St. 41. ** V üorici, v soboto dn<3 24. rnaj,i 11)02. Letnik IV. lzh:i.j;i vs;ik (orck in soltolo v tnlmi oh II. uri |irt'il|nililin! /.:i nifsto Iii1 oL .'¦}. uri piMioliliii' z;i tlc/.clo. Ako [Kulf ii;i. hi ilnt'Vii |ir;i/.nik i/.He (i /.vcrcr. Sl;iiitt pn pnšli pn'ji'iunii ali v (iorici n;i «loin pošiljnn cclolctiM) S K., pollcliHi i' K. in tVtrl.lH.no 2 K. l'n>l>ak;irn;ili Schwarz v Šolskih ulifji.li in .Irl- Icrsitz. v Niinskili uliciili po S vin. (Xjutranjf iz'hinj«'.) I'rediiiitvo in m>iavnistvo se tialiajata v «X a r o d n i t i a k ar n i», ulicu Vctlutiiii h. at. 9. Iiopise jo nasloviti na uredniAtvo, oplase in uarocnino pa na upravništvo «Gorio». Oglasi a» računijo po pctit- vrstali in sicor ako ar tiskajo 1-krat po 12 vin, 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vftJkrat tiskajo, raču- nijo s« po pogotlbi. Izdajalelj in od^ovonii urcdnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Četrti shod slovanskih čas- iiikarjev v LjubSjani. Danes nam je poroeali o shodu slovanskih casnikarjev, ki je bil že če- trti otlkar se je porodila iniscl prirojali lakti shode. Ta shod so jo vršil v slo- vtMiski melrnpoli bcli bjubljaiii, dočiinso si; vršili prvi trije v Pragi, v Kiakovu in v Uubrovuiku. Dal Bog, da I>I obro- tlil la IV. shod slovanskih. c-asnikarjev mnogo dobrega v smislu slovanskega na- prodka ! IJela Ljubljana se je za ta veleva- žen kongrcs pripravila kar najodličneje in ž njo sta stopila v tekr;iovanje tudi Bled in Postojna. Slavnosti na binkostno soboto. Sprojem cas.iikarjev na južnem ko- lodvoru so jo vrsii ob 7. uri zvečer. ko je došel vecji del severnih bratov, dočim je bilo mnogo goslov že pi'cj v Ljubljana. Na kolodvoru je pričakoval goslov pripiuv- Ijalni odbor, narodna drušlva z zastavami in ogroinno ol činslva. Ko jo prispol vlak, ga je pozdravilo navzočo obeinstvo z navdušenimi živio-klici. V imenu pri- pravljalnega odbora je pozdravil navzoče časnikarje dr. Triller, zahvaljuje jib, da so si izbrali Ljubljano za svoj važen sestanek. „Siromašen slovenski narod jib. sicer ne more sprejeli s sijajein, a pri- naša jim nasproli svoje — srce". Tern besedam so slcdili gromoviti „živio*1 in „slava" klici. V imenu došlih goslov je odgovoril Foljak M i c h a 1 G h y 1 i n s k i (od lista „Czas" v Krakovem). V svojeni govoru jo nroslavljal Slovence, ki so, dasi mal, a vendar oil in delavon narod na vseh poljih civilizacije. Dejal je: „Prisli sino k Vam, da so posvelujeino o naših skupnih zadevah, k Vam nas je pripe- ljala ideja vzajemnosli in ideja pravič- nosli do vseh slovanskih narodov naše monurhijo. Vaša bol, naša bol, vaša zniaga, naša zmaga. To je politična pro- paganda slovanskih Oasnikarskih sestan- kov — vzajemnosl na podlagi pravieno- sti!-' Po dovršenem vzprejemu so se še pridružile beio oblečene ljubljanske gospodiene s košaricami svožih šopkov, katere so pripenjale časnikarjem na prsa, kalera so žo dičila znamenja, ki jih je ! ra/delil odbor. iiamreč srebrno Jpero, ' ovito z zlulim trakom. Na to so se po- \ dali časnikarji v nahišč zanjo priprav- ; Ijene vozovr. ki ko jih vodli jo Dnnajski | j eesli, ll in ,.Pri- morca" mora obsojati vsak rodoljub in postenjak z vročo željo, naj bi že pone- hala ta ,.kuga" med našim ljudstvom — saj jo obsojajo in se zgražajo nad njo celo isti njeni- pristaši iz „naprednja- I škega" tabora. Toda vidi se. da naše i ljudstvo premalo misli, kajti dočim ob- soja in želi, da bi že bil konec temu razbojništvu na našem političnem polju, je ono isto, ki z naročevanjem ,,Soče' in ,,Primorcau pripomaga in skrbi. da se to ni že davno zgodilo. „Fabrikantu" v Gosposki ulici je pač malo mar, kake vrste blago prodaja svojim rojakom; ,.gšeft" je „gšeft" in njemu gre za ob- stanek, zato ne rnoremo pričakovati, da krene na dobro pot. Za to bi morali v prvi vrsti skrbeti rodoljubi zlasti po de- želi in z vsemi silami delati na to, da se ostudno in podlo ..naprednjaštvo'4, kakoršno oznanujeta ,.Soea" in „Pri- morec', ne razäirja, marveč čim prej za- tre. To bi se pa najložje in v najkraj- iem času doseglo, ako bi noben po- štenjak 1. ne naročal teh listov in 2. uplival, da tudi pri svojih znancih isto doseže. Sicer se je v tern obziru že mnogo obrnilo na bolje, ali še vedno je pre- L1STKK. Lux in tencbris lucet. Spisal II. SLonkiewicz, puslov. «i. I. Cviitko. V obče je bil to clotek skromncga znaeaja in jako nesreiY:(Mi. Pa vendar ni bil po svoji naravi navaden človek, ker celo njegove napake so bile zaznaiuüvane z nokirn posehniin umetniškiin zname- njem. Oni ki so mislili, da si je Kamjonka s svojim pritrgovanjem prihranil znatno imetje, so se močno varali. Kamjonka je bil v resnici ubožen, ker kar je imel, je vse potiosil za izvirne bakroreze; teh je imel na dnu skrinje colo zbirko, ka- tere je od časa do casa piegledoval ter jih oprezno ter pozorno pi-osleval kakor skopuh svoje novce. To njogovo strast je provzročila velika skrbnost, inogoče zaradi tega, ker je vznikla na podlagi velike nesreee in globokoga üustva. Nekdaj, bilo je nekako Icto dnij po ženini smrti, je videl v slarini slari ba- krorez, ki je predočeval Arinido — in v obličju te Armide odkrijo on sličnost z obličjom pokojnie(\ On ta bakroroz takoj kupi in todaj je začel zbirati bakroreze, naiurfid samn nnn lri en iiporln^nimli Ar. mido, kakor je strast v njern rastla — tudi različne druge. Ljudje, ki zgube zelo draga bitja, da svoje življenje navežejo na karkoli , že, kor bi drugače ne mogli životi. Kar se tiče Kamjonke, hi nikdo ne verjel, da ; je ta postarni ter pusti cudak nekdaj nad vse ljuhil svojo ženo. In da mu ni umrhi, bi njegovo življenje leklo na svoj način vse ugoilnejo. Toda bilo že kakor drago, ta Kamjonkina Ijubav je prciivela i njegove sreC-ne dni i njegovo mladost, da celo njegov talent. Njegova pobožnost, ki se je tekom časa spromenilii v navado ter, da je glavno pozornost obracal na zunanje for- mal nosti, vse to je potekalo iz istoga vir.i. Ako tudi Kamjonka ni bil izmed Ijudij, ki iz dna du.se venijejo. jo voiuhir po ! ženini smrti začel inoliti za njo, ker se i mu je zdelo, da jo to jedino, kar more za njo storiti, da jo to še jiulina nit, ki ga 1 njo veže. Na oko hladno narave ljubijo costo zelo mocno in vztrajno. Po ženini smrti so se vse življonjo Kamjonkino ter vse njegove misli vrtolo okoli spomina na njo in so crpali iz njih svojo hrano, Irrtlrrvr» r>i*nr»in liinii lir-mn i? rlnhln nn katerem rastejo. No ljudska nnrava more iz lakih spominov erpati jedino otrovane sokove, kateri seslajajo iz boli ter veli- kega jada, in tako se je tudi Kamjonka otroval. Da ni bil umetnik, bi gotovo ne bil prcnosel te zgnbe, toda njegovo zanimanje za unielnosl ga je resila, in on zaene po ženini smrli klesali za njo spomenik. Za- stonj dokazuješ živim, da je mrtvim vse- jedno, v kakem grobu pooivajo. Kamjonka je hotel, da bodenjegovi Soki tarn lepo in je okrog njenega spomenika delal isto toliko s sreem kakor z rokami. To je ucinilo, da v prvi polovici leta ni mislil toliko na zgubo in da ga je obupnost niinula. Mož je ostal ponižen ter ncsrot-en, ali umetnost kropi umetnika. Od te dobe je Kamjonka živel jedino za njo. Kadar glodajo ljudje po galerijab kipe in slike, tod;ij niti ne slutijo, da umetnik more umrlnosti posleno ali ncposteno sluičiti. V tern se Kamjonki ni moglo ničesar oporekali. Ni bil on sicer posebno vzlet- nega duha, njegov talent se je le nekoliko dvigal vzuad srednjo roko, ali on je glo- boko spoštoval umetnost in j(4j je bil vpHnn i«lrppn ^nitilon V tnlikn lfttih svo- jega zanimanja zanjo, je ni nikdar pre- varil, nikdar oskruni! niti zaradi slave, dobička a tudi ne zaradi pohvale in ne radi graje. Delal je vedno, kakor mu je narekovalo srce. Za svojih srečni dnij je živel kakor vsaki drugi človek, je znal razpravljati nemalo o vsakovrstnih vpra- šanjih umetnosti a tudi kasneje, ko so ga začeli 1 judje begati, je često razmis- ljeval o nji v svoji samotni delavnici na vzviSen in dostojen način. Čutil se je silno zapuščenega, no pri tern ni bilo ničesar čudnega. Odnošaji ljudski imajo neko nesumljivo srednjo mere, na podlagi katere se nenavadno nesrečni ljudje izlocijo iz Človeške družbe. In povodom tega razloga se jih prime čudaštvo ter napake, kakor se kamenja, vrženega iz potoka prime mah, ko se ono neha treti ob drugo kamenje. Odkar je Kamjonka obolel, ni pogledala živa duša v njegovo delavnico razen služkinje, ki je prišla vsak dan dvakral, da mu skuha ter dä čaja. Kadarkoli je pnSla, ga je vselej opozorila, naj požlje po zdravnika, toda on bojee se stroškov se ni hotel za to odločiti. (^Dalje pride.) malo odločnosti in zavednosti in provee obzirov. Poznam n. pr. župana, prista^a kat.-narodne stranke, ki je drugaco vsega spoštovanja vreden, a vendar mu prihaja v hi3o „Primorec". To ni prav ! In s torn daje slab izgled tudi svojim soobčinar- jem, kar je vsekako obžalovanja vrodno*V Zato kličem vsem pravim rodoljnbom : otresite se svoje dosedanje neodločnosti in bodite odločni, bodile mozje ! Takih listov, v kalerih so skriva strup za naše ljudstvo, no trpito v svojih hišah >n zraven tega uplivajte tudi na svoje znance in prijatelje, da vas posnenmjo. Ogibajte se his, kjer se šopiri kutero „naprednjaško41 glasilo, kajti kakor je kriv tatvine tudi oni, ki vroeo drži, enako smo tudi mi sokrivi. ako na- ročamo ali kakorkoli podpiramo take Casnike. Ne omadežujino svojih his in ne kličimo nad nje prokletstva božjega. Pošteno časopisje je dandanes tako razvito, da nismo čisto nie vezani na svoje nasprotnike. *) Kaj pa nasa učoča so mladinaV Zuano je, da „naprodnjaki" u*iljujojo n. pr. dijakom srtnlnjih šol j.Soiio"' in ,.1'riinorca". katora eitajo in srkajo strup i/. njih. sovoda naskriviiom. Tako smo inu'li priliko vidoti. kako dijaki eitajo „Jmhüo" zunaj na izprehoititi in tudi *e jo žo pripotilo. da je mkuienic Intro utaknil „Soču" v žcp. ko i:a je k.du vidol. Na ta način zastrupljajo hujskači nadepolno mUidež. kor jim je na torn, da »o n;is narod že v kalu pokvari. 0 p. u r. Politiöni pregled. Državni zbor. V sredo že v pozni noč-i je poslanska zbornica končala razpravo v poljedelskem nnnislerstvu ter^začela razpravlja;i o pro- raeunu pravosodnega ministerstva. V tej seji je govoril izmej slovenskih poslnicev Vencajz, ki je utemeljeval potrebo, da se popravi zastareli kazenski zakon. Go- vornik dalje naglaša, da so porotna so- dišča jako draga za državo in porotnike same. Porotna sodišča pa so tudi v po- litičnihvprašanjihvečkrat pristranska, kar dokazujejo mnogi slučaji. Glede pravo- sodne uprave govornik odločno graja tužne razmere na Koroškem, kjer so slo- venski uradniki bele vrane. Konečno pri- poroča naj se notarijat podržavi. V sredo je izmed slovenskih poslancev govoril dr. Ploj, ki je odločno zavračal dr. Pommerja, ki se je v razpravi o slo- venskem vseučilišču nesluno norčev; I iz slovenskega jezika. Ostroješibal razmere pri sodiscih na Spod. Štujerskein, koder se slovenäciua z namenom prezira in za- niöuje. Govornik je navajal razna fakta, da nadsodišče v Gradcu po znanem zi- stemu premešča slovenske uradnike na Kranjsko in tako dela prostor nemškim in nemško mislečim. Sploh se ni že davno v uradih lako ponemčevalo, kakor v zadnjih lelih, odkar je grof Gleispach na čelu graškega nadsodišča. Zato je splošna želja mej Slovenci, da se v Ljubljani ustanovi višje sodišče za slovenske po- krajine. V tej seji je predsednik zbornice opraviceval odsotnost pravosodnega rni- nistra, češ da je bolan ter du se je moral podvreči neki operaciji. To naznanilo sprejeli so posebno radikalni poslanci z ironičnimi mejklici. V četrtek se je proračunska raz- prava o pravosodnem ministerslvu na- daljevala in po trinajst ur trajajoei seji Liidi dokončala. Ob jednem bil je tudi linancni zakon sprejet v drugem branju. V tej seji so razni govorniki posebno česki ojstro napadali pravosodnega mi- nistra zaradi njegovih germanizaloričnih tendencij ter poaebno grajali njegovo postopanje pri imenovanju sodnih urad- nikov. Tako je namreč posl. dr. Dvorak rekel, da justični minister ne spada na ministersko marvec" na zatožno klop in mu je oeital da je udomaöil kabinetno justico. Mej drugimi govorniki klobasaril je na dolgo in široko tudi isterski ital. posl. Bartoli, pa že tako neumno in tako ugo- varjajoč si, da bi se mu morale krave smejati, ako bi ga posluäale. Opisoval je oamreč naže sodne razmere na Primor- skem tako, kakor da bi se vsa justica na Primorskem nahajala v pravih in prav- oatih panslavislicnih in italijanožrskih rokah. Mej drugimi fakti navedel je tudi jednega, katerernu je bil sarn priča. Pri neki razpravi namreč govoril je zago- vornik nasprotne stranke, ki je bila hr- vatske narodnosti, Urvatski odvotnik — v hrvatskem jeziku, katerega on, Bartoli, ni razumel! Ali ni tr groza ?! Tudi je mej drugern rekel, da hoče on pravico za v s e narodnosti brez iz- jeme, v istem dušku pa je zahteval, da bodi pri vseh iodnijah na Primorskem Je ital. jüzik ter trdil, da sodnijskim urad- nikom ni treba poznavati drugih jezikov razun italijanskoua. Ako ni takomu elo- veku polrebno pusčati na glavi, potem ne veino kaj reči. Veeraj hilo jo tretjo branje I'm. za- kona vsprejeto s 1 ö t proti 111 glasovom. Prihodnja soja bodo HO. t. in. NTa dnovnnn redu te soje bodo moj drugom zakonski načrt o terminski kupciji z žitom in pa zakonski nacrt o davku na vozno listko. Torej po potih lotih se }o vendar joilcn- krat posrečilo, da je bil drž. proračun resen postavnim potom. 0 vresenskl aferi. Neinski cesar je odbil prošnjo polj- skih slarišev, da naj bi jim prizanesel z jeco in bodo morali torej nastopili kazen za to, kor so pokazali svojo novoljo nad trpinčonjom svojih otrok. Spremembe v srbskem ministerstvu. Srbski kabinot se je zopet proo- snoval. Kralj jo poveril sestavo novoga kabineta dr. Vuiču, ki je ob jednom minister za vnanje zadevo. Finaneni mi- nister jo postal Po p o v i 0. naueni Sta- menkovir. Dalje sta nova ministra so Antonio in Stel'anovi o. Ako to novo minititerstvo reši Srbijo tinančnih kriz, je še vprašanje, gotovo pa jo, da vodne spremembe v kabinetu Srbiji več skodujojo nego koristijo. Predsednik Loubet v Petrogradu. Ko je bival zadnjič niski car Ni- kolaj II. v Franciji, je povabil predsod- nika traue, repubüke Loubeta v Rusijo. Temu povabilu slodec se jo napotil to dni predsednik Francije na Kusko in jo dospel minuli torek dne 10. t. in. na ladiji „Montcalm1' v Kronstadt, kjer ga je pričakoval na vojni ladiji ..Aleksander II." ear Nikolaj. Ko je prispela ladija s predsednikom v kronstadsko pristanisčo, ga je pozdravil grom topov iz ruskih vojnih ladij in ogromna množica občin- slva s ,.hura*' klici. Voliki knez Aleksej je prišol pozdravit predsednika na ladijo „Montcalm" a sta se potem oba prepe- Ijala v čolnu do ladije „Aleksander". Pri sprejemu so bili navzoci franeozki vna- nji minister Delcasseo, ruski dvorni mi- nisler Frederiks, minister Lambsdorff in mnogo visokih dostojanstvenikov in dr- žavnikov. Od Kronstadta so se podali brodovi z obema vladarjema in sprem- stvorn v Petrovdvor, kjer so jih priča- kovaü ruski veliki vojvode in drugi do- stojanstveniki ter vojaška godba, ki je svirala francosko narodno himno. Po ruskern običaju je ponudil petrodvorski župan Loubetu kruha in soli, na kar se je družba odpeljala z dvornim vlakom v Carskoje Selo, kjer je bilo v carski pa- lači prirejeno za predsednika stanovanje. V tej palači je bil ob 7. zvečer obed prirejen na cast Loubetu, katerega se je udeležilo 300 oseb. Na banketu je napil cur Loubetu izrekaje mu dobrodošlico v primernem govoru. V sredo 21. t. m. se je priredila na cast predsedniku velika vojaska revija v Carskojem Selu. Udeležilo se je te revije 56 bataljonov pehote, 36 eskadronov ko- njenice, 12 stotnij kozakov in 266 topov. V Carskoje Selo sta se pripeljala v ko- ciji car s predse/lnikom, pripeljalo so so tija tudi carina Aleksandra, carina-mali. Marija Foodorovna in velika kneginja Etizabeta Feodorovna. Cir je tu zajahal konja, a Loubet prisedel je na levo stran k carinji in tako se je vrsil ogled revije ob fronti vojaskih oddolkov, ki so tvorili orjaški cetirikot. Vojašlvo je po- pozdravljalo došloce s hura klici. Na to je vojastvo dililiralo pred dvorom. Po reviji je bil obed, na katerem je car napil franeozki vojski tako-le: „Vojne čete, katere ste si ravnokar ogledali, čutijo so srečne, da so Vam zamogle izkazati cast kot predsedniku prijateljske in zvezne države. Živa sim- patija, katero goji rusko vojaštvo do mo- gočne Iraneozke vojske, Vam je, gospod predsednik, že znana Ta simpatija okrep- čuje pravo orožno zvezo, katere obstanek konstatirarno s toliko vecjirn zadovolj- stvom, ker ta naša imponujoča moč ne obstoji zaradi tega, da bi podpirala kake agresivne namene. Nasprotno ima ista namen združovati in vzdrževati vesoljni mir in imu istotako namen. podpirati one principe, na katerih sloni blaginja na- rodov. Dvignem torej časo ter pijem na prospeh in na slavo junaške francozke vojske-'. Loubet pa je odgovoril: ..Hvaložen sem Vašemu Voličanstvu, ki mi je pri- skrbolo cez vse prijetno veselje, da som zamogel občudovati t(! lepe vojne četo, ki dokazujejo s svojim ponosnim nastopom, s svojiin bo.jevitim zadržanjem in toenim gibanjem, da se vodno napredujoča ruska vojska vzdržuje na vi.^ku svojih tradieij. Kakor veže oba naroda medsebojna 3im])atija ter skupnost interesov, tako sta tudi obe vojski tesno zvezani v orožnom bratstvu in v mejsebojnem spoätovanju. Ta imponujoča moc pa no predstavlja novarnosti na nobeno stran. Rusija in Fiancija vidita v tej moci zujamcono ono legitimno varstvo, ki omogoüuje ohoma narodomn, du so posvetita mirnemu in bla^onDstHUim dolii, dolu, ki, pospe'Sujoc ii]iju razovit, poiunožuje tudi moc in av- toritoto obeh narodov nasproti vnanjpmu svetu. V iinonu iraneozke vojske, ki so ni pozabila cash, katoro mu ji1 izkazalo Vase Voliüanslvo, ko so jo utlolr/ilo njonili vojnih vaj, pijoni na prospeh in slavo hrahro rusko vojsko". Zopet atentat v Rusiji. Poroča so, da jo na ^uvornorja Wahl-a v Vilni na Minkost.no nodeljo zvečer nekdo ilvakrut ustrolil, ko so jo guvornci1 vračal h cirkusa ilomov. (lii- vornor je ranjon na h>vi roki in dosni nogi. iMnožica jo planila na napadalca, ki jo pri toj priliki otldal so joden strol. Izroč-ili so ga policiji. Napadalec: jo žid in se piše II i r s c h Z e k e r t. Listi pra- vijo. da ima tudi ta atonlat poliliini znacaj. Napadaloc prido prod vojno so- dišče. Ollstop franeozkega ministerskega predsednika. Liovori so za golovo, da i dstopi franeozki ministorski predsednik Waldeck- Kousseau. Uzrok odstopu je baje ta, ker so mož boji, da no najde v zbornici za se veeine. Kot drugi vzrok pa se navaja velika sleparska afera gospe Humbert, o kaleri danos poročamo. Varstvo Itaiije v sveti deželi. Sultan jo s posobnim pismom priznal italijanski vladi pravico, da varuje svoje podanike v Palestini. Razmere na Kitajskem. .,Ruska brzojavna ngentura" pcroča, da je velik del prebivalstva okraja Čili, ki jo sovražen kristjanom, v polnem ustanku. Zadnje dni so se na jugu tega okraja i.i sicer v okrajih Isumlu, Iluan- čin in Vokin rnzmere jako poslabsale. Štovilo uslašev znaša .ŠO.000, ki stoje pod vodstvom Čininpina, človeka, ki je zaklal svojo ženo in hčere, zažgal svoj dorn in sei med uslase. Cesar je naročil Jančikaju, da zatre uporne čete, vendar so so vojaki branili streljati na ustase. Vojna v južni Afriki. Mir še vedno ni sklcnjen in vse kažo, da pred kronanjein angl. kralja tudi ne bode. Skoro vsi burski voditelji so za nadaljovanje vojne. V zadnjem času jim je polog angležke trine, da no- čejo Burom priznati popolne ncodvisnu- sti v njih s težkimi borba-mi pridobljeni zemlji, zelo vznevoljilo tudi to, da lord Kitchener in angl. vlada zahtevata, da se pogajanja vrše brez Krügerja. Krüger jo Angležom in židom trn v očeh, a Buri se ga še vedno zveslo oklopajo. Zaradi toga so boae vojna nadaljevala, dokler Huri ne izvojujejo popolne zmage. Domače in razne novice. Si)\l goriški nadSkof. — Monsig. Andrej J ordan, prost stolne cerkve in kapitularni vikar, je imenovan za go- riškega nadškofa. V sredo se jo odpeljal na Dunaj, kajti v oetrtek je bil pri apo- stolski nuneijaturi že kanonieni izprašo- valni proces. — Slovesno proglašenje v Rimu bo 4. junija. Oscbue vesti. — Prestavljen je vo- jaški kurat č. g. Anton Jak lie iz Trsta v Zader, v Trst pa pride iz Inomosta častiti g. Janez Klobovs. Najstarejsi duhoveiik ^oriske nadškotije. monsignor Jan. A l> ram je v soboto stopil v 90. loto. Sivolasenm ntarcku, našomu podpiratolju in dobrot- niku iskreno čestitke ! Preskušiije uspi^sobljciK^sti v /enskih roc'iiih delih na tukajšnjom ženskern ueitoljišču prično dno 2. junija t. 1. ob 8. uri jutraj in one za vrtnarico dno 18. junija t. 1. ob 8. uri zjulrnj. To- liko na znanje onim, ki so hoOojo pod- vreči takim preskušnjam. ., Druätvo „Šolski Dom" jo imolo v četrtek 22. t. m. svoj letošnji občni zbor, ki jo bil prav dobro obiskan. Z:i- stopano je bilo vč kot poloviea po društ- v(!iiikih glusovalcih vplačano glavnico. — Porocilo" za leto 1900 in 1901 se je ba- \ilo s prezi'lavMiiji v stiiri hiši, s spre- memhami v učiloljske.m osobju, z raz- vojom šolsko organizaoije in ž nje omojit- vami lo.' s poslovanjom drustvenega oil- bora Ocelli zhm* je poroeili s pohvalo vzol na znanje. — Namosto zjulrzanoga blagaiiiiimrja j(i druslvcii prtMlsoduik pre- ("ilal in ra/.ložil račnna 7,-\ loti 1(.K)O in l'JOl lei* st.ui proinozi'iija oh koncii ro- čciiili let. Nav/.oči so z zadovol.islvoiu l»ri/.iiali i-ii/.nioroma ngodni donarni slan društva, a oh joilii(jin nhLiiiov;ili, da so nckatori viri iluhoilkov ponolnoma usah- nili Icr da projoinki niso //idostovali za vcčjo potrebno zasnovo učnili zavoduv. I/rokla se je zahvala podpiratoljem in dohrotnikom drustva tor njoga upra- vitoljom. M;i(-nna sta s<» potrdila. --- Na vprašanjo zborovalcov, kako jr /. javno slovonsko ljudsko solo v (Jorici, odgovoril j(^ prodsodnik, da so jo hilo vpisalo v njo počotkom šol.skega lota nekaj nad tlesot uOencev, a da šo li ne obiskujojo vsi sole. Oil mosta ni prira- kovati, da oskrbi loj soli piimci-nih pro- slorov, ali da roši Lo zadovo kako dru- gače ugodno za slovonsko otroke, dokler no ho k temu primorano. Drušlvon odbor jo ostal nespreme- njon, namroe: dr. A. Gi'ogorcie prods., dr. Al. Mojie podprods., profesor Ivan Borbue donarničar, cesarski svötnik Franc Vodopivee tajnik, katohot Andrej Tahaj knjigovodja. — Enako so ostali razsodniki nospronionjeni: dr. AI. Franko odvotnik, Blazij Grča župnik, Amhro/ Poniž nadučitolj. — Proglodovalei dru- stvenih racunov so bili izvoljoni: prof, dr. Fr. Kos, dr. Andrej Lisjak in kanonik dr. Franc Sodoj. — Društvono zadovo so bodo razglašalo v listih, ki podpirajo njo- govo tožnje. — Hilo jo žo čoz poldno, ko je predsednik po nokatorih opazkah in pojasnilih, katera je še dodal, zaključil obeni zbor. Obc'iii zhor „Krojuskc /adra^C! v (»orii'i" so jo vršil niir.oli cetrtok 22. t. in. oh voliki udeležbi v čitalnični dvorani. Prodsodnik g. Ivan Bajt, je konstatiral sklepčnost občnoga zbora in dal besedo gosp. poslovodju Avreliju 13 i s a i 1-u. Lo-ta je pročital poslovno poročilo zadruge za 1. 1901. — Iz njoga smo povzoli veselo dojstvo, da zadruga napredujo stalno, kar je pač znamenje dobre postrožbe. Naj navedemo tukaj nekoliko številk iz tega poročila. „Krojaška zadruga1' je imola kony com 1. 1901 270 el a no v z 019 deležev. Prometa je imela K 316.84770, blaga je razprodala za K 165 288 94; stanje deležov je znašalo koncern upravne dobe K 28.38420. skupna aktiva pa K 149.04514. Cistega dobieka je bilo za K 466750. Na pred log načelstva sprejel je obeni zbor sledečo razdelitev čistega dobieka: 1. 2% dividenda deležem; 2. 100 kron kot nagrada načelstvu: 3. 2Oo kron kot nagrada poslovodju; 4. 250 kron kot dar „Šolskemu dornu"' v Gorici; 5. 1000 kron kot prirastek podpornoga za- loga trg. osobju zadruge; 6. vse ostalo se nakaže rozervnemu zalogu. Občni zbor je sprejel poročilo po- slovodjo, naeolništva in nadzorsta na znanje, potrdil soglasno prcdložene ra- čune in podal absolutory vsom navede- üim zndružnim organom. Zatem se je prešlo k volitvi načel- ništva, nadzorništva in blagajnika. Izvo- Ijeni s<> bili jednoglasno; v uačelništvo: gosp. Ivan Bajt, kr>jač v Gorici, predsednik; g. Jernej Kopač, sveear v Gorici, podpredsedni^k; g. Čotar Ivan, krojač v Gorici, g. Stefan Podgornik, krojač v Gorici, gosp. Svetoslav Pre- mrov, uradni vodja v Gorici, odborniki; v n adzo rn ištvo: g. dr. Franc Žigon, predsednik; g. dr. Franc Kos, prof, v Gorici podprodsednik; g. Jug Valentin, krojac v Solkanu, g. Matko Korsič, krojae v Gorici, gosp. Abram Leopold, ucitolj v p. v Gorici nadzorniki; kot blagajnik jo bil izvoljen g. Svetoslav Premrou, uradni vodja „Centralne posojilnice" v Gorici. K zadnji točki dnevnega reda: mo- rebitni predlogi, oglasilo so jo več čla- nov, katori so podali razne nisvete glodo poslovanja zadrnge, na kar jo predsednik zaključil zborovanje. KazuinnikoiH dovolj, zavijarein pa uikdar dost . — Zadnjie smo oži- gosali nesrainne donuncijante, ki bi bili krnalu spravili trinajst mladih ljudij v sramoto in nosroeo. Povodali smo, kako je „Soea" skoz colo 3 mosoco vedno pugrovala že davno pozabljono stvar, kako je izzivala državno pravdništvo in zaknvljone paragrafo. Zakrivljeni para- grati so se odzvali, vršila so je kazenska proiskava proli 13 srednješolcem zarad zločinsLva oznaeonoga v § 129, lit. b kaz. zak. in pretila je 13 dečkom huda kazen. Zlaj ko ni našlo drž. pravdništvo v/.roka postopati proti dečkom in jo pre- iskava ustavljona. zdaj se delajo denun- cijanti noumne! Zdaj se delajo, kakor da bi bili pri „Sočr' sarni pijančki, ki ne vodo, kaj pisejo; zdaj skušajo občinstvo slopili, da juristi pri „Socr' ä la dr. Tuma prav nič ne poznajo paragrafov kazonskoga zakunika. V zadnji „Soči" lažojo ti prodrzneži, da ni bila preiskava napoi'jcna tudi proti dijakom in da so bill ti la pi-ice! Ti hinavci pišc.jo zdaj, da ni nihee nie hotel prizadetim deckom, ti predrzne/i pravijo zdaj v „Soči". „da so zmedenci okoli I'arovskih listov tako provzeti hudobije in falotstva, da si dr- zni'jo colo tako reči, kakor obravnavni sluraj proobračati po svojeil. Pojte se soli I, prodrzui zavijači! Kaj pa s Steli'tom? — Tako nas vprašujejo od vseh slrani. Da hi vstrogli torn vprasanjem, obrnili sinn se do „So- če", prvič zaradi legn, kor jo ta list mej drugom tudi glasilo „glasbonogn povskega drušlva", cigar pevovodja jo S I e I e ; drugii: pa zaradi toga, kor jo „Soča" vzela patent ua „Tulli Irultr' in imaje- dino ona založniško pravico do vst'll publikacij, spadiijocih v slroko ,.TuHi frulti1' in hi lias njen laslnik lahko tožil, ako bi mi posogali v njegove pravico. IVIi nisino krivi, ako nam „Soi-a"' na to- zadevna vpraSanja ne da. nobonoga od- govora ter so okoli toh vprnšanj sučo. kakor niaček okoli vrolo kase. „Soca1' pravi namroe v svoji prodzadnji stovilki, da jo „zaloga „tulli IViitlov" so volika". Ali jo res ta zaloga so tako volika, nani sieor ni znano, mogoce jo pa vendarle, c]a j(i — r(iS volika, kor ni niorebiti izključeno, da no l)i znala „SoeV rnnogo, mnogo pikantorij povodati colo 0 — — A. G- -l<-u, o kaki odlk'ni dami, o Dorčetu itd. itd. Pa mi ,.Soče-' o Ich stvareh no poprasujemo. Vprašamo jo le: kaj pa s S t o I e t o in. s povovodjo ,.gl;is- beno-pevskoga drustva1', h katoromu dru- šlvu je „Soča"' s svojimi trabanti tako nopreslano priganjala naso# niladino? „Soča" natn sicer očila, da nokaj ,.pod- tikamo in lažomo in so raduj(Miio v svoji ljubozni do bližnjega ;,nad nokiin pone- srečenim Olovekom", pa no ve revioa, da, ko to pise, le ona sarna podlika in laže; posebno ko nam očita, da se ra- dnjctno nad nckim ponosročoniin elove- kom, o comer so naši citntelji popolnoma prepricani, da kaj tacega v našom lislu niso čitali. Ali pa misli morobiti ,.Soča-i spraviti s takiini pojacadarni s svota slvari, ki ni.so podtaknono in zlaganeV Ljndska opekarna v Hiljah na- predujo kaj vrlo. Znano jo, da so jo za zgradbo nove palace c. kr. okrožnoga so- dišča v Gorici rabila opoka iz „Ljudsko opokarno". Kakor slišimo, bode ta zadruga sedaj oddajala vso opeko za zgradbo nove namestnis'ke palace v Trstu. To je prva opeka iz Bilj, ki se bo rabila v večeni številu pri zgradbali v Trstu. In vse lo je dosegel — o joj GabrSčok! — kurat Rojec. Poskusnja viii. — Poskužnja vin, kalero prirodi jntri c. kr. kmet. družba v Gorici, vršila se bode v spodnjih pro- storih hotola „Union". Iz vseh vinorod- nih krajev Goriške, z Vipavskega, iz Brd, iz Soške dolino in s Kra^a poslano je bilo 300 vinskih uzorcev. Doticni odbor je preteklo soboto, nedeljo in pondeljek vse te uzorce pokusil ter jih odločil 47 za javno poskušnjo in sicer 25 uzorcev belega in 22 črnega. Pri tej svoji po- skušnji se je oziral na sposobnost vin za trgovino. Večina teb vin so domače vrste, cepljene na amerisko podlago. C. kr. kinetijska družba je razposlala čez 500 vabil raznim vinskim trgovcem in sicer na Kranjsko, Korosko, Štajersko, na Dolenje in Gorenje Avstrijsko, na Solnograsko, na Hrvasko, v Trst itd. Ako ni kak clan kmet. družbe se vdobil vstopnice, obrne naj se do kmet. družbe. Kdor bi želel udeležiti so ban- keta, ki bode po poskusnji vin, naznani naj to usl.meno ali pismono kmotijski družbi. Prihodnje porotne obravnave, ki se prieno 23. prih. moseca, vršile se bodo že v novi justični palači. Najden denar. — Pri moslni ženski bolnišnici so te dni nasli veüjo svoto denarja. Isti se nabaja sbranjon pri tukajšnji policiji. Samomor. — Vcoraj so našli v Gradišeu pri Soči mrtvo truplo nepo- znanega cloveka, ki se je zastrupil. Pri njem so našli nokaj slovonskib, nemskih in ital. časopisov. Hobec in sploh porilo je imol zaznamovano s crkaini G. K Imel je rudeco brado in tudi tako brke. Ka/pisnni ste /upniji v Jagerščah in v Renčah. Novi most v Avčali bode se prih. nedeljo dne 25. t. ra. popoldne ob 3. urah slo esno blagoslovil in izročil jav- nomu prometu. Itulijanska kulturn. — Tisti Ita- lijani, kaierim v jednomer pojo slavo naši neodrešenci, pokaže.jo se povsodi kjerkoli nastopijo, pravo in pravcate bar- bare. Tako se je pripetilo sredi toga me- seca pri delih železnice y Bobinju nckaj, kar popolnoma opravičuje to sodbo o njih. V dneh od 1G. do 19. t. m. so vpri- zorili takozvani „Brunčeži" tri sluöaje krvavoga nasilstva mej Slovenci. Jeden- krat so napadli tri Slovence z bodali in boksarji in ranili vse tri tako nevarno, da utegnejo vsi trije umreti. Prav za prav je jeden, ki je bil /aboden, že umrl 20. t. m. v bolnišnici, tudi drugi, ki je bil zaboden, je v veliki nevarnosli, jednako trelji, ki je bil udarjon z bok- sarjem po glavi. Ti ljudje delajo pri tu- nelu, katerega delo je prevzel Cecconi in so tako nevarni ljudje, da rabijo nož in bodalo ako jim kd;j le kako besedo ruipačno izrečo. Najbulj neumovno pa je, da (locconi protožira to nevarno ljudi, odklanja pa Slovence domačim;. Slove- noc no dobi dela, marvoč pošljo ga proč z izgovororn, da irna delavcev ze dosti, če pa koj na to stride 20—30 b'.skih de- lavc«;v, pu vsi dobijo delo. To je nn- ravnost kiivično in morodajni krogi nuj hi vlado, ki jo izročila Cecconiju gradnjo predora, opozorili na to okolnost. Tudi naj bi oblast prepovodala prodajali n<;ki trgovski tvrdki v Huhinjii nevarno orožje. So t<;ga se manjka, da bi na.šo Ijjdslvo, na čogar zemlji s<; gradi železnica, mo- ralo biti žrtov tujili pribajačev ! „Tolminslia liraiiilnic.'i in poso- jilnica" vabi k obenemu zboru, ki bode v torok 27. rnaja l'J02 ob 10. uri dopoldne v lastnern uradu v Tolminu se slodočim dnevnim iTulom : 1. Nagovor in poročilo o lotnom računn za loto 1901 ; 2. Hazdo- litov čisloga dobička in določitov obrostij j)oss)jil : 3 SpremoMilia pravil ; 4. Slučaj- nosti; ;";. Volilov načelslva in nadzorstva". Okro/.nica knielijskim zafinigarn in občihskim zastopoin v vinorodnib jjokra- jinab dfižolo. C. kr. [lodruznica top- ničarskoga skladi.sča v Trstu jo nazna- nila z dopisom /. inaja t. I. št. 135, da jo c. kr. vojno ministorstvo z odrodbo 25. aprila I. I. št. 2317 VII doloOilo za dobavo srnodnika v sodib za strcljanje proti toGi slodcčo cone, in sicor za sode same in dotične žaklje: Za vsak sod od 100 kg. i tni Ium). Polno vpliitfum ö K. N'jiMiii posrst his ii;i Dnnaju, ki so popolnomn « nezailol/.(Mu\ roprozcntujo sarna ^ vrednost okoli 3 iniüjoiu1 K. — \ TstitiiovljoriM jo po 5; H). ministo- rijalnoca ukaza z dnt> f>. maiva ? lS9i> H —G. HI. 31 vis. 0. kr. mi- nislerslva nolranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej » v ulici More'.li St. 6, zdaj pre- ' seljena Via Corta št. 3. [ Zobozdravniski I atelier jo otvoril Jj dr. B. Pikl / il v (Jorici, I If Via Teatro štev. 20 ' in onlinira od 9.-12. dop. in od 2.-0. pop. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (jiorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VLLIKA ZALOGA vsakovrslncga inanusakturnega blaga za ženske in moškc obleke, za vsak stan in vsak letni čas V največji i/J eri, kakor: sukno, platno, prlc- nino, Chiffon, okssort, srovico, vsa- kovrslnc prcprogc, zavese, namizne prte;nadalje vsakovrslnopcrilo,srajce. Jäger ild. itd. Vse po liajnizjih ccnaili. One m> Htnlu« l»r«*/ poRnjauj». Sprejme se v trgovino GOSPODIGNO s L'i'ilno pis¦ Lv("». zmip/mo slovtMi^k(\i;a i!a- I lijan^ki^a in MOiinkctja jr/.ika, Irr nrkaj I knji^ovoilslva. -- I'ismiMii* piMiinllu4 na , našo ii["»i-aviiislvo p. I ._________________________________________________________________________________________________________________ Jakob Miklus, tru'ovrc z iosoin in oju4ko, zaloija vsaki)vrshu\i:a trilt\^a in niohkoija k'Toski'i^a in kranjsko.^a losa ti»r pohištva. ra!:ov ^trii^'). vinskih po- soil. sliskalnii'p za vino in sadjp vsalu» vi'likosii. kakor tudi krat- koi-a>uili i.m'f sIoviMiskih ...Mari- janic" I. j. liOnih in trpc/.niii mi/, i/. Ifilo^a losn, ki iniajo ziiolraj li'o- a'.i ^liriilolno ko^- i.jiŠLH1 z vrtciK'i in k(\urljavnii"'iio bhiirajno po na.jnovojši st»stavi. /a kiv'inarjo. zasobniko IM. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoea p. n. oluinstvn svojo i hou'ato zalo^o. za.^otavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke , cene. I Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiiii priporoca častili duhnvščini n»sUrl)lj:i isle v iiajkrajsoin i-nsii • Tivv/rMna nai'o^ila /a vpe- I ljavo sti'olovoclov, ludi po/.lačciuh. -- Izdcliij.! pumpo za vodo. I'ri- | ivja vpoljavo VOde v. ivvini vsako vrsto. -- \r laslni /.nli^i ima stroje j f za žvcplaii.ie sodov i/. cinkam^a žcU>/a. škropilnico proti pcrono- ' k spori ponovljouc po YennorHnvi si>stavi; mehovo za žvcplanje groKdja t ) ra/iiih sistiMimv itd. — vg$%T Postrožba točna. Ccne zmoriie! "*^K I Vl äfm^t\ ^^™V ^¦'¦'^ /T***. ^"^U ^«V .^H^ ^m^ ^m^. — - ^u^m^ ^_^ __^ A Ivan Bednarik priporot-a svojo j m ¦ B ¦ knnnn vp7mrn B\ySByy i öi, us b y v (Joriei ulica Vetturini št. 3. Gostilna ,Viüarskep in saüjarskeaa drustva za Brfla1 v Gorici, ulica sv. Klare st. 15 toiii pnslna bola in cniii vina iz drust- viMii! klcli, in pu'nli0f;unsko pivo. I'ostro/o z okiisniini icdili. —' Na razpolajjo so hlcvi za /.ivino in dvoriščo zu kro^ljanje. Za obileu obisk so toplo priporoca ¦ svojin cojakoin Anton (Jcrbec, ^'ostiliiirar. Naznanilo. Pod[)isuncc, vcčlclni hotelier v Pulju, naznanjum slavnoniu občinslvu, da rein otvoril svojo, po najiio- vejiih zalilovali urcjcuo in oproniljeno kavarno „Central"; na Travniku. V njej bo p. n. gg. i^osloin na razpolago polog troll biljarduv tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zagolavljajo najskrbnrjšo poslrcžbo v vsakcm ohzirii, prosim blagoliotne podporo z ohiskovanjoin tcr se beležitn z vscin sposlovanjem udani Filip Peeenko. P. S. Ako kdo izincd gosp. ni projol naznanihi, katera sein razpošiljal lo dni, prosim da mi blauoholno oprosti. K (;> 1:1 j e (I i e & Z i \ j e c v Gorici pred nadškofijo št. 5. ~3gfä H&W Via Caserma St. 15. Pcronospora škropilkc najboljc vrslc in njili posamozno dele re/*i!tic nože, gnmijevc trakove za zeleno copljenjc čnti' in rujavc, zajamčone kakovosti. Pocinkane ograjne ;///c'.dv in trujeva sic a! | '/.a ras :favh> pri|)oročal;i svojo vcliko z a I o uc nosilce, vso j pi/!n!,ii" o/[-o\i"«'.( <>l> (>. /VCl-lT. SllllM' I") |io;ii |i|-fji'Mi;in ;ili V (ioriri n;i doni |•<>-;11 j.ii. relolHno . K Prodaja si' v (iurici v luli;ik;mi;ili S liwarz v Šiilskih uliciili in .h'l- lcrsil/. v Nunskili iilieah jio S vin. (Ymrno i/danje.) --------------------------------------,. licdnibUr in upravuigtvo »e nahajata v «Narodni tiakarui», ulica Vetlurini h. Ši. 9. bopisi: j<- nasloviti na urefiuislvo, oplaso in naročnirio j>a na upravniätvn «Goricci. Oplasi 9« ručunijo po p«-tit- I vrstali in sicf-r ako st- tiskajo 1-krat \>o 12 vin., 2-krat po 10 viii., 8-krat p(» 8 vin. Ako se v<čkrat üskajo, radu- niju s« po pogodLi. lzdiijalHj in odgovorni urnlnik Josip Marušič. Tiskji „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Cetrti shod siovanskih čas-! nikarjev v Ljubljani. \ Danes nam je [loročuli o shodu ¦ slovuusUili casnikarjev, ki je hii /e ce- tili odkar se je porodila niisel piirejuti i lake shode. Ta shod so je visil v slo- j vcnski melropoli beli Ljnbljani, dočim so , se vršili prvi trije v Pragi, v Kiakovu ' in v Dubrovnikii. l)al Bng, dii bi obro- dil Ui IV. shod slovanskih časnikarjev niiK.go dobrega v s:nislu slovanskoga na- ! predka ! Bela Ljubljana se je za ta veleva- žen kongres pripravila kar najodličneje in ž njo sla slopila v teknovanje lndi Bled in Poslojna. Slavnosti na binkoštno soboto. Sprojem časnikarjev na južnem ko- lodvoru so je vr.šil ob 7. uri zveeer. ko je došel vecji del severnih bratov, dočim je bilo mnogo goslov že prej v Ljubljani. Na kolodvoru je pričakoval goslov priprav- Ijalni odbor, narodna drušlva z zastavami in ogromno ol činslva. Ko je prispel vlak, ga je pozdravilo navzoče občinstvo z navdušenimi živio-klic.i. V imenu pri- pravljalnoga odbora je pozdravil navzoče časnikarje dr. Triller, zahvaljuje jib, da so si izbrali l.jubljano za svoj važen sestanek. „SSiromašen slovenski narod jih sicer ue more sprejeli s sijajcin, a pri- naša jim nasproti svoje — srce". Tern bosedam so sledili grornovili „živio" in „slava"' klici. V imenu doslih goslov jo odgovoril Poljak M i c h a 1 G h y 1 i n s k i (od lista „Czas11 v Krakovein). V svojein govoru jo proslavljal Slovence, ki so, dasi rnal, a vondar čil in dolaven narod na vseb poljih civilizacije. Dejal je: ,.1'rišli sino k Vam, da so posvetujeino o nasib skupnih zadovab, k Vam nas je pripe- Ijala ideja vzajemnosli in ideja pravič- nosti do vsob slovanskih narodov naše monarhijo. Vaša bol, naža bol, važa zmaga, naša zmaga. To je poliliena pro- paganda slovanskih Oasnikarskih sestan- kov — vzajemnosL na podlagi piavično- s-ti !•' I'o dovršonem vzprojemu so se še pridružile belo obleeene ljubljanske gospodične s košaricaini svežih šopkov, katere so pripenjale casnikarjom na prsa, katera so žo dieila znamenja, ki jih je ra/.delil odboi1. namroč srobruo Jporo. ' ovito /. zlalitn lrak(jm. Na to so se po- dali fasnikarji v nalašč zanjo pi'iprav- ! ljono vozovi. ki so jih vedli |o Dunajski ; cesti, ki je bila o tej piiliki piavcata j ,.via lriuni[ilialis'', skozi kiusen slavolok z napisoin ,.dobro(lošli"1 v vseb slovan- skih jezikil-i. Ogromna ninožica /branoga ! občinslva je burno pozdravljala g(^lo in : j dala s Ic.ii vedeti. da razunu; pomon easnikai'slva. * I Ob S. uri zvecor je bil slavnostni j koncert češkfga pevskega drustva ,.Sme- ' tana1' iz l'lzna, katcro druütvoje prieelo s tern svoje umelnisko polovanje. I'ovci tega dništva so zares v pravein poinonu 1 besede pevci-umetniki ; zaradi tega so s svojimi ^lasovali uprav cleklrizovali ob- činstvo. l'osebno so ugajali vtMicki Oc.-kib i narodnih pesmi. j * l'o koncerlu je bil koineiv.. kalcri : so priredili slovenski Oa-nikaiji svojiin I knlcgom v pozdrav. Ta koiiicrz j«* bil lHikaj zarcs prisrcnoga. Tu so scdcli skupaj kakor ena slovanska družina Busi, O.elii, Poijaki, llrvatjo. Slovaki in Slovenes zjedinjeni v brat^tvu in prijaleljstvu, za- ! res, najlepša prispodoba slovanske vza- | jemnosti ! Pozdravila sta navzoOe pred- sednika pripravljalnega ndbora dr. K. T r i 11 o r in dr. Iv L a m p e. Prvi je dejal, da je shod zaeelek slovanskega ! dusevnega parlamenla. Slovan>ki easni- kar je bil prvi. kije vsejai seine narodne ! prosvete v znoju in trpljenju in da nje- ' govo delo ni bilo brez sadu. ka/.e ta shod, ki ponieni, da je setev že sla v I klasje. Dr. Lampe je dejal. da je prvi | nainen takih shodov povzdigniti slovau- sko easopisje. l\)klie easnikarjev je jeilen najvažnejših in najodgovornej.ših. His- I marek je rekel nekoe : Casnikar ,jc elo- vek, ki je svoj poklic izgn^šil. To naj velja za nase nasprotnike. S 1 o v a n s k i casnikar pa ve, da ima svet. kulluren poklic. Kar je v ljudski du.ši d o b r o g a. to mora gojiti in razvijati. Zatrlati mora narodu pot do plemcnitili, v/visenih ciljev in inn biti veston voilnik, — 1 e tako bode casnikar elovek, ki ni i z- i g r e š i 1 p o k 1 i c. a, izgresil bi ga le, ako hi delal drugače". Govornik po/Jvlja ude- ležnike. da naj pozabijo na torn shodu na vse ra/.like in irriajo pred oemi le skupno idfjo vzajornnosti slovanskega časopisja. Na to je de klammal g. dr. 0 r a- ž e in A-Uu.Tcev pozdrav slovanskim bra- tom v vezani Ix.'sodi. V imenu Čehov je nazdravil dr. Karo! iJ a x a od ,.Kadi- J kalni li.-ly" v Pragi ter se zahvalil Slo- j vencem za irnpozanten sprejern. Oinenil | je trplj' nja slovanskih narodov, ko ne ! najdejc naklonjenosti niti tarn, kjer bi ! je snu.li zalitevati v prvi vrsti.Nasprolno : i Slovenrc, ki je izdal zemljepis Zjedinjene Slovenije, ji; moral v zapor, a Vsenemci danes delajo zernljevide Velikonemčijo. ! a vlada tcga ne vidi. In vendar so ti Ijudje dr/avi nevarni. Slovanom se godi v Avstriji, kakor v neprijateljski hiši. Slovenes se gimna/.ije niinajo. Pravijo, ! da ni slovenskih fn-ofesorjev. Ako bi jih : res ne bilo, bila bi sramota le za državo, ¦¦ ki Slovcnrciii ne da polrebnih kullurnib i zavodov. Da jih pa zato ne, ker so slo- vanski narod. A bodočnost je slovanska. Kaj je bila Prasija pr:d 150 letiV In j vendar jc danes velesila. Torej naprej !*' V imenu Poljakov je govoril dr. Kazimir 0 s t a s z e \vs k i - B a r a n s k i, urednik lista ,.Dziennik polski'' v Lvovu. Iziažal je željo. da ne samo Ljubljana, j marvcč tudi druga slovenska mesta zma- j gajo s slovensko besedo. Zato v boj, j brez boja ni z:nage. I V imenu Rusov je govoril ured- nik lista ..Slavjansky Vek" z Dunaja dr. ; Pimitrij V e r g u n in sicer slovenski. l>i'jal je. da razlika. med slovanskinii je- ziki nili ni toiika. kakor mod raznimi germanskimi plemeni. Germani vseh ple- i men ne morejo prirediti takega shoda, ! pač pa se lahko umevajo zastopniki vseh slovanskih rodov. Nazdravil je zjedinjenju vseh slovanskih zemelj. Za llrvate jo nazdravil dr. Ljuba B a b i č p 1. Candor G j a 1 s k i in je povdarjal bratsko slogo mej Slovani, ka- teva naj druži vse slovanske rodove. V. S. Finžgar je izražal veselje Sluvencev, da se nahajajo med slovan- ««kimi brali. Napil je panslavizmu duhä in s!ovanski vzajemnosti na kul- t u r n e m delu. Slovak Matus I) u I a je izražal že- Ijo, da bi se mod Slovenci in Slovaki ponovila nekdaj cvetoča du^evna vez. Na to je zapelo društvo „Smetana*4 nekaj lepih pesmi in komerz je zaključil govor Poljaka Vladimirja pi. Lewic- kega od lista „Gios Narodu" v Kra- kovem, ki je zahteval, naj vlada jednakopravnost med vsemi narddi in zlasti moramo biti Slovani med seboj pravicni in odkrili. Kakor so apostoli prosili Gospoda rekoč : „Gospod, daj nam dobro voljo !" tako moramo tudi mi Slo- vani moliti : vGospod, daj nam dobro voljo !"' Oilkrito. pošleno slovansko srce imejmo ter dfdjro voljo in premagali bomo v jedinosti vse težave. (Konec. prih.) D o p i s i. Z (U'iele. — Nedostojno in obža- ; lovanja vredno pisavo ,.Soce" in „Pri- morca'1 mora obsojati vsak rodoijub in poštenjak z vročo željo, naj bi že pone- | hala ta ,.kuga" med na^im ljudstvom — j saj jo obsojajo in se zgražajo nnd njo | celo isti njeni pristaši iz ..naprednja- i škega" tabora. Toda vidi se, da naše ! ljudstvo premalo misli. kajti dočim ob- | soja in želi. da bi že bil konec temu razbojnistvu na našem političnem polju, j je ono isto, ki z naročevanjem ..Soče' ! in ..Primorca'1 pripomaga in skrbi, da se to ni že davno zgodilo. „FabrikanLu" v j Gosposki ulici je pač malo mar, kake j vrste blago prodaja svojim rojakom; ,.gšeft" je ,.gšet'r in njemu gre za ob- stanek, zato ne moremo pričakovati, da krene na dobro pot. Za to bi morali v prvi vrsti skrbeti rodoljubi zlasti po de- želi in z vsemi silami delati na to, da se ostudno in podlo ..naprednjastvo*', kakoržno oznanujeta ,.Soča'' in „Pri- morec'. ne razširja. marveč cim prej za- tre. To bi se pa najložje in v najkraj- šem času doseglo, ako bi noben po- Štenjak 1. ne naročal teh listov in 2. uplival, da tudi pri svojih znancih isto doseže. Sicer se je v tern obziru že mnogo obrnilo na bolje, ali še vedno je pre- I 1.1STKK. Lux in tenebris lucot. Spisal II. Sionkifwicz, poslov. .». I. Cv«'lk(». V obče je bil to clotek skroninega znacaja in jako nesreron. Pa vendar ni bil po svoji naravi navaden elovek, kor c&!o njegov(! napake so bile zaznamovane z nekim posebniin umelniškiin zname- njem. 0.,; ki so mislili, da si j(i Kanijonka s svojim pritrgovanjem prihranil znatno imetje, so se močno varali. Kamjonka jo bil v resnici ubožen, kor kar jo imel, je vse pottosil za i/.virno bakrorezo; teh je imel na dnu skrinje cclo zbirko, ka- tere je od časa do časa pregledoval ter jih oprezno ter pozorno prošteval kakor skopuli svoje novce. To njt^govo strast je provzročila velika skrbnost, mogoče zaradi tega, ker jo vznikla na podlagi velike nosreče in globokega custva. Nekdaj, bi!o je nekako leto dnij po ženini smrli, je videl v slarini slari ba- krorez, ki je predoceval Armido —. in v oblieju te Armide odkrije on slicnost z obličjom pokojnice. On la bakrorez takoj najpred samo one, ki so predočevali Ar- mido, kakor je strast v njem rast la — tudi razliene druge I ijudje, ki zgubo zelo draga bilja, da svoje življenjo iiave/ejo na karkoli že, ker bi drugace ne mogli ziveti. Kar so tice Kamjonke, bi nikdo ne verjel, da }o la postarni ler pusti Cudak nekdaj nad vst1 ljubil svojo /,eno. In da inn ni umrla, bi njegovo zivljenje teklo na svoj naein v«e ugodnejo. Toda bilo že kakor ilrago, ta Kamjonkina ljubav je proživola i njegove sročno dni i njegovo mladost. da celo njegov talent. Njegova pobožnost, ki se je tokom časa spremenila v navado tt^r, da jo glavno pozornost obračal na zunanjo for- mal nosti, vse to je potekalo iz istega vir.i. Ako tudi Kamjohka ni bil izined ljudij, ki iz dna duse vorujejo. je vendar po ženini smrti zaeel moliti zu njo, ker so mu je zdelo, da jt1 to jedino, kar more za njo storiti, da jo to še jedina nit, ki ga ž njo vežo. Na oko hladno narave ljubijo öosto zelo nioeno in vzlrajno. Po ženini smrti so se vs'j življenje Kamjonkino tor vse njegove misli vrtele okoli spomina na ;akor crpajo nsaji nrano iz aema, na katerem rastejo. No ljudska narava more iz takih spominov erpati jedino otrovane sokove, kateri sestajajo iz bob' ter veli- I kega jada, in tako se je tudi Kanijonka otroval. Da ni bil uniotnik, bi gotovo ne bil prenesel te zgubo, toda njegovo zanimanje za umelnosl ga jo rošila, in on začne po ženini smrli klesati za njo spomenik. Za- stonj dokazuješ /ivim, da je mrtvim vse- jedno, v kakem grobu počivajo. Kamjonk'\ je hotel, da bode njegovi Soki tain lepo in je okrog njenega spomenika delal isto toliko s sreem kakor z rokami. To je uOinilo, ila v prvi polovici leta ni mislil toliko na zgubo in da ga je obupnost minula. Mož je ostal ponižen ter nesreeen. ali umetnost krepi umetnika. Od te dobo je Kanijonka živel jedino za njo. Kadar gledajo Ijudje po galerijah kipe in sliko, tedaj niti no slntijo, da umetnik more umoinosli pošlono ali neposteno sluziti.- V torn se Kamjonki ni moglo niöesar oporekati. Ni bil on sicer posebno vzlot- nega duha, njegov talent se je le nekoliko dvigal vznad srednjo roko, ali on je glo- veano isiiren casineu. v luimu itim svu- » jega zanimanja zanjo, je ni nikdar pre- varil, nikdar oskrunil niti zaradi slave, dobiOka a tudi ne zaradi pohvale in ne radi graje. Delal je vedno, kakor mu je narekovalo srce. Za svojih srečni dnij je živel kakor vsaki drugi elovek, je znal razpravljati nemalo o vsakovrstnih vpra- šanjih umetnosti a tudi kasnoje, ko so ga zaCeli Ijudje begati, je eesto razmis- Ijeval o nji v svoji samotni delavnici na vzviSen in dostojen način. Čutil se je silno zapuačenega, no pri tern ni bilo ničesav čudnega. Odnošaji ljudski imajo neko nesumljivo srednjo mero, na podlagi katere se nenavadno nesrečni Ijudjo izločijo iz človeške družbe. In povodom tega razloga se jih prime čudaštvo ter napake, kakor so kamenja, vrženega iz potoka prime mah, kö se oho neha Ireti ob drugo kamenje. Odkar je Kamjonka obolel, ni pogledala živa duša v njegovo delavnico razen služkinje, ki je prišla vsak dan dvakml, da mu skuha ter da caja. KadurkoK je prisla, ga je vsolej opozorila, naj pošlje po zdravnika, toda on bojec so stroškov se ni hotel za to odločiti. malo odločnosti in zavednosti in proveč obzirov. Poznam n. pr. župana, pristaša kat.-narodne stranke, ki je drugaOo vsega spoStovanja vreden, a vendar mu prihaja v hišo „Primorec". To ni prav ! In s tern daje slab izgled tudi svojim soobeinar- jem, kar je vsekako obžalovanja vrodno*). Zato kličem vsem pravim rodoljubom : otresite se svoje dosedanje neodločiiosti in bodite odločni, bodile možje ! Takih listov, v kalerih se skriva strup za naše ljudstvo, ne trpito v svojih hišah in zraven tega uplivajte tudi na svoje znance in prijatelje, da ras posnemajo. Ogibajte se his, kjer se šopiri katero „naprednjaško*4 glasilo, kajti kakor je kriv tatvine tudi oni, ki vroeo drži, enako smo tudi mi sokrivi, ako na- ročamo all kakorkoli podpiramo take časnike. Nö omadežujmo svojih his in ne kličimo nad nje prokletstva božjega. Pošteno časopisje je dandanes tako razvito, da nismo čisto nič vezani na STOJe nasprotnike. *) Kaj pa naša ueeču st1 uiladinaV Znuuo je, da „naprednjaki" usiljujejo n. pr. dijakoni srednjih äol ,.Sočol< in ,,1'rimorca". katera eiUiju in srkajo strup iz njih. soveda luiskrivnem. Tako smo inieli priliko videti. kako ilijaki eitajo ,,So0o" zunaj na izprehodih in tudi se je že pripotilo. da je mlarienič hitro utaknil „Sočoa v 2ep. ko ga je kdo yidel. Na ta naein zastrupljajo hujskaei nadepolno mladež. ker jim je na Um», da se naš narod že v kalu pokvari. Op. u r. Politični pregled. Državnl zbor. V srdo že v pozni noči je poshinska zbornica končala razpravo v poljedelskem ministerstvu ter začela razpruvljati o pro- računu pravosodnega ministerstva. V tej seji je govoril izmej slovenskih poslancev Vencajz, ki jo utemeljeval potrebo, da se popravi zastareli kazenski zakon. Go- vornik dalje naglaša, da so porotna so- dižča jako draga za državo in porotnike same. Porotna sodisča pa so tudi v po- litičnih vprašanjihveckrat pristranska, kar dokazujejo mnogi slučaji. Glede pravo- sodne uprave govornik odločno graja tužne razmere na Koroškem, kjer so slo- venski uradniki bele vrane. Konečno pri- poroča Picij so notarijat podržavi. V sredo je izmed slovenskih poslancev govoril dr. Ploj, ki je odločno zavračal dr. Ponirnerja, ki se je v razpravi o slo- venskem vseučilišču neslano norčeval iz 9lovenskega jezika. Ostro je šibal razmere pri sodiščih na Spod. Stajerskem, koder se slovenščina z namenom prezira in za- ničuje. Govornik je navajal razna fakta, da nadsodišče v Gradcu po znanem zi- stemu premesca slovenske uradnike na Kranjsko in tako dela prostor nemškim in nemško mislečim. Sploh se ni že davno v uradih tako ponemčevalo, kakor v zadnjih letih, odkar je grof Gleispach na čelu graškega nadsodišča. Zato je splošna želja mej Slovenci, da se v Ljubljani ustanovi višje sodišče za slovenske po- krajine. V tej seji je predsednik zbornice opravičeval odsotnost pravosodnega mi- nistra, češ da je bolan ter da se je moral podvreči neki operaeiji. To naznanilo sprejeli so posebno radikalni poslanci z ironičnimi mejklici. V četrtek se je proračunska raz- prava o pravosodnem ministerstvu na- daljevala in po trinajst ur trajajoči seji ludi dokončala. Ob jednem bil je tudi iiuaneni zakon sprejet v drugem branju. V tej seji so razni govorniki posebno češki ojstro napadali pravosodnega mi- nistra zaradi njegovih germanizatoričnih tendoncij ter posebno grajali njegovo postopanje pri imenovanju sodnih urad- nikov. Tako je namreč posl. dr. Dvorak rekel, da justični minister ne spada na ministersko marveč na zatožno klop in mu je očital da je udomačil kabinetno justice Mej drugimi govorniki klobasaril je na dolgo in široko tudi isterski ital. posl. Bartoli, pa že tako neumno in tako ugo- varjajoč si, da bi se mu morale krave smejati, ako bi ga poslušale. Opisoval je namreč naše sodne razmere na Primor- skem tako, kakor da bi se vsa justica na Primorskern nahajala v pravih in prav- catih panslavisličnih in italijanožrskih rokah. Mej drugimi fakti navedel je tudi jednega, kateremu je bil sam priča. Pri neki razpravi namreč govoril je zago- vornik nasprotne stranke, ki je bila hr- vatske narodnosti, hrvatski odvetnik — v hrvatskem jeziku, katerega on, Bartoli, n i razumel! Ali ni to groza ?! Tudi je mej drugem rekel, da hoče on pravico za vse narodnosti brez iz- nikom ni treba poznavati dru^ih jezikov razun italijanske^a. Ako ni takonm clo- veku potrobno pusenti na glavi, potom ne vemo kaj reči. Včeraj bilo jo trolje branje tin. za- kona vsprejeto s 154 proti 114 glasovom. Prihodnja soja bode 30. t. m. Na dnevnom redu to sejo bode mej drugom zakonski naert o terminski kupeiji z žitom in pa zakonski naert o davku na vozne üstke. Torej po petih lotih se je vendar jedeti- krat posreeilo, da jo bil drž. proračun rešen poslavnim potom. 0 vrešenskl aferi. Nemški cesar jo odbil prosnjo polj- skih slarišev, da naj bi jim prizanosel z ječo in bodo morali torej nastopiti kazen za to, ker so pokazali svojo nevoljo nad irpinOenjem svojih otrok. Spremembe v srbsk^m ministerstvu. Srbski kabinet se jo zopet proo- snoval. Kralj je poveril sestavo novoga kabineta dr. Vuiču, ki jo ob jednoin ministor za vnanjo zadevo. Finančni mi- nister jo postal P o p o v i (j, nauC'ni Sta- men ko vie. Dalje sta nova ministra so A n t o n i c in St e fanovi e. Ako to novo ministorstvo reši Srbijo linančnih kriz, je se vprašanje, gotovo pa jo, da vedne spremembe v kabinetu Srbiji več skodujejo nego koristijo. Predsednik Loubet v Petrogradu. Ko je bival zadnjič ruski car Ni- kolaj II. v Franciji, je povabil predsed- nika t'ranc. republike Loubeta v Rusijo. Temu povabilu sledeč se je napotil to dni predsednik Francije na llusko in jo dospel minuli torek dne 10. t. m. na ladiji „Montcalm"' v Kronstadt, kjer ga je pričakoval na vojni ladiji ,,Aleksander II." car Nikolaj. Ko je prispela ladija s predsednikom v kronstadsko prisLaniščo, ga je pozdravil grom topov iz ruskih vojnih ladij in ogromna množica občin- slva s „hura" klici. Veliki knez Aleksej je prišcl pozdravit predsednika na ladijo (.Montcalm" a sta se potem oba prope- Ijala v čolnu do ladijo „Aleksander*1. Pri sprejemu so bili navzoči franeozki vna- nji minister Delcasseo, ruski dvorni mi- nister Frederiks, minister Lambsdorff in mnogo visokih dostojanstvenikov in dr- žavnikov. Od Kronstadta so se podali brodovi z obema vladarjema in sprein- stvom v Petrovdvor, kjer so jih prica- kovali ruski veliki vojvode in drugi do- stojanstveniki ter vojaška godba, ki je svirala francosko narodno himno. Po ruskem običaju je ponudil petrodvorski župan Loubetu kruha in soli, na kar se je družba odpeljala z dvornim vlakom v Carskoje Selo, kjer je bilo v carski pa- lači prirejeno za predsednika stanovanje. V tej palači je bil ob 7. zvečer obed prirejen na cast Loubetu, katerega se je udeležilo 300 oseb. Na banketu je napil car Loubetu izrekaje mu dobrodošlico v primernem govoru. V sredo 21. t. m. se je priredila na čast predsedniku velika vojaška revija v Carskojem Selu. (Jdeležilo se je te revije 56 bataljonov pehote, 36 eskadronov ko- njenice, 12 stotnij kozakov in 266 topov. V Carskoje Selo sta se pripeljala v ko- čiji car s predsednikom, pripeijale so se tija tudi carina Aleksandra, carina-mati Marija Feodorovna in velika kneginja Etizabeta Feodorovna. Cir je tu zajahai konja, a Loubet prisedel je na levo stran k carinji in tako se je vršil ogled revije ob fronti vojaških oddelkov, ki so tvorili orjaški četirikot. Vojaštvo je po- pozdravljalo došlo^e s hurä klici. Na to je vojaštvo difiliralo pred dvorom. Po reviji je bil obed, na katerem je car napil franeozki vojski tako-le: „Vojne čete, katere ste si ravnokar ogledali, čutijo se srec'ne, da so Vam zamogle izkazati cast kot predsedniku prijateljske in zvezne države. Živa sim- patija, katero goji rusko vojaštvo do mo- gočne franeozke vojske, Vam je, gospod predsednik, že znana Ta simpatija okrep- čuje pravo orožno zvezo, katere obstanek konstatiramo s toliko vecjim zadovolj- stvom, ker ta naša imponujoča moč ne obstoji zaradi tega, da bi podpirala kake agrcsivno namene. Nasprotno ima ista namen združevati in vzdrževati vesoljni mir in ima istotako namen, podpirati one principe, na katerih sloni blaginja. na- rodov. Dvignem torej ča.šo ter pijem na prospeh iti na slavo junaške franeozke vojske1'. Loubet i [e odgovoril: „Hvaležen sem Vašem ' ličanstvu, ki mi je pri- skrbolo cez , ¦ ¦ prijetno veselje, da sem zamogel obe jovati to lepo vojne čete, ki dokazujejo s svojim ponosnim nastopom, s svojim bojevitim zadržanjem in toenim gibanjem, da se vedno napredujoča ruska vojska vzdržuje na višku svojih tradieij. Kakor veže oba naroda medsebojna Ta imponujoča moč pa ne predstavlja novaniosti na nobeno stran. Husija in Francija vidita v tej moci zajameeno ono loK'itimno varstvo, ki omogočujo. obema narodoma, da so posvetila mirnomu in blagonosnemu dolu, dein, ki, pospešujoč njiju razevit, ponmožujo tudi mou in av- toritoto obeh narodov nasproti viiaiijoinii svetu. V iiiuMui franeozke vojske, ki šo ni pozabila casti, katero mu jo izkazalo Vaše Velicanstvo, ko se je udoložilo njonih vojnih vaj, pijom na prospoh in slavo hrabro rusko vojsko". Zopet atentnt v Rusiji. Poroču so, tla jo na giivornorja Wahl-a v Vilni na Hinkoštno nedeljo zvečor nokdo dvakrat ustrolil, ko so jo guveriior vracal iz cirkusa domov. CJu- vornor je ranjon im levi roki in dosni nogi. Množica jo plauila na napadalca. ki jo pri toj priliki oddal so joden strol. Izrocili so ga jmliciji. NapadaliH1 jo žid in so piše Hirsch Z o k o r t. Listi pra- vijo, da ima tudi ta atontat politični značaj. Napadaloe pride prod vojno so- diSL'O. Odstop franeozkega ministerskega predsednika. liovori so za gotovo, da ( dstopi franeozki ministorski predsednik Waldock- Uousseau. Uzrok otlstopu je bajo ta, kor so mož boji, da no najde v zbornici za so vecine. Kot drugi vzrok pa se navaja velika sleparska al'era gospe Humbert, o kaleri danes poročamo. Varstvo Italije v sveti deželi. Sultan je s posobnim pismom priznal italijanski vladi pravico, da varuje svojo podanike v Palostini. Razmere na Kitajskem. „Huska brzojavna agentura" poroča, da je velik del prebivalstva okraja Čili, ki je sovražen kristjanom, v polnem ustanku. Zadnje dni so so na jugn tega okraja in sicor v okrajih Isumlu, Huan- cin in Vekin razmere jako poslabsalo. Stovilo ustašev znaSa 30.000, ki stoje pod vodstvoni Cininpina, C'loveka, ki je zaklal svojo ženo in hčere, zažgal svoj dorn in sei mod ustaše. (lesar je narocil Jančikaju, da zatre uporne čete, vendar so so vojaki branili streljati na ustaše. Vojna v južni Afriki. Mi> še vedno ni sklenjen in vse kažo, da prod kronanjem angl. kralja tudi ne bodo. Skoro vsi burski voditelji so za nadaljevanje vojne. V zadnjem času jim je polog angložke trme. da no- čejo Burom priznati popolne ncodvisno- sti v njih s težkimi borbami pridobljeni zemlji, zelo vznevoljilo tudi to, da lord Kitchener in angl. vlada zahtevata, da se pogajanja vrše brez Krügorja. Krüger je Angležem in židom trn v očoh. a Buri se ga še vedno zvesto oklepajo. Zaradi toga so bode vojna nadaljevala, dokler ]?uri ne izvojujojo popolne zmage. Domače in razne novice. Kovi goriški nadškof. — Monsig. Andrej Jordan, prost stolne cerkve in kapitularni vikar, je imenovan za go- rižkega nadškofa. V sredo se je odpeljal na Dunaj, kajti v cetrtek je bil pri apo- stolski nuneijaturi že kanonični izprašo- valni proces. — Slovesno proglašenje v Rimu bo 4. junija. Osebue vesti. — Prestavljen je vo- jaški kurat č. g. Anton Jak lie iz Trsta v Zader, v Trst pa pride iz lnomosta častiti g. Janez Klobovs. Xajstarejsi duhovuik goriske nadškoiijc, monsignor Jan. Ah ram je v sobolo stopil v 90. loto. Sivolasemu starčku, našernu podpiratolju injlubrot- niku iskrene čestitke ! Pi'eskusnjc usposoliljoiiosti v ženskih ročuili delih na lukajšnjem žensketn učitoljišču prično dne 2. junija t. 1. ob 8. uri jutraj in one za vrlnarico dne 18. junija t. 1. ob 8. uri zjulraj. To- liko na znanje onim, ki so hočujo pod- vreči takim preskušnjam. Društvo „Solski Dom" jo imolo v četrtek 22. t. m. svoj letošnji občni /.bor, ki jo bil prav dobro obiskan. Za- stopano je bilo vo kot polovica po drust- viMiikih glasovalcih vplač;ino glaviiice. — Poročilo za loto 1900 in 1901 se je ba- \i!o s prezidavanji v sti;ri hiši, s spre- inoriihami v učitcljskem osobju, z raz- vojcin šdlske organizaoije in ž nje ornejit- vami lor s poslovanjorn dru.štvenega od- l)ora Oljčni zbor \u poročili s pohvalo vzol na znanje. — Namosto zadržanogii hlagainitiarja je diu.štven prodsednik pre- (":it.:il in razli)žil r;u":im;i //i Icti 1900 in l'.XJl ter sliin premožfiija ob Iconen n;- čiMiih let. Nav/.oči so z zadovolisivotn ]>riznali ray-inci'oma u^otliii denarni slan di-LišLva, a oh jednoin obžalovali, da si> nokaleri viri dohodkov popolnoma usaii- uili lor da nrejeinki niso z idostovali za Äiuiua sc je ianvaici puuj;iraii;ijciu in dobrotnikom društva tor njoga upra- vitoljon». Uačunu sta s<^ potrdila. Na vprašanjo zborovalcov, kako jo z jiivno slovonsko ljudsko solo v Gorici, odgovoril je predsednik, da so jo bilo vpisalo v njo počotkom šolskega leta nokaj nad ilosot uOonoov, a da so ti ne obiskujojo vsi solo. üd mosla ni [>ri(v:a- kovali, da oskrbi toj soli primoniih pro- storov, ali da roši to zadevo kako dru- gače ugodno za slovenske otroke, dokler no bo k temu j)rimorano.' Društvon odbor jo ostal nespremo- njon, namrec: dr. A. Grogorčič preds., dr. AI. Kojic podpreds., prolesor Ivan Herbuč denarničar, cesarski svötnik Franc Vodopivoc tajnik, katohot Andrej Tabaj knjigovodja. — Knako so ostali razsodniki nospremonjeni: dr. AI. Franko odvotnik, Blazij Grra župnik, Ambrož Poniž nadučitolj. — Progledovalci dru- Štvonih računov so l)ili izvoljeni: prof, dr. Fr. Kos, dr. Androj Lisjak in kanonik dr. Franc Sodoj. — Društvene zadovo so bodo razglašale v listih, ki podpirajo njo- gove težnje. -— Hilo je žo čoz poldne, ko jo prodsednik po nokaterih opazkali in pojasnilih, katera je še dodal, zaključil obeni zbor. Obful zbor „Kroj.iškf zadru^e v (Jorit'i" se jo vrsil minoli cetrtek 22. t. m. ob veliki udoležbi v čitainični dvorani. Predsednik g. Ivan Bajt, je konstatiral sklepčnost ol)čncga zbora in dal besedo gosp. poslovodju Avreliju B i s a i 1-u. Lo-ta je proOital poslovno poročilo zadruge za 1. 1901. — Iz njega smo povzoli veselo dejstvo, du zadruga napreduje stalno, kar je pne znamenje dobre postrožho. Naj navedemo tu kaj nekoliko številk iz tega poročila. „Krojaška zadruga" jo imehi kon- eem 1. 1901 270 članov z 619 deležev. Promo ta je imela K 316.84770, blaga je razprodala za K 165288 94; stanje deležev je znašalo koncem upravno dobe K 28.384-20. skupna a k t i v a pa K 149.045-14. G i s t e g a d o b i č k a je bilo za K 4667 50. Na predlog načelstva sprejel je občni zbor slcdočo razdelitev čistega dobička: 1. 2Ü/O dividenda deležem; 2. 100 krön kot nagrada načelstvu: 3. 20() krön kot nagrada poslovodju; 4. 250 krön kot dar „Šolskemu domu1' v Gorici; 5. 1000 krön kot prirastek podpornoga za- loga trg. osobju zadruge; 6. vse ostalo se nakaže rozervnemu zalogu. Obcni zbor je sprejel poročilo po- slovodjo, načpluištva in nadzorsta na znanjo, potrdil soglasno prodložene ra- čune in podal absolutorij vsern navede- nim zfidružiiim organom. Zatem se jo prešlo k volitvi načel- ništva, nadzorništva in blagajnika. Izvo- ljeni s--> bili jednoglasno; v načelništvo: gosp. Ivan Bajt, krojač v Gorici, predsednik; g. Jernej Kopač, svečar v Gon'ci, podpredsednik; g. Čo tar Ivan, krojač v Gorici, g. Stefan Podgornik, krojač v Gorici, gosp. Svetoslav Pre- mrov, uradni vodja v Gorici, odborniki; v n adzorništvo: g. dr. Franc Žigon, predsednik; g. dr. Franc Kos, prof, v Gorici podpredsednik; g. Jug Valentin, krojač v Solkanu, g. Matko Kor sic, krojač v Gorici, j,rosp. Abram Leopold, ucitolj v p. v Gorici nadzorniki; kot blagajnik je bil izvoljen g. Svetoslav Premro u, uradni vodja „Centralne posojilnice" v Gorici. K zadnji točki dnevnega reda: mo- robitni predlogi, oglasilo se jo več čla- nov, kateri so podali razne nisvete glede poslovanja zadruge, na kar je predsednik zakljucil zborcv.-injo. Uazmnnikoni dovolj, /avijaceiii pa uikdar dost . — Zudüjic smo oži- gosali nesramno donuncijanto, ki bi bili kmalu spravili liinajst mlaclih Ijudij v sramoto in nosreco. Povtulali smo, kako je „Soča" skoz colo 3 mosoco vedno pogrovala že davno pozabljeno stvar, kako je izzivala državno pravdništvo in zakrivljene paragrafe. Zakrivljeni para- grali so se odzvali, vršilu so je kazonska preiskava proti 13 srednješolcem zarad zločinsLva označenega v § 129, lit. b knz. zak. in protila je 13 dečkom huda kazen. Zdaj ko ni našlo drž. pravdništvo vzroka postopati proti dečkom in jo pre- iskava ustavljona, zdaj se delajo deniin- cijanti neumne! Zdaj se delajo, kakor da bi bili pri „Soii1' sami pijančki, ki ne vedo, kaj pišejo; zdaj skušajo občinstvo slopili, da juristi pri „Sociu ä la dr. Tiiinii prav nič ne poznajo paragrafov kazenskoga zakonika. V zadnji „Soči" lažojo ti prodrzneži, da ni bila preiskava nnporjena tudi proti dijakorn in da so bili ti Ift price! Ti hinavci piscjo zdaj, da ni nihče nič hotel prizadetim dečkom, ti predrznoži pravijo zdaj v „Soči". „da. so zmedenci okoli farovških listov tako |n*(!vzeti hudohijo in falotstva, da si dr- zii"jo celo tako reči, kakor ohravnavni Kaj pa s Steletom? — Tako nas vprašujejo od vseh strani. Da hi vslrogli tern vprašanjem, obrnili smo se do „So- ße", prvič zaradi toga, ker jo ta list rnej drugem tutli glasilo „glasbenega pevskega drušlva", čigar pevovodja je Stole; drugic pa zaradi toga, ker jo „Soea" vzela patent na „Tutli I'rutlr1 in imajo- dino ona založniško pravicn do vseli publikacij, spadajočih v slroko „Tutti trutti"' in bi nas njon lastnik lahko ložil, ako bi mi posegali v njegove pravice. Mi nistno krivi, ako nani „SoOa" na to- zadevna vprašanja no da nobenepa od- govora ter se okoli loh vprašanj suee, kakor maček okoli vrele kašo. „Soca"' pravi namreč v svoji predzadnji številki, da jo „zaloga „lulli IVutlov" so velika". Ali jo res ta zaloga še tako velika, narn sicer ni znano, mogoče jo pa vendarle, (j;i j(> — rf.s velika, ker ni morebiti izključeno, da no bi znala ,.SocV' ninogo, mnogo pikanterij povedali celo o — — A. G—k-u, o kaki odlieni daini, o Dorčetu ild. ild. Pa mi ,.SočV o ten stvareb nn poprašujemo. Vprašamo jo le: kaj pa s S t e I o t o m, s pevovodjo „glas- beno-pevskoga društva", h kaleremu dru- štvu je „Soča" s svojimi trabanli tako noprestano priganjala našo mladino V „Soča" nain sicer oeita, da nekaj ,.pod- tikarno in lažomo in so radujetno v svoji ljubezni do bližnjega „nad nekim pone- srečenim elovekonr', pa ne ve revica, da, ko to pise, le ona sama podtika in laže; posebno ko nam očita, da so ra- dujemo nad nekim ponesrečenim Olovo- koin, o eemer so naši čitatolji popolnoma prepi'icani, da kaj tacega v našem listu niso čitali. Ali pa rnisli niorebiti „Soca"' spravili s takimi pojacadami s sveta stvari, ki niso podtaknono in zlagane? Ljudska opekarna v Itiljah na- preduje kaj vrlo. Znano je, da se je za zgradbo nove palace c. kr. okrožnega so- dišča v Gorici rabila opoka iz „Ljudsko opekarno". Kakor slišimo, bode ta zadruga sodaj oddajala vso opeko za zgradbo nove namestniške palace v Trslu. To je prva opeka iz Bilj, ki se bo rabila v vecetn številu pri zgradbah v Trslu. In vse to je dosegel — o joj Gabr^ek! — kurat Rojec. Poskusnja vin. — Poskužnja vin. katero priredi jntri c. kr. kmet. družba v Gorici, vršila se bode v spodnjih pro- storih botela „Union". Iz vseh vinorod- nih krajev Goriške, z Vipavskega, iz Brd, iz Soške dolino in s Kra^a poslano je bilo 800 vinskih uzorcev. Dotični odbor je preteklo soboto, nedeljo in pondeljek vse te uzorce pokusil ter jih odločil 47 za javno poskušnjo in sicer 25 uzorcev belega in 22 črnega. Pri tej svoji po- skušnji se je oziral na sposobnost vin za trgovino. Večina teh vin so doinače vrste, cepljene na arneriško podlago. C. kr. kmetijska družba je razposlala čez 500 vabil razniin vinskim trgovcem in sicer na Kranjsko, Koroško, Štajersko, na Dolenje in Gorenje Avstrijsko, na Solnograško, na Hrvaško, v Trst itd. Ako ni kak član kmet. družbe še vdobil vstopnice, obrne naj se do kmet. družbe. Kdor bi želel udeležiti se ban- keta, ki bode po poskušnji vin, naznani naj to usl.meno ali pismeno kmetijski družbi. Priliodnjc porotne obnivnave, ki se prično 23. prih. meseca, vršile se bodo že v novi justični palači. Najdcn dennr. — F'ri mestni ženski bolnišnici so te dni našli vecjo svoto denarja. Isti se nahaja shranjen pri tukajšrji policiji. Samonior. — Voeraj so našli v Gradiseu pri Soči mrlvo truplo nopo- znanega človeka, ki se jo zastrupil. Fri njem so našli nekaj slovenskih, nomških in ital. časopisov. Robec in sploh perilo je imel zaznamuvano s črkami G. K. Imel je rudečo brado in tudi take brke. Hazpisani ste zupniji v Jagerščah in v Renčah. Xovi most v Aveah bode se prih. nedeljo dne 25. t. m. popoldne oh 3. urah rIo esno blagoslovil in izročil jav- nomu prometu. Italijanska kultura. — Tisti Ita- lijani, kaierim v jednomer pojo slavo naši neodrešenci, pokažejo se povsodi kjerkoli nastopijo, prave in pravcate bar- bare. Tako se je pripetilo sredi tega me- seca pri delih železnice v Bohinju nekaj, kar popolnoma opravičuje to sodbo o njih. V dneh od 16. do 19. t. m. so vpri- zorili takozvani „Brunčeži" tri slučaje krvavega nasilstva rnej Slovenci. Jeden- krat so napadli tri Stovence z bodali in boksarji in ranili vse Iri tako nevarno, da utegnejo vai trije umreti. Prav za prav je jeden, ki je bil raboden, že umrl 20. t. in. v bolniSnici, tudi drugi, ki je bil zaboden. ie v veliki uftVAi'. marea 1Š90 W—G Ml. 31 vis. c. kr. nii- nislorslva nolranjili za-ivo. zino/.no slownskejja ila- li|an?k«\ura in lUMii-kr^a jr/.ika, Irr nekaj j kn.Ü^ovotlslva. — l'ismeu^ ponii'llu1 na ii:im' muMvnišivo ptu! >t. 7;». I Jakob Miklus, | tr^ovoc L losoin in opoko. zaUi^a ' vsakovi\stnt\i,ra tnlo^a in inol\ki^a \ ki'i'oskfija in kranjskc.u'a 1 o^n tcr I pohi.šlva, rakiM' itru^. vinskih po- so(i. sliskalniro za vino in sail.jo I vsaki> volikosti. kakor tudi krat- k(U'-;isnih i,uTor slnvor.skili ,.'.Uai'i- j janic" t. j. liiMiih in lrpiv/.nili ' ini/. i/. ti'ilcu'a losn, ki iniajo v zin>tf;ij tro- ali šfirulrlno \n>«- | ljisOo /. vriciK'i in kcnljavniriio lila^ajnii po na.jnovojši lavnonm obOinstvu v mestu in na dožoii svojo i trpovino jcdilne^a blaira n. pr. kavo : I S:"'1'^. Sandominu'o. Java. Ge.jlon. Porto- rito i. ilr. Ol.jo: Lueea. St. Angeln. Korfü. istcrsko in dalmatinsko. PcHrolcj v zaho.ju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1. '2. 3 4, ö. Več vrst ri/.a. MiljsvcOo prvo in druge vr.sle. namree po ',2 kila in od 1 fun tu. Tcstonino iz tvoruieo Žnidorsič & Valcnčič v II. Bistriei. Zvcplcnko družho sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdieevua mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovžčini. Vse blugo prve vrste. I'o jiošti se razpošilja v zabojekih 1 najinanjo po 5 K^. na vse kraje. Anton Pecenko Vrtna ulica 8 (ÜOKU'A Via Giardino 8 nrioornOa pnstna neia in črna vina \x vipavskih, furlanskih, briskih, dal- i matinskih in isterskih v i - { nugradov. Dostavlja na dorn in razpošilja po žclcz- nici na vst; kraje avstro-ogerske mouarliijo v bodih uii 5ü iitrov naproj. i\'a zahLovo pošilja tusli uzoree. Ccne zmernc. Postrežba poštena. ^ Prvti slovenska odlikovaiia krojaska dclavjiiea v dlorici. | Anton Kriisic N krojaški mojster in trgovec v Gorici N Vrtna ulica št. 26. A I] Izslolujo v?akovrslno rnožke oblekß po vsakcm kroju tor za vsaki A stan. Ina tudi bogato 2alogo domacega in angležkega sukna vseh vrst za f vsaki letni fas. Blago je iz najbaljših tovarn ter vedno sveže. | WV' I*4rvrlo Fani Drašček, aloga äivalnih strojev v Gorici ! Stolna ulica št. 2. ! Prodaja siroje tudi k na leden- Y .kc ali ! niesen ic fc o broke. SIroj i so | v/. prvih j toYiirn toi' najboljšCf knkovosli Fi'ipoi'oca se sliiv. - občinslvu. Odlikovana kleparska delavnica ~: Gorica, Ozka ulica st. I, u rnporoCa svojo kleparsko delavnico tn- zaloo-o kloparskih [ L izdolkov za kuhinjo iui.. im.-i /.aio-o žlebov vseh vrst za nove stavbe, J n/.nMiiKi |'ivski'l)lj;i istc» v nujkrajsoin t-iisu --- l'rcvzfMnu n;ivočila /.a vpe- I L ljavo strolovocLov, ludi poz-larcuih. — Uilelnjr pumpe za vodo. l'ri- h n\j:i vpcljavo VOde /. irvmi vsako vrstc. -- V lasliii /aluui ima stroje | Y za žvcplauie sodov i/. nnkam^a /clc/.a. skropilnico proti perono- ' k spori ponovljiMK1 po Wnnnirlovi scsiavi; meliovo za žveplanje grozdja * J ra/.nili sistemov itil. — ^j«^" Postrežba točnn. Cone zmernc! -ais I Ivan Bednarik priporoC'ji svojo a ¦ ¦ ¦ v (Jorici ulica Vetturini št. 3. Gostilna ,Viüarsißtta iu saäjarskßp drnStva za Bräa1 v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toei prislna b(>la in cnui vina iz drust- I veil" klcli. in punli^ainsko pivo. PosLro/o i z okiisnimi ji'ilili. — Na raz[»o!ago so I iih'vi /,a/.ivino in dvori.šče za kro^ljauje. j Za oliilcMi obisk se to[>lo priporoč-a - svojin rojakom ; Anton (Jcrbcc, I ^ostilničar. ' Naznanilo. ' Pudiiisaiiec. večlelni holelier v Puljii, naznanja.ni ' slavneinu občinslvu, da ; c-in otvoril svojo, po najno- K vcjših zahlevah uiejeno in opreniljono \ kavarno „Central", na Travniku. l X njej bo p. n. 'gg. goslom na vazpolago poleg . : treh biljardov tudi okoli 100 časopisov nnjrazličncjše '% vrsle. Zagolavljajc najskrljnejšo postrežbo v vsakeni } obzii'ii. prosiin Itlagobotne podpore z obiskovanjem ter C se bcleziin z vscin spošlovanjein ndani \ Filip Pecenko. |7 P. S. Ako kdo iziiHM.1 ^osp ni prejH naznanila, kiilci'ii sein i-azposiljal te dni. pi'osiin da nu j bla^oliulno ojtrosli. Koriiedic & Zr i jec v Goriei pred nailškofijo št. 5. "^S§; W^~ Via Caserma št. 15. Pvronospora škropilke najbolje vrsle in njih posamezne di'lc, ceftHnv tioäe, gumijeve trakove za. zeleno ccpljenjc r/-;//' /;/ rujave, zajamčene kakovosl.i. Pocinkane ograjnc mvL'ze in trujeva zica! '/.a ins :-f:i::' pnpoi'ocata svojo veliku zalo^o vseh ;-;;i\i,i;iii!i pulrcliščiii, kakoi1: cement, si