovi po g. 20 85 7o|Crr<>f Keglevičevi po g. 10 76 76.25 . po g. Denarj i. 40 ii ii ii ii koroške, istrijanske Cesarske krone 87.501 Cesarski cekini g nili deželni zbori, je potrdila vlada proti temu prenaredijo v nekterih oddelkih. Po takem pridejo Deržavni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov) \\ še enkrat v prevdarek deželnim zborom, o kterih Zájem od leta i860 . se govori, da bojo še letos. „Drau-Post" piše, da gosp. Andrej Einšpieler, vrednik bivšega nemškega časnika „Stimmen aus Innerosterreich", je 20. dne t. m. svoj zápor, v kterega je bii po tiskarni svoji pravdi obsojen za mesec dni, přestal v samostanu Lugavskem. in mi vsi ii ii ii ii ii 11 11 1860 petink. 1839 . . . 1839 petink. >> ii ii ,, ^ — - r——— ii 5% narodni od leta 1854 Dohodkine oblg. iz Komo ii ii 98.901S ou v raindori 99.05|Ruski imperiali . , 158.751 Pruski Fridrikdori 99.00|Angležki souvraindori 94.25ILouisdori (nemški; 17.001 Srebro (ažijo) . ii 11 11 11 11 15.40 5.32 8.93 15.35 9.18 9.40 11.25 10.85 Pričakovati je želimo to ž njim dostavlja omenjeni časnik 7 da po vsem tem ostane gosp. Ein- Loterijne srečke: špieler tudi vprihodnje še katehet na viši realki njegova nenavadna marljivost v službi katehetični 7 7 ker nje- V Trstu 26. septembra 1863 : 18 54. 5Î. 11. TI Prihodnje sreckanje v Trstu bo 10. oktobra 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.