Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meteCno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nede'l»kn Izdaja celole no v.Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pefll-vrsta mali oglnsl po 150 ln 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večlem o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa In dneva do prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. S ili Vokopbi se ne vračalo, nefranhlrana platna se ne iprefemaja - Uredništva telefon Stev. SO, opravnlštva štev. 32S Uprava /e vKopttarlevl ul.št.ti CeUovnl račun: Clubl/ana Stev. 10.650 ln 10..349 xa Inserate, Sara/cvo-it.756.1, Zaqre.lt it. 39-Otl. Praga ln »ima/ št. 24.797 Posledice centralizma. 20,000.000 Din dolguje državna uprava slovenskim cestnim okrajnim odborom in okr. zastopom na državnem prispevku za vzdrževanje bivših deželnih in (na Štajerskem) okr. cest. 8 milijonov dinarjev od gornjega zneska odpade na prejšnja leta glasom odobrenih obračunov, 12 milijonov pa na proračune za leto 1926. Cestni okrajni odbori z žilavo vztrajnostjo vodijo cestno upravo kljub popolnemu nerazumevanju države. Nešteto peticij in urgenc je že romalo v Belgrad za izplačilo dolžnega zneska, a odziva ni bilo. Ceslni odbori so najemali leto za letom posojila v dobri veri, da vendar enkrat pride vlada, ki bo dala, kar je po zakonu dolžna. Dolgovi so narasli v ogromne stotisoče in milijone, tako da nekateri cestni okrajni odbori danes nakladajo 400 odstotne doklade na vse državne davke samo za kritje obresti! Če se nahajajo finance naših cestnih samouprav v takem stanju, se ne moremo čuditi, če propadajo prej priznano lepe in urejene ceste na slovenskem ozemlju. Pa ne le bivše deželne ceste, ludi državne ceste propadajo. Vsako leto, kadar je bilo govora o proračunu gradbenega ravnateljstva v Ljubljani, je belgrajska vlada enostavno črtala 80 odstotkov za vzdrževanje državnih cest v Sloveniji preliminiranih kreditov. 0 investicijah, ki bi vsaj deloma zadostovale zviša-nemu prometu in smotreni izpopolnitvi cestnega omrežja, ni niti govora. Da bomo pravični, poudarjamo, da je v proračunu, ki je te dni v debati, vstavljen znesek 1 800.000 Din za gradl>o ceste v Št. Ilju. Ta cesta se pa gradi ie ve člet. Pri gradbi se je zgodila nesreča, da je pri lanski povodnji odnesla voda velik kos novozgrajene ceste. Država, mesto da bi pokvarjeno cesto hitro popravila in gradbo nadaljevala, jo je pustila celo leto razpadati in naročila cestnemu okrajnemu zastopu, naj gradbo nadaljuje s kiilukom. Okrajni zastop, ki te ceste nikdar ni prevzel v svojo upravo, je to seveda hvaležno odklonil. Sedaj je vpo-stavljen kredit 1,800.000 Din na podlagi proračuna iz meseca marca preteklega leta. Med tem je cesta dalje razpadala i:i izkazalo se bo, da je gornji kredit za dograditev nezadosten. Odkod in zakaj io sistematično zapostavljanje in uničevanje naših cest? Stalni odgovor Belgrada je: delajte s kulukom kakor pri nas v Srbiji. Gospodom centralistom maramo ponovno povedati, da smo v Sloveniji kuluk ie preživeli. Pred 109, tudi šc pred 60 tirni leti smo tudi v Sloveniji gradili in vzdrževali ceste in mostove z ljudsko tlako. Toda v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila s starim cestnim zakonom tlaka odpravljena s tem, da vsak državljan nnmesto tlake prispeta za ceste posebno cestno doklado, ki jo odmerjena progresivno po davčni moči vsakega davkoplačevalca. To zakonito določilo v Sloveniji še velja. Mi v Sloveniji smo torej že pol stoletja od tlake odkupljeni in uvedba sedanjega srbijanskega kulnka bi pomenila tlako na tlako. To bodo dopovedali državni upravi naši cestni odbori, ki so se — kakor čujemo — prisiljeni odločili, da tožijo državni erar za zneske, ki jih jim je dolžan. Kaj pa je končni namen iu uspeh zopet-ue uvedbe kuluka v Sloveniji? Novo izmozga-vanje. Odkup od kuluka bi bil namreč največji davek, kar jih doslej imamo. Obrtnik, ki ima 6—8 delavcev, ki bi jih moral odkupiti, če bi hotel nadaljevati obrat, bi plačal s lega naslova v državno blagajno letno ca 50(40 Din. Ta denar bi zopet romal v Belgrad in naše ceste bi bile zopet v istem stanju kot danes. Država danes ne daje prispevkov za ceste, ko presegajo cestne doklade za težke sfotiso-žake preliminirane izdatke in bi jih potem, ko bi se stotisod i/.premenili v milijone, isto-tako pustila propadati. Sedanji vladi seljačke demokracije je ostalo pridržano, da ugonobi še le ostanke ljudske blaginje, kolikor jo je Slovenija po sedmih letih še ohranila. Odbor, v katerem sedi tudi slovenski vladni zastopnik Pucelj, glasuje za črtanje najpotrebnejših prispevkov za ceste v Sloveniji! Kmalu bomo imeli v Sloveniji le še toliko cesl, kolikor jih je nujno potrebno v obmejni pokrajini za vojaške namene. Ali pa še toliko ne. Saj je znano, da je ljubljanski artilerijski polk obtičal sredi manevrov na propadli cesti, odkoder ni mogel naprej. Iz vsega lega pa tudi dozdaj najbolj navdušeni centralist lahko izprevidi, kakšno pro-kletstvo je za Slovenijo centralizem, ki ga je prej podpiral Žerjav, zdaj ga pa g. Pucelj, Zapostavljanje Slovenije na celi črti. ZA SLOVENIJO NOBENIH INVESTICIJ. — DRŽAVA SVOJEGA DOLGA CESTNIM ODBOROM NE IZPLAČUJE. - PLAČUJEMO NAJVEČ, SPREJEMANO PA NAJMANJ. - ŽALOSTNA VLOGA G. PUCLJA. Belgrad, 5. jan. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora so nadljcvali razgovor o proračunu ministrstva za javna dela. Na vrsti so bila poglavja o materielnih izdatkih za nove zgradbe in za vzdrževanje cest in mostov. O razdelitvi tozadevnih kreditov smo že včeraj poročali. Ugotovili smo, tla niso v nobenem ministrstvu krediti tako krivično razdeljeni kakor prav v tem. Vtis, ki ga je napravila današnja seja, je bil tako žalosten in naravnost deprimujoč, da bi moral človek zdvomiti nad našim parlamentarizmom. Prečanski kraji so skoraj popolnoma zapostavljeni Za Slovenijo ni določenega skoraj nič, za Hrvatsko prav tako nič. In kljub temu stranka, ki trdi, da vlada danes v upravljanju javnih poslov »seljačko obeležje«, vse to mirno trpi in s svojim glasovanjem potrjuje to vnebovpijočo krivico. Pri razpravi o teh kreditih se ni oglasi! niti en član te stranke. Pred razpravo je skušal poslanec Pucelj svoj nezavidljivi položaj opravičiti z neko izjavo. Toda opravičiti bi se mogel samo na en način, namreč na lak, da bi glasoval s srcem in z razumom proti predloženemu proračunu. In tudi če bi bili vstavljeni v proračun po zakonu določeni zneski za vzdrževanje cest in mostov, bi moral vsak Prečan glasovati proti temu proračunu, To že radi njegovih neopravičljivih kreditov. Značilno je dejstvo, da je večina pri pre-tresanju proračuna tega ministrstva grešila proti temeljnemu načelu štedenja, ki ga je sama postavila, ko je izjavila pred finančnim odborom in pred javnostjo, dn se morajo vse investicije črtati, da s tem dosežemo zmanjšanje proračuna. Takoj po prehodu na dnevni red je vstal radikalni poslanec G a v r i 1 o v i č in predlagal, da finančni odbor odobri vse kredite v višini in redu, kakor so predlagale, z drugimi besedami, da naj se vse investicije obdrže in razdelitev kreditov ne izpremeni. GOVOR POSLANCA KULOVCA. Prvi je govoril posl. dr. Kulovec in izjavil, da mora, dasi s težkim srcem, ugotoviti, da predloženi proračun ministrstva za javna dela ni proračun države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ampak proračun Srbije. Kajti veliki krediti so izključno namenjeni za Srbijo in tudi manjši po pretežni večini. Da to pomeni velikansko krivico nasproti vsem drugim pokrajinam, je menda jasno. Z našim denarjem moramo mi razpolagati! Vnaprej že hoče replicirati na odgovor g. ministra Uzunoviča, ki bo brezdvoma tudi sedaj izjavil, da opraviči to krivico, kar je že leta 1924 v finančnem odboru in pozneje v narodni skupščini rekel, da pameten gospodar uporablja denar tam iui za tiste namene, ki so najbolj potrebni. Ker je v Srbiji najmanj cest in največ slabih, zato mora minister kot »pameten gospodar:: pretežno večino proračuna uporabiti za Srbijo. Na to mu moramo odgovoriti, da zasebni gospodar za svoj denar lahko dela, kar hoče. Državni denar pa ni ministrov denar, ampak skupna last vseh državljanov, ki imajo tudi vsi pravico zahtevati, da se njihov denar pravično uporablja. Ali je pa to pravična uporaba, če proglašajo v Srbiji sploh vse ceste za državne ceste in grade ter vzdržujejo vse na državne stroške? Če se minister sklicuje na to, da imamo pri nas mnogo več cest nego v Srbiji, naj pa pomisli, da te ceste niso zgrajene z državnim denarjem, ampak z denarjem samoupravnih teles, katere je država samo podprla s svojimi doneski, ki so zakonito določeni. Kar so v južnih krajih zamudili, ne morejo v par letih nadomestiti, posebno ne. ako se ne pritegnejo k temu v teli krajih samoupravna telesa, na katerih ramena bi se morala pretežna večina stroškov zvaliti. Čudno ni, če niti za vzdrževanje tega, kar smo si skozi desetletja z lastnim denarjem zgradili, nimamo denarja, če gredo tako velike vsote za investicije iz rednega proračuna. Govornik ostro kritikuje ta način gospodarstva in poudarja, ua bi moral minister, če že nima denarja za vse, kar potrebujemo, uporabiti denar, ki se mu prisodi, predvsem za vzdrževanje tega, kar imamo. Tega pa ni sto-rilg zato j« ves njegov proračun nereelen. Vlada pobira deželne doklade, za ceste pa ne da nič. Govornik se nato peča z delom bivšega deželnega odbora kranjskega in izjavlja, da je njegova stranka, ko je imela v deželnem odboru večino, zgradila celo mrežo cest in vrsto naprav, a ne s tekočimi sredstvi proračuna, ampak z investicijskim posojilom, ki ga je najela pod izredno ugodnimi pogoji. Govornik vpraša vladno večino, kdaj misli posnemati ta zgled, ko se vendar že sedein let tako bahato ponaša? Že na prvi seji finančnega odbora je govornik povedal, da moramo od države vsaj to zahtevati, da postavi v proračun sredstva »a plačilo vseh obvez, ki jih po zakonu ima. Tako pa moram zopet z žalostjo ugotoviti, da imamo veljavne zakone, ki predpisujejo, koliko mora država prispevati za zgradbe in za vzdrževanje cest v Sloveniji a v proračunu o tem ni ne duh« ne sluha. Govornik se bavi s cestami, ki bi se morale zgraditi, a se ne •morejo, ker država ne da prispevka, ki bi ga morala. Tako n. pr. cesta od Sv. Urbana čez ,APrevorje na Lesično ali pa ceste ob državni .meji. Najbolj žalostno je, da država niti tega jioče dati za naše ceste, kar pobere v ta na-jnen leto za letom od državljanov v Sloveniji. ^Govornik se nato bavi z bivšimi deželnimi do--kladami, ki jih sedaj pobira država in na katere je dala nabiti invalidski davek, komorno doklado in še 500 odstotno naklado. Iz teh doklad so se vzdrževale deželne ceste. Vsote, ki se sedaj stekajo iz teh doklad v c.\uge blagajne, znašajo milijone. Vlada pa se ne zmeni za svoje dolžnosti in porablja denar za druge namene. Ali ne veste, kako imenujemo prilaščanje tuje lastnine? Finančni minister se je izgovarjal pred deputacijo, ki je zahtevala ta denar in razložila protizakonitost, češ da o tem ni bil obveščen in da hoče to popraviti za naprej in za nazaj s sedanjim proračunom. Cestni odbori morajo vlado za dolžni denar tožiti. Finančnemu ministru smo to v proračunu 1.924-25 in pri vseh dvanajstinah dovolj jasno razložili. Dasiravno so mu deputacije to dovolj razložile, kljub temu tega ni postavil v proračun. Okrajni cestni odbori so v dobri veri o zakonitosti sestavljali proračune, ki jih je odobrilo ravnateljstvo v Ljubljani in minister. Ker prispevkov ri liilo, so se okrajni odbori zadolžili in morajo sedaj dolgove kriti z večjimi odstotki doklad. Okrajnim cestnim odborom ne preostaja drugega, kakor da vlože tožbo za varstvo zakonitih pravic in to se ho tudi zgodilo. Koliko plačujemo davkov, koliko p« za to dobimo. Govornik se bavi z novimi cestami, ki so projektirane v proračunu. Ugotavlja, da sta ?a Sloven jo določena bora 2 milijona! Izjavlja, da je to vnebovpijoča krivica, če se pomisli, da plača Slovenija, šestino vseh direktnih davkov. Nočem dokazovati, da je to resnično, ker temu nili finančni minister ne ugovarja. Po novem proračunu državnih dohodkov bo prišlo neposrednih davkov v Sloveniji na osebo IGO Din, v Srbiji samo M) Din. Ker pa pri nas izterjevanje davkov daleko prekoračuje po proračunu določeno vsoto, je jasno, da bo to razmerje še nepovoljnejše. Če je razmerje tako, potem ni človeka na svetu, ki bi mogel zanikati, da zahtevamo samo pravico, če zahtevamo večje vsote za cestne namene. Ali naj samo plačujemo, drugi pa naj se z našim denarjem izkoristijo? Za tako pravico mi nismo! Govornik se bavi z mostovi na Savi (n. pr. Pod na rtu, Krško, Št. Jakob in drugod) in eahteva, da se postavijo za njih vzdrževanje krediti, ki so se v proračunu izpustili. Dalje se bavi govornik s cestami ob meji in v mežiški dolini. Zahteva, da jih država prevzame v svojo oskrbo. V svojem in Pušenjakovem imenu stavlja več predlogov za zvišanje postavk za Slovenijo. Ker pa ve, da se vsi predlogi za povišanje načeloma odbijajo, stavlja spreminjevaine predloge in sicer, da se avtonomne ceste z mostovi vzdržujejo iz 100 milijonskega kredita, ki je namenjen za vzdrževanje državnih cest. Dalje stavlja resolucijo, da se pozove finanč- ni minister, da plača vse dolgove cestnim odborom iz postavke 55. proračuna. MINISTROV ODGOVOR TN IZGOVOR. Minister odgovarja in zagotavlja, da se lx> glede pr'spevka za vzdrževanje c ' kak tudi za plačilo ostalih dolgov zavzel pri finančnem ministru. Nato široko razlaga, zakaj so za Srbijo potrebni večji krediti. Branil je slabo stvar in ni mogel nikogar prepričati. Nato so na splošno govorili o gradbeni politiki: Sečerov, Vojič in Popovič. Nato so bila sprejeta poglavja v nespremenjeni obliki. Predlogov, ki jih je stavil Kulovec in drugi, večina ni sprejela, razen omenjene resolucije, na katero je minister Uzu-novič pristal. Nato je dal predsednik proračun ministrstva za javna dela na glasovanje. Opozicija je proti temu protestirala, ker sedanja obravnava ni bila specialna debata. PRORAČUN MINISTRSTVA ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO. Seja, ki se je vršila popoldne, je bila komaj sklepčna. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za ljudsko zdravstvo, ki znaša 317 miljonov 384 tisoč Din. Proračun je z odobrenimi naknadnimi in izrednimi krediti za 2,599.070 Din manjši od lanskega proračun«. Pri pogl. 1., ki govori o kreditih, je večina predlagala redukcije. Minister, ki je že ozdravil, je imel daljši ekspoze, v katerem je govoril o načelih zdravstvene politike. K poglavju 1. je govoril dr. Kulovec. Poudarjal jc, da ima ministrstvo nekaj denarja za pobijanje alkoholizma. Uspeha pa ni nobenega, ker druga ministrstva pospešujejo a!-koholizacijo ljudstva, n. pr. notranje ministrstvo, ki kar naprej daje gostilniške koncesije, odkar imamo nov taksni zakon. Govornik zahteva, da bi ministrstvo v tem oziru vplivalo na druge ministre. Če se v tem oziru ne bodo dosegli uspehi, bo imelo ministrstvo še več dela, kakor dosedaj, in denarja ne bo. Porabilo bo več denarja, kakor bo doseglo. Govornik se nadalje bavi s postavko, ki obsega kredit 12 milijonov Din za zgradbo novih bolnic in zahteva, da se dovolijo krediti iz te vsote za razširjenje bolnice na Studencu in ljubljanske bolnice. Dalje zahteva povišanje kreditov za vzdrževanje zasebnih bolnic, katerih kredit znaša 400.000 Din. Minister se opravičuje, da ni mogel dati večjih kreditov. Glede alkoholnega vprašanja zatrjuje, da bo vse storil, kar je v njegovi moči. Nato je bilo pogl. 1. s spreminjevalnimi predlogi vladne večine sprejeto. Pogl. 2. govori o zdravstvenih inšpekcijah. Tu so bile izvršene precešnje redukcije. V Ljubljani je bilo črtano eno mesto reierenta-zdravnika, računovodsko mesto, namesto treh arhivskih mest naj ostane samo eno. Od patih poduradniških mest ostaneta samo dve. Tudi materialni krediti z inšpektorati so se reducirali. Na vprašanje, ali so inšpektorati še potrebni, je minister odgovoril, da mora inšpektorate zaenkrat še vzdrževati, ker imajo nadzorni in upravni pomen. Črtali so se inšpektorati v Nišu in Užicah. Nato je bilo to poglavje sprejeto, Naslednje poglavje govori o oblastnih in okrajnih samletskih upravah. K točki, ki govori o nekdanjih okrožnih in deželnih zdravnikih, zahteva dr. Kulovec, da se njih položaj obdrži. Seclaj visi vse v zraku. Minister je odgovoril, da bo to vprašanje ugodno rešil. To poglavje je bilo sprejeto brez debate. Črtalo se je malo. V poglavju, ki govori o državnih bolnicah in državnih sanitetnih ustanovah, so se gledGospodarstvo« v današnji številki našega lista. — Opomba uredništva.) DVORSKO ŽALOVANJE. Belgrad, 5. jan. (Izv.) Radi smrti italijanske kraljice-matere se je odredilo na tukajšnjem dvoru dvorsko žalovanje, ki bo trajalo 14 dni. Radi tega se je tudi odpovedal dvorski ples, ki bi se imel vršiti 9. januarja, na rojstni dan kraljice Marije. OBSOJENI ORJUNAŠI. Zagreb. 5. jan. (Izv.) Danes se je pred Sodnim stolom v Petrinju končal proces proti orjunašem, ki so bili obtoženi radi krvavih dogodkov v Capragu. Orjunaši so namreč navalili na občinstvo, pri čemur je bil ubit deček Skorup, več oseb je pa bilo težko ranjenih. Proces je trajal mesec dni. Glavna krivca Pero Miškulin in Sauer sta bila obsojena vsak na 6 let težke temnice, ostali Orjunaši iz Ca-praga so dobili po 5 let, Zvonko Dulčič iz Siska 3 leta, 8 orjunašev iz Siska po 2 leti težke temnice. ROPARSKI UMOR. Zagreb, 5. jan. (Izv.) Snoči so neznani razbojniki ubili Adolfa Lumpla, državnega sekvestra na posestvu grofa Pongratza v Ivanj-cu. Orožniki so razbojnikom na sledu. Romunski prestolonaslednik. Bukarešta, 5. jan. (Izv.) V včerajšnji narodni skupščini so sprejeli zakonski predlog, s katerim se vzame na znanje odpoved princa Karla in proglasitev princa Mihaela za prestolonaslednika s 234 proti 3 glasovom. Narodna skupščina je odobrila tudi zakon o upo-stavitvi regentskega sveta. Člani regentskega sveta so princ Nikolaj, patriarh Cristca in pa predsednik kasacijskega dvora Buzdugan. Bukarest, 5. jan. (Izv.) V mnogih mestih so pristaši bivšega prestolonaslednika priredili velike demonstracije proti izpremembi v nasledstvu. Vlada je bila pripravljena na izgrede. Vojaštvo je že več dni v neprestani pripravljenosti. Kronski svet je sklenil izpre-lnenibo dvornega statuta. Po tej izpremembi morajo vsi člani kraljevske hiše stanovati v kraju, ki ga določi kralj in so stalno pod kraljevim nadzorstvom. Bivši princ Karol ne sme ve: nositi rodbinskega imena kraljevske hiše, niti naslova. Njegova soproga — mati prestolonaslednika Mihajla, princezinja Jelena — dob; naslov princeza Romunska. MAL VSTASKI NAPAD V MEHIKI. Pariz, 5. januarja. (Izv.) Kakor poroča •Petit Parisien* iz Newyorka, je v Agua Ca-Iieni . ■ Mehika, 60 mož broječa vstaška četa garnizijo. V boju so padli 1 oficir in . vojaki. Vendar so se morali vstaši umak->■'!' /cipusfivšl 12 mrtvih, Vstaši so napadli f\ r.!/»;-> najbrže z namenom, da oproite tam zr lega poprejšnjega guvernerja. Madjarski princ in veleposestnik — ponarejevalec francoskih 1000 frankovskih bankovcev. VELIKO VISOKOSTOJECIH OSEB ZAPLETENIH V AFERO. - TUDI DVANAJST POSLANCEV OSUMLJENIH. - IZ ZADEVE SE RAZVIJE VELIKANSK ŠKANDAL, KI BO IMEL VELIKE POLITIČNE POSLEDICE Neka madjarska družba, ki šteje baje okrog 40 oseb, je že dalje časa ponarejala bankovce po 1000 frankov in jih v velikih množinah razpečavala po vsej srednji Evropi, zlasti po glavnih mestih. V afero so zapletene zelo ugledne osebnosti — tudi politične — in zavisi od njane ugodne rešitve obstoj dosedanjega rednega razmerja med Francijo in Madjarsko. Glavni pa je princ, veleposestnik in multimiljonar Windischgraetz. Preiskava se vleče že par tednov. Nizozemska policija je aretirala tri razpečevalce, med njimi polkovnika v p. Jaakoviča, ki je prišel tja s pravilno izstavljenim kurirskim potnim listom; njegov kurirski kovčeg, v katerem je bilo 10.000 ponarejenih tisočakov, je bil zapečaten v madjarskem zunanjem ministrstvu. Madjarska policija je zadevo jako nemarno preiskovala in če bi ne bili prišli v Budimpešto francoski kriminalni uradniki in če bi ne bil francoski poslanik Clinchent interveniral in dal razumeti, da so krediti za Madjarsko v nevarnosti, bi bili akti najbrž padli pod mizo deželnega policijskega šefa Nado-szyja, kakor je pod njegovo zaščito zaspala že marsikatera afera, ki bi bila neprijetna madjarskim fašistom. Princa Windischgraetza in Nadoszyja so aretirali. • » » Budimpešta, 5. januarja. (Izv.) Aretacija princa Ludvika Windischgraetza in deželnega policijskega šefa Nadossyja je napravila na vso javnost mogočen vtis. »Pesti Hirlap« poroča, da je policija pri hišni preiskavi našla veliko množino ponarejenih 1000 frankovskih bankovcev — pravijo, da blizu 1000 kosov — in jih zaplenila. List nadalje poroča, da je v to zadevo zapletenih tudi cela vrsta oseb, ki uživajo v političnih krogih in sploh v javnosti velik ugled. Policija je ukrenila vse potrebno, da nadzira te osebe in prepreči morebiten poskus odpotovanja. Budimpešta, 5. januarja. (Izv.) Policijska korespondenca javlja: V zadevi ponarejenih bankovcev policija energično nadaljuje poizvedbe. Danes je policija zopet aretirala dve osebi. Prijela je uradnika Viktorja 01chvaryja, brata Edmunda 01chvaryja, ki so ga v Hamburgu prijeli. Z bratom je stalno dopisoval. Ko je začel slutiti, da se bo policiji posrečilo razkriti ponarejanje, je pos'al Edmundu brzojavko, v kateri mu svetuje, da svoje delo ustavi in se nemudoma povrne v Budimpešto. To brzojavko je pa hamburška policija zaplenila in takoj obvestila budimpeš lansko mestno poglavarstvo ter mu tudi sporoč'la, da je našla pri Edmundu 01chvaryju več sto-tov ponarejenih bankovcev. Na podlagi vsega tega so Viktorja 01chvaryja aretirali. Budimpešta, 5. jan. (Izv.) Kakor poročajo časopisi, je policija zaslišala v zadevi bankovcev tudi 12 narodnih poslancev. Da bi pa s svojim postopanjem ne vzbudila po nepotrebnem pozornosti, jih je vse zaslišala v stanovanjih. Med osebami, ki so jih prijeli tekom preiskave v kartografičnem zavodu, je tudi vodja cinkografskega zavoda Gero. Policija je prosila dunajsko policijo, da preišče dunajsko stanovanje Ludovika Windischgraetza, ker domnevajo, da so tam spravljeni ponarejeni bankovci. Budimpešta, 5. jan. (Izv.) Drž. pravdnik ie predlagal, da se spravita Kaspar Kovacs in Dezider Raba v preventivni zapor in da se proti obema uvede preiskava radi zločina razširjanja ponarejenih bankovcev. Proti Ludviku Wjndischgraetzu bo pa tožbo šele sestavil. Budimpešta, 5. jan. (Izv.) Kakor poročajo časopisi, so pozno zvečer aretirali cinkogra-fa, katerega ime pa nočejo priobčiti. Baje je sodeloval pri ponarejanju bankovcev. Kakor poroča »Uisag«, je princ Ludvik Windisch-graetz pri zaslišanju izjavil, da je bil on pri vsej zadevi udeležen samo v toliko, v kolikor je prevzel nase stroške za ureditev izdeloval-nice bankovcev. Ko so ga vprašali, koliko bankovcev so ponaredili, ni hotel odgovoriti, kakor tudi ni hotel dati odgovora na vprašanje, koliko časa so bankovce ponarejali in kam so jih zanesli. V političnih krogih menijo, da bo vlada storila svojo dolžnost ne glede na osebe, ki so vpletene v zadevo. To zatrdilo je dal ministrski predsednik grof Betlilen voditeljem političnih strank, ki so se zbrali pri njem. Budimpešta, 5. jan. (Izv.) Danes dopoldne so aretirali Štefana Winklerja radi udeležbe v zadevi ponarejenih bankovcev. Povod je dalo, ker je kupil v neki budimpeštanski trgovini kovčeg z dvojnim dnom. Policija je pri njem izvedla hišno preiskavo in tam našla kovčeg in pismo, ki mu ga je pisal tajnik princa Windischgraetza Raba, v katerem ga svari, da naj s svojim delovanjem preneha. Budimpešta. 5. jan. (Izv.) Kakor poroča ;Magyar Orzsag«, sta se zglasila danes pri mestnem poglavarju Marinovicsu višji uradnik Francoske banke Emery in francoski policijski uradnik, s katerima se je Marinovics dolgo časa posvetoval. Gospoda sta Marinovicsu dala nove podatke, ki opravičujejo sum, da je cela vrsta uglednih oseb zapletenih v zadevo ponarejenih bankovcev. Budimpešta, 5. jan. (Izv.) Kakor poročajo zvečer, je polic;ja radi afere ponarejenih tisoč frankovskih bankovcev aretirala še dve osebi. Prijela je nekdanjega uradnika zadružne zveze Štefana \Vinklerja, prijatelja v Haagu prijetega Mankoviča in nekega torbarja. ki je napravil za polkovnika Jankoviča potni kovčeg. s skrivnimi predali. ado velika koalicije ¥ Nemčiji. Berlin, 5. jan. Te dni se bodo zopet vršila pogajanja za sestavo vlade. V krogih republikanskih strank žele, da se še zadnjikrat poizkusi sestaviti vlado velike koalicije. Upajo, da bo centrum znova potrdil svoj sklep, da vstopi le v vlado velike koalicije in ne podpira nobenega manjšinjskega kabineta. Pričakujejo, da bo potem državni predsednik dal vodji demokratske stranke dr. Kochu še enkrat priliko, da poizkusi sestaviti kabinet velike koalicije, in da se bodo potem tudi so-cijalni demokratje udali pritisku ostalih republikanskih strank in opustili svoje pomisleke proti vstopu v vlado. Nekatere socijalno-demokratske osebnosti izjavljajo, da to ni izključeno. Vendar je treba omeniti, da so nekateri voditelji, kot Breitscheid, Hilferding, Landsberg proti temu, da stranka vstopi v koalicijsko vlado. SPLOŠNO LJUDSKO ZAVAROVANJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 5. jan. (Izv ) Ministrstvo za socialno skrbstvo je izdelalo zakonski načrt o starostni preskrbi vseh onih oseb, katere so izvzete od socialnega zavarovanja. Letna starostna preskrba znaša približno 500 Kč za osebo, če pa živita dve osebi, ki uživata starostno preskrbo skupaj, pa pride na osebo letno ;i00 češkoslovaških kron. ČEŠKOSLOVAŠKA PROTI TUJCEM. Praga, 5. jan. (Izv.) Kakor poročajo časopisi, je sklenil ministrski svet, da morajo biti vsi potni listi za potovanje v Češkoslovaško opremljeni z opombo, da popotnik nima pravice naseliti se radi dela v Češkoslovaški. Proti tujcem, kateri bodo kljub temu nastopili kako službeno mesto v Češkoslovaški, bodo primerno postopali, GRČIJA BREZ USTAVE. London, 5. jan. (Izv.) Kakor poroča »Davi MaiU iz Aten, so začasno odpravili razen člena 1., s katerim je bila proglašena republika vse člene ustava. JKLfcJ A »Jutrove« metode. Članek dr. Kulovca »V borbo proti kugi!« je »Jutru« zaprl sapo. Vse, kar je dr. Kulovec zapisal, je gola in za »Jutro« porazna resnica. Porazna je ta obtožba, proti kateri rfe more »Jutro« navesti ničesar, s čimer bi se opralo. Zato pa po svoji navadi, kadar ne more nič odgovoriti, privleče na dan kako drugo stvar, ki nima s predmetom prav nič opraviti; samo da napada. Tako se zdaj zaganja v dr. Kulovca zaradi njegovega predloga v carinskem odseku radi prostega izvoza okroglega lesa. Kaj ima okrogli les opraviti z gonjo proti katolicizmu, ki jo je dr. Kulovec ožigosal? Kakšna nesmiselnost zopet to! Kaj ima »Jutro« svoje bravce za idiote? In mar misli, da med njegovim čila-teljstvom ni ljudi, ki ne bi vedeli presoditi, kaj je dr. Kulovčev predlog, če že hoče »Jutro« o tem govoriti, v stvari pomenil? Ta predlog je bil po zdravih načelih narodnega gospodarstva popolnoma upravičen in v interesu našega lesnega eksporta potreben. Sicer je pa to čisto gospodarska zadeva, ki nima s polil iko nič opraviti, in mi se z »Jutrom« zato o tem ne bomo prerekali. Značilno pa je, kakih bojnih metod se vse poslužuje »Jutro« v svojem furorju in v svoji — onemoglosti. A O sedanjem režimu piše včerajšnji J Narodni dnevnik«: »Toliko se je govorilo pri nas o štedenju, da bi že zaradi tega morala svar izgubiti vso vrednost, po znanem pregovoru, da čim dalje se kaka tvar mega, tem slabša tudi postane. — In žalibog dokazuje debata v finančnem odboru, da bo naše štedenje tudi v resnici skrajno slabo izpadlo. Velikanski dispozicijski fondi so določeni za posamezna ministrstva in nihče ne more kontrolirati, kako se ta denar porabi. Ko pa je opozicija zahtevala, da se ti fondi črtajo, je ostala v manjšini. — Zato pa se je z redukcijo uradnikov prihranilo v ministrstvu za socijalno politiko dva milijona dinarjev. Pri proračunu 12 milijard in že več nam je sedaj v resnici pomagano!« — Kakor se vidi, je »Narodni dnevnik« sedaj prešel popolnoma v opozicijo! Častitamol Volitve v Delavsko zbornico. Na glasovnice pazite. Te dni bo sleherni volivec dobil od volivnega odbora potrjeno glasovnico, ki sestoji iz štirih delov: kuverta z naslovom Glavni volivni odbor Delavske zbornice v Ljubljani. Na njej je prilepljen Oddajni listek, ki ga mora volivec lastnoročno podpisati, Glasovnica s podpisi Dr. Anton Mrak, Čobal in Čelešnik ter bel glasovalni listek. Na ta listek bo moral vsak napisati ime liste, ki jo voli. N. pr. «Glasujem za kandidatno listo, ki jo je vložilu Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.« Vse te liste dobro shrani, nikomur jih ne daj iz rok razen našemu zuupniku! Ta pa ni politična. Lista neodvisnih delavskih strokovnih organizacij namreč. To je lista, ki jo dan za dnem priporoča »Jutro« in vsak teden »Domovina«. Od vsega početka se trudita ti dve Žerjavovi trobenti delavstvu dopovedati, da njuna lista ni politična! Sedaj je ta lista postavila že nekatere kandidate in na prvih mestih sta dr. Joža Bohinjec, ki je bil pri lanskih državnozborskih vo itvah Žerjavov kandidat za litijski okraj in Juvan, načelnik Narodno socijalisiične stranke. — Za vsakega pametnega delavca je pač jasno, da sta dr. Bohinjec in Juvan čisto nepolitični« osebnosti in da ne zastopata nobene stranke, ampak zgolj strokovne in stanovske organizacije — naj? Narodni socijalisti in Zerjavovci nimajo z dr. Bohinjcem in Juvanom nobene zveze? Laž in hinavščina imata kratke noge. »Združeni« gospodje so dobili nezaupnico od lastnih pristašev. Na praznik sv. Štefana so gospodje združeni« sklicali posebno stro-■ kovno konferenco v ljubljanski hotel TivolL j Ta konferenca naj bi bila po načrtu Združenih gospodov prvo večje zborovanje za volitve v ! Delavsko zbornico. Toda razvila se je v ža-| lostno — prežalostno sliko popolnega razsula | socijalisiične organizacije. O tej konferenci j smo že pisali. Danes opozarjamo le še na nekatere podrobnosti, ki osvetljujejo popolno polomijo, ki so jo doživeli združeni gospodje na tem zboru. Po suhoparnih poročilih je M. Žorga protestiral proti zaupnici vodstvu »Delavske komisije« (v tej komisiji so sami gospodje »združeni«) in ostro grajal izključenje neodvisnih delavskih sindikatov. Zastopnik železničarjev je izjavil, da železničarji ne glasujejo za zaupnico vodstvu Delavske komisije in ko je predsednik Sedej vendarle odredil glasovanje o zaupnici se je dvignilo -- reci, beri in piši šest rok. Na vprašanje, kdo ja proti, je glasovalo pet udeležencev. Strokovna komisija in v njej združeni gospodje so dobili z enim glasom zaupnico med tem ko se-je 99% navzočih vzdržalo glasovanja. Hujše nezaupnice bi »združeni gospodje«"ne mogli dobiti tudi na javnem shodu. To glasovanje jd sijajen uvod v volitve v Delavsko zbornico. Vsemu slovenskemu delavstvu so zaupniki strokovne komisije povedali, da ne sme glasovati za Svetka in njegovo listo. Demokratičnost «združenih gospodov*. Na zboru strokovne komisije so nekatere strokovne organizacije, ki so v strokovni komisiji včlanjene, pa niso zadovoljne s komando »združenih gospodov«, pooblastile bivšega poslanca Klemenčiča, naj v njihovem imenu prebere na zboru v Tivoli posebno izjavo. Gospodje, ki so vedeli, da jim ta izjava ne bo prijetna, bo enostavno sklenili, da izjave ne pripuste in so svojemu lastnemu članu, bivšemu poslancu vzeli besedo. To je pravo pristno proletarsko ravnanje s svojim tovarišem. — Pa še drugače so se izkazali »združeni gospodje«. Svoj zbor so proglasili za tajen in vrgli iz zborovalne dvorane poročevalca Napreja« in »Delavsko kmetskega lista«. Tako postopajo pač le skrajni absolutisti in pa ljudje, ki imajo slabo vest m se boje, da bi jim kdo ne pogledal v račune. Vse socialistično delavstvo je Šlo s konference z vtisom, da se je pod firmo »združenih« zbrala gruča ljubljanskih klikarjev, ki hoče nasilno vladati nad svojim lastnim članstvom in v delavskih organizacijah. Zato jib noben zaveden socijaiist ne bo volil! NAHUJSKANE MNOŽICE PROTI KATOLIŠKIM VERNIKOM. Ungovar, 4. januarja. (Izv.) Ko so v soboto izročali v Akui-Rohovi ondotno cerkev grško-katoliškim vernikom, so začeli pravoslavni razgrajali. Nastal je pretep, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Tudi v nedeljo Se jc zbrala pred cerkvijo množica. Nastal je nov pretep, ki ga niti močni orožniŠki kordon m mogel preprečiti. Stcpli so se grški katoliki (unijati) in pravoslavni. Ranjena sta bila dva grška katolika, en rimski katolik in en 121etni pravoslaven deček. Devet oseb so prijeli. BOJ ZA AGRARNO REFORMO V ANGLIJI. London, 5. jan. (Izv.) »Telcgraph« javlja, da bo L!oyd George nadaljeval svojo akcijo za reformo agrarnih razmer na Angleškem in da se namerava celo ločiti od liberalne stranke, ako strankina konferenca ne bo odobrila njegovih predlogov. Ustanovil bo najbrže neko srednjo stranko. PARNIK NA MORJU ZGOREL. London, 5. jan. (Izv.) Iz VVashingtona javljajo, da je nemški parnik »Beck« rešil moštvo ameriškega parnika, ki se je na morju užgal in zcorel. Dnevne novice k Kako je s pravoslavnimi božičnimi prazniki? V 20. stoletju so pravoslavni v svojem cerkvenem koledarju že za 13 dni za nami. Danes torej, ko imamo mi 6. januarja in praznujemo sv. Tri kralje, imajo Srbi šele 24. december ali badnji dan (t. j. sveti večer); jutri, pri nas 7. januar, bodo imeli 25. december, Božič; ko bomo mi imeli 8. januar, bodo Srbi imeli 26. december, Sabor Bogorodice ali Božji dan; na naš 9. januar bodo imeli 27. december, praznik sv. Stevana arhidjakona; ko bomo mi imeli 14. januar, bo pri Srbih 1. januar ali novo leto; na naš 19. januar bodo Imeli 6. jan. ali Bogojavljenje (sv. Tri kralje). k Sekature pri izvozu vina iz Slovenije T Avstrijo odpravljene. Svoj čas smo poročali, da naša carinska uprava ni obvestila carinarnice v Sloveniji o novih olajšanih predpisih pri izvozu vina v Avstrijo. Mariborska carinarnica je n. pr. zahtevala, da so morali naši vinogradniki na meji povabiti celo komisijo, če so par hektolitrov vina prodali v sosedno deželo. Stroški te komisije so bili neznosni. Tako je n. pr. moral plačati vinogradnik Jernej Ferk samo za avto, v katerem se je vozil carinik iz Maribora, več sto dinarjev in še par sto dinarjev drugih stroškov. Na ta način s težavo izvojevana ugod-nostna carina uvoza vina v Avstrijo ni prinesla Sloveniji nobenega haska. Odposlanstvo Jugoslovanskega kluba (dr. Hohnjec, Vese-njak, 2ebot in Bedjanič) je meseca decembra predložilo pristojnim ministrom in generalnemu direktorju carine obširno spomenico v tej zadevi in so zahtevali, da se okorni stari carinski predpis odpravijo. Generalna direkcija je ugodila zahtevi naših poslancev in sedaj odpadejo nesmiselne in drage komisije. Pri odpravi vina zadostuje navzočnost lokalnega carinskega uradnika in enega člana finančne kontrole. k Zopet potres. Dne 4. januarja ob 19. tiri 3 min. 5 sek. sta potresomera v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležila šibkejši potres v razdalji 40 km od Ljubljane. •k Smrtna kosa. V samostanu oo. trapi-stov v Mariji Zvezdi pri Banjaluki je 30. decembra 1925 preminul v 72. letu Josip K i -{ e r 1 e , rodom iz Borovnice 68. V minulem letu je obhajal 401etnico svojega mašništva. Bil je redovnik vzor vsem svojim sobratom. R. I. P. k Na naslov direkcije državnih želcznic. Kakor znano, uživajo delavci, ki se vozijo iz svojega stalnega bivališča drugam na delo, ugodnost, da kupujejo za znižano tarifo tedenske karte; pod istimi pogoji imajo državni uslužbenci znižano mesečno karto. Legitima-cijske blankete pa je direkcija državnih železnic razposlala postajama šele zadnja dva dni v decembru. Ker se izpolnjeni blanketi morajo v potrditev poslati potom postaj in se le-tem vračajo, se delavci in državni uradniki vozijo vsaj po gorenjski progi le proti temu, da kupujejo vsak dan pri blagajnah, pri katerih je seveda velik naval, dražje vozne listke. Vprašamo, ali ni mogla železniška uprava prej oskrbeti blanketov in zakaj ni mogla odrediti, da še vsaj 14 dni veljajo legitimacije iz 1. 1925., če že ni mogla pravočasno oskrbeti potrebnih tiskovin. — Prizadeti. k Meteor. V ponedeljek, dne 21. decembra, je zvečer ob 6, tik pri Čatežu ob Savi, padel na zemljo mal krasnosvetel meteor, medtem pa se je za celim hribovjem zasvetli-kalo kakor ob poletnem bliskanju. Če ni padel v Savo ali Krko, bo morda kdo slučajno naletel nanj. k Iz Radovljice nas naproša župni urad glede na našo včerajšnjo notico med dnevnimi novicami, da priobčimo: Ni šc ugotovljeno, je-li veliki zvon v resnici počen. Za slučaj pa, da se to ugotovi, se je obvezala tvrdka Ing. I. & H. Biihl v Mariboru, da zvon izključno na svoje stroške prelije, in sicer tudi za slučaj, če bi se izkazalo, da tvrdke Ing. I. & H. Bdhl, ki je predmetni zvon vlila, nc zadene nobena krivda. Gospod Buhl sam pa nas prosi, da vrhtega pojasnimo, kar se tiče drugih slučajev, da pri več kakor 2000 zvonovih, katere je v zadnjih letih ta tvrdka vlila, gre samo za dva slučaja, ne pa za pet, in se bo tudi v teh dveh slučajih šele sod-nijsko dokazalo, če je tvrdka temu kriva ali nc. tAt Strojni industriji r znanje. Organizacija absolventov strojne delovodske šole, kot od ljubljanskega velikega župana oblastveno potrjen faktor, naznanja vsem strojnim obratom, da se pri oddaji delovodskih mest stroga ozirajo na to, da se oddajo imenovana mesta edino le onim reflektantom, ki potom izpričeval dokažejo, da so poleg učnega pisma o pravilni izučitvi kovinarske obrti tudi absol-virali strojno delovodsko šolo. V slučaju, da posamezni obrati tega nc upoštevajo, je dolžnost organizacije, da potom oblasti do skrajnosti posreduje, da sploh vsa mesta, kot strojnih risarjev, strojnih-brzojavnih mojstrov, tehniških konstruktorjev, delovodij ter poslovodij ter mesta tehničnih uradnikov, zasedejo tudi zgoraj navedeni reflektanti, ki pa morajo biti državljani SHS. "Ar Iz poštne službe. Poštna uradnica Vera Fischer je premeščena iz urada Ljubljana 1 na Trojane. k Iz carinske službe. Za glavnega revizorja pri carinarnici v Subotici je imenovan Tomo P o p o v i č , doslej pri carinarnici v Ljubljani. k Iz sodne službe. Pri okrožnem sodišču v Mariboru sta imenovana za vodji zemljiške knjige pisarniška oficiala Avguštin Grejan in Jurij Karba; za višjega oiiciala pri istem sodišču je imenovan Ivan Zagorc, oficial na sodišču v Višnji gori. — Vpokojen je Ivan Stre-hovec, kanclist pri okr. sodišču v Ribnici. k Iz uradnega lista. »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 5. jan. 1926 objavlja ukaz, s katerim se odpuščajo kazni za gozdne kvare in naredbo o provi-zornem pobiranju posebnih občinskih davščin v Ljubljani za mcseca januar in februar t. 1. k Nov državljan. V jugoslovansko državljanstvo je sprejet dosedanji ruski državljan Nikola Antipin, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celiu. k Bunjevska kulturna palača v Subotici. Subotiška mestna občina je sklenila, da odstopi svojim bunjevskim občanom zgradbo višje dekliške šole, da jo preurede v »Bunjev-sko kulturno palačo«. V palači bo sedež vseh bunjevskih kulturnih ustanov in organizacij. ■>lr Nova zgradba za Vojvodinski muzej v Novem Sadu. Matica Srpska v Novem Sadu je sklenila, da zgradi za novoustanovljeni Vojvodinski muzej veliko novo palačo, ki bo stala 8 milijonov dinarjev. k Za sadjarstvo in vrtnarstvo. V nedeljo, 20. t. m., se je za brežiško okolico ustanovila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pristopilo je precej članov in je upali, da bo poslovala v nemalo korist revnejših slojev. Sadjarstvo in osobilo vrtnarstvo fci našim ljudem krasilo dom, blažilo srce, do-našalo dobiček in pridobivalo ugled prosvete in napredka. k Vodstvo javne bolnišnice v Brežicah je s prispevki blagih dobrotnikov priredilo k praznikom lepo božičnico. Vsi bolniki so bili primerno obdarovani. Krepkejši bolniki in častni gostje so ob čarobno razsvetljenem božičnem drevcscu prisluškovali melodijam božične pesmi in vzljubili mi novo božje Dete, S. A.: Rim, na Novega leta dan 1926. Santo Bambino. — Slovesen zaključek svetega leta. — »La befana«. — V čast Kri:tušu kralju. — Mussolinijev govor: Rim mora postati najveličastnejše mesto sveta. Božični mir plava nad večnim mestom in tiha sreča svetonočnega veselja odseva na obrazih tisočerim, ki prihajajo počastit Dete v jaslicah te dni. Nekaj je božično razpoloženje in nekaj radovednost, ki polni sedaj rimske cerkve, ki so se okrasile za praznike kot nevesta za svatbo. V vsaki cerkvi pa so predmet posebnega zajemanja seveda — ja lice. Vseh vrst jih vidiš: od same zibelke s srčka-nim »bambinomc, izpostavljenim navadno na glavnem oltarju, do močnih jaslic s skupinami pastirjev in njihovih čred, pevajočih angelov in božjim Dctecem med Marijo in Jožefom v betlehemskem hlevčku. Splošno je opaziti, da imajo jaslice te vrste zlasti cerkve redov sv. Frančiška, kar je razumljivo, saj je bil sveti Frančišek, ta veliki svetnik ljubezni in otroške preprostosti, prvi, ki je uvedel to lepo božično navado. Med najlepšimi jaslicami eo gotovo one v frančiškanskem samostanu. Ara coeli vrh Kapitola s svetovnoznanim »santo bambino«. O božični polnočnici so ga v procesiji prenesli iz njegove kapelice na glavni oltar ln ga nato pri prvem levem stranskem oltarju polotili v jaslic«, pred katerimi ves dan stražita po dva karabinjerja. Bambino je lakorekoč pokrit od zlata in dragih kamnov, poklonjenih mu od hvaležnih častivcev, ki mu od vseh strani sveta v po pošti poslanih pismih sporočajo svoje prošnje. Jaslicam nasproti v desni stranski ladji je ob stebru napravljen oder, s katerega otročiči govore svoje »sermoncini« bambinu na čast. Nasmejati se moraš včasih, ko vidiš, kako ti kak tak mal, še trileten štrukelj maha in ctepljc z ročicami in odpira usta, iz sebe pa ne spravi nobene bescdice, dokler ga mamica polna usmiljenja ne vzame iz odra in pritisne na srce s prav tako ljubeznijo kakor če bi govoril kot Ciceron. V tem oziru so punčke trikrat korajžnejše in spretnejše od fantkov; govorniška dikcija in izrazitost gestikulacije jim je menda že kar v krvi. Govori otročičev se vrše vsak dan in trajajo celo božično oktavo. — Menda največje jaslice v Rimu se pa nahajajo v baziliki sv. Antona Pad. (sedež frančiškanskega gcneralata); razprostirajo se preko treh oltarjev. Ozadje tvoreče platno, 25 m dolgo in 8 m visoko, kaže v neverjetno plastično podani slikariji betlehemsko pokrajino po originalih i takim videzom resničnosti, da ni opaziti prehoda med v ospredju se na-1 .'i?,ju'naravnimi plastikami. Delo je ju-< t n'..,i*>■>'> in je je pred 2 leti izvršil Hrvr-. ■ ■>. dr. "ii.oUl !;;;u;,r>i>i iz Zagreba. — Zelo so ( i»ica»ave kot pevec. Gledališke ie b;lo dobro zasedeno. □ Prosvetni večer v petek 8. januarja ob 8 zvečer v dvorani Zadrnžno srosnodarske banke. Vabimo ponovno na ta Ciril-Metodov večer. Predava g. prof. dr. Franc KovačiS. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptič-ne slike. □ Orlovski odsek priredi 31. januarja Orlovski večer združen z telovadno akademijo. Vsa katoliška društva prosimo, da ta dan ne prirejajo kakih prireditev, kajti ta dan bodi posvečen orlovski stvari. □ Za notarsko mesto po rajnem dr. Josipu Barletu se bo potegovalo okoli 8 notarjev in notarskih kandidatov. □ Rubeži in licitacije. Na uradni deski mariborskega magistrata je razglašenih toliko rubeži in družb raznih premičnin, da je postala uradna deska premajhna. Največ rubeži in prodaj je radi davkov. Davčna oblast in davčni urad rubi posebno male in srednje obrtnike. Lepo priporočilo za vlado, v kateri sedi Stjepan Radič! □ Novo prosvetno društvo snujejo pri-stuši SLS za Tezno in Pobrežje. Mariborska okolica se v tem oziru hvalevredno giblje. Krčevinsko in lajtersberško prosvetno društvo se pridno razširjata. V Kamnici pa so prišli ua hvalevredno misel, da bi si postavili Društveni dom. □ V Slov. Bistrici se vrši okrajni zbor zaupnikov in delegatov organizacij SLS v nedeljo 24, januarja. Poročata poslanca V e s e -n j a k in F a 1 e ž. □ Mariborska mestna občina je izdelala načrt za obširno preuredbo ulic in cest v Me-lju. Na kaldrmini ima dobiti mestna občina okoli 4 milijone Din od carine. Kakor hitro bo ta vsota nakazana, se začne s tlakovanjem meljske in drugih dovoznih cest k carinarnici. Za meljsko predmestje bo to velik napredek. □ Bivša dragonska vojašnica se krepko renovira. Kakor čujemo, bo pripravljenih cela vrsta novih stanovanj. To poslopje je prevzela po erarju neka mariborska banka in tako bo v kratkem služilo boljšemu namenu. □ Sestra Lidvina, znana strežnica bolnikov v obči bolnici v Mariboru je težko obolela. Vsi pacijcntje, ki so uživali njeno ljubeznivo roko v enakem položaju, se bodo gotovo v teh težkih njenih dneh je spominjali! □ Odbor za Medvedov spomenik. Na ponovno prošnjo naših prijateljev moramo zopet opozoriti na to zadevo. Javljeno je bilo, da se je baje sestavil nek odbor, ki bo poskrbel našemu velikemu glasniku dostojen spomenik. Spomenika ni — odbor se javnosti ni naznanil in tako smo navezani na naše običajno — čakanje. □ Pokojninski zavod zida — in delavci delajo na dan Novega leta, na nedelje in praznike. Na ponovne pritožbe sporočamo tudi to gospodom v album! □ Pobrcška cesta jc postala kamen spodtike, zlasti prostor pred kaznilnico, tako, da je že notorično, da je ta cesta v mestu in okolici najgrša. Če škoduje drevje in torej senčna stran, naj se temu odpomore. Saj cesta ni namenjena drevoredu in sprehajališču! Če pa ni na razpolago dovolj cestarjev, naj nam pristojna oblast v lepi obliki pove da »nema budgetarne mogučnosti« in potem bodo stalne pritožbe za trenotek utihnile. Gramoz se vozi voz za vozom, blato se kopiči, usmilite se vsaj onih, ki jih znanci spremljajo na — zadnji poti. Da ne pozabite pri nakupu cblek in čevljev na najcenejši vir: Detajlno trgovino v Gradišču št. 4 in na Erjavčevi cesti št. 2 — nasproti Dramskega gledališča — KONFEKCIJSKE TOVARNE Fran Derenda & Cie., Ljubljana. OGLEJTE si izložbe in videli boste, da smo priznano najcenejši poleg dobrega blaga I KSnKSgBttHM t besedami: Plenariam in forma Jubilaci, nakar objavita prva kard.-diakona indulgcnco v latinskem in italijanskem jeziku. S tem je bila pomenljiva slovesnost, kateri je prisostvovalo 30 kardinalov, 2 patriarha ter 60 nadškofov, škofov in opatov, zaključena. Sveta vrata ostanejo zaprta do novega jubilejnega leta 1950. Slovo starega leta in prihod novega praznujejo Rimljani po starem običaju s streljanjem, vikom in krikom in pri kapljici dobrega iz »Castelli Romani« tudi s petjem in dekla-macijami. Zlasti v »quartieri popolari«, v predmestjih, kjer prebiva prosti narod, moreš ta večer in celo noč videti vesele gruče ljudi, zbranih okoli pevca z mandolino, ki v najboljšem razpoloženju prepeva šaljive narodne prigodnice. Mladina pa raja, kriči ter s smešnimi in zabavljivimi klici podi proč »il vecchio mascalzone«, starega razbojnika, t. j. staro leto in nazdravlja novemu. Pri tem streljajo iz pušk in revolverjev vseh mogočih kalibrov, kajti razbojnika je treba ne le napoditi, temveč tudi .>ammazzare« (ubiti); žal jim jc očividno le eno, da namreč nimajo še ka-nonov; veselje bi bilo potem popolno. Tako daje živahni laški značaj duška svojemu prekipevajočemu naturelu. Druga prilika, ob kateri se kaže zopet vsa rimska razigranost, je tkzv. »befana«, ki odgovarja našemu Miklavžu in ima dvojen nomen. Pomcnja namreč personifikacijo starke, ki v noči od 5.—6. januarja (predvečer Sv Treh Kraljev), prinaša pridnim otrokom tajno darove kakor pri nas v noči od 5. na 6. decembra sv. Miklavž; drugič pa nazivajo Rimljani s tem imenom ljudsko nočno veselico, ki se ob udeležbi pol Rima vrši na to noč na obširnem ovalnem trgu Piazza Na-vona, nekdanjem cirkusu cesarja Domicijana. Že mesec dni prej postavljajo kramarji svoje štante po obeh straneh trga in jih okrase z električnimi žarnicami in pisanimi lampi-jončki, da tem zapeljivejše in slikovitejše predstavljajo zavzeto strmeči mladini najrazličnejše učinkovito razpostavljene zaklade, po katerih le more hrepeneti otroško srce. Uboge mamice in skrbni papani se že oddaleč ogibljejo tega nevarnega kraja, ki je kakor ustvarjen, da jim olajša sedaj ne baš pretežke denarnice; toda kaj pomaga, ko znajo zlati otročiči tuko sladko prositi, da se jim zlasti mehko mamino srce nikakor ne more ustav-ljatil Na »befano« sc pa obširni trg s krasnimi 3 fontanami — srednja s 4 giganti predstavlja 4 največje reke sveta — in ponosnim obeliskom spremeni v pravcati veselični prostor. Celi sprevodi mladih ljudi obojega spola, oboroženih s papirnimi trobentami, piščalkami, konfeti itd. itd., promenira gori in doli. Nagajanje, smeh, petje, mandoline, vik in krik do neba in vse to počenjanje vroče rimske krvi smehljaje opazuje z neba srebrni mesec in molče gledajo kameniti svetniki s fasade cerkve s. Agnese in pročelja stoletnih patricijskih palač v okrogu Circa agonale. — Prav kakor včasih: panem et circcnses! Na Silvcstrovo se jc v baziliki sv. Petra vršila papeška pontifikalna sv. maša v proslavo novega praznika Kristusa Kralja. Po I . Kda-naa sv. maši je Pij XI. z močnim glasom molil po-svetilno molitev Srcu Jezusovemu in zapel Te Deum, ki ga je izmenoma s paptškim pevskim zborom pela cela cerkev. Veličastna himna je odmevala kot grom po ogromnih cerkvenih prostorih in sc dvigala gori v višine Michel-Angelove kupole. Sv. m.nša z obredi je trajala od 10 do pol 2 (tri in pol ure). V političnem oziru vlada zatišje. Parlament in senat sta na počitnicah. Edini večji dogodek, ki se precej komentira, je ustoliče-nje prvega gubernatorja v Rimu, stara institucija, ki je bila pa že dolgo časa pozabljena. Dosedanji Primo Magistrato, kraljevi komisar kot naslednik bivših rimskih županov, Cremonesi, je postal Primo governatore Di Roma, dostojanstvo kakor je bilo v navadi za časa papeškega Rima, ko so papeži sami imenovali rimske gubernatorje. Obenem z gu-bernatorjem sta bila imenovana dva vicegu-bernatorja in 10 rektorjev iz različnih administrativnih strok. Obred ustoličenja je izvršil na Campidoglio v dvorani Horacijev in Kuri-jacijev Mussolini sam. Znamenit ne le za Italijane, ampak morda še bolj za nas kot njihove sosede je govor, ki ga je ob tej priliki imel Duce, kot nazivljejo predsednika sedanje vlade. Smisel govora je v kratkem: Italija se mora v bodočih petih letih razviti v imperij in Rim mora vstati kot njegova metropola v taki krasoti in mogočnosti, da bo vzbujal zavist in občudovanje vseh narodov sveta. Naj podam le nekaj značilnejših odstavkov zares markantnega govora. »Guverner! Govor, katerega imam čast in zadovoljstvo podati, bo govorjen v rimskem slogu, odgovarjajoč v svoji konciznosti strogi romaniteti tej slovesnosti... Spominjam se, da sem vam, ko ste mi v aprilu 1924. s sprejemom med rimske meščane podelili to najvišjo čast, rekel, da se problemi prestolice dele v dve vrsti: nujni problemi in problemi veličine naše prestolnice. Po treh letih kraljevega komisarijata noben objektiven opazovalec ne more trditi, da bi prvi del problemov ne bil v določenem duhu rešen. Rim ima že drugačno sliko. Desetine novih stavbenih stanovanjskih oddelkov jc vstalo na periferiji mesta, ki je predstraže svojih hiš poslalo proti zdravim hribom, proti posvečenemu morju... Vašo dveletno bilanco tvorijo: nove ceste, pomnožena komunikacijska sredstva, zboljšanje javnih naprav, šol, parkov, javnih vrtov, zdravstvena oskrba in higijenska organizacija v obrambo narodnega zdravja. V istem času so izkopani iz porabljenega molka rimski fori kakor oni cesarja Avgusta in templji kot svetišče Fortuna Virile. Vse to je nedvomno vaša zasluga... To je vzrok, zakaj je vlada sklenila, da postanete, potem ko ste bili tri leta kraljevi komisar, — rekel bi po naravnem pravu — prvi rimski guverner. — Guverner! — Imate pred seboj dobo najmanj petih let, da dovršite, kar je bilo začeto in začnete še večje delo. Mojc misli so jasne in moja povelja točna. Sem popolnoma prepričan, da bodo postala konkretna realnost. V petih letih mora postati Rim čudovit v očeh vseh narodov sveta, obširna, urejena, mogočna kakor je to bila v (asu orvetfa im- štev. i. »SDCF7ENEC*, 'dhri cestnem prometu velike zmešnjave. Že v ;eh kratkih dneh, odkar je stopil v veljavo, je prišlo do neprijetnih kolizij. Po sklepnih besedah predsednika g. Strenčana ie bil lepo uspeli sestanek zaključen. -©" Poslanec dr. Hodžar je imel v nedeljo 8. t. m. v Braslovčah dobro uspeli shod svojih volilcev. Ta dan je imela tudi občni zbor krajevna organizacija SLS pod predsedstvom g. Marolta. Po tem občnem zboru jo poročal poslanec dr. Hodžar o delu našega zastopstva v skupščini in je vlil mnogoštevilnim zbranim volilcem novega poguma do vztrajnosti, da bo inogoce tem potom doseči naš konečni cilj. •©" Volitve v delavsko zbornico so v našem mestu in okolici vzbudile vsakega zavednega člana družbe. Vsi so sprevideli, da je socialnim demokratom različnih struj in strank prav malo na tem ležeče, da se pokaže pri volitvah prava delavska volja. V znamenju pravičnosti zahtevajo vsi zavarovanci, tudi oni, ki stanujejo in so uslužbeni posamezno, da dobi vsak glasovnico dostavljeno na dom po polti. Naj velja za vse enaka mera in enaka pravica, ker morajo itak vsi izvrševati enako dolžnost! Sicer pa tudi ta knii ne bo prav nič pomagal našim sodrugom, ker se bodo vsi naši delavci in delavke odzvali in izpolnili svojo dolžnost, •O' Slomškova tiskovna zadruga stoji neposredno pred otvoritvijo svoje trgovine. Ako bodo preddela pravočasno končana, se trgovina otvori že koncem meseca februarja. Do sedaj se je prijavilo že prav veliko število družabnikov. Vse one, ki žele pristopiti k tej prekoristni zadrugi, pozivamo, da priglase prav kmalu svoj pristop in nakažejo svoj delež. da bo tem potom mogoče še bolj razširiti nameravano delovanje. Tudi o naših denarnih zavodih upamo, da se bodo odzvali v prav izdatni meri. er Naše prireditve v Celju se ne morejo razmahniti vsled pomanjkanja primernih prostorov. To so razvideli že davno naši možje, ki stoje posebno na vodilnih mestih našega gospodarskega življenja. V zadnjem času se že resno misli na to, da se bo tudi v Celju pričel zidati Ljudski dom, kjer bi imeli zatočišče in krov vse naše mnogobrojne gospodarske in kulturne organizacije, ki bi šele tedaj zamogle še bolj izdatno razplesti svoje delovanje po našem mestu. Morda bi bilo zelo koristno, ako bi se v svrho dosege tega cilja sestavil poseben odbor, ki naj bi imel nalogo, da pospeši kolikor mogoče hitro izpeljavo te ideje. •©" Zdravilo naše politike ponuja Slovencem zadnja številka »Nove Dobe« v svojem uvodnem članku z dne 5. t. m. Šele iz tega članka smo spoznali, da je šlo pri zadnjih čehoslovaških volitvah samo za to, da sc ohrani in razširi tamošnja koalicija. Pred volitvami pa so nasprotni nam listi drugače pisali, menda nekaj takega, kar je zvenelo kakor o brezobzirnem boju proti »črnemu rimskemu zmaju«. Sedaj se pa listi ravnoiste miselnosti nekako bahajo s to češko zavednostjo in proslavljajo češko koalicijo, čeravno je v tej koaliciji največ pridobila »jezuitska farška« stranka. Z upravičenostjo se »Nova perija cesarja Avgusta. ... Vi boste naredili prostor okrog Augustea, Teatro Marcello, okrog Campidoglio in Patheona. Vse kar je tam zraslo v stoletjih dekadence, mora izginiti. V petih letih mora po veliki preseki od Piazza Colonna biti vidna ogromna zgradba Pantheona. Vi boste tudi osvobodili parasit-ske in profane navlake veličastna svetišča krščanskega Rima, Tisočletni spomeniki naše zgodovine morajo v potrebni osamljenosti im-ponirati s svojo ogromnostjo. Zato se bo pa tretji Rim razširil po drugih gričih ob obalah svete reke (Tibcre) do bregov Tirenskcga morja. Vi boste z monumentalnih rimskih cest vzeli neumno tramvajsko nakazo, toda dali boste novim mestom, ki bodo ostala v krogu okoli starih, najmodernejša komunikacijska sredstva. Raven kanal, ki bo moral biti najdaljši in najširši na svetu, bo nosil valove našega morja (mare nostrum) od no-vovstale Ostije do osrčja mesta, v katerem spi neznani junak (t. j. do Piazza Vcnezia). — (Velike ovacije.) — Vi boste dali fašističnemu delovnemu ljudstvu domove, šole, kopališča, vrtove, športne prostore ... Za vaše veliko delo so dani zelo ugodni predznaki. 7.c tri leta je Rim resnično prcstolica Italije. Municipalizmi so izginili in fašizem nima med rlrugimi najmanjše zasluge, da je moralno in politično vrnil prcstolico narodu ... Guverner! Na delo brez odloga! Domovina in svet pričokujeju uresničenja predznakov, izvršitve abljubl« Lepe in visoke besede! V koliko se bodo uresničile, bomo pa šele videli. Doba« jezi nad našimi strankarskimi razmerami, »kjer se je osebno žaljenje in zasramo-vaaje drugomišljenika (tu je pisec članka prav gotovo misli na izraze »far«, »farški podrep-nik«, »klerikalec«, »nazadnjak« itd. — Op. našega dopisnika) povzdignilo ne le med dovoljena, marveč tudi potrebna in koristna bojna sredstva«. Priznati pa moramo odkrito, da se je »Nova Doba« v zadnjem času glede tona zelo spremenila. Nastane le vprašanje, zakaj? Morda je vendarle tudi ona prišla do prepričanja, da je liberalizmu pri nas za vedno odklenkalo, odkar ne čuti pod seboj več mehkih ministrskih stolčkov. & Opozarjamo na pričetek vaj pevskega odseka katol. prosvetnega društva v Celju, ki pričnejo dne 7. t. m. V letošnjem letu so sedaj na programu zeio lepe prireditve in obstoja tudi načrt, da se ta pevski zbor udeleži skupne prireditve Pevske zveze v Ljubljani. Tudi namerava prirediti na Cvetno nedeljo cerkveni koncert, kar bo pa le mogoče, ako se bodo vsi priglašeni pevci redno udeleževali tozadevnih vaj. Pevovodja g. Alojzij Mihelčič je ta pevski zbor dvignil na visoki nivo umetniškega umevanja in udejstvovanja tako, da velja njegov pevski zbor za. najboljšega v našem mestu. -0" Poslednji potres, o katerem smo že poročali, je povzročil med občani našega mesta veliko strahu. V prvem hipu je marsikdo zgubil glavo in so posebno stanovalci višjih nadstropij kar v domači opremi in opankah tekali na prosto in čakali tukaj nadaljnih dogodkov. Na drugi strani so pa bili tudi ljudje, ki tega potresa niti niso zapazili, čeravno je bil precej močan. Tako se je dogodil slučaj, da je gospodinja mislila, da skače po loncih, ki so bili razvrščeni pod mizo, kot običajno, domači maček in ga je pričela z ogorčenostjo in metlo poditi iz hiše. V drugem slučaju je flegmatičen stanovalec mislil, da trka kdo na vrata, nakar je pozval »naprej«. Ker se pa vrata kljub temu niso hotela odpreti, je iz svojega prostora proti vratom zakričal, da mora obiskovalec močno pritisniti na kljuko, ker se vrata težko odpirajo. Posebno hudo pa so protestirali oni vinski bratci, ki so se s kozarcem v roki majali tako, da jim je vino pljuskalo iz kozarcev na hlače. Trbovlje Volitve ▼ Delavsko zbornico. Vse člane bratovske skladnice opozarjamo, da se bodo glasovnice za volitev v Delavsko zbornico razdelile v obratih po delavskih zaupnikih II. skupine in se bodeta za vsak obrat določila dva zaupnika. Za lokal za sprejemanje glasovnic se je določila čakalnica zapadnega obrata. Glasovnice sc bodo sprejemale na dan 2. februarja. Na prvi seji krajevnega volivnega odbora sc je tudi premotrivalo vprašnje tega dne, ker dan 2. februarja je katoliški praznik. Ker so pa ob praznikih delavci in nameščenci zaposleni, se namerava vprašati glavni volivni odbor, ako bi ne bilo na mestu, da se čas vlaganja glasovnic določi v nedeljo pred Sveč-nico ali nedeljo po Svečnici. Na dan volitve morajo biti delavci prosti, kakor določa zakon. Vseh volivcev za Delavsko zbornico, ki so včlanjeni pri bratovski skladnici rudnika v Trbovljah, je 4201. Opozarjajo se naši pristaši, da zaupniki, ki dele glasovnice, ne smejo agi-tirati in naj se nam vsak tak slučaj javi. Socialna šola. V četrtek dne 7. januarja se otvori v Društvenem domu socialna šola. Predavanja bodo vsak četrtek od 7—8 zvečer v mali dvorani. Prvo predavanje bo o važnosti socialnega vprašanja sploh. Na razpolago bodo tudi pomožne knjige. Po vsakem predavanju se vrši debata. Delavci in vsi drugi, ki se zanimate za taka predavanja, ste vabljeni! Vseh predavanj bo okoli dvanajst. Volilni imenik. Sodnija je vrnila volivni imenik, da se vpišejo vanj oni prebivalci, ki stanujejo pol leta v občini. Kdor torej prebiva pol leta v občini, naj se takoj oglasi na občini in se vpiše, da bo imel ob razpisu občinskih volitev volivno pravicol Nesreča. Delavcc P i n t e r Ivan, zaposlen na dnevnem kopu »Neža«, je v soboto padel čez dvajset metrov globoko v jašk, hoteč dati voziček, napolnjen s premogom, na skudeljak. Ta je bil pa že prej prestavljen na drugo etažo in tako je padel Pinter z vozičkom vred na dno jaška. Sreča v nesreči je bilo, da je mož ostal pri življenju, ima pa zlomljeno roko in je dobil nekaj lažjih ran na glavo. Ponesrečen poizkus samoumora. Na gori imenovanem dnevnem kopu »Neža« si je hotel vzeti življenje delavec Mohor Ivan. Ko je strelski mojster zažgal vžigalno vrv za strel, se je Mohor vsedel na strel in klical drugim delavcem pozdrave v slovo. Strelni mojster, to videč, je tekel v tej veliki nevarnosti na mesto in odgnal Mohorja proč. Strel je počil, ko sta bila oba že dvajset metrov proč. Kandidat smrti je bil za svoj poizkus kaznovan na 25 dinarjev globe. Konji padli v prepad nad Bevškem. Cesta, ki vodi iz Zagorja čez hrib v Bevško in od tu v Trbovlje, ima nad Bevškem prepad, kjer sc je že večkrat pripetila nesreča. V ponedeljek je poslal stavbeni mojster Jurij Ferenc hlapca s konji v Zagorje po stavbeni material, da ga zvozi domov. Nazaj vozeč so padli konji s hlapcem vred v prepad. O nesreči je prvi javil Fercncu neki gluhonemi delavec, ki mu je napisal na listek, da je hlapec fflrtev in konji razmesarjeni. Ferenc je takoj sklical ljudi, ki so šli na kraj nesreče, ko so vzeli s seboj še razne rešilne priprave. Kako so se pa zavzeli, ko so zagledali hlapca in konje žive! Razen par malenkostnih prask se ni nikomur zgodilo kaj hujšega. 'PreJamurje f Jobko Kovat. Umrl je, kakor ste že poročali, v Zagrebu naš nepozabni .loško Kovač, kandidat prava iz Dobrovnika. Rajni je postal žrtev vojske. Njegova izguba nas iskreno boli, ker je bil v vsej svoji skromnosti in ponižnosti izreden talent, razen tega mož dela in molitve po pravilu sv. Benedikta: ora et labora. Ora et labora sta bil adva stebra njegovega Življenja, na katerih je zidal od svojih, nežnih, otroških let, benediktinske gimnazije v KCszegu, do cvetoče mladosti, pravne fakultete v Zagrebu. Boli nas, nas Prekmurce, njegova izguba temholj, ker smo izgubili z rajnim prvovrstno katoliško moč, katerih ram ravno v obilnem številu primanjkuje. Up in nada naše »Slovenske Krajine«, kakor na katoliškem tako na strokovnem polju, draiji Jo-ško, kličemo Ti z Bogom! Na svidenje pri večni Ljubezni! Javnosti, vsem šolam, humanitarnim in kulturnim društvom, predvsem pa *j?otialk©ft©tošm orgamtaacijam. Široka javnost vsaj v besedah obsoja grozno narodovo pijančevanje ter spremlja vsako antialkoholno akcijo s precejšnjo naklonjenostjo. Antialkoholni pokret pri nas ni nov, temveč bo kmalu star žc 25 let. Kljub temu ni treznost nič napredovala — nasprotno je Slovenija vsak dan bolj zapita in krvava. Prizadeva sc mnogostransko, da se alkoholizem omeji in popolnoma odpravi. Šola poizkuša storiti svojo dolžnost, človekoljubna društva žele celiti rane mnogim žrtvam alkohola. Kulturna, predvsem pa telovadna in športna društva stremijo obvarovati naš narod pred telesnim in duševnim propadanjem ter si prizadevajo dokazati javnosti, kako jc njih delo usmerjeno proti alkoholizmu. I anti-alkoholnc organizacije žele rešili pri nas alkoholno vprašanje. Napori so torej tu, uspehov pa ni — vsaj ne toliko, kolikor bi to odgovarjalo naporom. Zakaj ni željenih uspehov? Zdravniki, posebno oni, ki delujejo na polju narodovega zdravja, se dobro zavedajo velikega pomena protialkoholnega delovanja. Prepričani so tudi, da je vzrok vsem neuspehom v boju proti alkoholizmu nepopolnost in nekoreninost protialkoholnega boja. Ali zamore javnost, ki z besedami pobija alkoholizem, sama pa pije, uspešno delovati proti alkoholni bolezni celcga naroda? Ali zamore šola, ki nima sistematično sestavljenega programa antialkoholncga pouka, uspešno vršiti svojo nalogo za streznjenje naroda? Ali zamore abstinentno učitcljslvo, ki nima svoje lastne abstinentske organizacije, s polnim uspehom vršiti svoj poklic? Ali zamore človekoljubno in kulturno društvo, predvsem pa telovadno in športno društvo z uspehom vplivati na svojo okolico v smislu svojih idej, če si pridobiva denar za svoje društveno delovanje z alkoholnimi veselicami, V borbi proti alkoholizmu nujno potrebujemo enotnega sistema, enotnih načel. Osnovni predpogoj boja proti alkoholizmu je popolna abstinenca. Samo popolna abstinenca bo iztrgala slovenski narod bolezni, trpljenju in revščini, ki so le premnogokrat posledica pijančevanja. Zalibog starejši po večini ne razumevajo utemeljenosti te zahteve, zato se je treba obrniti predvsem k mladini. Da je treba mladino protialkoholno vzgajati, to zahtevajo vsi resni vzgojitelji brez debate. Na imenovanih načelih dosledne abstinence priporočajo podpisani abstinentni — zdravniki šol sledeči sistem protialkoholne vzgoje: V šolah naj se snujejo šolske absti-nenčne organizacije, bilo pod imenom Mladi Junaki« ali pa »Kolo Savcza Trezvene Mla-deži«. Te organizacije naj vodijo po možnosti abstinenčni učitelji. Mladina, ki je žc sama po sebi radikalna, naj se vzgaja v smislu radikalne popolne abstinence po imenovanih načelih in z jasnim ciljem brezalkoholnega gospodarstva. Voditelj te organizacije naj ne pripusti šoli doraščajoče mladine sami sebi, temveč naj ustanovi tej mladini lastna absti-nentska društva za odrasle. Ta društva pa naj ne bodo samo torišča borbe proti alkoholizmu, marveč naj bodo podlaga za splošno zdravstveno prosveto. S tem bo postala šola potom požrtvovalnega učiteljstva, ki bo delalo roko v roki z abstinentnim zdravništvom — naša rešitev. Pozivamo vsa športna in telovadna društva, čijih namen je pravzaprav pospeševati in ohraniti zdravje članstvu, katerim jc res ležeče na dobrobiti društvenikov, da uvedejo v društva, med naraščaj kakor tudi med odraslo članstvo čimprejc obvezno popolno abstinenco. Ravno tako je potrebno, da vse ostale organizacije, na katere sc v naslovu obračamo, sodelujejo pri imenovanem vzgojnem delu ter v interesu mladine odpravijo naštete nedoslednosti. To smatrajo podpisani abstinentni zdravniki za potrebno, povedati našemu narodu za novo leto. Ljubljana, dne 31. decembra i925. Dr. Justin. — Dr. Mcršol. — Dr. Mikič. — Dr. Pire. — Dr. Rak. — Dr. Šarič. Poslanica F.W.Foer-sterja goriškim Slovencem. >Goriška straža<> priobčuje v božični številki na uvodnem mestu poslanico, ki jo jc na prošnjo posl. dr. Besednjaka, ki sc je bil mudil v Švici, napisal znameniti nemški mislec vseučiliški profesor F. \V. Foerster. Za vse Slovence jc zanimiv in drag posebno uvod poslanice, kjer sc F. W. Foerster spominja dr. J. E. Kreka, pišoč: »Uredništvo me je naprosilo, naj dam na pot pozdrav za slovensko ljudstvo v Italiji, j med katerim imam mnogo dobrih prijateljev in nekdanje učence, ki so bili obenem učenci i meni posebno dragega mojstra drja Kreka, i Nanj me veže nepozabna ura iz časa svetov-j ne vojne, ko sem sc razgovarjal ž njim »o po-| trebi slovansko-nemškega kulturnega delovanja na povsem novih temeljih. V njegovi podobi sem videl vse ljubeznive in velike poteze slovenskega ljudstva, ki obetajo v bodočnosti še dragocenih darov za človeško oplemenitenje Evrope: redkokedaj sem srečal človeka, ki bi bil tako globoko in ves zakoreninjen v lastnem ljudstvu — zdelo sc je, da je zrastel iz duhteče pomladanske zemlje — pa da bi bil hkrati tako ljubeče odprt za tujerodne vrline. Neki večer sem ga čul razpravljati z nekim nemškim nacionalcem: kazal je pri tem visoko spoštovanje za stara nemška duševna izročila in navajal same besede Hcrderja, Goetheja in Schillcrja, s čimer je onega nacionalista nujno postavil v sramoto. Sklenil je z besedami: »Čuda tvori njih spor, — večja tvori njih sklad.« (»Grosses •.virket ihr Slrcit — Grosseres wirket ihr Bund.«)« Nato opredeljuje F. \V. Foerster pojem narodnosti: »V njegovem (dr. Krekovem) duhu bi spregovoril danes rad par besed o vprašanju, kako sc da očuvati narodna svojstvenost? Ali jc to poseben način, kako narod razmahne svojo sebičnost, kako jc in pije, kako se pretepa in dela kupčije? Ne! Kdor govori o čuvanju narodnega občestva in se zanj navdušuje ali zastavlja zanje celo življenje, ta ima v mislih nekaj boljšega in višjega. Ljudsko občestvo je zanj kakor spomin na rodno mater, na sestro, na nevesto, je kakor živ klic po vsem tistem, kar je nad sebičnost, nad vse pohlep po dobičku in zunanji veljavi, kar ga navdaja z ljubeznijo, z zvestobo, spoštovanjem, z resnicoljubjcm, ga preveva s hrepenenjem in vero ter ga veže tako s svetom, ki je zunaj njega, a v isti čas tudi z najglobljimi vrelci lastnega mu življenja. V nasprotju s svetovnim občestvom jc narodno občestvo skupna usoda jasno določenega kroga ljudi, jc pesem njihove usode, obsega njihove skupne spomine, razgrinja posebne načine čustvovanja in izražanja tega življenskega kroga v njih najglobljih in najbolj pristnih oblikah, kakor so jih ustvarili najgloblji in največji duhovi v vznešenih trenotkih. Kdor živi v tesnih stikih z izročili svojega naroda, ta se zbuja tudi sam k svojemu najglobljemu bistvu in sc uči, kako ga polno izražali. Ta zmisel narodnega občestva nam tudi razloži, zakaj jc ravno nadnarodno krščanstvo tako neizmerno obogatilo in učvrstilo vsebino in obliko narodnosti. V krščanstvu se duša šele prebudi k polnemu življenju in sc odtrga službi gole sebičnosti: nebeška ljubav je bila lista, ki je dala slednji zemski ljubezni povsem novo globokost in veličino in nesla v sc človeške odnošaje novo posvečenje, prisrčnost in stanovitnost, Ko privrše zato težke usode nad cel narod, se da zaklad njegove narodnosti oteti samo tako, da sc ljudstvo s podvojeno gorečnostjo oklene zakladov krščanskega izročila. Le z duhovno silo, ki jc dotekala iz poglobljenega krščanskega življenja, in ne morda lc z nacionalizmom so Poljaki narodnost svoj oteli skoz najhujše roparske navale.« Rešitev ni v sovraštvu — nadaljuje F. W. Foerster — ampak v ljubezni. Ljubiti je treba tudi narodne sovražnike, toda tako, da se borba za dobrine lastne narodnosti združi s poštenim umevanjem dobrin tuje narodnosti. »Evropa se je razbila ob realni politiki narodne sebičnosti, ozdravela bo edino s plodno realno politiko krščanskega duha.« Nc.ssnanSlat Šiška. Danes 0. januarja popoldne ob 5 ponovi dekliški Marijin vrtec lepi igri »Božič pri past i rcilu in -Žalost — veselje. — Cene znižane. K obilni udeležbi vabi mladina. Dnevni red občnega zbnrn Pogrebnega društva Marijine bratovščine v Ljubljani v nedeljo dne 17. januarja 1020 ob treh (»opoldne v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani, Streliška ulicn. 1. Poročilo odbora o poslovnem letu 1925. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1925. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za poslovno leto 1925. iu sklepanje o razrešnici odboru. 4. Proračun za leto 1ozornosl. Po razstavi je odšel v inozemstvo in se naselil v Parizu, kjer je ostal |K)Idnigo leto. Pestro pariško življenje in raznobarvni veličastni motivi so mu vlivali moč v njegovo tvorno silo, ki ie dozorela v popolnost. Čutil se je dovolj močnega nastopiti strogo kritiko. Razstavil je v Parizu in dosegel uspeli. Resne revije in časopisi so pohvalno omenjali njegovo delo. : La revue modeme-: mu je posvetila (Ive strani in re-producirala štiri slike. L'Ame Gauloise : je v dve-kolonskem članku hvalila umetnost in dovršenost njegovih slik. Skratka, dosegel je uspeh, kot ga doseže malokdo v tujini. Uverjen, da ni v zadnjih vrstah umetnikov-slikarjev, je odšel v solnčno Italijo iskat novih virov, novih motivov. V štirih mesecih .iu je prepotoval v vse smeri. Izdelal je nad sto del in se vrne v domovino. Odločil se je, da tudi doma razstavi svoja dela domačemu okusu v presojo. — Mlademu slikarju, ki je v tujini tako častno zastopal našo umetnost, želimo mnogo uspeha. Na prvem koncertu pevskega zbora Ijubljuu->ke zelezničarske »Sloge«, ki se vrši v jiondeljek dne 11. t. m. ob 8 zvečer v Filharmonični dvorani, nastopi poleg g. Sv. Banovca tudi lercet mariborske >Drave , iu sicer gg. Lukežv Fr. s harto, Ska-fej T. z vijolino in Vesel v II. s čelom, ki bo izvaja1' tri najlepše točke svojega repertoarja. Novost ljubljansko občinstvo bo ludi najnovejše Adamičevo delo : V samostanu: za moški zbor s sprem-lejvanjem lesnega okteta (2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta in 2 fagota) in liarfe, prva in edina kompozicija v tej sestavi. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v predprodaji v Matični knjigarni od četrtka naprej. Opozarjamo na ponovitev koncerta, na katerem se izvaja Novakova simfonična pesnitev >Vi-har-Boure in sicer v soboto dne !>. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani bolela »Union . Pod vod--ivom dirigenta Štritofa izvajajo to ei>ohalno delo -*»listi Pavla Lovšeiova, Svetozar Banovec in Julij Hetetto, pevski /.bor Glasbene Matice, operni zbor, orkester Narodnega gledališča, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Malice in muzike Dravske divizije. 1'redprodaja vstopnic v Matični kn^prni. Generalnu vaja za koncert Vitezslav Novak: »Vitaar-Bourec se vrši v četrtek dne 7. I. m. točno nI) četrt na šest pojioldne na odru opernega gledališča. Ujrava gledališča vabi vse sodelujoče, da pridejo točro in polnoštevilno k generalni vaji. Knfige in regije >Krix h a Goric. Izšla je 2. številka glasila kal. slov. dijaštva s sledečo vsebino: Pred praznikom. — A. M.: Bratje, poglejmo se. — J. Hladnil;: Vzbudi se. kdor spiš. — Fr. Capuder: Pred nami je življenje. — Vombergar .1.: K Bogu hočemo. — Magajna B.: Nottumo. V. Vodušek: Sv. Frančišek. B. Pregelj: Vivijana. — Ob 1251etnici Prešernovega rojstva. — 8. december. T. Debeljak: G losa ob Go-larjevi »Zapeljivki . — V. Fajdiga: lz mojega dnevnika. :0rltč« za januar je izšel. Prinaša pesmice p. livstahija, ki boolu v Ameriko, s Pisma iz Rima so poučna in zabavna; Iv. Lan-gerholc pre'epo in res svojevrstno vzgaja mlade pisatelje in so njegovi migljaji vredni, da se jih ponatisne v Čitanki ali pa v Berilu za šolo. Slikar l,ad. Pintar vzgaja s svojimi črtnimi risbami mlade risarje, medicinec Kocijančič V. piše o brezalkoholni ideji na podlagi zgodbe mladega Cira; K. Mihaela spis bo zanimal vse -OrHče-ke*. — Najživah-nojša pa je vesela pošta, ki obeta v novem letu biti 5e bolj zajeml.iiva. — F. S. Zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom. Zbirka zakonov IX. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Strani 171 in 6 obrazcev. Cena s poštnino vred Din 43.56. Pričujoča dru-i^a izdaja zakona o državnem računovodstvu je po izvirniku pregledana in dopolnjena z vsemi finančnimi nakazi, oziroma z zakoni o proračunskih dva-najstinah od leta 1922-23. pa do vštetih dvanajstin mi'november 1925. Poleg zakona prinaša tudi Pravi 1 n i k za oddelek »Pogodbe in nabave« z vsemi pred pisnimi obrazci. Zakon in Pravilnik imata poteg tega abecedni pregled tvarine. »Gospodinjski koledar« 1926. Danes je izšel »Gospodinjski koledar*: za leto 1926. Cena 18 Din Naprodaj je. v vseh ljubljanskih knjigarnah, člani Jugoslovanske Matice ga dobijo za ceno 14 Din v pisarni Jugoslovandske Matice, Šelenburgova ul. 7, U. nadstr., odnosno pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Ljubljansko gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Sreda 6. jan. ob 3 pop.: VERONIKA DESENISKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: DRUGA MLADOST. Ljud. pred-otava po znižanih cenah. Izven, četrtek 7. jan.: KRPAN MLAJŠI. Red C. Petek 8. jan.: ZAPELJIVKA. Red B. Sobote 9. jan. ob 3 pop.: PEGICA MOJEGA SRCA. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda 6 jan. ob 3 pop.: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek 7. jan.: Zaprto. Petek 8. jan.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red F. Sobota 9. jan.: VIHAR. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v veliki dvorani >Unioua Začetek ob 8 zvečer. Ljudski OGta je bil trospev. Gdč. Lubejeva napreduje v petju, šmin-kanju in igri, samo pravega okusa za toaleto še nima in — govoriti ne zna. Režija je bila dobra, harmonija barv iu luči — učinkovita. Repriza : Stam-bulske rože se je vršila v znamenju Silvestrovega mačka, zato je bila vseskoz slaba. Upravo gledališča prosimo, da blagovoli kmalu oskrbeti zavese pri vhodih v parter in številke na sedežih v parterju. —e. —1. Mari$Gnežm& gledišče Na Sv. tri kralje, dne 6. jan. 192G ponovi marij. gledališče na željo občinstva: POCCI: TRI ŽELJ IS. — JARC: GASPERČEK, ČAROVNIK IN ZDRAVNIK. — POCCI: GAŠPER — SLIKAR. Začetek kot običajno ob 15. in ob 18. v mali dvorani Nar. doma. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. dop. v Nar. domu na dan predstave in pol ure pred predstavo. ^Prosvetna. ssvesszi VIII. Prosvetni večer, ki bo v petek 8. I. m., Ix> veljal Danteju. Pravkar je izšel v >Dom in Svetu : prevod ' Diviue Commedije:. Zato je prav primerno, da si ogledamo to krasno delo tudi v skiop-tičnih slikah. Predaval bo «. dr. Debevec. Vodil nas bo v. Dantejem in Virgilom po peklu in vicah ter z Beatriko po nebesih. Nad 50 krasnih slik bo nudilo najlepše prizore te pesnitve. Zato opozarjamo one, ki so prebrali že to delo, da gotovo pridejo v petek ob 8 zvečer na !o predavanje v Ljudski dom. Nova Štifta. Na praznik Sv. treh Kraljev bo v društvenih prostorih skioptično predavanje o Rimu in preganjanju kristjanov. Predaval bo g. kaplan Črnivec. Začetek ob pol treh popoldne. .Šmartno pri Kranju. Danes popoldne ob,pol treh bo v društvenih prostorih predavanje o francoski revoluciji Predavanje bo pojasnjevalo 00 ski-optičnih slik. Predava dr. Capuder. Kranj. V Ljudskem domu se vrši danes popoldne lepo predavanje o Lurdu. 65 skioptičnih slik bo pojasnjevalo predavanje in nam pokazalo krasna svetišča lurške božje poti. Predava g. dekan Koblar. Na koncu bodo tudi zabavne slike o . Pogumnem krojačku/. valo božičrfi igri »Logarjeva sinova« ali >Mir ljudem na zemlji«. Ko vstopiš in gledaš jjo nališpaui dvorani se nehote vprašaš, kako je mogoče, da so prireditve v Rokodelskem domu tako priljubljene, da so ljudje tako navezani nanje in jim dajo prednost pred vsemi drugimi, ki vabijo z lepaki in kričečo besedo. Gospod kanonik Al. Stroj, predsednik društva, je to pojasnil, ko je pred začetkom predstave toplo pozdravil z novoletnim voščilom vse, ki so društvu prijatelji in mu pomagajo vsak po svoje. Razgrnil je zastor in videli smo ]>ozoniico dela v duhu Kol-pingovih načel, ki druži članstvo v pravo krščansko bralstva Iz te vzajemnosti in medsebojne j>o-moči črpa društvo kot iz neusahljivega vrelca moč in rast. In občinstvo zna cenit; tiho, a blagoslovljeno delo in te izpričuje ob vsaki priliki. Tako tudi ob liovoletnici. Logarjeva sinova jo igra v petih dejanjih, ki jo jo priredil po nevein katerem avtorju Fr Zorin. Motiv igre je podan v drugem delu naslova in i>o-vc, da sta se na sveti večer sovražna si brala spravila in osrečila dom. Igra je kljub zdravi niisl; prisiljeno zelje in igralci, ki so sicer dobro igrali, to-pot niso mogli pokazati kaj posebnega. Čutili so to sami,, občinstvo pa še bolj. Zdi se tudi, da režiser Nenad ne more nadomestiti obolelega Novaka. Upoštevati je sicer dejstvo, da so bili igralci isti dan tudi drugje zaposleni in da se niso mogli tako dati, kakor bi se radj in smo jili vajeni. Kljub vsemu pa je bilo občinstvo le zadovoljno z novoletnim večerom, kateremu naj slede še drugi in pokažejo ob izbranejših delih lepe zmožnosti igralcev in igralk Rokodelskega odra. ■Skolja Loka. — Orlovski odsek v škofji Loki bo Vprizor.il nocoj ob pol osmih zvečer in v nede-jo ob pol štirih popoldne v Društvenem domu narodni igrokaz v potih dejanjih »Pozna pomlad.. Vabimo! Šmartno pri Litiji. V sredo C. I. m. na praznik Sv. treh Kraljev ponovi tukajšnje Kat. prosv. društvo v Društvenem domu lepo božično igro Logarjeva sinova ali Mir ljudem na zemlji . Igra se prične točno ob treh popoldne. Mežica. Tamburaški odsek društva >Peca> v Mežici je priredil na Štefanovo 1925 pod vodstvom g. Ivana Lednika koncert, ki je imel krasen uspeh. Prireditev jc izzvala veliko navdušenje med občinstvom, katerega je bilo iz raznih strank. Višek veselja je povzročila pesem - Danici . katere solo je na čelobrač vlč. g. župnik Iv. Hornbek igral z največjo dovršenostjo. Morala se je na splošno željo občinstva ponoviti. Želimo, da bi tamburaški zbor, ki šteje dvajset članov-igralcev, vztrajal pri začetem delu in pa da bi imel v bodoče še lepše uspehe. Božičnica v Naklem je na Silvestrov dan prav lepo izpadla. Poleg otrok so v šolo priHi g. predsednik kr. š. sv. in člani, več drugih oseb in matere, katerih oči so bile od ginjenosti rosne. Po nad-učiteljevem nagovoru je bilo več deklamacij, vmes pa lepo petje. Obdarovanih jc bilo 108 otrok, izmed teh 48 najrevnejših z oblačili. Zahvalni govor g. kateheta je vse vzpodbudil — bili smo veseli in hvaležni. Upraviteljstvo šole se vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje. sh de- NOVOLETNICA V ROKODELSKEM DOMU. V nedeljo je Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v svoji dvorani priredilo običajno novoletnicj, ki je privabila številno občinstvo, da bi prisostvo- Pruska vlada je s i. januarjem 1926 izgnala vse delavce, Ivi so jugoslovanski državljani in ki niso ožeuijeni. Vlada je izdala strogo naročilo vsem rudniškim podjetjem v Prusiji, da morajo brezpogojno odsloviti vse samske Jugoslovane. V pondeljek 4. januarja ponoči se je pripeljalo kakih 70 Jugoslovanov-delavcev v Maribor, kjer so prenočevali v kolodvorski čakalnici. Med njimi so večinoma Slovenci, pa .udi nekaj Hrvatov in Srbov. Ubogi trpini so prišli do malega brez sredstev v domovino, pač pa so imeli vozne karte do doma. Z dnevnimi osebnimi vlaki so se delavci dne 4. januarja odpravili v svoje domovinske občine. Pisec teh vrst se je raz-govarjal z ubogimi trpini. Pripovedovali so •j- Štefan Žeromski Koncem preteklega leta je umrl v Varšavi eden največjih sodobnih poljskih pisateljev, Štefan Žeromski. Rojen je bil dne 14. oktobra 1,1861. v vasi Stranczynie, okraj Rielce na ruskem Poljskem. Dovršil jc gimnazijo v Kiel-cah, potem pa je bil nekaj let privatni učitelj. Leta 1898. se je podal na potovanje v Švico, Francijo in Italijo. Ko se jc po par letih vrnil, je nastopil službo knjižničarja pri slavni poljski grofovski rodbini Zamojskih. Zadnja leta jc živel v Varšavi kot poklicni pisatelj in bil tam tudi pokopan z velikanskimi častmi. Prvo njegovo večje delo, s katerim si je žc pridobil sloves svetovnega pisatelja, so »Ljudje brez-domovinci«, socialen roman v dveh zvezkih, ki ga je izdal v Varšavi 1. 1900. Za tem jc poklonil Žeromski svojemu narodu lepo vrsto krasnih del, kakor zgodovinski roman iz Napoleonovih časov -Popioty< (V razsulu in pepelu), kjer opisuje francoska opustošenja zu časa francosko-ruskc vojne, nacionalen dijaški roman '-Sisifova dela«, »Lepota življenja«, Veter od morja- itd. Nailcošc in na naivečic na mrtvaškem odru. njegovo delo jc že omenjeni zgodovinski roman »Popioly<;i ki jc v 3 knjigah izšel 1. 1904. v Varšavi in mu pridobil sloves svetovnega pisatelja. Žeromski je pisatelj jetnikov, zatirancev, revežev in brezdomovincev. Njegov duh je našel pot med one, ki žive brez upanja na rešitev, med one, katerih dedščina je škripanje z zobmi, katerih življcnski kruh jc zavist in sovraštvo. Stopil jc v pekel na zemlji, videl vso umazanost in nagoto življenja, življenje samo pa potisnjeno v smradljive kote. Žerom-ski-človek jc trepetal ob tem pogledu, Žerom-ski-umetnik je prijel za pero in zapisal besedo odrešenja. Podal se je na pot asiškega svetnika, aktivnega sočuvstvovanja in prostovoljnega uboštva. In vztrepetale so duše od njegove besede, premagalo ga jc življenje, umetniška tendenca mu jc postala realnost — program. — V nekem oziru sliči našemu Cankarju, samo, da so njegova dela mnogo obširnejša. M. M NAJELEGANTNEJŠE PLESNE OBLEKE sc dobo gotove in po meri pri tvrdki LOŽAR & BIZJAK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20. mu, da je v Prusiji iu celi Nemčiji nastopila velika brezposelnost. Vsak dan odpuščajo podjetja na stotine delavcev in liastavljenicev. Dela in službe ni nikjer dohiti. Draginja in pomanjkanje je v Nemčiji vsak dan večja. Strašni davki in premoženjska oddaja je mnogo večja nego pri nas. Industrija namesto da bi napredovala, propada. Delavci so mi izjavljali, da gredo raje za svinjske pastirje v Vojvodino kakor da bi se zopet podali v industrijska podjetja. Sicer so pa vsi hvalili so-lidnost humanitarnih in sanitarnih naprav v Prusiji. Bolniške zavarovalnico in blagajne poslujejo zelo solidno. (Naj bi se nad tem vzgledovnle bolniške blagajne v Sloveniji in njih rdeči voditelji ter upravniki! Opomba poročevalca.) Predavanje o Jugoslaviji. Od našega berlinskega poročevalca.) Berlin, koncem leta 1925. V ciklu predavanj >l>ožno=tt v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sveta maša, ob pol šestih pridiga in ob šestih sv. maša ■» blagoslovom za žive in rajne ude bratovščin^ ♦ širnem svetu KaUor smo že poročali, je Ibu-saud zavzel mesto Pžedah, kralj Ali pa je pobegnil. Ta dogodek utegne biti velikega pomena za celi orient, posebno pa za Sirijo, Palestino in pa Tranojordanijo. Dejansko jo lbn Saud s svojim uspehom postal gospodar centralne Arabije, kar bi mu omogočilo izvesti zelo dalekosežne načrte. Po vesteh iz Jeruzalema sodijo ondotni poučeni krogi, da bo lbn Saud zdaj šel nad emirja Abdullaha, od Angležev postavljenega vladarja Transjordanije, katerega smrtno sovraži, Emir Abdullah je brat kralja Alija in pripada tudi dinastiji Hašimitov, proti kateri se je vzdignil lbn Saud. Le-ta je vodja puritan-sko-mohamedanskega gibanja Vahabitov, ki stremijo nazaj k primitivnim oblikam moslim-skega kulta in so protivni vsemu modernemu, vsemu inozemskemu. Cilj lbn Sauda in njegovega pokrela je ustanovitev celi arabski polotok obsegajoče arabske države. A sveta mesta mohamedancev, kakor Meka in Medina, bi po njegovem programu dobila neodvisnost. Vsled zmage lbn Sauda je njegov ugled med Arabci silno zrastel in upanje palestinskih Sircev in Arabcev na neodvisnost se je poživilo, lbn Saud razpolaga z armado 50.000 beduinov, s katerimi obvladuje celo puščavo. Ni dvoma, da je Druzom v njihovem boju vstal nov in Francozom zelo nevaren zaveznik, ki utegne odločilno vplivali na daljnji potek dogodkov. Newyork, 4. jan. (Izvir.) V Washingtonu bivajoči zastopnik vstaških Druzov, emir Šekit Arslan, je prejel od sultana Vahabitov lbn Saud-a pismo, v katerem lbn Saud napoveduje osnovanje vsearabske države. Pravi, da je blizu era, ko bodo s,edaj ločeni deli tvorili združeni eno državo. 28. decembra 1925 je prišlo do resnega spopada vojaških oddelkov ob sovjetsko-af-ganski meji. Rdeče čete so se izkrcale severo-zapadno od mesta Hanabad na otoku sredi reke Oksus in so napadle afgansko obmejno stražo. Afganski poveljnik je padel v boju. Otok je spadal od nekdaj k afganskemu ozemlju. Reka Oksus tvori dogovorjeno mejo med SSSR in Afganistanom. Severno sovjetsko obrežje pa je postalo letos preveč plitvo in ves trgovski promet z ladjami se je umaknil v afgansko vodovje. Menda "sled tega so zasedli boljševiki otok. Afganska vlada je odloino protestirala in zahteva takojšnjo izpraznitev otoka. »Izvestija« pišejo, da je položaj zelo resen, ker si je baje Afganistan zagotovil oboroženo pomoč indijskega namestnika. Stvar bi lahko imela usodne posledice. SEKTANTSKI FANATIZEM. Pariz, 5. jan. (Izv.) Časopisi poročajo iz Meluna, da sta prišla iz Bordeauxa v vas Bonbon 2 moška in 10 žensk, pripadniki versko ločine iluminatov, ki so napadli ondotnega župnika, ga zvezali in pretepli. Ko so jih aretirali, so izjavili, da so prišli nalašč iz Borde-auxa, da pretepejo župnika in ga tako kaznujejo radi tega, ker se peča s >čarodejstvom«. POVODNJI. Amsterdam, 5. jan. (Izv.) Ker je začela voda upadati, je mesto Maastriht zopet v zvezi s svojo okolico. London, 5. jan. (Izv.) Kakor poročajo časopisi, voda v Temzi še vedno narašča. Luttich (Liego), 5. jan. (Izv.) Ob zadnji poplavi so tukaj utonili trije otroci. AMERIKANSKI ČASOPISNI KRALJ. Pred kratkim je umrl amerikanski časopisni kralj Munsey, ki je bil lastnik časopisa »New York Sun«. S kako odločnostjo je Mun-sey svoje časopise prodajal in nove kupoval, nam kažeta naslednja dogodka. Ko je Gordon Beunett, prejšnji lastnik lista »New York Herald« umrl, je bil »Herald« zaupan rokam upraviteljem zapuščine. Ti upravitelji pa so hiteli, da prodajo omenjeni časopis čim preje. Kmalu so se raznesle govorice, da želi Munsey kupiti list »Herald«. Nekega dne pa si je res dal Munsey poklicati enega izmed upraviteljev zapuščine. Časopisni kralj je pričel razgovor na sledeči način: »Zclim kupiti list »Herald«. Jaz se'nikdar nc pogajam dolgo in tudi ne trgujem z izgubo časalAli Vam zadostujejo Za ta ču6opis štirje milijoni dolarjev? Odgovorite samo z da ali nc!« Upravitelj se je kar sesedel od začudenja, kajti časopis je bil cenjen kpmaj na 2.5 milijona dolarjev, tu pa je bila ponuilcna nepričakovana vsota. »Oprostite gospod Munsey«, tako je dejal upravitelj, težko mi jc, ker me odvrača od tega neka druga pogodba, ki jc zame vredna 300.000 dolarjev. — »Dobro. Štiri milijone tristo tisoč dolarjev. — Torej da ali ne?« — »Da«, je za-vpil od sreče pijani upravitelj. Pogodba je bila sklenjena. Nekaj let pozneje jc gospod Munšey poiskal gospo Rcicl, lastnico lista »Tribuna« in ii jc ponudil za njen časopis pet milijonov dola: jcv. Gospa Reid jc premišljevala nekaj trenutkov, nato pa je rekla: »Lista »Tribuna« ne ^ roda m za pet milijonov dolarjev, toda za to v-solo kupim časopis »Herald«. In gospod Mun-jcy je sklenil to pogodbo. Vrednost cele zapuščine Munseya se ceni na 40 miljonov dolarjev. V testamentu je dana dedičem pravica, da smejo vsa časopisna pod-vzetja Munseya prodati v teku 5 let. V testamentu je določenih 250,000 dolarjev za sorodnike umrlega in 300.000 dolarjev za trgovske prijatelje in sodelavce Munseya. Glavni del vse zapuščine pa pripade »Metropolitan«-mu-zeju v Newyorku, ki je postal s tem najbogatejši muzej celega sveta. NESREČNI FILATELISTI. Med številnimi nabiralci poštnih znamk je zavladalo velikansko razburjenje. Turčija je natisnila 19 vrst novih znamk v sto milijonih izvodov! Seveda si mora vsak pravi filatelist kupita vseh 19 vrst. To pa stane denar. Strokovna glasila priobčujejo protestne članke maraj premožnih nabiralcev, ki trdijo, da se ne bi smela turška republika pečati z oderu-štvom. Saj so znamke namenjene v prvi vrsti za dopisovanje in šeie potem za nabiralce. Angorska vlada odgovarja, da niso bile dosedanje znamke nič vredne, nove pa bodo takoj pomagale Turčiji zavzeti pravo mesto med drugimi narodi. Turki torej branijo svojo poštenost, zato pa ni dvoma, da hoče Portugalska odločno iz-ropati vse nabiralce znamk. Ta mala republika natisne namreč toliko znamk, da so upravičeni dvomi, ali imajo Portugalci, vštevši starce in deco, sploh kak drug posel razven pisanja pisem ponoči in podnevu. Pred dvemi leti je namreč natisnila Portugalska 16 različnih znamk, da ovekoveči potovanje svojih letalcev čez Atlantski ocean. Lani je bilo natisnjenih začetkom lela 32 vrst znamk na čast pesnika Camcensa. Lanskega marca je izšlo zopet 38 vrst znamk o priliki stoletnice rojstva pisatelja Branka. Nato je bila posvečena skromna serija — samo 4 — junaštvu portugalske vojske v svetovni vojni. Končno je izročilo neumorno portugalsko poštno ministrstvo prometu velikansko serijo znamk (66 različnih vrednosti!) s sliko ntarkija de Pombala, ki je vstvaril načrt za obnovitev po potresu uničene Lizbone. Torej 156 vrst novih znamk tekom dveh let! In Portugalska ni edina dežela, ki se preživlja s prodajo znamk. Ubogi filatelisti vedo, da se izdatno poslužujejo tega sredstva tudi marsikatere manjše izvenevropske države. Nabiranje znamk postaja torej za družinsko blagostanje nevaren šport! ODPRAVLJENA POLIGAMIJA. -j- Po poročilu »Dally Mail« iz Carigrada, bo predložen narodni skupščini v Angori novi turški državljanski zakonik, ki se v pretežni večini naslanja i:a švicarski državljanski za-kcirk. S tem novim zakonikom bodo odpravljeni vsi prejšnji muslimanski zakoni. Novi zakonik predvideva med drugim tudi odpravo poliganrje ali mnogoženstva. Potem je nadalje prepovedano, da bi zakonski možje na svojo pest razvezal i /akon, treba je po načrtu novega zakonika dovoljenja sedišča. Drugi in mogoče še tretji zakon že poročenega meža pa je ničen in brez veljave. Sodišče more v takih slučajih izreči neveljavnost zakona, ker so nadaljni zakeni (ponovni) nasprotni predpisom novega turškega zakenika. * * * + Demonstracije v Poznanju. Na Silvestrov večer so brezposelni demonstrirali po mestu. Pri leni je prišlo do velikih izgredov. Demonstranti so razbili 150 izložbenih oken in ranili 15 policistov. 100 o=eb je bilo aretiranih. + Tutankamunova rakov. Zlato rakev egipčanskega kralja Tulaakamuna so prepeljali sedaj s posebnim vlakom in močnim vojaškim spremstvom v mesto Kairo. Rakev sama je lako toživa, da potrebuje za prenašanje 8 nosačev. Njena vrednost znaša približno četrt milijona dolarjev. To krsto bo od sedaj naprej možno videti v muzeju mesta Kairo. Posebne varnostne odredbe za očuvanje krste se do sedaj niso, izdale, ker se gmalra, da je nemogoče kar na lepeiu izmakniti tako težko rakev. + Dobifkanosno indijansko zemljišče. Vlada Združenih'držav je dala v preteklem državnem poslovnem letu »Osaga« Indijancem v Okla ho ni a za petrolej celokupno 29 milijonov 423 tisoč dolarjev. Na vsakega člana tega indijanskega rodu odpade s tem približno 13.200 dolarjev. Gotovo je to jako lep letni donos. + Pogin rib v sladkorni vodi. Iz Luksem-burga javljajo sledeče: Pred kratkim je neki najemnik ribolova pri Luksemburgu našel veliko število najlepših postrv, ki so plavale mrtve na vodi. Ker so mislili vsi, da je vzrok temu gotovo kaka zastrupitev, so nekaj teh rib poslali v preiskavo bakteriološkemu institutu. Tu pa niso mogli ugotoviti kakega navadnega strupa. Zato so preiskali ribji potok in tu so odkrili na bregu sledove kristalnega sladkorja. Šele policija je podala pravi ključ odkritja tej skrivnosti. Policijska oblastva so prišla na sled zakotni alkoholni destilaciji, ki je strogo prepovedana. Eden izmed teh udeležencev je končno priznal, da je vrgel precejšnjo množino sladkorja v ribji potok, da ne bi policija ta corpus delieti našla pri njem. Preveč sladka voda je postala celo sladkovodnim ribam uso-depolna; ribe so v pravem pomenu be*ede poginile vsled »sladka« smrti. Postanek koledarja Med vsemi merami je bila časovna mera j ali koledar že v najstarejših časih določena, dočiiu »o bile ostale mere in uteži mnogo po-zueje. K temu je silila narode nujna potreba, da so si svoje delo racionelno razdelili za cel da«, oziroma za celo leto naprej. Najprej so imeli določen koledar poljedelski narodi, ker je bila setev odvisna od letnega časa in podnebja. Na ta čas v letu (ko so še pred jutranjim svitom vzSle Plejade In druge bližnje zvezde) so tako pazili, da so Šteli to kot začetek leta. Pri nomadskih Ostjakih začenjajo leto šele z aprilom, ko imajo severni jeleni svoje mlade. Vendar pa je pri vseh narodih ta navada, da štejejo najmrzlejše in najkrajše dneve v začetek leta, ker se vtisnejo ti dnevi s svojim hudim mrazom in dolgo nočjo primitivnim narodom mnogo bolj v spomin, nego nam ostalim, ker so pač vedno v najožjem stiku z naravo samo. Zato štejejo še danes ti narodi dobo enega leta od ene zime do druge. To so bili prvi početki koledarja, ki pa so šele pri prvih kul' Mh narodih dobili svojo pravo astronomsko podlago. Kot časovna enota je služil pri teh poleg dneva teden, katerega osnova je podana že v prvih stavkih svetega pisma. Imena posameznim dnevom so dali najprej Babilonci, ki so jih imenovali po sedmih takrat znanih planetih. Ta imena (Solnce, Luna, Venera, Jupiter, Mars, Merkur in Saturn) so ohranjena še danes v vseh glavnih evropskih jezikih. Tako imamo v nemščini Sonntag in Montiag (Mondtag), v italijanščini lumedi, martedi, mercoledl, giovedi, ve*, 'di, slično je v francoščini in angleščini. Ko so Judje prevzeli sedemdnevni teden od Babiloncev, so tudi oni prevzeli kot prvi dan v tednu Saturuov dan in ga imenovali sabat ali šabes. Šele kristjani so pozneje dali prednost nedelji, ker je na ta dan Kristus od mrtvih vstal in poslal sv. Duha, ter jo imenovali Gospodov dan. Nadalje so čutili potrebo, da bi tedne spravili v nekoliko večje skupine, iz katerih bi končno sestojalo eno leto. Imeli so namreč polno svojih narodnih praznikov, ki bi jih radi že v naprej določili in pravočasno oznanili ljudstvu, kdaj naj pride v mesto praznovat in molit. Tu jim je luna naravnost vsilila svoj vsakomur opazljiv 29 dnevni krogotek. Tako so torej razdelili leto v mesece (ki imajo tudi pri nas po mesecu svoje ime) z 29 ali 30 dnevi. Prvi dan meseca so praznovali takrat, ko se je pokazal na nebu prvi krajec. Tedaj so duhovniki lo vedno slovesno naznanili svojemu ljudstvu. Prve dneve meseca so zato imenovali Rimljani calendae (od besede ca-lare klicati, naznaniti), po čemer je nastala današnja beseda koledar. To klicanje v prvih dneh meseca se pri mohamedancih še danes vrši. Egipčani pa so se držali mnogo bolj soln-ca nego lune ter so temu primerno prikrojili mesece, da jih je prišlo ravno dvanajst tek m enega lela. Poznali so tudi že prestopno leto, ko so dodajali juliju vsako čelrto leto še po en dan. To leto, ki se je začenjalo z 19. julijem, je imelo 354 dni. Pozneje so tega prevzeli tudi Grki, ki ga Turki še danes uporabljajo. Ker pa traja solnčno leto 365 dni, je torej bilo vsako leto za 11 dni prekratko. Temu odponiogel grški filozof in postavodaja-lec So^on, ki je odredil, da mora imeti vsako drugo leto po 13 mesecev. Ker je bilo na ta načn leto za štiri dni predolgo, je pozneje določil atenski arhont Meton, da naj se mesen menjavajo z 29, oziroma 30 dnevi in da naj se vsako drugo, oziroma trelje leto doda še i o en mesec. Po njem se ta Časovna razdelitev imenuje tako zvani metonov ciklus Ta že precej popolen koledar so prevzeli od Grkov tudi Rimljani. Ko pa je videl veliki dn .vnik in organizator Julij Cezar, da se ta koledar še ne sklada popolnoma s pravim časom, je hotel tudi tu napravili red in ukazal grškemu astronomu Sosogenu iz Aleksandrije, naj izboljša v tem oziru koledar. Ta je dal' vsakemu letu 365 dni, vsako četrto leto pa dodejal še po en prestopni dan. Od leta 47 pred Kristom je bil ta julijanski koledar (imenovan po Juliju Cezarju) v veljavi. Tekom časa so se tudi pri tem koledarju pokazale hibe in zr.to je leta 1582. sklical papež Gregor VIII. konferenoo učenih mož, ki naj bi izboljšali tedanji koledar. Ti so potem sestavili natančno tak koledar kot ga imamo še dandanes. Določili so, da naj v vsakem stoletju, katerega število je deljivo s štiri, izpade prestopni dan. Tako je že nekaj let potem v letu 1600. izpadel ta dan, in tako bo tudi leta 2000. Nadalje so sklenili tisto leto, ko so sestavljali nov koledar, črtati vse dneve od 5. do 14. oktobra. Vzhodna cerkev pa je še nadalje obdržala v svojih deželah julijanski koledar, ki je sedaj po preteku tolikih let že 13 dni za našim koledarjem, tako da praznujejo oni svoj Božič na dan naših sv. Treh kraljev. Tudi gregorijanski koledar ima svoje ne-dostatke in zato se že nekaj let čujejo od več strani glasovi, naj se zopet preuredi koledar, ki bi ne bil več navezan na te vedne menjave, ampak naj bi bil enkrat za vselej stalen. Društvo narodov, ki je prevzelo za nalogo tudi reformo koledarja, je prejelo od raznih učenjakov že mnogo tozadevnih predlogov in tudi papež sam je izjavil, da nima Cerkev ničesar proti tej reformi. Podpirajte naše dijake! DANES — na god sv. Treh kraljev vsi v »Union«! Zvečer ob osmih se bodo tam kazale slik« iz ahiških misijonov. Vstop prost. KačolišKl svet VPRAŠANJE JEZUITOV V NORVEŠKI. , Norveška ustavna zakonodaja je bila iz-J glasovana od ljudskih predstavnikov leta 1811 i po ločitvi Danske, a pred zedinjenjeui s Šved-' sko. 2. člen tega zakona ima nekako tole vse»-bino: Evangel. luter. vera ostane državna ve* j ra. Prebivavci, ki jo izpovedujejo, morajo v njej odgajati svoje otroke. Jezuiti in meniški j redovi se ne smejo tolerirati. Judom je odslej I prepovedan vhod v kraljestvo. Da bi se ta ustavni zakon prenaredil, bi bila potrebna v parlamentu dvetretjinska večina; drugače bi se moralo misliti na nove volitve. Prepoved so nanaša na meniške re-dove, to je na one, kateri žive v samostanu, in na jezuite, drugi redovi. moške jn ženske kongregaeije ni.-o bile prepovedane. Leta 1851 je bila prepoved proli Judom ukinjena, a leta 1807 proti metliškim rodovom; za jezuite je še veljala, ker njim naklonjena večina v parlamentu ni dosegla dve tretjini glasov. Diskusije so se razvijale v duhu tolerantnosti; pač pa so nasprotniki poudarjali, da so nauki jezuitov škodljivi državi ! Do leta 1921 je vsa zadeva mirovala. Pozimi lanskega leta je neko društvo povabilo danskega jezuita p. Menzingerja, da l>i imel konferenco v Oslo. Časopisje se je dvignilo zoper sklicujoč se na postavo. Menzinger jo imel predavanje brez incidentov. Vlada je izrabila lo priliko in predložila črtanje prepovedi, da bi se dosegla popolna verska svoboda v norveški ustavi. Zadnje volitve so bile leta 1924. V tem času so se prilike korenito spreobrnile. Protestantje so dvignili velik hrup. i/tiisi-rali so vest o veliki katoliški propagandi, je-j zuiti so proglašeni kot izbrana četa katoliško I propagande — torej pogubni. Po volitvah so | prišli na vlado levičarji, kateri se niso upali odkrito nastopiti za odpravo paragrafa, ki je I nasproten verski enakopravnosti. Desničarji j so se morali ozirati na verno ljudstvo, to je na [ protestante. Tako se je zgodilo, da jt: ustavna I komisija zavrgla predlog, s katerim bi se bila dvignila prepoved proti jezuitom. Norveški katoličani, ki jih je vodil njihov škof, so skušali pridobiti poslance za versko svobodo. Eno spomenico s podpisi so poslali v storling, deputaclja uglednih katoličanov pa je bila sprejeta od predsednika stortinga. Istočasno so bili poslancem razdeljeni informativni letaki v zadevi jezuitov. Med zagovorniki in nasprotniki jezuitov se je tudi v časopisju vnel hud boj. Mnogi odlični protestantje so se pridružili braniteljem jezuitov, med temi trije vseučiliški profesorji v Oslo. Uspeh gla.-ovanja v storlingu Je bil: Člen ustav, zakona: Jezuiti se ne smejo tolerirati — je bil črtan 15, junija 1925 z veliko večino (99 : 33 glasov). Pogled v bodočnost pa ni brez oblakov, ker je zadeva med strankami zopet postal« aktualna; vendar ni preveč verjetno, da bi se napravil korak nazaj. IZ PETEGA KONGRESA AMERIŠKIH KATOLIŠKIH ŽENA. Pred kratkim so je ta obilno ob: kani kongres zaključil. Glavni predmeti razprav so bili: pouk, problem vseljevanja, skrb za žensko mladino in razna socialna vprašanja. — Zbrane žene so sklenile, da se ustanovi narodna socialna katoliška šola, po čemur so že dolgo težile. Sredstva zato bodo dale katoliške ženske organizacije. Med drugim se je razpravljalo tudi o modi in o pohujšljivem čtivu, proti čemur so poudarile, da je treba krščanska načela uveljaviti v vsem življenju in da je treba varovati človeško dostojanstvo. Katoliške žene so se zlasti zavzele za me-hikanske izgnance, katerih je prišlo na tisoče v državo. Zlasti mladina je podvržena vsem protestantskim vabam, s čemer jih hočejo izneveriti veri očetov. Da bi jih ohranili pred nevarnostjo, je predlagal p. Molloy, da bi na meji ustanovili poseben urad in po njem vodili evidcnco beguncev. Že na internacionalnem kongresu katol. žena v Rimu se je poudarjala važnost skrbi za emigrante in tudi na tem kongresu je bila to ena najvažnejših točk. Kongres j<5 poudaril, da so tozadevne organizacije v evropskih državah že dobro izpeljane in da so ameriške žene v tem zaostale in morajo pač priznati, da pogosto ue morejo poskrbeti za priseljence, katere jim poverijo iz Evrope. Koliko dela da čaka le organizacije, je ena izmed zbo-rovalk skušala ponazorili z zgledom Newyor-ka, kjer je 2 804.000 tujcev, med temi gotovo 40 odstotkov katolikov. Zlasti pa je kongres poudaril potrebo penzionatov in vzgojnih hiš za mlade deklice, ki bivajo v tujini ločene od svojih staršev, TURSKO-ANGLESKI KONFLIKT SE PORAVNA 7 London, 4. jan. (Izv.) Turiko poslaništvo jc prejelo odgovor svoje vlade na angleški predlog v vprašanju Mosula. Kakor pravijo, odgovor ni odklonilen. Gospodarstvo Janko Jovau: Proti draginji. V času, ko vlada huda gospodarska kriza, ko industrija in trgovina prenašata že nezno-sljiva bremena in teh bremen že skoro ne moreta več prevaliti ua konzumeuta, ki je itak do skrajnih mej izmozgan, pride vlada in napove nov draginjski zakon. Kar je zgre-§ena gospodarska politika zakrivila, naj odpravi zakon, ki ostane le na papirju, in za katerega upravičenost niso podani prav nikaki razlogi, in na katerega uspešnost nikdo resno računati ne more. Ministrstvo socijalne politike bi imelo mnogo hvaležnejšega posla, kot delati eksperimente, ki so se že davno izjalovili. Imamo še vedno stari zakon o pobijanju 'draginje in brezvestne špekulacije. Ta zakon določa pred vsem, da trgovski dobiček ne sme biti pretiran in da zlasti v nobenem slučaju jie sme presegati 25% nabavne cene. Druga določba predpisuje označbo prodajnih predmetov v trgovinah in na sejmih. Pravilnik protidraginjskega zakona določa, da se morajo vse obsodbe proti kršilcem zakona objaviti v Narodnem listu. Vestnost naših sodišč jje znana in prav posebno še vestnost kontrolnih organov, ki so večinoma orožniki. Uradni list objavlja teden za tednom obsodbe iz področja ljubljanske kakor tudi mariborske oblasti. Ako pregledamo te obsodbe, tedaj najdemo nekaj slučajev, ki se nanašajo na pre-Jiupce jajc in mleka, izjemno se pridruži še kak slučaj kravjih mešetarjev, dočim obsodb V drugih trgovskih branžah že davno ne najdemo več registriranih. Redno pa se pojavljajo slučaji, da se obsojajo največkrat podeželski trgovci, navadni branjevci in branjevke |n pa sejmarji, ker niso imeli na prodajnih predmetih vidno označenih prodajnih cen. Iz Vsega tega izhaja, da je vsaj pri nas proti-draginjski zakon izgubil upravičenost obstoja. Kljub temu pa je v veljavi še vedno drako-nična določba, da se vsaka prekršitev zakona kaznuje z zaporom in denarno kaznijo in se zapor ne more spremeniti v denarno kazen. Sodišče mora zadostiti zakonu, četudi se pravni čut sodnika načinu kaznjevanja upira. To dokazuje že samo dejstvo, da se zaporna kazen odmerja zelo često na ure, ker se ista nanaša res na minimalne največkrat navidezne, nedolžne prestopke, ki so pa našteti v mrtvem besedilu zastarelega zakona. Izobešanje prodajnih cen izostaja iz nepazljivosti, iz razloga malenkostne vrednosti prodajnega predmeta ali pa, ker je prilična cena predmeta že splošno znana. Vse to pa ne opravičuje uvedbe kazenskega postopanja, obsodbe in postavitve na prangar v Uradnem listu. Zaposlenost predstavnikov naše vlade v strankarsko - političnih vprašanjih je menda edina razlaga, da se zakon še ni odpravil, niti ne omilil v svoji kruti doslednosti. Od leta, ko je zakon stopil v velavo pa ves čas naprej se trgovske zbornice in druge stanovske organizacije bore neprestano in brezuspešno proti njemu. Boj proti draginji se vodi uspešno z izdatnim znižanjem budžetskih izdatkov, z odpravo brezposelnosti in povečanjem kmetijske ter industrijske produkcije. V znamenju teh treh faktorjev se trudijo dobro urejene države urediti svoje in svojih državljanov povojno gospodarstvo. Tako namerava Češkoslovaška vedno bolj dvigniti agrarno produkcijo, da omeji uvoz poljedeljskih pridelkov, Nemčija se je industrijsko kljub izgub naj izdatnejših premogokopov dvignila skoro do predvojne višine, Avstrija pa, ki so ji po vojni napovedovali popolni gospodarski polom, si prizadeva povzdigniti produkcijo v živinoreji in dvigniti industrijo z izrabo vodnih sil. Tako je umela Avstrija s svojo smotreno gospodarsko politiko, potom trgovskih pogodb osvojiti si dragocena svetovna tržišča za plasiranje industrijskih izdelkov. Dosledno zasledovanje omenjenih ciljev so iz državljanov obožanih držav napravile močne gospodarje, ki so v stanu prenesti tudi bremena državnega gospodarstva. Stremljenje za temi cilji bi si morala osvojiti tudi naša država in njena vlada, ako ji je na tem, da njeni narodi ne ubožajo in gospodarsko ne zaostanejo za svojimi sosedi. Če pa gledamo na delovanje našega parlamenta in mu očitamo, da se je za gospodarska vprašanja premalo brigal, ni to dlakocepsko nerganje, temveč opravičena kritika, ki zahteva korenite reinedure naše državne uprave. V Črni gori, Dalmaciji in Hercegoviui vlada brezposelnost, a močvirna jezera pokrivajo desettisoče hektarjev zemlje, ki čaka le delavnih rok, da jo napravijo plodno. Že leta 1921. se je pripravljal zakon o izsušitvi velikega dela Popovega polja in Skaderskega jezera, a še danes počivajo akti zaprašeni v iniznicali ministrstva za socialno politiko, dočim se Dalmatinci in Črnogorci izseljujejo v Kanado, gredo sužnjevati v francoske rudnike, se vpisujejo v francoske tujske legije itd. Slovenska industrija hira. Po par letih živahnega razvoja so se razmere zelo poslabšale, davki rastejo, raste konkurenca od zunaj, nova podjetja se zapirajo in največja industrija preti z odpustom stotero delavcev. Dasi dinar v vrednosti raste in gre večji del državnih Izdatkov za nabave is inozemstva in amorti- zacijo oz. obrestovanje zunanjih dolgov, državni budžet raste od leta do leta tako, dr bo i dosegel novi proračun kakor se čuje že ho-rendno višino 14 milijard dinarjev. Carinski tarif ni zadovoljil ne trgovine ne industrije, pa tudi kmeta ne. Sestavljen je bil šablonsko in se ni oziral na stvarne gospodarske potrebe. Za povzdigo kmetijske produkcije se pri nas prav nič ni storilo. Zanemarjene so vodne zadruge, obrambeni nasipi pokvarjeni in plodna zemlja tisočih hektarjev za leta preplavljena. Za vpeljavo umetnih gnojil, za iz-bero dobrih semen naša država še ni storila prav ničesar. Govori in piše se o razoroženju, a izdatki za vojsko se neprestano večajo. Posledica takega neplodnega dela so vedno večja davčna bremena, brezposelnost, nazadovanje produkcije in naravno rastoča draginja. Saniranje teh razmer, pristop k intenzivni gospodarski politiki: to so sredstva, ki so sama po sebi naperjena proti draginji, papirni zakoni pa so pesek v oči. Ni mi sicer še znano besedilo zakona proti draginji, s katerim nas hoče vlada osrečiti, vendar lahko že danes trdimo, da ta zakon ne bo prinesel rešitve, kajti nov zakon ne bo vseboval ničesar, s čemur bi se zmanjšala davčna bremena, ne bo podal sredstev za povzdigo produkcije niti ne bo omejil brezposelnosti. Protidragiujski zakon ne bo znižal cene deželnih pridelkov. Producent bo slej kot prej od določb tega zakona izvzet, kajti na maksimiranje cen ni misliti, pa bi tudi, ako se že vpelje, ne bila ni kaka korist, temveč le škoda. Industrija preživlja prehude čase, da bi ji bilo treba odmerjati dovoljeni meščanski dobiček, kajti bilance večine industrijskih podjetij kažejo, da ni mogoče kriti niti režije. Preostaja le še trgovina, kateri naj bi protidraginjski zakon veljal. Razmere v trgovini so take, da so že davno izginili z njenih vrst verižniki in neligitimni trgovci. Tudi trgovskih podjetij bilance izkazujejo mnogokrat pasivne rezultate. Konkurenca je tolika, da sama do skrajnosti odmerja zaslužek, ne, ker si trgovina ne upa večjega zaračunati radi pretečih kazni, temveč, ker bi sicer ostalo blago neprodano. Postavljati pa nove zakone brez upa na njihovo uspešnost je nesmisel in ne more imeti drugačnih posledic, kot izmišljevati si nove ši-kane, za kar so pa menda sedanji, ne ravno veseli časi, preresni. Po vsem tem ne najdemo prav ničesar, kar bi upravičevalo vlado k izdaji novih protidraginjski h predpisov, še manj pa moremo imeti nade, da bi taki predpisi, četudi jih vlada izda, omilili draginjo. Ako pa je temu tako, potem nima smisla, da se vlada z nesmiselnimi poskusi smeši. Nasprotno pa je že davno čas, da preide naša vlada, kakor tudi naša narodna skupščina k resni gospodarski politiki. Strankarske politike in državnoprav-nega teoretiziranja imamo več kot dovolj in smo menda opravičeni pričakovati, da se vlada in parlament že enkrat lotita resnih gospodarskih vprašanj. Ako posvetita svoje delo trem ciljem, ki sem jih zgoraj omenil, potem še le bomo prepričani, da je ljudskim zastopnikom za blagor državljanov in ne le za slepilo naivnih, ki jih potrebujejo, kadar pridejo zopet na vrsto volivne kroglice. Resno delo je pravi boj proti draginji, ne pa zakon, ki nam ga vlada zopet sedaj obeta. Novi protidrasiniski zakon. Včeraj je minister za socialno politiko objavil načrt novega zakona proti draginji, iz katerega posnemamo: Novi zakon ima 46 členov in določa ostre kazni proti tistim, ki špekulativno povzročajo draginjo. Kazni proti kršiteljem zakona so visoke: 1 do 6 mesecev zapora in denarne globe od 3000 do 5000 dinarjev. Zakon prepoveduje prekupovanje življenjskih potrebščin na istem mestu in isti dan. Če gotovi prodajalci ustavijo prodajo in zapro svoje lokale, je ministrstvo pooblaščeno rekvi-rirati te lokale. Cene moke in kruhu se bodo uradno določale; maksimirale se bodo cene za prenočišča. Cene življenjskim potrebščinam določajo lokalne oblasti. Cene vsem živilom in potrebščinam se j l>odo po novem zakonu zopet morale označevali na višjem mestu. Po tem zakonu se lxi uredila tudi aprovi-zacija občin in pasivnih krajev. Zakon prepoveduje nadalje karteliranje. Vsi prodajalci hrane morajo svoje predmete prodajati po pravični meri in vagi. Kaj pravijo na borzi? Poleg sezonske kupčije je živahno poslovanje s hrastovino. Ker je slavonska hrasto-vina predraga, kupujejo zato italijanski interesenti sedaj našo hrastovino, ki pride postavljena na mejo za ca 1000 Din cenejša kakor slavonska. Kupčija z rezanim mehkim lesom je zastala. Opaža se v njej močna konkurenca Romunije in pa Rusije, ki postavlja vedno večje količine na trg; ti dve državi sta nam odvzeli ves trg v južni in srednji Italiji. Naša konkurenca dobavlja cenejše blago in boljše v kvaliteti ter obdelavi. Poleg Romunije nam konkurira tudi Avstrija, kar sili naše produ-cente k lepši izdelavi. V tem konkurenčnem boju je treba upoštevati, da je naš les že na panju drag; nadalje so veliki izdatki za delovne sile. Transport je tudi drag. Davčno breme pritiska na producente, ki so že zelo zadolženi. Vse kaže, da nam bo le z največjimi žrtvami — kar bo razvidno predvsem v cenah — mogoče pridobiti si nazaj izgubljena tržišča. Francoska avtomobilna industrija. Med panogami francoske industrije zavzema poleg tekstilne in težke važno mesto avtomobilna industrija. Francoska avtomobilna industrija je takoj — čeprav v veliki razdalji — za ameriško. Več francoskih znamk je na svetovnem trgu zmožnih konkurence. Predvsem se odlikuje francoska avtomobilna industrija po kvalitetni izdelavi. Ame-rikanska industrija se je vrgla na izdelavo voz en masse, dočim smatra evropska produkcija avtomobil in motor za individuelno stvar. Zato je produkcija voz v Evropi dražja in in se ne more povzpeti do uspešne konkurence. Ravno te dni javljajo iz Pariza, da namerava znani največji francoski tvorničar Citroen, ki itak že izdeluje najcenejša francoska vozila, preiti od fabrikacije 5 HP vozov na 10 HP vozove, da bi pri teh znižal produkcijske stroške ua nivo, ki bi mu omogočal konkurenco s Fordom. Sicer pa se mora francoska industrija v sami Franciji boriti s Fordovo konkurenco. Radi nizkega stanja franka je francoska avtomobilna industrija začela izvažati vedno večje množine. Medtem ko je v letu 1923. izvozila 28.600 voz v vrednosti 731 milijonov frankov, je izvoz v 1. 1924. narastel na 43.900 voz v vrednosti 1368 milijonov. V prvih 10 mesecih lani pa se je povzpel na 47.400 voz v vrednosti 1584 milijonov frankov. Francoski avtomobili gredo največ v Anglijo, Španijo, Be^ijo-Luksemburg, v Nemčijo, Švico, na tisoče tudi v francoske kolonije (Alžerija je kupila v prvih 10 mesecih lani 4500 avtomobilov). II. vinski sejem v Središču. Vinarska zadruga xLjutomerčan« priredi tudi letos običajni vinski sejem, združen z visko razstavo, v eni največjih dvoran v Središču, deset minut od kolodvora. Ta prireditev se bo vršila v torek, dne 19. januarja 1926, ob 11. uri dopoldne. Ponujena vina so do tedaj že čista, kažejo svoj značaj in kupcu se ni treba bati, da bo kupil »mačke v žaklju«. Nudila se bodo samo zajamčeno pristna, stara in nova ljutomerska vina vseh vrst in raznih vrhov. Dobite lahko mešane vrste ali sortirana vina, kakor: šipou, rizling, burgundec, silvanec, traminec, muškatni silvanec itd. iz Jeruzalema, Kajžer-ja, Brebrovnika, Litmerka, Koga, Vinskega vrha, Strmca, Ilovca, Gomile itd. Te razstave iu sejma se bodo udeležili vsi vinogradniki ljutomersko - ormoškega okoliša. Cene bodo zmerne, nepretirane in kakovosti blaga odgovarjajoče. Zadruga Ljutomerčan« bo vrgla na trg v svrlio reklame 5 vagonov zajamčeno pristnega ljutomerskega vina po 6, 6.50 in 7 dinarjev, da doseže namen prireditve, ki obstoji v tem, da spoznajo cenjeni odjemalci naša pristna ljutomerska vina na licu mesta, in da se seznanijo s producenti v svrho nadaljnih kupčijskih zvez. —- Inozemcem, katerim kon-vc-nirajo radi visoke izvozne carine in prevoznih stroškov izbrana vina, se bodo nudili sor-timenti naših vin v vagonskih pošiljatvah, ker bo zadruga zbirala v svojih kleteh raztresene ude«, kakor pravi pesnik. Tudi domačim re-stavraterjem in hotelirjem naših zdravilišč ter kolodvorskih restavracij se nudi ob priliki tega vinskega sejma možnost, da izrazijo svoje želje in si rezervirajo pri zadrugi njihovim potrebam odgovarjajočo kapljico za sezono. — Železniške zveze so zelo ugodne! — Udeležite se torej te razstave in sejma in poskusite naša pristna ljutomerska vina na licu mesta. Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev delniške družbe z imenom: Grajsko-kolovška lesna industrija Feliks Stare, Iiolovec d. d, na Kolovcu. Namen družbe je trgovanje z lesom. Kapital znaša 750.000 Din (nom. 100 Din). Koncesijonarji so: Feliks Stare, veleposestnik, inž. Vladimir Stare, oba na Kolovcu in Kmet-ska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z o. z. v Ljubljani. Izprememba firme. Dovoljeno je Topilnici svinca in srebra ter kemični industriji d. d. v Litiji izpremeniti po sklepu občnega zbora naslov v: Praiarna in kemična tovarna, d. d,. Celje. Pred znižanjem cen špirita? Iz zagrebških listov posnemamo, da se vrši 12. t. m. konferenca sindikata producentov špirita. Po dosedanjih informacijah bo na tej konferenci znižana cena vseh vrst špirita za 3 dinarje pri litru. Zveza hrvatskih obrtnikov. Dne 4. t. m. se jo vršilo v Zagrebu zborovanje Zveze hrv. obrtnikov. Iz referatov in diskusije na zborovanju posnemamo, da je ceniti število obrtnikov v državi (legalno prijavljenih) na 190 do 200 tisoč. Nadalje je padla ostra kritika glede socijalnega zavarovanja, ki je prišlo do nevzdržnega položaja in predstavlja samo breme gospodarstvu. Glasnik za varčevanje, kredit in zavarovanje. Te dni začne izhajati v Zagrebu nova i gospodarska revija »Glasnik za štednju, kredit i osiguranje«, z redakcijami v Zagrebu, v Ljubljani in v Belgradu. Stane letno 150 Din in se naroča v Zagrebu, Marovska ul. 6. List je mesečnik. Borssa Dne 5. januarja 1026. Denar. Zagreb. Berlin 13.3875-13.4875 (13.40-13.60), Italija 226.42-228.82 (227.03-229.43), London 273.15-275.15 (273.53—275.53), Ne\vyork 56.10— 56.70 (56.25-56.85), Pariz 214.25-218.25 (218.20— 217.20), Praga 166.30—168.30 (166.66-168.66), Dunaj 7.918-8.018 (7.93-8.03), Curih 10.87—10.958 (10.922—10.972). Curih. Belgrad 9.175 (9.175), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.10 (123.20). Italija 20.86 (20.87), London 25 0875 (25.1025), Ne\vyork 517.25 (517,50). Pariz 19.65 (19.85), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73 (72.95), Atene 6.82 (6 72), Bukarešt 2.375 (2.375) Sofija 3.70 (3.775), Madrid 73 (73), Varšava 59.E0 (59.50), Amsterdam 208.15 (208.25), Bruselj 23.45 (23.45). Dunaj. Devize: Uelgrad 12.56—12.60, Kodanj 175.401—175.800, London 34.205, Milan 28.59—28.71, Nevvjork 708.45-710.95, Pariz 26.95-27.11, Varšava 87.50—88. Valute: dolarji 710—714, angleški funt 34.35-34.31, francoski frank 26.93—27.23, lira 28.52 -28.72, dinar 12.4125—12.5525, češkoslovaška kro->ia 20.0775—21.0975. Praga. Devize: Lira 126.05, Zagreb 33.70, Pariz 128.4250, London 163.60. Nevvvork 59.7750. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 77.50—78.50, vojna odšlrodnina 316—316, zakj. 316, zastavni listi 20 —22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 210 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 947 den., Slavenska 50 den., Kred. zavod 175—185, Strojne 125 den., Vevče 110 den., Stavbna 100—110, Sešir 115—120, zaklj. 115. Zagreb. 7% invest. posoj. 77.50—78. vojna odškodnina 317.50-318 50, uit.'febr. 292—296, Hrv. esk. 119—120, Kred. 133—135, Hipobanka 64—65, Jugobanka 106.50—107.75, Praštediona 947 50—960, Ljublj. kreditna 210 den., Srpska 144—146 Eks-ploatacija 37—40, Šečerana 390—410. Nihag'35 M., Gutmann 300—305, Slavex 155 bi., Slavonija 40— 42, Trbovlje 335 bi., Vevče 120 zaklj. Dunaj. Podon.-savska-jartr. C63500. Živilo 779, Alpine 235500, Greiiiitz 128500, Kranjska industrijska 285000. Trbovlje 418000, Levkam 49000. Jugobanka 30000, Hipobanka 79500, Mundus 860, Sla-vex 170, Slavonija 51 Blago. Ljubljana. Les: Hrastova, zdrava, suha, me-terska drva, fco vag. naklad, post. 1 vag. 18.75— 18.75, zaklj 18.75, smrekove hmelovke, zimske sečnje, dolge, brez tankega vrha, zadn;e letne rasti, od 6 in pol do 8 in pol m, na koncu 7—8 cm debele, neodrgniene in neokoničene. fco vag. naklad, post. 2 vag. 5—5, zaklj. 5), borove deske, 50, 60, 65, 70 mm, največ od 50 mm, 4 m, suhe, paralelne. I., II., monte, fcg vag. naklad, post. 1 vag. 510—510, zaklj. 510), drva, suha, 1 m dolž., fco nalriad post. 2 vag. 22—22, zaklj. 22, bukovi hlodi. Ia, od 30 cm pr. naprej, od 3 m dolžine napr., fco naklad, post. 250 bi., bukovi pragovi, 260, 16, 26, 16, po zaht. nemšk. drž. železnic, fco Salzburg 50—54. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco slov. post. 1 vag. 300—800. zaklj. 300, koruza, umetno suha, fco vag. slov. p. 165 bi., koruza, drobna, v peči sušena, fco vag. slovenska post. 175 bi., koruza nova, času primerno suha, fco vag. naklad, post. 130 bl„ ajda domača, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 215 bi., otrobi drobni, fco vag. naklad, post 130 bi., krompir štajerski, fco vag. na ki. post. 75 bi., Tomaževa žlindra, fco vag. slov. post. 146 bi. — Stročnice in semena: Fižol beli, fco vag. sremska post. 200 bi., fižol rjavi, fco vag. sremska post. 185 bi. — Vino, že a nje: Slivovka 50%. gar., fco Postojna, trans. 1600 bi. Fr. Gl.: »Misijonska prireditev«. 3. zvezek Misijonske knjižnico. Uredil Ante lvordin. Krepko misijonsko gibanje,ki je zadnja leta pognalo na narem jugu, je z odločilno gefto postavilo na voditelje naših verskih in kulturnih dru-š.ev zahtevo po misijonskih prireditvah Zlasti zadnje leto, ki je prineslo konečnoveljavno ureditev najidealneje zamišljenih katoliških misijonskih organizacij, namreč Družbe za širjenje vere in Unio cleri, ter sklep jugoslovanskega episkopata, da se praznuje Svečnica kot nacionalni misijonski praznik v vsej državi, .ie napravilo izdajo dela kot je Misijonska prireditev; nujno potrebno. Ce sploh katera, potem mora gotovo misijonska prireditev stati na višini, ki je primerna vzvišenosti ideje, za katero naj se udeleženci ogrejejo. Da se pa to doseže, je treba izbranega programa, a nato skrbne in temeljito priprave. Tu ne gre za prireditev Martinovega ali Silvestrovega večera, kamor pride občinstvo že razpoloženo, tu gre za prlkazanje one ideje vesoljnega kraljestva Kristusovega, katera je zagrabila največje duhove zgodovine in napravila iz njih heroje požrtvovalnosti. Taka prireditev mora biti res na višku, ako hoče, da uspe; najboljše je za njo komaj dobro. ilvala Bogu, knjiga .Misijonska prireditev« je našla v g. A Kordinu spretnega urednika in je naše nade presegla. Tu ni poprečnega ali k rama r-skega blaga, porojenega iz dobrega srca in rovtar-ske neokretnosti, ki seveda zaman išče priznanja tudi pri dobro razpoloženem posetniku zdravega okusa. Uvod in navod sta zla'a vredna in naj se zlasti pri izbiri programa prečitata temelji'o. Oddelek »Predavanja« morda tega ali onega ne bo zadovoljil. Tem bodi povedano, da sta prvo in drugo predavanje le nekaki nakazili. Primerno obdelavo predmetov, ki so v njih nakazani (to v drugem »Velika misijonska polja«) pa bo treba zbrati s pomočjo literature, ki je navedena takoj za predavanji. Ostali dve predavanji pa sta izdelani in se lahko uporabita brez obsežnejše obdelave. Olede tega oddelka bi bilo pripomniti, naj se pri drugi izdaji izdatno razširi, knjga pa naj se opremi z dobrini, barvanim, novim in primerno velikim plartiglobskim zemljevidom. Pri izdaji predavanj je trel.a paziti predvsem na materijal, ki mora biti zajemljiv in obilen, da si človek lahko privošči nekaj izbire. V tem oziru ie zlasti tretje predavanje dobro pogojeno. Potrebno bo misliti na sistematično delo o misijonski zgodovini. Morda smemo upati, du vzraste kaj takega misijonskega seminarja na naši teološki fakulteti. Vs'kakor bi pa morala im ti knjiga dober zgodovinski pregled misijonska v obliki predavanja, Snov za predavanja in literatura je obdelana ■ natančnostjo in kaže, da smo v te mozlur že f recej no lastnih nogah. Tuja literatura je izostala bm ttkocle. Prvič je naša vsaj tako dobra in drugič je iz lažnih razlogov zlasti podeželskim prirediteljem težko dostopna. Kdor pa bi jo želel uporabljati, jo ima v misijonski knjižnici na razpolago. Za drugič bi bilo želeti, da se seznam snovi izpopolni ee z deli, ki sicer niso misijonska, pa obdelavajo današnje misijonske pokrajine iz zemljepisnih, zgodovinskih in versko kulturnih vidikov, n. pr Vrhovčeva Avstralija, Staretovi Kitajci in Japonci, Trunkova Ame-rika in Amerikanci, Vojna na daljnem vzhodu, razna leposlovna in potopisna dela tid. Res lep oddelek knjige so pesmi. To je niz biserov, ki ga lahko pokažemo I Škender je udaril žebelj po glavi! — Gospod urednik, tudi krst iz Abinie Soli mana bo kar čerlna deklamacija, dajte prelisajte, morda se bo še kaj našlo. Škenderja in Martinčifa pa smatramo obvezana, da rečeta še b, ko sta že rekla a, in krepko nadaljujeta. Igre so se tudi posrečile. M. Elizabete »Zamorski« niso sicer nič novega, pa če se režišer potrudi in so igralke »v dobri formi«, bo smeha. »De-ca proslavlja božje Dete« pa mora biti zelo skrbno pripravljena, sicer ne bo uspela Finžgarjevi indijski siroti« sta pa zelo čedni in živahni, istotako tudi >Iz smrti v življenje«. V prihodnje bi bilo želeti, da bi se igre opremile s par slikami dobro posrečenih predstav, da ima režiser vzorce za opremo odra in igralcev. Škoda da niso ravno za zadnjo igro poskusili fotografirati v Zavodu sv. Stanislava, kjer so bili igralci sijajno kostumirana. Pri predzadnjem od- delku »Načrti sa misijonsko prireditve* bi bilo dobro pristaviti kratek sestavek, na kaj naj pazi prireditelj pri izbiri tvarine in sestavi programa, da bo prireditev dosegla pri udeležencih uspeh. Izde-lsnh vzornih programov rabimo več. V obče ni potrebno, da so na programu izključno misijonske točke. Glavno je, da je tčnor prireditve direktno misijonski, manj važno se povzame lahko tudi iz oddaljenejšega področja. Glede skladb bi opomnil, da bo treba misliti na zhirko. Rabimo zlasti dobrih lažjih pa tudi težjih solospevov, bodisi z zborovo, bodisi z instru-mentacijsko spremljavo. K sklepu naj pa omenim, da se mi ne zdi prav nič čudno, ako bi grnndiozna ideja: »Pojdite in učite vse narode!« navdihnila tega ali onega izmed naših leposlovnih pisateljev, da bi nam z umetniškim čojiičem naslika moža, ki je začutil v sebi ono Pavlovo spoznanje: »Gorje mi, ako ne bom oraanjeval blagovesti«, in odšel izmed nas, ali pa če bi nam dal skladatelj v svetem zanosu slutiti misijonarjev« solze in vriske, ki jih naše prozaične duše ne doumejo. Spori SKANDINAVIJA. - DEŽELA .ŠPORTA. Finska ima v Švedski hudo tekmovalko, ki je dosegla letos velike uspehe. Angleže so potolkli Francozi, Francoze pa Švedi. V skandinavskem troboiu so Švedi zmagali itd. Sicer so Finci v rekordih nad Švedi, v povprečnosti ao se pa Švedi letos zelo odlikovali. Na kratke raadalje imajo Švedi dobre zastopnike v atletih Petersson, Lilje itd., Norvežani v An-dersenu; vsi no bolje tekli kakor včeraj omenjeni Finci, razen Astroma, kojega čas na 200 m je nedotaknjen. Na 400 m je dosegel Engdahl izboren čas 48.8; tudi dva druga sta tekla pod 50 sek. Najboljši Danec, BOggild, je pa prišel samo na 5 sek. Še bolj so se odlikovali Švedi v teku na 800 m; Svensson n. pr. 1:53.5, Byhlčn 1:54 5. Najboljši Norvežan, Bninsgaard, se je moral zadovoljili z 1:58.3. V teku na 1500 me je seveda VVide daleč spredaj 8: 55.4, tako tudi na 5000 m s 14:40.4, Danec Petersen je prišel na 15:11,1. Na 10 km Švedi s Finci ne morejo tekmovati. Sicer je Stenfelds z 31: 27.5 takoj za Nurmijem, drugi so pa daleč zadaj. Izboren je čas Peterssona v teku na 110 m staje 14.9. Daleč za njim je Finec Vilen, in še ta je sam. V teku na 400 m staje je Petersson z 58.8 prekosil svetovni rekord; najboljši danski čas je 56.2, najboljši norveški pa 57.9. V skoku na daljavo so Norvežani pred drugimi: Aastad 7.45 m, Hoff 7.41 (v Parizu že 7.57 m); najboljši švedski skok je 7.27 m. Vse štiri severne države — Š., N., D., F. — izkazujejo 15 skrkalcev, ki so prišli letos čez 7 metrov! Najbolje v višino je skočil Šved Oesterberg, 1.95, za njim pride Norvežan Helgesen z 1.913. V skoku s palico je seveda Hoff pred vsemi drugimi, 4.252. Poleg njega je v preteklem letu edinole Danec Petersen prišel nad 4 m, 4.038. V troskoku s<> trije Švedi takoj za Fincem Tunloaom. V melu krogle jo prišel Šved Jansson na 14.70, Norvežan Trandem n« 18.81; vmes je pa vse polno Fincev. V disku in kopju so moči precej izravnane, če mislimo namreč na poprečnoet Kako je zdrknil svetovni rekord iz rok Myrrhaea nazaj v roke Lindstroma, smo povedali včeraj. Najboljši Norvežan je dosegel 62.48 m, torej še zmeraj dosti na 60 111, ki jih smatramo za vrata v dvorano prvega razreda. Ali že imaš srečko tfij. loterije? Meteorotocfično poročilo. Ca» opazovanja Baru. metei v mm Termo metei v 0 Piuli rom dilerenoa v 0 Neb«, vetrovi 4./1. 2t h 738 4 64 0-6 megla z. 5./1. 7 h /40-5 3-0 0-4 megla 5./1 14 h <40-2 45 0-6 megln oci: Vsaka drobna vrstica DSn 1*50 ali vsaka beseda SO par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Hotelska SOBARICA srednjih let, izobražena, pridna in poštena, z večletnim spričevalom, prosi mesta v večjem aH manjšem hotelu; zmožna je tudi sama voditi hotel. -Naslonr v upr. pod it. 119. GOSPODINJA pridna in dobra, uradn, vdova, izobraž. in poštena, vseh del vajena, prosi mesta k samost. gospodu ali dami. - Naslov pove uprava lista pod St. 129. Mesarski UČENEC močan, iz boljše rodbine, se sprejme pri Karolu Kossar - v • mesarju v PTUJU. Gospodična z znanjem slovenščine in slov. stenografije, nemščine, srbo-hrv., italij., urna strojepiska, vajena vseh pisar, del, z 2-letno prakso, išče primer, mesta. Plača postranska stvar. -Cenj. ponudbe na up-avo lista pod šifro »Marljiva«. rtal/Upa stara 15 iet' ^tillltd se želi ueiti za ŠIVILJO ali MODIST- KO. - Naslov pove uprava lista pod štev. 83. Mesar. POMOČNIK se sprejme. - Naslov v upravi lista pod št. 89. Kurjači! Tri izprašane KURJAČE za parne kotle sprejme takoj Kemična tovarna Moste pri Ljublj. Prodajalka dobra in zanesljiva mot, vajena meš. stroke, želi premeniti mesto. - Naslov v upravi lista pod 5t. 88. Izurjene PLETILJE za nogavice, se sprejmejo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi lista pod štev. 55. VAJENCA sprejmem za sedlarsko in jermenarsko obrt. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 62. DIJAK 4. realke išče stanovanje s hrano med dijaki vil. razreda sred. šol. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dijak«. 113 Kot PRAKTIKANT išče mesta 19 letni mladenič; sprejme tudi mesto sluge. - Naslov pove uprava lista pod št. 111, Sobarica ki je marljiva in poštena, se išče za takoj. - Pismene ponudbe z označilo plače na naslov: VERA TOMIČ, Petrinja, Hrvat. šivilja za obleke in kostume, gre šivat na dom. - Naslov v upravi lista pod št. 112. Dve STAVBIŠČI po 500 mJ, kupim. Pošče-na tla, vodovod, elektrika. - Naberrlk, Dunajska cesta št. 29/U. 90 KOČIJA športna, brez st-- *ie m lahka, se proda. BARIČ, kov. mojster - Konjušna ulica 13, Ljubljana. 118 vsakovrstne, popravlja trpežno^ in brezhibno — Ure KOROŠEC, urar' prej Florijanska ulica, sedaj Barvarska s'.eza št. 6 (za Reichovo tovarno). -Dohod tudi iz Poljan, c. Godbeno društvo »POSTOJNA« ima obilo dobro ohranjenih Sveže ribje osje najboljše znamke se dobi v lekarni dr. G. Piccoli Ljubi iana. Dunajska eesta 6 Naročila se točno izvršujejo OVČJO VOLNO lepo, kupim. Naslov pri upravi lista pod št. 8154. Psa za orkester in godbo na pihala; poleg se nahaja popol. nerabljena »Chro-matična harmon!ka« in nebroj kompletnih muzi-kalij (not) za ples in koncerte. - Interesentom na ogled v Postojni. Tudi pismeno se odgovori. Godbeno društvo »Postojna«. volčje pasme, kupim. -Ponudbe z navedbo ccne upravi lista pod »Pes 116« KOKS - ČE»IN \Vollova ulica 1/11. - Telrion 50 suho in svetlo, s pisarniškimi prostori, na prometnem mestu, Se ugod. odda. - Ponudbe pod: »Skladišče« na A!oma Company — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Na sv. Treh kraljev dan ob 2 popoldne prostovolj. javna dražba pohištva, kuhinjskih potrebščin, zlatnine itd. — Rožna dolina - cesta II. št. 7, dvorišče. 86 Trdi les kakor: orehov, jasenov, gabrov, hrastov, bukov itd., lepe hlode in žagani les ponudite skrajno HOJNIK, Leveč pri Celju. ^odroce vsakovrstne, žične vložke, otomane, divane in klub. garniture, dobavlja in izvršuje po naročilu priznano solidno in najceneje RUDOLF SEVER (Gosposvetska cesta 6). OBJAVA. Načelstvo podpisane zadruge javlja vsem svojim p. n. naročnikom, da je njen dosedanji poslovodja g. Josip Lojk Z dnem 31. decembra 1925 izstopil iz službenega razmerja naše zadruge. Kakor doslej, bo tudi v bodoče skrb načelstva, da bo svoje naročnike skušalo zadovoljiti s priznano najboljšimi izdelki in solidnimi cenami, V i č - G1 i n c e , dne 4. januarja 1926. Piv JDUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV. Župnijski uradi, cerkveni predstojniki, trgovci. Pozor! Svetnica se bliža. I Podpisana tvrdka izdeluje ter ima v zalog) irvovrstne voščene oltarne sveče vseh vefl- osti, jamčeno dobre kakovosti, kakor tudi vae cerkvene potrebščine: voščeno prižig, vrvic«, kadilo, oglje za kadilnico, vošč. zvitke gladke in okrašene po jako nizkih cenah. Za p. n. trgovce krasno okrašene sveče z zatimi in srebrnimi obrezi ter svetimi podobami. Zahtevaj« cenik! Pri večjem naročilu (nad 50 kg) frank« zaboj. Izvršite takoj naročilo! - Se priporočata Plsanec & Dollnšek, Ptuf, svečama, medlčarna, slaščičarna. Ponosna sem na svoje belo pertla Kdor hoče imeti enako snežno-belo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sred.itv*. Tako tredsrvo pa Jc samo .Gazela*-milo. 164 Otroka kapitana Granta. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B, — Brez dvoma, gospod Mac Nabbs, je odgovoril John, in tako bom tudi naredil, če bo potrebno. Dokler smo na visokem morju, zadostuje nekoliko večja pažnja. Moja mornarja in jaz ne zapustimo nikoli krova. Ko pa se približa obala in če se Will Iialley ne strezni, priznam, da bom v veliki zadregi. — Ali bi vi ne znali najti prave poti? je vprašal Paganel. — Težko, zelo težko, je odgovoril John. Mislite si, *ia krovu ni niti enega morskega zemljevida! — Ali je mogoče? — Tako je! »Makarjjac vozi samo med Edenom in Aucklandom, in ta Will Halley je teh krajev že tako navajen, da ne pogleda nobene karte. — Brez dvoma je prepričan, je pripomnil Paganel, da pozna njegova Makarija« sama pot, ker je je že tako navajena. — Ilm, nikoli nisem verjel, da bi znala ladja sama pot, se je nasmehnil John Mangles, in če bo \Vill Ilalley pri pristajanju pijan, nas lahko spravi v nesrečo. — Upajmo, je deial Paganel, da ga sreča pamet, ko se približamo zeiniji. — Tako bi vi, John, v slučaju potrebe ne mogli pripeljati ladje v Auckland? je vprašal Mac Nabbs. — Brez tozadevnega obrežnega zemljevida ne gre. Prislop je strašno nevaren. Tu imate celo vrsto majhnih, nepravilnih in muhastih zarez kakor so fjo: di na Norveškem. Tu kar mrgoli čeri in treba je velike izurjenosti, da se jim Človek izogne. Ladja, pa naj bo še tako močno zgrajena, ki bi z zadnjim koncem zadela na takc-le pečino, skrilo par čevljev pod vodo. i« izgubljena —In v takem slučaju posadki ne preostane drugega kakor da se reši na obalo? — Da, gospod major, samo, če se ji posreči. — To bi bilo v skrajnem slučaju, je vzkliknil Paganel, zakaj novozelandske obale niso gostoljubne in nevarnosti so prav tako velike na oni strani pečin kakor na tej. — Ali govorite o Maorih, gospod Paganel? je vprašal John Mangles. — Da, prijatelj. Njihova žalostna slava je razširjena po vsem Indijskem morju. Tu ne gre za preplašene, poži vin jene Avstralce, ampak za razumno, krvoločno pleme, za ljudožrce, ki jim je človeško meso največja slaščica in od katerih nima človek pričakovali nobenega usmiljenja. — Če se je ladja kapitana Granta razbila na obali Nove Zelandije, bi nam vi najbrž ne svetovali, da ga gremo iskat, kajne? je vprašal major. — Ob obali že, je odvrnil zemljepisec, ker bi mogoče dobili ostanke razbite Britanije, nikakor pa ne v notranjščini, ker bi bilo brez uspeha. Vsak Evropejec, kj se poda v te strahotne kraje, pride v roke Maorom, in vsakdo, ki pride v roke Maorom, je izgubljen. Priganjal sem tovariše, da so se podali na pot preko Pamp, da so prehodili Avstralijo, nikdar in nikoli pa bi jim ne svetoval, naj iščejo ka-pilana Granla po Novi Zelandiji. Naj bi nas vodila božja roka, Bog dal, da nas nikoli ne dobe v roke strašni divjaki! : Paganelov strah je bil čisto upravičen. Nova Zelandija je na silno slabem glasu. Skoro za vsal'.;o odkritje na njej je plačala znanost s človeškim življenjem. Dolga je povest o vseh mornarjih, ki so jih divjaki pomorili. Krvavi letopis IjudGŽnstva se začenja z Abelom Tasmanom, ki so mu domačini pomorili in pojedli pet mornarjev. Za njim je doletela ista usoda kapitana Tuckneya in vse tisle, ki so bili v njego- vem čolnu. Na vzhodnem koncu Fovojeve ožine je našlo smrt pet ribičev z ladje Sydney-Cove, ki so jih divjaki spekli in pojedli. K tr^ je treba dodati četvero mož z jadrnice Brothers, ki so bili um>r-jeni v zalivu Molineux, več vojakov generala Gatesa in troje ubežnikov z ladje Matilda. Tako pridemo do žaloatnoznanega imena kapitana Mariona. Dne 11. maja 1772., po prvem Cookovem potovanju, je pristal francoski kapitan Marion v Otoškem zalivu z ladjo M a s c a r i n in z ladjo C a s t r i e s , ki ji je poveljeval kapitan Crozet. Novodošlecem so hinavski Novozelandci napravili prisrčen sprejem. Pokazali so se celo bojazljive. Treba je bilo darov, uslug, vsakdanjega občevanja in daljšega prijateljskega sožitja, da so si upali na krov. Njihov poglavar, prebrisani Takuri, je spadal — če smemo verjeti gospodu Urvillu — k plemenu Wan-garoa in bil torej sorodnik tbtega divjaka, ki ga je bil Surville dve leti prej na izdajalski način odpeljal v Evropo. V deželi, kjer čast ukazuje vsakemu Maoru, da se s krvno osveto maščuje za krivico, Takuri ni mogel pozabiti, kaj so Evropejci naredili njegovemu rodu. Potrpežljivo je čakal, da se zopet prikaže evropska ladja. Svoje maščevanje si je bil dobro razmislil in je tudi izpeljal s kruto hladnokrvnostjo. Tako je Takuri hlinil napram Francozom bojazljivost, hkrati pa ni pozabil ničesar, kar bi jih moglo zazibati v brezskrbnost. Njegovi tovariši in on sam so pogosto prebili vso noč na krovu. Prinašali so kapitanu izbranih rib. Spremljale so jih vedno njihove hčere In žene. Kmalu so spoznali častnike po imenu. Povabili so jih, naj jih obiščejo v njihovih seliščih. Tako sta Marion in Crozet, ki jih je taka ljubeznivost kar očarala, prehodila vso to obalo, ki je štela več kakor štiri tisoč prebivalcev. Divjaki so zahajali k njim brez orcž'a in gledali, kako bi jih navdehnili z večjo zaupnostjo IIIEIIIE =111=111 i* X c/i M) P .S Q ® m ^ » M g Cti 5 fe > ** o JS "S 2 o (- 5d 3 « ^ -o v "S V '3 '= O KSJ 'a > M O 2 N on > T3 C xj ■J 0 2 11 22 q © > Su - .s 1 2 iS ® * S n En £ . >0 ^ .. 2-s - * a- I M ^ l HIEIH2 111 = 111 = Poravnajte naročnino! Bogu so bila všeč njena dobra dela in žrtve, zato jr snoči ponoči sprejel v svo-je domove mojo zlato mamico Marijo Ravniher. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne iz liiše žalosti, Domobranska cesta 5, na pokopališče pri Sv. Križu. — Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočam v molitev in blag spomin. ŽMnioča hčerka PAVLA RAVNIHER. Naznanjam, da sem svoje odvetniško pisarno preselil na Kralja Petra trg št. 3 (pred sodnijo). Dr. Janko Brejc. ZAHVALA. Vsem. ki so spremili našega nadvse ljubljenega JOŠKA na zadnji poti k večnemu počitku, kakor ludi vsem, ki so nas tolažili in darovali cvetje, izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 4. januarja 1926. Žalujoča rodbina Wagnerjeva. Meblovana SOBA s posebnim vhodom, se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod štev. 60. Dr. JUG zopet redne ordinira. PREMOG -ČEBIN Moltova ulica 1/11. - Telefon 5P NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da z današnjim dnem otvarjani novo urejeno, higi.ensko BRIVNfCO (Hlialko) ter se najtopleje priporočam. IGNAC KOVA čE VIČ brivec Ljubljana, Tržaška ccsta ALOJZIJ BERNIK Školja Loka 54, priporoča bogato zalogo roženih GLAVNIKOV Lastna izdelovalnica. Dobro blago, cene zmerne. Najfinejša! KOŽllhOVIHa Najnovejša! Stanislav Matte, h\ Prodajalna: Sodna uiica 5. Tovarna: Kamniška ulica 20. s« priporoia z« rama krznarska d tla. Vsa v zalogi nahajajoča kožuhovina po znatno znižanih cenah, posebno jopice iz krtovinc, sielelektrik itd. Prevzamem tudi vse vrste ko2e za strojenje in barvanje. Najpopolnejši STOEWER ^ šivalni stroji « šivilje, kroiace in im-liarie ter za vsak dom Preden si nabat. stro, »golte si to izrednost ori tvrdki L.BARAGA '.jublianu Šelenburgova ulica $t. 6/1. SlrezolaEen pouk 151, ams. Telefon stav OSO. ■■■■■■■■•■■■■■ISMBIVRSffiMBllinBBBHIRIinBH Dražba. • V četrtek dne 14. januarja 1926 ob 9. uri dop. se vrši v sobi št. 15 pri okr. sodišču v Ljubljani jav, dražlia sfsdečili nepremičnin Moderno urejene stanovanjske hiše in garaže z ograjenim dvoriščem ter stavb, parcelo št. 78 5, oboje ležeče v Krakovskem predmestju. Dalje travnik št. 212/2 s skladiščem in travnik št. 225/20 v Trnovsk cm predmestju. Kupci se vabijo. IBBffiBaBBagarcaa^SlSaBaaagBBiBBBEttBBiBE NADA Rodbine naselnikov in po!'ski delavci! Kanadska vlada je za pom ad 1926 dovolila naselitev gotovega števila poljskih delavcev in kmečkih rodbin. To število fe pa majhno in se ne sme prekoračiti. Oni, ki se zanimajo za pobližie pogoje, dobe vsi brezplačne inlormscije pri PACIFIC Ljubljana, Jos. Zidar, Dunajska 31 2a$reb, Petrinjska 40 11'IIHMIIIInilllMllllllllllllllllllltnMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIItlllllllllMIIMIIIMIIIII'lllltllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllli g} Motor (Sauggasraotor) kurjava z ogljem, iz tovarne I.angen 8: Wolf, S HP, v izvrši, stanju, radi vpeljave elektrike, takoj naprodaj. — Vinko TAMM, Ptuj. 50 Staro, neporabno umetne zobovje (garniture in posamezni zobjel se kupujejo v ho-lelu Tratnik, v sobi št. 4, dne S, in 9. jan. od 9. do 13. in od 15.—18. ure. f* T. RABI C 4 Ljubljana [fj> » « Inventurna prodaja pri Tekstilbazarju po znižan! cent svileni jumperji, flancie, sukno, dublni, velurji in vse zimsko blago. Ostanki pa se prodajajo za Inventurno nizko ceno pri Tekslllba^arju, ^K pritličje in prvo nadstropje. B 'HHIMMMIl^llMIHIIMIIIIHIMlIHlIllin HlillTITiHiMiilMlliIlMjinilllllllllllllllllll.lllilllhlllllllillllllll.lIhlilliniin B znam. »Mercedes<, v najboljšem stanju, prodate. -Naslov se izve v upravi »Slovenca- pod št. 101. Trgovski LOKAL na promet, točki, na periferiji Ljubljane, se odda s februarjem v najem. -Ponudbe pod: -LOKAL, na upravo lista. 87 Korfonalna tovarna (Ai. Babka) Ljubljana vljudno naznanja preselitev s 1. jan. 1926 z Riifislte C€(ie 19 ^ Op^ka^sTso cejlo (Ljubljana) v svoje lastne, večje tovarniške prostore. Obenem se cenj. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanja naročila, priporočujoč se za cenj. naročila i v novi tovarni ter vošči v , . » sreeno novo leto! Naročila se sprejemajo: v tovarni, Opekarska cesta, in v trgovini, Kongresni trg'. namočena Ljubljana fiaspriti hotela »Union«-. Trod"\mT~ ELEKTROMOTOR (dina-mo). 220 voltov, 9!'- HP, jitomemi tok, in BEN-CINMOTOR, 8 HP, rabljen, a dčbro ohranjen. -Ogleda se pri: Mišvelju M., Novi Vodmat 116 — Moste. 65 Dvokotesa otroški vozički, šivalni Stroji, se sprejmejo v popravo in prenovo za po-nikljcvanjc in emajliranjc z ognjem ter shranijo če?, zimo najceneje (posebni oddelek). »TRIBUNA« F. B. L., tover. dvokoles in otroških vozičkov — Ljubljana, Karlovska c. 4 I.epc pisar, prostore se odda na prometni ulici. Vhod z ulice. — Pismene ponudbe pod: ^PISARNA« na Aloma Companjr — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Prometni zafofl m premog d. ¥ prodaja iz slovenski premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo ara vsake vrste ln vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikefe H a s lov: Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani, Hlkloliieva cesla 34ev. 15. II. t Potrti globoke žalesti sporočamo lužno vest, da jc naša ljub. Mena mama, stara mama, tašča in teta, gospa Jadviga Vencajz vdova davčnega nadupravitelja dne 5. lanuarja 1926 po daljšem bolehanju, previdena s tolažili svete vere, mirno zalisnila svoje trudne oči. Pogreb nepozabne bo dne 6. januarja ob pol 4. uri popoldne v Mokronogu. Mokronog, dne 5. januurja 1926. 2ALUJOČI OSTALI. lOOO DELNIC sijajno uspevajočega podjetja SIOVenSKO gradbena l a lndustrljsha d. d „SLOGRAD" se ugodno proda. tfsa bilančno pojasnila pod ..BodoEnost" na anonlnt biro Bloliij Mstelič, lubijana, Kongresni trg štev 3/1. ELEKTRO-C0HPANT ox„, UUBUAHA .nd.ta.it SvP«lr»c«aUXS. Radio - aparati 2 cevni aparat, kompleten Din 2500'— 3 „ n 9) 3000'— 4 „ „ • ,, 4200'— V teh cenah so vračun;ene vse pri-tikline z dvema naglavnima slušaloma. Za:amieno sprejemanje skoro vseh evrop. postaj. Plačila na obroke. Za amaterje vsi posamezni deli zelo poceni. — Radio-klubi 10% popust. ŽUPANSTVO OECINE MOSTE pri Ljub. ljani razpisuje: 2 službeni mesti STROJNIKOV s strojniško in elektrotehniško izkušnjo za visok« in nizko napetost. — Natop službe 25. jan. 1926, 1 mesto pomožne pisarn, moči. Lastnoročno pisane prošnje, opremljene xa prvo mesto z dokazi strokovne izkušnje in spričevali ter službene dobe, za drugo mesto pa z dokazi šolske izobrazbe in službenimi spričevali, |e vlagati najkasneje do 14. januaija 1926 z navedbo plače pri tukajšnjem županstvu. 57 Kupite še danes CSVlJe Za Sneg mmmiM" na varstveno znamko I Katera gospodinja ne pozna v modro-runuene šhatife pahetiraneda Zlatorog - ferpentinovega mila, Katero ie vsled Čudovite o uspeha pri pranju isa velthe izdatnosti sploSno priljubljeno? Zlatoro|Merpentinovo milo se izdeluje iz najboljših surovin * aodaihom — terpentina. ge tore; tuai za naitineiše oertlo popolnoma ntšhottfj vo? - Zl&iorog-ierpen-5. novo milo je najbol|$e, naj / «traaocenej$e, zlata vredno! -J Da io Kimiiojiizsramo ln vzbu-1 dlmo ludi v na|$ir$ih hroaihl zanimai^e za 10 neisrehoslltvo1 milo, se tpreša od i. avd 1925 v vsa« tiso* en komad 10- ranh-zlatnlh, fratert se pojavi pri vpo-rabi msia. Dosedaj se le naSlo ze mno^o ziatniitov. Poshus le ludi VI srečo. Kupite en Komad Zloioroa (erpen smo vet o milo, pente z njim in preprlCajtese o njegov! izvan-rednl Kakovcsli. Morda boste tudi V! našli zEataih! £ Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karoi Ctč. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Frane Tereeflav.