Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletni) % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nl.b/Ш VENEC ček. račun: Ljubljana it 10.690 ia 10.549 za inserate; Sarajevo štr. 75<>3 Zagreb št». 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni oredništva: dnevna ainžba 2*5» — nočna 299«, 2994 in 2050 izhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Nemški škoije: »Državo priznavamo v polnosti in nočemo stati ob strani pri delu narodne obnove, temelj države pa mora biti brezpogojno spoštovanje pravice, krščanske svobode in morale.« Državif kar je njenega, Boguf kar je božjega! Na grobu sc. Bonifacija, apostola Nemčije Kardinal Adolf Bcrtraiu, nadškof vratisiaveki, predsednik konference nemških škofov v Fuldi, ki je izdala znamenito pastirsko pismo Nemški škofje so se namenili izdati 12. junija kot sad konference ob grobu sv. Bonifa- ! cija v Fuldi skupni pastirski list, v katerem hi se še enkrat, jasno in precizno izrazilo stališče katoliške Cerkve do novega političnega režima j v Nemčiji in kjer bi se javno izpovedale tudi j nekatere želje katoličanov. Ker pa se je zgo- i dilo, da so nekateri deli pastirskega pisma prišli v javnost pred imenovanim datumom in povrhu še čisto potvorjeni in deloma tudi neresnični, je nemški episkopat predal pismo javnosti že 10. junija, tako da ga mi danes lahko ponatisnemo v glavnih posnetkih. Škofje začenjajo svoj pastirski list, naglašajoč potrebo, da se v novem času, ko se iščejo državi novi temelji, vsak katoličan pravilno usmeri. Te smernice so sledeče: Prava ljubezen do domovine Ce primerjamo sedanji čas s komaj prošlo dobo, vidimo, da je nemški narod postal še bolj samozavesten kot preje. Mi katoliški škofje ne bomo napravili napake, da bi narodno prebujenje podcenjevali, ker vidimo v narodu in domovini neprecenljive naturne vrednote in v pravi, urejeni ljubezni do domovine krasno od Boga izvirajočo moč, ki je tvorila vse junake starega in novega zakona, pa tudi Zveličarja samega. Z vso notranjo prisrčnostjo je Zveličar visel na svoji domovini in na svojem narodu in objokoval usod» svetega mesta. Ljubezen do domovine je v krščanstvu tudi v časih najhujšega preganjanja obdržala neoskrunjeno svojo prcdpravico do danes. V tem pogledu nam ni treba nobene obnove, mi bomo samo nadaljevali to, kar 4ШО dosedaj vršili kot visoko krščansko dolžnost. Toda kot kristjani tudi ne bomo pozabili, da obstoja nad narodom in nad domovino še naravna in krščanska skupnost vseh narodov sveta, ki tvorijo božji svetovni imperij, ki ga je Zveličar, brez razlike jezika in rase, objel v svoji odrešilni ljubezni. Katoličani in avtoriteta Škofje nato govorijo o avktorlteti, ki se v dobi, ki jo preživljamo, bolj podčftuje kot v prošlosti. Pravilno se poudarja — pravijo škofje — če posameznik izgubi izpred oči blagor uKiipnosti ali postavlja samega sebe za merilo skupnega blagra, potem se sicer lahko ustvari neka mehanična skupnost, a nikdar nc ona ljudska družina, ki edina more zasigurati blagor celokupnega naroda. Tudi glede tega se nimamo katoliki ničesar učiti, kajti ravno v katoliški Cerkvi obstoji največ smisla za avktoriteto, ker katolik vidi v avktoriteti odsev božje oblasti nad človeštvom. Pokorščina je pri nas čednost. Toda mi sinemo pričakovati tudi, da državna oblast sledeč lepemu zgledu cerkvene avktoriteto ne bo kratila svobode človeka, a'o toga splošen skupni blagor no zahteva, in da bo --ftkemu državljanu pustila, kar jo njegovega, lastnino, čast in svobodo. Vsaka zloraba avktoriteto vodi do njene veške duše, da sc no zapostavljajo duhovno potrebo, da se no zanemarjajo nedeljsko dolžnosti in da se dopušča, da se v neskaljeno čistost našo vero zanose nered in nemir kot pnslodira interkonfesiunal-noga sožitja in da stalno in nenadzorovano mešanje dobrih s slabimi no »bledi krščanskih moralnih načel. Državna oblast tudi nima pravico pusegati — pod izgovorom, da h»čo narod okrepiti — v zakone življenja, ki jih bi prod Bogom, ki jc edini gnspn-dar človeških življenj, no mngla zagovarjati. Ak» torej državna »hlast želi, da so most» raz-drtosti naseli v naši državi skupnost in strnjennst, potom h» v nas katoličanih našla razumne in tudi požrtvovalno pomočnike. Samo mi smo in ostanemo mnenja, da se narodno edinstvo no da doseči samo s krvnim edinstveni, ampak predvsem in v prvi vrsti z edinstvom duha in svetovnega naziranja. Vedno pnudarjanje »plemena« (rase) je v toliko pogrešil», ker odpira pnt mnognkatoriin krivicam in vsled tega obremenjuje krščanskn vest. Kaknr prej. tako volja tudi danes za vsak» socialno skupnost. da jo namreč »pravica temelj vsega ljudskega hlagra«. In ta pravica so mora raztezati na vso, na drugnkrvne, na nasprotnike, na politično drugače misleče. Neobhoden predpogoj za to je vera Avktoriteta in pravim pa zahtevata, ako so 1 sploh hočeta razvijati, kot neobhoden predpogoj I ver«. Mi smo veseli, da so so vodilni možje v državi v tem pogledu čisto jasno izrazili, da hočejo svoje dol» zgraditi na krščanstvu. Torej konec jo zastrup-Ijevanju naroda po brezbožni propagandi, pn ne-moralni poplavi, po h»ljševiški demagogiji. V spomin tnrej na stoletn» veličin» nemške zgod»vine so bo nov nemški r»d zopet nasadil na krščanska tla in iz krščanstva zajemal predpogoje za svojo veličin». Toda kaj zahteva to krščanstvo? Mi smo pnnnsiri na sv«j rod, ponosno se priznavamo za Nemce, sm» pripravljeni dnprinosti za ljudstvo in I za domovino tudi največje žrtve, toda zaradi toga no pozabljamo, da smo tudi člani velike svetovno katoliške edinice, ki ima svnjega vodjo v Kristusovo in namestniku v Kiniu. V to edinic» sm» tak» notranje vraščeni, da bi vsak poskus, da sc nas iz nje iztrga, mnrali smatrati za zločinsko vmešavanje v naše najsvetejše pravice. Zvest»ha do sv. »četa je ghibnkn vkoreninjena v srcih nemških katolikov in prežeti te ljubezni, vain kličemo, dragi nemški verniki. ohranite to zvestob», nosite v svojih srcih neskaljen» srečo, da smete biti in ostati otroci katoliške Cerkve! Cerkvi svobodo! Toda vera in Cerkev se lahko razvijata le, ako se jima dovoli ona svoboda, ki je za izpolnitev nju-j nih nalog potrebna. Cerkev je po svojem izviru, p» svojih ciljih in sredstvih popolna organizacija, ki ne sprejema pravice do obstoja in do dola šele od države, ampak naravnost od Boga. Samo, če jc Cerkev svobodna, bo zmožna deliti sv»j materin blagoslov narodom in državam. Voditelji nemške države naj t»roj nc pozabijo, da delaj» v lastnem interesu in v interesu države same, ako katoliško Cerkve ne smatraj» za podvržen» deklo, ampak za božjo sil», ki človeka v vesti in pod kaznijo greha veže na državljansko ilolžnnsti in ki j« je torej treba spoštovati. Zgodovina nam jo nudila neštet» zgledov, da so razni p»skusi »državnih cerkva« 110 j samo delovanje Cerkve, ampak tudi dol» države nevarno ovirali in počasi pripravljali zloin, ki je državo zrušil p»d lastnimi razvalinami. Svoboda v javnem življenju Co pa naj Cerkev razvija svoje plodnnnsn» živ-! Ijonje, pa ni zadosti, da jo notranje svobodna, ampak : sc ji m»ra pustiti tudi vsa svoboda v javnem udej-stvovunju. Cerkev mora vso zasebno iu vso javno življenje no samo doseči, ampak ga tudi s svojimi oživljajočimi nauki prekvasiti. Soie potem postane harod krščanski narod v pravem pomenu besede. in pokristjanjenje začenja v družini, pri vzgoji mladine. Zatu smatramo, da je interkonfesionalna vzgoja, ki versko vzgnj» različnih ver mod scb»j meša, kvarna in nedopustna. Na ta način se no vzgajajo verski in državljanski značaji. Zato mora država skrbeti, da bo verska vzgoja skrbna zavarovana in da hud» na razpolag» tudi učne moči, ki i s» izšlo iz verskih šol, da b»d» moglo versk» vzgojo ; v šolah pravilno vršiti. Naša dolžnost je, da ustva-I rim» značaje, trdne verske značaje in ne ljudi, ki so indiferentni napram največjim resnicam, kajti le taki značaji, vliti iz eno celice, bodo tudi dobri državljani. Лко bi se po nesreči skušal» vzgajati versko indiferentne državljane, kako se naj pa dr- oslabitvo in vsaka krivica, ki j» st»ri državna oblast žavna oblast potom zanaša, da bodo državljansko nli, kor je prenapeta, ali pa. ker pusti svojim podrejenim »rgannni preveč samovoljnosti, se mora maščevati na državni oblasti in tudi na državni skupnosti. Temelj države ie pravičnost Mi katoličani moram» pozdraviti tudi cilje, ki si jih jc postavila nova državna »hlast. Prav je. čo so našemu narodu vrne svnlmda in se mu pribori častno mesto, ki mu v družini narodov gre. Toda pri tem izrecno poudarjamo, da nam jo vsaka maščevalna politika tuja in da se zgražamo nad za-mislom kakšno svetovne vojne. Dobro jo tudi. čo se nova državna oblast trudi, noiuški narod moralno in fizično »zdraviti in «kropili. kor ti rilji ležijo vsi v naših starih katoliških smernicah. Naša mladina se nuira v dolu, v vesolju 'In dola moralno in telesu» »krepiti, da so lin mngla koristil» včlaniti v narodu» skupnust. Seveda moralno pri toni dvigniti svoj glas in zalite>uti, du нај sc iiikar uloji-r teles* lie postavi nad Uiajror člo- in čisto drugo oiljo, ker j« uvrsti v nadnaravna sredstva ia človeško poevečevanje. Tudi tel» jo «d B»ga in telesu no uinreni» l»fiti od dušo. Svoboda tiska Isto svobodo zahtevajo škofje za stanovske in karitativne organizacije, ker posega Cerkev bolj kot kdorkoli ravno v izoblikovanje stanovskih vrlin in ker je Cerkev ponadnaravila ono, kar posvetna oblast priporoča pod imenom socialnega skrbstva. Katoličani imenujejo to ljubezen do bližnjega kari-tas in so dali s tem svetu najmočnejše orožje za ublažitev vseh socialnih težav. Seveda so morali škofje postaviti tudi zahtevo po svobodi katoliškega tiska. Cerkev — tako poudarjajo — se no smo »dreči modernemu dušnn-pastirskemu sredstvu katuliškega tiska in nuira zn njega zahtevati vsaj nn» moril» svobode, ki ji omo-g»ča. da potoni tiskano besede vzgaja in utrjuje, da uči in popravlja, da izravnava vse, kar je brezver-ski tisk pokvaril ali pnvndonil. Katoliški tisk jo hit 1 vedno državotvoren, vodno državi udan in knnstrnk-tiven. ker je v svojih vrstah vodn» poudarjal in (iinva poudarjal krščansko »snovno smernico vsega socialnega življenja, t» jo podrejenost takoniti obla sti in ljubezen do sndržavljana. Stati ob strani .. . Nemški škofje takole končujejo svoje pismo: »S temi jasnimi izjavami sm» podali svojo izpoved. V njej »i nič pridržanega, nič zamolčanega, nič prikritega. Mi držav« priznavam» v polnosti in ni-kak«r nočem«, da hi ji odtegnili silo krščanstva. Ce bi šo nadalje stali oh strani, ali čo Iii hoteli biti napram državi robi nasprotni. Iti t« moral« hiti uso-dopuln» za Cerkev in za državo. Seveda verujem», da je marsikaj, kar se nam ni zdel« prav v prošli d«hi, lo proluidon pnjav in da h« v toku razvujn padi» na dnu in da h« zavladal» pravičnost tudi napram «iiiiu. ki h« morali zaradi izravnalnega procesa prenašati ninog» iiozasluionoga trpljenja. Mi upam«, da b« izginil« tudi sovraštvo knt gibalo reform v javnem in zasebnem življenju države. Mi upam», da so h« v«diteljoin nemškega narnda pn sročil« zatreti vso iskrico, i* katerih hi mogli za-plamteti uničujoči p»žari, ro hi noprovidnnst nad-vladala. Trdil» vkoroninjeni v nemška lia svoje domovine, iriin« iraščoni v skal« st. Petra, dajem» lui katoličani svoje rnke vsem bratom k složnemu sodelnvnnju. Obnova nemškega narnda naj se vrši v imenu križa in naj h« zopet križ, na katorom nas je Zveličar »drošil, krona našega novega narndnoga rojstva!« Borba med Avstrijo in Nemčijo Zopet zločinski napad Čedalje IjutejŠO dnlžnnsti vestno in zvesto izpolnjevali, ako so zbrisali v sebi moje verskih obveznosti? Svoboda mladinskih društev I Tudi p»tem, ko je državljan zapustil šol», jo j potreben nadaljnjo vzgnje, ki mu jo dajo cerkev. Ce bi Cerkev hotela «draščenoga človeka prepuščati samemu sebi. bi zanemarjala svoje najosnovnejše I nalogo, iz teh razmntrivanj s» se razvilo našo mladinske organizacije, ki s» v prošlosti igralo tak» »dlicii» vlogo. Mi nočemo mladino iztrgati iz narodno skupnosti in jo zajeti v postransko skupine z lastnimi političnimi cilji, ampak mi hočem« t« nilailin« vzgajali v krščansko značaje, mi j« hočemo napotiti na krščanska dirkališča čednnstnega življenja. kjer se vzgajaj« šolo pravi državljani. Ce kil« ugovarja, da sp»rt in telovadba nimata ničesar »praviti s cerkvijo, potoni pnzahlja. da obseg« cerkev vso življenje kristjana brez izjemo In rsivii« cerkev lahko da telesni vzgoji čittU» druge temelje Hitler ne pozna oziroo Izgon U/asserbecfta Berlin, 14. junija, ž. Po nalogu pruskega ministrskega predsednika Gôringa je bil davi ob 4 aretiran v svojem privatnem stanovanju svetnik avstrijskega poslaništva, ki opravlja obenem službo tiskovnega atašeja avstrijskega poslaništva v Berlinu, dr. Wasserbeck, ki deluje na tem mestu že polnih 10 let. Davi ob 2 je zasedel oddelek državne policije hišo, v kateri stanuje dr. Wasserbeck, neki policijski komisar pa je pozvonil na vratih njegovega privatnega stanovanja. Šele, ko se je dr. Wasserbeck javil izza vrat, mu je sporočil, da je njegov ujetnik. Dr. Wasserbeck, ki se že 10 let nahaja na tem mestu, in kateremu jc nemška vlada pri njegovem imenovanju dala agre-ment, je izjavil komisarju, da ga ne more pustiti v stanovanje, ki uživa pravico eksteritorijalnosti, temveč da bo o vsem obvestil svoje predpostavljene. Dr. Wasserbeck je takoj telefonično obvestil o tem dogodku avstrijskega poslanika v Berlinu, inž. Tauschitza, šefa za tisk pri avstrijski vladi, poslanika Ludvika in samega avstrijskega zveznega kanclerja dr. Dollfussa v Londonu. Dr. Dollfuss je sporočil dr. Wasserbecku, da naj ne zapusti svojega stanovanja in da naj se pokori le sili. Ob 4 zjutraj je pruski ministrski predsednik Goring ponovno izdal nalog za aretacijo dr. Wasserbecka Pred njegovim stanovanjem se je ponovno pojavil policijski komisar in ga pozval, da mu idprc. Obenem mu je zagrozil, da bo s silo odprl vrata, če se ne pokori njegovemu povelju. Nasilnežu je nato dr. Wasserbeck odprl vrata, nakar ga je policist v njegovi spalnici aretiral in ga z močnim policijskim oddelkom odpeljal na policijo. Pruska vlada o tem dogodku ni izdala nobenega komunikeja. Iz krogov narodno-socialistične stranke pa se čuje, da je ta aretacija izvršena radi tega, ker je avstrijska oblast aretirala v Linzu nemškega narodnega poslanca dr. Habichta, ki da jc istotako tiskovni ataše pri nemškem poslaništvu na Dunaju. Avsfrif'a ni hrštla mednarodnega prava Dunaj, 14. junija, ž. Na merodajnih mestih izjavljajo, da avstrijska vlada z aretacijo dr. Habichta ni kršila mednarodne pravice priznanja eksteritorijalnosti diplomatskih predstavnikov inozemske države in sicer radi tega, ker dr. Habicht ni bil član nemškega poslaništva na Dunaju. On je prispel v Avstrijo po izrecnem nalogu nemškega državnega kanclerja Hitlerja. Takrat so nemški in avstrij-sk i narodnosocialistični časopisi poročali, da je prispel dr. Habicht v Avstrijo kot »Landesfiihrer« narodno-socialistične stranke v Avstriji in da je neposredno podrejen in odgovoren Adolfu Hitlerju. Dr. Habicht se je v Avstriji bavil z organizacijo in vodstvom narodno-socialistične stranke in ; je v tem svojstvu dvakrat obiskal zveznega kanc-j lerja dr. Dollfussa, kateremu je izrecno zatrdil, da I je samo on pooblaščen od nemške narodno-socia-J listične stranke, da vodi pogajanja z avstrijsko vlado v njenem imenu. Dr. Habicht je bil stalno v Linzu in ni imel nobenih zvez z nemškim poslaništvom na Dunaju, kjer dr. Habicht tudi ni opravljal nobene službe. Ko so se pozneje razmere radi nesramne agitacije narodnih socialistov v Avstriji nekoliko spremenile in je zavladala ostra atmosfera, je dr. Habicht čutil, da bi lahko kot tujec prišel v konflikt z oblastmi, so ga naenkrat začeli narodno-socialistični časopisi nazivati »atašeja tisk a«, o čemer pa avstrijski vladi ni bilo nič znanega. V tej smeri je avstrijska vlada vprašala nemško poslaništvo na Dunaju, ki jc sporočilo, da je dr. Habicht imenovan za tiskovnega atašeja pri poslaništvu, kar pa avstrijska vlada s posebnim dopisom ni vzela na znanje, ampak jc njegovo imenovanje odklonila zaradi agitacijske delavnosti v Avstriji. Radi tega po obstoječih mednarodnih pravilih dr. Habicht ne more uživati pravice eksteritorijalnosti. Glede dr. Wasserbecka naglašajo, da je posla-niški svetnik in da je bil vedno uradnik zunanjega ministrstva in kot tak pravi član avstrijskega poslaništva v Berlinu. Nemška vlada pa ie njegovo imenovanje tudi vzela na znanje Dr. Wasserbeck je samo iz varčevalnih razluguv upiavljal obene-v tudi službo tiskovnega atašeja. Fašistični zločinci ne mirujejo Dunaj, 14. junija, ž. Okoli polnoči so se vračali z nekega heimwehrovskega zborovanja trije mladeniči. 23 letni Alojz Siesenbock je imel heimwehrov-sko uniformo. Nenadoma sta ga druga dva mladeniča napadla in oddala nanj dva strela iz revolverja. Ena krogla je zadela Siesenbocka v stegno, druga pa v hrbet ter mu ranila hrbtenico. Atentatorja sta takoj nato skočila v neki avto, ki se je nahajal v bližini ter pobegnila. Takoj nato je pričela policija zasledovati avto z drugim avtomobilom, vendar pa se je avto, v katerem sta se vozila atentatorja, kmalu izgubil. Nekaj pozneje je prišel na policijo šofer prvega avtomobila ter izjavil, d« je vozil dva mladeniča v Prater, kjer sta mu plačala, nato pa pobegnila v gozd. Ker se mu je zdela zadeva sumljiva, je prišel na policijo. Radi tega m drugih napadov je policija izdala danes naredbo, po kateri bodo od danes naprej opravljali varnostno službo v zunanjih okrajih motorizirani policijski oddelki. Dollfussu se ne mudi domov Nemčija bi se rada poravnala ? London, 14. junija, tg. Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss je podaljšal svoje bivanje v Londonu za en dan in se bo z letalom vrnil na Dunaj šele v četrtek. Pri večerji, katero je včeraj zvečer priredil avstrijski poslanec baron Frankenstein, ie bilo med številnimi domačimi in tujimi gosti opaziti tudi nemškega zunanjega ministra barona Neu-ratha, kar se smatra kot znak, da se Nemčija želi z Avstrijo spraviti, nemškega poslanika von Hosch» in vso italijansko delegacijo s poslanikom Gran-dijem na čelu. Avstrijski zvezni kancler je imel neprestano razgovore z angleškimi vladnimi krogi in z drugimi vladnimi činitelji evropskih držav, ki so sedaj zbrani v Londonu. Dr. Dollfuss uživa povsod splošne simpatije. Angleški zunanji minister Simon posreduje med Avstrijo in Nemčijo, da bi se poravnal njun medsebojni spor. Zadnje vesti: Hitlerjevci demonstrirajo naprej Dunaj, 14. junija, tg. V Linzu aretiranega deželnega inšpektorja i'-' državnega poslanca Teo Habichta so izročili sodišču. V protest proti aretaciji je Habicht začel stavkati z gladovanjem. Včeraj zvečer in danes dopoldne so bile pred sodnim poslopjem v Linzu velike demonstracije narodnih socialistov. Množica je zahtevala, da sodišče izpusti Habichta. Morali so priti močni oddelki policije, da so z gumijevkami izpraznili prostor pred sodiščem. V Modlingu pri Dunaju je tudi prišlo včeraj zvečer do narodno-socialističnih demonstracij. Ker je bila policija proti njim brez moči, so z Dunaja poslali policijsko pomoč v avtomobilih. Policija in orožriki so z nasajenimi bajoneti izpraznili ulice in aretirali več oseb. V raznih avstrijskih mestih je bilo aretiranih več narodno-socialističnih voditeljev in mandatarjev, med njimi več zdravnikov, odvetnikov in vpo-kojenih višjih častnikov. Med osebami, ki so bil» aretirane preteklo noč, |e tudi 12 mladih moških, ki pripadajo neki narodno-socialistični teroristični skupini. Ta skupina je po izpovedbah prič ht po drugih indicijah prav posebno obtožena. V to skupino spada tudi nekoliko nemških državljanov, ki so osumljeni, da so organizirali bombne atentat« zadnjih dni, odnosno da so se jih celo udeležili Policija upa, da bo mogla še tekom večernih ur pojasniti bombne ater.Jate. IVosserbech in Habicht izgnana Dunaj, 14. junija, ž. Davi je zvezni kancler dr Dollfuss telefoniral iz Londona in dal potrebna ni-vodila v zvezi z aretacijo dr. Wasserbecka. Dr. Habicht bo menda še danec izgnam čez avstrijsko I mejo. Dr. Dollfuss se bo jutri dopoldne vrnil г j letalom iz Londona na Dunaj. Pariz, 14. jumja. AA. Iz Berlin« poročajo' Waeserbàcka, ki ga ie policija ponoči »retirai», »o . davi za represaltjo zaradi aretacij« Habicht« n-i ait čez meto. Seia Narodne skupščine Posledica in odmevi pakta štirih: Pavlic za Cerkev a naše škole m Debata o agrarni reformi Belgrad, 13. jun. 1. Za današnjo sejo narodne skupščine je radi važnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, vladalo v vseh političnih krogih -eliko zanimanje. Skupščinska seja je bila napovedana za 9. uro. Že pred to uro je občinstvo za-dlo \ .se prostore na galeriji. O zakonskem osnut-tu o spremembah in dopolnitvah agrarnega zakona i- je razpravljalo tudi v vseh poslanskih klubih. ,'ako bi se morala pričeti skupščinska seja že ob », občinstvo pa je moralo zapustiti svoje prostore sa galerijah, ker se je namesto skupščinske seje rršifa seja poslanskega kluba JRKD, na kateri se e znova pretresalo vprašanje sprememb agrarnega гакопа, ker so sc v zadnjem trenutku pojavile no-v e težkoče. Seja poslanskega kluba JRKD je trajala polne tri ure, lako da sc je pričela skupščinska seja šele opoldne. Po" raznih interpelacijah so prešli na dnevni red, na dcbaio o poročilu odbora za proučevanje zakonskega osnutka o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Besedo je dobil poročevalec večine poslanec dr. Auer, ki je v svojem daljšem govoru naglašr.l, da se sedanji zakonski načrti o spremembah in dopolnitvah posameznih predpisov •preminjali in dopolnjevali s tremi zakonskimi načrti. S sedaj predloženimi zakonskimi osnovami je radi tehničnih težkoč razdeljena materija na dva zukonska načrta. V spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, ki je sedaj na dnevnem redu, jc zadržana aiaterija prejšnje zakonske osnove. Spremembe so .amo v pogledu diferenciranja. Dočini določa stari zakon obveznice agrarne banke, je februarski zakonski osnutek določal državne obveznice, seda-raji zakonski osnutek pa določa OD DRŽAVE GARANTIRANE OBVEZNICE r istimi obrestmi in istim amortizacijskim rokom. Nadalje je razlika v § 28 tega zakona, kjer se govori o odškodnini in o ekspropriaciji zemljišč na podlagi či tih katastrskih dohodkov. Tam je rečeno da odškodnina določa na ta način, da se r iri kai :i.-ki dohodek zemljišč razmeji <•' • . RAZREDA KATASTRSKE BONITETE, . • <»/•■ » kronah, pomnoži s ključem 120, a za îi'ts. i plačajo vodni doprinos, s ključem it/0 fako dobljena v.sota je dinarska cena za prvi razred agrarne occniivc. Drugi razred ie nižji za 20 od»t., Iretji za nadaljnjih 20 odst., četrti pa je za 50 odst. nižji od vrednosti tretjega razreda. Neka; sprememb je tudi v amandementih. NEKAJ STATISTIKE Poslanec Auer se je v nadaljnjem svojem govoru podrobno bavil z agrarnimi odnošaji v raznih pokraiinah naše driavu ter rekel, da so v severnih krajih po končani vojni ostala stara fevdalna posestva, i.jer je imelo 840 veleposestnikov nad 2 milijona katastrskih jutrov zemlje. V Hrvatski in Sloveniji jc imelo okrog 180.000 kmetskih družin približno 225.000 katastrskih jutrov zemlje, a na drugi «trani je okoli 1000 posesinikov з posestvi preko 100 katastrskih julrov imelo skupaj 750.000 katastrskih jutrov zemlje. Poleg vsega -e v severnih krajih okoli 60.000 kmetskih družin, ki spicli nimajo zemlje. HUD NAPAD POSLANCA TRBICA. Za dr. Auorjem je podal poročilo v imenu manjšine poslanec Vasilije Trbič, ki je v svojem govoru protestiral proli temu, da je za ta zakonski predlog zahteval kmetijski minister nujnost, ker » tem hoče samo zamašiti usta narodnim poelan-cviri, da se. ne morejo podrobneje izraziti o tem važnem zakonskem osnutku. Trbič je potem zakon liudo kritiziral in dejal, da je veliko število narodnih poslancev, ki sc lahko obdržijo na svojih mestih samo v tem slučaju, če se ta zakon sprejme. Te besede poslanca Trbiča so i>evzro?ile v skupščini burne proteste. Poslanec Trbič je po-/.val narodno skupščino, naj ne sprejme predloženega zakonskega osnutka. MINISTER POJASNJUJE. Za poslancem Trbtëem je govoril kmetijski minister dr. Tomnšič. ki je v svojem govoru izjavil, da ima sedanji zakonski osnutek za nalogo, dn s popolni nekatere nedostatke odredb prejšnjega zakona. Minister Tomašič je izjavil, da so glavna načela novega zakonskega osnutka obsežena v sledečem: Pri agrarnih subjektih se obdrži ustvarjeno iaktično stanje, da se izognemo reviziji % vsemi neprijetnimi posledicami. Pri agrarnih subjektih ostanejo skoraj i'ta načela, ki bila obsedena in sprejeta v zakonu od 19. junija 1931. Rasen tega je sprejeta nova uredba, na podlagi katere se daje Privilegirani banki prednostna pravica do onih zemljišč in površin, ki bo po črlanju klavzule prepovedi odtujitve prodajala zemljišča agrarnim in terosentom. Dr. Tomašič je nato obširno govoril o kolonizacijskem fondu in o ekspropriaciji veleposestnikov, liadi preskrbe dobrovolj-rev je država prisiljena utrpeli manco okroglo 27.000 (katastrskih julrov. ki jih mora plačali v obveznicah. Finančni efekt tega manca znaša 44.5 milij. Din. Za kmetijskim ministrom dr. Tomaši-■em je obširno govoril in branil predlog večine dr. Slavko Sečerov. Ob pol 2 je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 4 popoldne. Prvi je dobil besedo dr. Gjuro Leušič, član narodnega kluba dr. Preke. Dr. Leušič je v svojem daljšem govoru obširno in odločno branil pravice jugoslovanskega episkopata in je proti predloženemu zakonskemu osnutku. GOVOR POSLANCA PAVLICA Za poslancem Lcušičem je dobil besedo slovenski poslanec Alojzij Pavlic, ki je istotako zelo dolgo in dobro utemeljeno govoril. Agrarni zakon, katerega je minister za kmetijstvo predložil narodnemu predstavništvu, ni takšen, da bi imel v resnici za cilj likvidacijo agrarne reforme, ampak ustvarja NOVO AGRARNO REFORMO. Ta novela temelji nn mednarodnih sporazumih, na katere je kraljevina Jugoslavija 20. januarja 1930 pristala in se obvezala, da bo do 20. julija 1931 uzakonjen definitivni zakon o likvidaciji agrarne reforme. Ta sporazum je bil s strani naše države ratificiran z zakonom od 27. maja 1930. V smislu teh obveznosti je bil proglašen zakon o likvidaciji agrarne reforme. Zakon je definitiven in se ne more več menjati in po pravilniku, ki je izšel v »Službenih Novinah« 18, junija 1932 št. 61, bi morala biti agrarna Teforma 18. februarja 1933 končno izvršena. Dunajska vremenska napoved: Menjaje, po večini pa zelo oblačno. 5c vedno nevihte. med Francijo in Italijo POSL. PAVLI č GRAJA IZVEDBO AGRARNE REFORME V SLOVENIJI Videli smo pa, da še ni, temveč, da je bil v proračun za 1. 1932-33 vnešen § 75, s katerim se odobravajo sklepi ministrskega sveta samo z označbo dotičnega akta brez navedbe, kaj te številke vsebujejo in kako se je izvršila ekspropriacija gozdov v dravski in savski banovini. Ekspropriacijo je izvršila začasno gozdna uprava, ki je — tako je trdil govornik — v dravski banovini v bivši mariborski oblasti postopala protizakonito, v bivši ljubljanski oblasti pa proti volji agrarnih interesentov, pa tudi proti volji pristašev JRKD. Prav je, je dejal govornik — da je kralj 1. 1918 po osvoboditvi in zedinjenju dejal, da je zemlja kmetova in božja in nikogar drugega. Prav je, da dobi zem- ! ljo in jo obdeluje, posebno, da dobi njive, paš-nike in livade, kmet, in nihče ne bi ničesar imel proli [ temu, čc bi se na veleposestvih madjarskih in ev- : strijskih grofov in baronov pravilno izvršila agrarna rciorma in bi se zlasti ob naših mejah postavili ta- j koj graničarji iz vrst poštenih Slovencev, Hrvatov in Srbov, Drugega mnenja pa sem jaz — je dejal ; poslanec Pavlič — in z menoj vsa poštena javnost glede gozdov, ki ne smejo priti ped agrarno reformo, kakor jo predlaga kmetijski minister lako sedanji Tomašič kakor tudi prejšnji Demetrovič, Žalostno bi bilo, je dejal Favlič, čc bi jaz kot zastopnik malega človeka branil veleposestnike, ki so tisočletja mučili našega kmeta in ga izkoriščali, vendar pa sem mnenja, da se mora agrarna reforma izvesti lako, DA SE OBVARUJE GOZDNA INDUSTRIJA, da ne bodo naši lepi gozdovi izsekani in dn ne bodo naši hribi po.stali gola pusta skala. Nisem prerok, vendar pa laiiko trdim, da po tem zakonskem osnutku no bodo ,;aičiteni gozdovi in naša gozdna industrija, kajti na tisoče delavcev bo ostalo brez kruha. Ta agrarna reiornii» — je dejal poslanec — bo koristila geomelrom in odvetnikom, politično korist pa bodo imeli tudi nekateri poslanci, nobene koristi pa ne bo imel od lake reforme,, ne slovenski, ne hrvatski, ne srbski kmet, NAJMANJ PA MALI ČLOVEK. Zlasti pa nasprotujem zakonskemu predlogu zato, ker obsega ag'.arna reforma ludi cerkvena posestva, ki so last naših državjlanov, lako srbsko-pravoslavne kakor tudi katoliške cerkve. S tem ho ta agrarna reforma zadnji težki udarec srbski pa-triarhiji in težak udarec rimsko-katoliški «adškofiji \ Zagrebu in škofij v Ljubljani in Djakovti. Dejstvo je tudi, da se ekspropriirajo gozdovi samo v dravski, savski in le v enem delu donavske banovine, torej samo v prečanskih krajih, med iem ko se v drugih krajih, kjer so državni gozdovi, ekspropriacija ne bo izvršila. NEDUHOVIT MEDKLIC POSLANCA PUSTO-SLEMŠKA Govornik jc nadaljeval: Po pariškem sporazumu in netlunskih konvencijah so od agrarna reforme izvzeti avstrijski, italijanski in madjr.rski baroni in groii, medlem ko sc uničuje narodna kultura in religijozno delo tako pravoslavne kakor tudi katoliške cerkve. (Poslanec Pustoslemšek vpada: Pravoslavna ccrkev jc nacionalna, rimskokatoliška pa je italijanska!«) Vprašam vas, gospodje poslanci, ali jc !o nagrada za narodno delo srbske patriarhije? Ali je to nagrada za Strossmajcr-jevo delo za jugoslovansko zedinjenje? Ali jc to nagrada za nacionalno delo velikega mecena in rodoljuba Jegliča, da se sedaj eksprepriira gornje-grajsko posestvo? Ali se s tem ne vodi v naši državi kulturni boj? Zato bom jaz kot slovenski poslanec in duhovnik hranil cerkvena posestva. ZASLUGE SLOVENSKE KAT. CERKVE V svojem nadaljnjem govoru navaja poslanec Pavlič točne podatke, kaj vse so storili visoki duhovniki za kulturo in narodno zavest. Pavlič se js posebno dolgo mudil pri škofu Strossmajerju ter dokazoval, koliko denarja je škof da! za kulturne in narodne svrhe. Navedel je tudi točno, koliko denarja jc dal raznim kulturnim društvom tudi v Sloveniji. (Slovenski poslanci vpijejo: Pa Stross- ! majer ni bil klerikalec! Bil je proli jezuitom!«) Pavlič ej nato pričel govoriti o školu Jegliču in izvajal: Kdo r,c ve, da je veliki škof Jeglič ustanovil prvo slovensko gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano s škofijskim premoženjem, da je dal tiskati prve slovenske knjige in da ;e škof Wolii izdal prvi slovensko-nemški slovar. Kdo ne vc, koliko siromakov podpira samostan v Plcterjih, posebno v času današnje težke gospodarske krize. Kdo ne ve, da so slovenski škofje od Slomška preko Jegliča in Mahniča darovali vse svoje premoženje za kulturne in nacionalne namene? Za posl. Pavlicem je dobil besedo poslanec Misirlič, ki je istolako govoril proti predloženemu zakonskemu osnutku. Kot zadnji govornik je nastopil poslanec dr. Ivan Lončarevič, ki cj v svojem skrbno izdelanem in krasnem govoru podrobno orisal razmere v naši državi. Obširno se jc bavil tudi z načinom, kako se je izvajala agrarna reforma v Sloveniji, da so se vršile nepravilnosti :td. Prešli so na glasovanje. Za predloženi zakonski osnutek o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih je V načelu glasovalo »62 proti 15 poslancem. Nato je pri končnem glasovanju v podrobnostih glasovalo za zakonski osnutek 150 proli 2 poslanccma. Druga točka dnevnega reda jc bil pretres zakonskega osnutka o agrarnem zakonu za južno Srbijo, ki jc bil ludi sprejel v načelu in podrobnostih, Seja jc bila nato zaključena. Prihodnja seja sc bo sklicala pismeno, Huda nevihta v ZaQvebu Zagreb, 13. junija, ž. Danes popoldne ob treh jc bila v Zagrebu strašna nevihta. Utrgal sc jc oblak. Ogromne množine vode so padle na Zagreb in po okolici. Najstrašnejšo sliko pa sta nudili Ilira in Frankopanska ulica, ker jc voda prodrla i/, kanalov. Od Sofijske ceste, ki leži med dvema bregovoma, je pridrvel hudournik, ki jc drvel z neznansko brzino ter odnašal s seboj vse. kar mu jc prišlo ua pot. Vse kleti, dvorišča in ulice so bile kmalu polne vode, pa tudi v pritlična stano. vanja je pridrvela kalna voda. Ustavljen je bil ves tramvajski promet, avtomobili pa so le s težavo vozili po cestah, jio katerih so tekle ogromne niiin- ! zine vode. ki so mestoma segale do gležnjev. Strela ie na voc krajih pokvarila električne vode. Promet nn ulicah je bil skoraj onemogočen. IPariz, 14. junija. >Petit Parisien« objavlja eladečo brz.ojavko svojega dapisnika iz Rima: Francoski poslanik de Jou-venel je bil 13. t, m. sprejet od Mussolinija. s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor. Čeprav ofidcliii krogi o tej konferenci strogo molčijo, je verjetno, da jo de Jouvenel najprej hotel izraziti predsedniku italijanske vlade ugodna čustva, s katerimi je francoska vlada sprejela njegov govor v senatu ob priliki podpisa pakta štirih. Zeio verjetno je tudi, da je pogovor nanese 1 tudi na najbolj pereča vprašanja svetovne politike, predvsem pa na ona. ki se tičejo odnošnjev med Francijo in Italijo. Sestanek Daladier-Mussolim-Hitler ? Pariz, 14. junija. AA. Ihivas proča: »Journal« pravi, da jo bil eden izmed najvažnejših včerajšnjih dogodkov v Londonu sestanek predsednika francoske vlade Daladierja r. italijanskim delegatom Suvichem. Razpravljala sta o. franeosko-itali-janskih nesporazum ljenj i h, in o načinu, kako bi se dala na podlagi pakta štirih spraviti s sveta. »Ecbo ! île ! Paris« pa je prinesel vest, da je pričakovati v , kratkem sestanka med Dalndierjem in Mussolini. jem, nato pa med Daladierjem in Hitlerjem. Oba sestanku naj bi se vršila še pred ratifikacijo pakta. V Londonu pa izjavljajo, da je ta vest preuranjena, ker se o tem še ni razpravljalo. Nn noben način no more biti govora o teh sestankih dotlej, doklei 6e pakt štirih ne podpiše. Paul-Boncour pomiriuie Rusiio Pariz, 14. junija, ž. Francoski zunanji minister Paul Boncour jo sprejel ruskega poslanika Dovga-levskega. s katerim se jc dolgo razgovarjal. Pri tem obisku je Dovgalcvski kritiziral pakt četvorice. eos. da jc naperjen proti ruskim interesom. lloncoui jo ponovil Dovgalevskcmu ono, kar jo žc izjavil predstavnikom ilrugih držav, ki niso podpisale ta pakt, tla jc namreč cilj pakta tak, kakor ga tolmači Francija, namreč da omogoči sporazum ined vsemi evropskimi državami, dn so tako položijo temelji za mir in dn so pomisleki Rusije proti paktu prpohtoina neutemeljeni. Obliis Rusi dobe posojilo London, .14. junija, ž. V tukajšnjih finančnih krogih govorijo, da se vodijo pogajanja za francosko posojilo sovjetski Rusiji. Svetovna gospodarska konferenca za govorom . .. London, 14. junija, ž. Današnjo sejo svetovne konference je otvoril MacDonald. ki je sporočil, da je delegacija Združenih držav predlagala, nnj ■o resolucije o carinskih vprašanjih stavijo pozneje na dnevni red. Ko je bil Hymiins izvoljen za predsednika, jc otvoril debato avstrijski zvezni kancler dr. Doll-stiss, katerega -o navzoči pozdravili z burnim aplavzom. Po mojem prepričanje, je rekel Dollfuss, je treba predvsem, dn vsaka država napravi najprej red v svoji hiši, kajti drugače ne bo mogoče urediti finančnih in gospodarskih odriošajev z drugimi državami. Razen tega je mednarodno sode. iovanje lahko uspešno samo tedaj, če ima jasne in pozitivne cilje. Po teh uvodnih besedah je prešel na notranje avstrijske razmere finančnega značaja iu rekel, da je Avstrija dosedaj izpolnila vse svoje mednarodne obveznosti, pa ludi one zadevi Krcditanstalta. Seveda je v tem oziru mnogo pripomogla Velika Britanija in mednarodna repa.-racijska banka s kratkoročnimi krediti, ki bodei izplačani iz posojil. Tukaj se je najbolj poknznW resnično mednarodno sodelovanje in tnko bi I)? treba postopati v vseh drugih sličnih slučajih. Nato je govoril finančni minister .Wwiéf. Chamberlain, ki jc hvalil zasluge dr. Dollii-«. za gospodarsko obnovo Avstrije. Chamberlain je potem pojasnil naloge konference, kakor si jih predstavlja Anglija Za njim so še obširno govorili: Američan Kull, Rim Litvi nov, Argentinec Lebreton, dr. Benci. Madjar Imredy, Holandec Coljins. Konec seje ob 18.20. e v tacamo mc: f Pariz, 14. juniju AA. Glede na pristanek USA, du plača \uglijn obrok, ki zapade 15 junija, simbolično, to je samo delilo, prinaša da- 1(1 Oillll/UIIV IIVI| IW J \> Ijumu ч K ' »••»•4.» «»• nasil ji »Mutin« izpod peresa Stepkuno Luuzanna članek, v katerem med drugim pravi: . Ni dvoma, d« gre tu saino za osebni pristanek predsednika Roosevelta. ki sc mu pa k- j lahko utegne pripetiti, a- v in človeški družbi in v državnem organizmu, vemo, da je ta zahteva blagoslov za državo in za človeško družbo. Vedno pa imejmo pred očmi besede ; peža Pija Al., ki pravi: »Ljudje se rojevajo ne prvi vrsti za svet in časnost, ampak za nebesa večnost,« Ker je bilo predavanje skoz in skoz prepleteno s citati iz katoliške moralke in iz okrožnice papeža Pija XI., je zborovanje sprejelo to kot nauk Cerkve brez vsakršne debate. Zborovalke so s frenetičnim aplavzom pritrjevale govornikovim izvajanjem. Kot drugo predavanje je sledilo predavanje gospe Milice Grafenaucrjeve o temi: »Družini pomoč!« Ker bo celotno predavanje objavljeno v »Vi redi«, posnamemo iz njega le rezolucije: 1. Zahtevamo versko moralno vzgojo naših otrok. Vcino namreč in smo prepričani, da je versko moralna vzgoja prvi in glavni temelj za vse človekovo udejstvovanje v zasebnem in javnem življenju. 2. Zahtevamo, da tudi državni zakon ščiti vsako, tudi nerojeno življenje. Zlasti kazenski zakon naj z najstrožjimi sredstvi zavaruje državljane pred moralnimi prestopki in zločini z ozirom na zakon in družino. Kar tem načelom nasprotuje, je zoper božji nravni red, zoper državo in narod. 3. Zahtevamo najstrožjo kazen (za premišljen umor) za izdelovalce, prodajalce in kupovalce pre ventivnih sredstev, ki odvajajo zakon od njegovega bistvenega namena ter enako kazen za časopisno in drugo propagando in reklamo, ki priporoča taka sredstva. 4. Zahtevamo, naj se zakonito kaznuj« vsaka propaganda za zločin zoper neroieno življenje. 5. Zdravniki kot varuhi narodovega zdravja in babice naj vselej odsvetujejo in prepovedo kakršnokoli poseganje v naravni razvoi otroka v materinem telesu, naj stalno svare pred vsem. kar odvrača zakon od njegovega pravega namena, in naj jih zadene najstrožja kazen za vsako drugačno ravnanje. 6. Zahtevamo, da država podpira socialno šibke družine, predvsem družine z mnogimi otroki. — Družine, ki se preživljajo pretežno z dohodki iz dela in zaslužka brez kapitala in imajo pli so imele devet otrok, naj se mimo sedanjega zakona opro-ste vseh direktnih davkov in taks, saj nuino plačujejo indirektnih davkov mnogokrat več, kakor katerekoli družine vseh davkov skupaj. Poleg tega pa naj država revnejše družine z mnogimi otroki naravnost oodpira z vzgojevalnimi prispevki. Družinske doklade naj se uredijo tako, da se dokladc od tretiega otroka dalje za vsakega nadaljnjega povišajo in na; bi bile obvezne za vsako službeno razmerie. 7 7abtevamo, da se da v iavni upravi družini listi socialni noložai in vpliv, ki ie v skladu z njenimi dolžnostmi in nalogami v družbi; da se spoštujejo primarne človečanske oravice, ki družini gredo naj jih spoštujejo tudi oblasti in šola. Te naše zahteve so najmani, kar moremo zahtevati, da se zavaruje ženska čast, čast moža, čast in obstoj družine, kar pomeni obstoj države in naroda. — Te rezolucije so zborovalke soglasno sprejele in so želele, naj jih Ženska zveza pošlje na mero-dajnn mesta. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in «o zborovalke odnesle najlepše vtise z željo, naj bi »• taka zborovanja večkrat prirejala. Svetovna zveza ljubezni 100 letno slavlje Vincencijevih družb z ljubeznijo sprejeti. S tem da zakonci otroke ro- j zanika odgovornost pred Bogom, lahko dovoljuje dijo: ohranjajo človeški rod, vzgajajo častilce pra- i vse. Narod brez otrok je narod brez bodočnosti, vega Boga, dajejo narodu in državi nove člane, | V nadaljnjem je govornik govoril za pravilno , • ---.... —---...„i,v, socialno zakonodajo, ki naj bi v imenu javne etike in v interesu naroda in države omilila družinsko bedo. Na drugi strani pa je zahteval, naj se ne omilijo, temveč strogo izvajajo vsa določila kazenskega zakona, ki kaznujejo odpravo telesnega plodu, in naj se človeško življenje, tudi če je še skrito pud materinskim srcem, proglasi za absolutno nedotakljivo. Tudi naj se izvajajo z vso doslednostjo paragrafi zakona o tisku, kjer je prepovedana vsaka žalitev javne morale; oglasi, ki priporočajo gotova sredstva, naj se ne samo prepovedo, temveč naj jih cenzura že v naprej črta, ker rušijo temelje človeške družbe. Naša iskrena želja je, da Cerkev in država z združenimi močmi in z vzajemnim delom odvrneta strašno škodo, ki grozi ne le družini, temveč tudi državi. Če zahtevamo neomadeževanost zakonske zveze, jo zahtevamo neposredno iz verskih nagibov. Ker pa nas vera uči, da človek mora živeti v Kristusovi cerkvi potomstvo in sodržavljane svetih v večnosti. Otroci so božji blagoslov, ki utrjuje vez med zakoncema. V otrocih vidijo starši odsvit svo-, je narave, nadaljevanje lastnega življenja, oporo in veselje za svojo starost. Govornik je nato tolmačil pozitivno pravo, ki jima daje pravico in dolžnost vzgoje otrok. Da bo zakon srečen in blagoslovljen, je zakoncema potrebna zvestoba. Vsako mnogo-moštvo in mnogoženstvo je v krščanstvu izključeno. Da pa bo "zvestoba neomadeževana, mora zakonce vezati neka posebna sveta in čista ljubezen, ki se ne naslanja le na počutno, minljivo nagnjenje, temveč na globoko nagnjenje duš. Ta ljubezen je nadnaravna, trajna, požrtvovalna in samo takšna ljubezen more roditi srečno rodbinsko zvezo, ki je početek in temelj človeške družbe. V tej rodbinski zvezi je. mož glava, žena srce rodbine. »Mož je glava ženi, kakor je Kristus glava cerkvi.« Ta pokorščina ne zanikuje svobode, ki pristoji ženi kot ose- Pariz, junija. Majnika meseca leta 1833 se je zbralo v uredniški sobici »dijaškega očeta« Baillyja 6 visoko-šolcev, ki so sklenili posvetiti se delom krščanske ljubezni. Iz te prve Vincencijeve konference je v teku 100 let zrasla velika organizacija 14.000 konferenc z 200.000 člani, ki delujejo po vsem svetu in ki so v teku zadnjih let razdelili potrebnim 200 milijonov frankov. Vpoštevajoč ta veliki razvoj je bilo prav, da je generalni svet Vincencijeve družbe v Parizu sklical Vincencijeve brate z vsega sveta na 100 letnico. Prišli so zastopniki 32 narodov iz starega in novega sveta. Tudi Vincencijeva družba iz slovenske Ljubljane je bila zastopana po svojem zastopniku. Prišli pa so celo bratje iz Indije in s Kitajske. Generalni predsednik Vincencijeve družbe M. Henry de Verges, ki od 1. 1924. vodi Vincencijevo družbo, je v zavodu sv. Stanislava, kjer je ustanovitelj družbe Friderik Ozanam kot profesor dve leti deloval, je pozdravil 1000 udeležencev v rojstnem mestu družbe. Stoletno slavje se je začelo s slovesnim sprejemom pariškega kardinala Verdiera, ki je prišel na slavnost kot papežev delegat. Začetek je bil v cerkvi Saint Sulpice, v kateri se je pred 80 leti vršila posmrtna slovesnost za umrlim Ozanamom. Vsem pa je gotovo ostala v spominu služba božja v cerkvi Srca Jezusovega na Montmartru, kjer je kakih 2000 Vincencijevih bratov pristopilo k ob-hajilni mizi. Pridigal je škof Besson iz Fry-burga v Švici, poudarjajoč, da je Ozanam vsakomur sijajen zgled, posebno v izkazovanju ljubezni do bližnjega. Zvečer je bilo generalno zborovanje Vincencijeve družbe. Znamenit je bil govor kardinala Verdiera, ki je naglašal, da so Vincen-cijevo družbo ustanovili mladi ljudje. Tudi danes je treba mladino pridobiti za to delovanje. Toliko bolj je dandanes potrebno pritegniti v vrste Vincencijevih bratov mladino, ker je laični apostolat tako hudo potreben. Krščanska ljubezen, kakršno goji Vincencijeva družba, je tudi edini sila na svetu, katera more razkosanemu človeštvu zopet nuditi mir. Ta misel, ki jo je tako posebno naglasil kardinal Verdier, jc ostala tudi prihodnje dni v središču vseh slavnosti. Pri slovesni popoldanski manifestaciji v cerkvi Notredame je p. G i 1 1 e t, generalni minister lazaristov poudarjal: »Vsake dežele dolžnost je, da med svojimi narodnimi nalogami ne pozabi na nad-narodne potrebe, ker noben narod ne more trajno živeti ločen od drugih. V nedeljo zvečer je bil družabni sestanek, na katerem je govori) tudi irski ministrski predsednik De V a t e r a. Tudi on se je kot Vincencijev hrat udeležil slovesnosti ter v svojem govoru naglasil, da je Vincencijeva družba prava in resnična zveza narodov, katera ima svojo moč v ljubezni. Zato moramo opravičeno reči, da je jubilejno slavje Vincencijeve družbe praznik prave mednarodne krščanske ljubezni. Poudariti me je treba, da je bil pri teh slav-nostih vsak Vincencijev brat. bodisi visok ali nizek, sprejet z enako ljubeznivostjo in vljudnostjo. Da, še več. Med inozemskimi delegati nas je bilo nekaj majhnih, ln prav inozemskim zastopnikom so francoski bratje dajali vedno častna mesta. Ob koncu jubilejnih slavnosti je pariški mestni zaslop sprejel kardinala Verdiera v lastnosti papeževega legata. Višji župan pariški je izražal svoje reselje, da je Vincencijeva družba vzklila v Parizu. Za njim je izpregovoril tudi zastopnik države, nakar se je kardinal Verdier zahvalil za slovesen sprejem ter za izraze prijateljstva, ki so bili izkazani njemu in Vincencijevi družbi. Kno bo vsakemu udeležencu ostalo nepozabno: doživel je veliko bratsko slavje, ki je manifestiralo moč krščanske ljubezni, katera more družiti vse narode. Vsi smo prežeti iz te misli, da moramo pomagati potrebnim bratom z deli ljubezni ter s tem manifestirati vso silo katoliške vere. Hud naliv nad Ljubljano Ljubljana. 14. maja. Prav pred 10 leti smo junija imeli slično vreme ko letos. Takrat je bil junij silno deževen in so bile lokalne nevihte vselej popoldne, ko se je dopoldne zelo sparilo zaradi vročine. Kmet obupuje, kajti bliža se košnja, a nestalno vreme ga ovira pri tem delu. Prav prod prazni- Gustav Strniša: Tel ovo Kadar se praznuje Telovo, je pri nas vsa ulica živa. Lepa je zelena procesija kakor bi jezdil za njo sam pomladanski vitez sveti Jurij. Zlata mon-Mranca blesti in se preliva v sončno žarenje ter razliva svetli blagoslov. Po procesiji smo vedno zapraznovali otro«. Ulica je bila polna brezovih drevesc. Mlada in vitka so stala ob hišah, da sem zasanjal čudovite sanje, da je naše skromno mestece prenešeno v gozd in sta se naselila vanj vsa milina in čar božje prirode. Znamenje na ulici je po kosilu oživelo. Kakor drobni ptički so črvljali okoli njega otroci, se gnetli med brezami in spoštljivo zrli v obraz božje Porodnice, ki je stala na oltarju med samimi vrtnicami in se ljubeče smehljala. Ko smo bili zbrani, smo se pričeli igrati. Koliko nas je bilol Iz vseh sosednih ulic so prihiteli: Špcnkova Helena, Milka in Pavla, Pikuževa Anica in jetična Olga, pa še druge. In dečki! Še tisti Nace je bil vmes, vitek in prijazen fant z žalostnimi temnimi očmi, ki je šel pozneje med komedijante. ln pričeli smo. Iz tenkih zelenih vejic smo zvili majhne venčke, jih metali v drevesa in jih potem iskali med vejami. Kdor ni našel venčka, jc moral za kazen leteti čez kranjski trg. Breze so sijale in se nam smehljale. Drobna vitka debla so blestela kakor naše vesele misli. Metali smo sveže venčke po zelenih vejah, saj so bila naša srca vsa bogata razkošnega zelenja, naše upanje je cvetelo in naše misli so vriskale. Počasi se je pričelo mračiti. Plašni kakor ptički smo se stisnili k znamenju in čakali. Naposled je prišla drobna »Tesarjeva mati«, ki je oskrbovala znamenje. Njeno nagubano obličje je ljubeče sijalo, njene oči so nas otroško pozdravljale. Tiho in svečano kakor duhovnik je stopila k oltarju in prižgala štiri sveče pred Marijino podobo. Ozrli smo se v božjo Mater. Zadrhteli so ozki plameni in siknili kvišku. Gledali smo obraz Bogo-i-odnice in čuvstvovali, da je oživela, tako ljubko nas je gledala, da smo si mislili, da bo stopila z oltarja in se tudi ona poveselila z nami. Helena in Pavla sta pričeli peti. In potem so zapeli še drugi. Tudi jaz sem pel. Moj glas ni bil ne lep, ne ubran. Mali pevci so me jezno pogledali, da sem umolknil. Nekateremu človeku je pač prisojeno, da mora mnogo molčati, a zato je njegova beseda močnejša in trpkeijša tedaj, ko mu privre z vso silo na dan, kakor hudournik je takrat, saj je nihče ne more ustaviti. Poslušal sem petje in strmel v mrak. Nad znamenjem je zasijala svetla zvejie, zdelo se roi je, da je zvezda moje sreče. Morda je bila res, saj nikoli več nisem videl nobene zvezde, ki bi tako nizko visela in tako čisto sijala in še nikoli nisem čutil toliko otroškega blaženstva in miline kakor tisto uro. ★ Sestali smo se čez deset let. Vsi smo bili odrasli. Ko je minila procesija je Helena omenila: »Še enkrat bi »e rada igrala kakor takrat!« Vsi smo ji pritrdili. Sklenili smo, da pojdemo popoldne na izprehod, da bomo v prirodi vzbujali otroške spomine. In res smo šli proti Prevaljskemu gozdu. Sonce je gorelo, narava nas je pozdravljala. Peli smo čez travnike in njive, da so prepelice preplašene begale. Dospeli smo v gozd in pričeli metati venčke v drevesa. Spomini so oživeli. V naša srca se jc naselila tiha radost, Zeleni venčki so se izprcnienili v drobne žive ptičke, ki so nam žvrgolelc bajno pesem nedolžne mladosti. Le nežna jetična Olga je bila vsa zamišljena in tiha. Ljubeče in žalostno so me gledale nijenc modre oči. Nam je pa sijalo samo sonce. Povsod so se smejale zelene veje, vse je pelo in vriskalo. Zašli smo v čarobno deželo mladosti in otroških sanj, da so nam obrazi kar žareli. Tedaj je pa vrgel eden med nas umazano besedo. Vse lepo je izginilo. Dekleta so se spogle- , ..аш^и, dala. Niso se zasineiala. kaiti že prebujenje v vsak- | na ni«n grob danjost jih je napolnilo s tegobno mislijo. Umazana beseda jim je vrgla v dušo spoznanje, da niso več brezskrbne deklice, temveč dozorele ženske, ki bodo danes ali jutri žene in matere. Tihi in poparjeni smo se vračali. Vsa dobra volja je minila kakor blisk. Tista beseda jc kakor strela raziklala drevo lepote in spominov, ki se jc dvigalo med nami, nas zibalo na svojih skrivnostnih vejah, nas objelo in obsulo z razkošjem otroške sreče. Ko sem prišel domov, se mi je hipoma zazdelo, da sem zelo star, čeprav sem komaj prekoračil svoje osemnajsto leto. Mesto je pa še vedno sijalo v soncu in zelenju. Breze so se še vedno šopirile ob hišah, drhtele v vetru kakor velike zelene pahljače, me pozdravljale in vabile. In ko je zavladala noč ko je ulica umolknila, sem se splazil iz hiše kakor tat. Po prstih sem odšel na ulico. Plašen ko otrok, ki se boji, da bi ga kdo ne zalotil pri grehu, sem odlomil tenko brezovo vejico, zvil venček in hitel v mesečino. Dospel sem do košate visoke breze. Njen vrh je bil v mesečini ves zlat in prosojen. Dvignil sem roko in že je splaval moj zeleni venček na najvišjo vejo, kjer je občepel, se zazibal in zasijal. »Tebi, mladost moja otroška, tebi ta zadnji zeleni venček!« je tiho šepnila moja duša. Stresel sem se in sc stisnil k zidu. Po cesti je prihajala jetična Olga. Njena bela obleka je sijala v mesečini. Njene oči so nečesa iskale. Ko je bila že blizu mene, je dvignila drobni venček, ga vrgla na bližnje drcvcc in šepnila: »Tebi, moja mladostna ljubezen, ki mu nc boš nikoli razodeta, čeprav si tako lepa in globoka!« Kašelj ji je zadušil besedo. Hotel sem krikniti. Neznana sila mc je stiskala za grlo. Olga je odmeglela kakor senca. Naslednje leto je že ležala pod zeleno brezo žalujko. Obiskal sem in in položil brezov venček kom sv. Rešnjega teles« so ljudje žo začeli kositi in hite |x»spravljati seno. Popoldanski nalivi pa košnjo izredno ovirajo. Ocl sv. Medarda naprej do danes «e vsak dan vrste nalivi, po nekaterih krajih z v-so močjo. Od zapada sem so dane.> nad Ljubljano pridrveli gosti črni oblaki. Kakor da bi se bil oblak utrgal, jc začelo okoli 13.15 silno liti. Nevihta je trajala dobre pol ure. Med nalivom je padlo tuintam tudi par zrn toče. Zrak je bil zelo hladen. Vse ulice in ceste so bile |mxI vodo. Neurje je povzročilo delno škodo, kajti s streh je vinar pometal več opeke in razbil tudi neka j šip. V okolici je prav tako divjala nevihta, toda ne |K>vsod. Okoli Zaloga, Vevč. Zadobrove, Spodnjega Kašljn in Sv. Jakoba jo bila huda ploha okoli 13.30. Med ploho je padala v presledkih toča. Ploha je močno polegla žita. druge škode ni napravila. Tudi na Barju je divjala nevihta s točo. Po drugih okoliških kra jih pa sploh ni bilo dežja. Tako je le malo porosilo v Zgornji Šiški in v št. Vidu nad Ljubljano. Severni del je bil spi o 11 med neurjem jasen. Tam ni padlo niti toliko kapljic dežja, da bi zmočile ceste. Usodno neurje nad Ptujem Ptuj, 14. junij» Danes v opoldanskih urah je bilo zopet strahovito neurje nad Ptujem in okolico. Lilo je kakor iz škafa, vmes pa je udarjala strela, ki je zadela v mestu in okolici več poslopij in dreves. Usoden je bil udar strele v hiši posestnika Janeza Petroviča na Mestnem vrhu nad Ptujem. V trenutku je bila vsa hiša v plamenih, ki so zajeli tudi gospodarsko poslopje. Požar se je razširil tako naglo, da ni bilo mogoče mieliti na gašenje in reševanje pohištva iz hiše. V zadnjem trenutku so domači rešili živino iz hleva. Zgorela pa je vseeno 1 svm)« in 1 tele. Na pomoč so prišli gasilci, ki pa niso mogli pomagati, temveč so morali gledati razdejanje ognja križem rok, ker je bil majhen studenec poleg hiše takoj prazen, druge vode pa v bližini ni bilo. Petrovič je bil zavarovan le za 5000 Din, trpi pa 50.000 Din škod*. Ljubljanske vesti*: Bolgarski mžemerjjš v maši sredi L jubi in na, 14. j unija. Le redkokdaj imamo po svetovni vojni v Ljubljani priliko. da bi pozdravili \ svoji sredi zastopnike bratskega bolgarskega naroda. I'o •svetovni vojni pa gotovo še ni bilo skupine. J%i bi prišla med nas v tako velikem številu, kakor skupina bolgarskih inžcnjerjev. ki je prišla v Ljubljano danes dopoldne. Ljubljana je pozdravila bolgarske :>ruto zato z izredno prisrčnostjo in gostoljubnostjo, s tako. kakor je navada le med brali. Va glavnem kolodvoru so pričakovali drage gosti- odborniki tukajšnjega /druženja inžcnjerjev in arhitektov, predsednik ing. Mačkov-šek. blagajnik jug. Pire, ing. Kham. za ljubljansko inžcnjersko zbornico ing. Milan šuklje in () leti je bila nn slovensko inicijativo ustanovljena v Sofiji Slovenska beseda». Gostje so nato odšli deloma peš, deloma z avtobusom \ hotel Union . V Ljubljano so prišli polog voditelja ing. Geucva šc inženjerji: tajnik sto j lov. Domov, žel. ravnatelj \ pokoju, Ivanov, ravnatelj vodovodnih gradenj. Kavčcv, Organdijev, Salubušcv. Sarafov. tramvajski ravnatelj Kajzukov. Kafedžiški. Cunkov, Zagrafov, Berov. nuvnatclj vodovoda, Korbunov s soprogo in pa bolgarski časnikar Tolčov. / njimi so prišli tu
  • lepem vremenu procesija takole: Preti škofijo, tSritorjeva ulica, preti frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — Wolfova ul.. Kongresni trg, preti spomenikom presv. Trojico II. blagoslov. — Udeleži so ga tudi žo prej tam zbrana šolska mladina. — Vegova ul., Einonskn ecstn, Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg. preti mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev : I. Društva: I. Kal. društvo rokodelskih pomočnikov. 2. Kršč. ženska društva. 3. Krekova mladina. 4. Zastopstvo akademsko zveze in kat. akad. društva, starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe: I. Dekliška iz I.ichtcntliuriiu. 2. Dekliška iz Križank. Ur.šu-linska tretja. 4. Stolno kongregacij e, kongre-gttcija Morije Pomočnice. 5. Gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospe. Ženske svetilke. Narodne noše. IV. Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Stolno dijaške kongregucije. Moško Marijine družbo. Stolna Vinccncijcva konferenca. V. Dečki in deklice, po pet \ oni vrsti. VI. Prva četa vojske z godbo. A II. Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij. Ravnatelji in nnstavniki srednjih, meščanskih iu strokovnih šol ter šolski upravitelji, kolikor sc nc udeleže procesije s svojimi zavodi. Dravska direkcij« pošto in telegrafa ter podružnica poštne hranilnico. Direkcija državnih železnic. Dravska finančna direkcija. Drž. tožilstvo. Okrožno sodišče. \ išjo državno tožilstvo. Apelacijsko sodišče. A kationi ičn i senat in proli sorji univerze. VIIL Oo. frančiškani, duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim. IX. Ban s komandantom divizije, pomočnik bana /. načelniki oddelkov in šoli samostojnih odsekov kr. banske uprave, konzularni zastopniki tujih držav, ostalo uratlništvo kr. banske uprave in ostalih državnih c.blastev obče uprave, ostalo drž. ter samoupravno uratlništvo, oficirski zbor. \. Druga četa vojske. Verniki ob ulicah, kjer so pomika procesija. sc naprošajo, da iz spoštovanja tlo cvha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. — Občinstvo naj proccsijc lic trga. Krščanski takt zahteva, do sc moški odkrijejo in Po poti prosvelc k svobodi!« postane središčna os vsega snovanja in dogajanja. Šenoa je odlično rešil isto nalogo, ki jo je pri nas reševal Jurčič: spoj romantike in realizma. »Branka« je vredna družica njegovih številnih ustvaritev, v katerih se je pisatelj pokazal dovršenega predstavnika sodobnosti in spretnega slikarja preteklosti z enim edinim namenom: Da sc ob idejni in kulturni sili preteklosti z realnim pogledom v sedanjost izgradi idealna bodočnost hrvalslva -aš. Ali ste že poravnali naročnino? Cerkveni glasbenih Pred kratkim je izšla v skupnem zvezku majska in junijska številka Cerkvenega glasbenika, ki ga urejuje msgr. Stanko Premrl. — Književni del prinaša na uvodnem mestu ponatis iz »Škof. lista« o »Uvedbi obrednika v slovenskem jeziku«. Odredba je važna delno ludi za cerkveno peije. — Fr. Ferjančičev članek osvetljuje glasbeno stran dela pred kratkim umrlega knezoškofa dr. Andreja Karlina, ki je bil več let celo urednik književnega dela Ccrkv. glasbenika. — Msgr. Stanko Premrl je priobčil v spomin tako hitro umrlega glasbenega znanstvenika dr. Josipa Mantuanija, del obsežnej-ešga popisa profesorjevega življenja ter njegovega tako obsežnega znanstvenega dela. — Dr. A. Dolinar završujc svoj pomemben esej »Na pragu novejše glasbe«. — St. Premrl priobčuje pod naslovom »Razgledi po naših korili« konec poročil svojih učencev o cerkv. petju v domačih farali. — Izčrpni članek o Ivanu pl. Zajcu po dr. Gogliji nadaljuje msgr. St. Premrl. — V nadaljnjem slede razna krajša razmotrivanja bodisi o pesmi, bodisi o orglah, razni dopisi, oglasnik za cerkv. in posv. glasbo, kratka a vestna in jedrnata koncertna poročila izpod peresa skladatelja St. Prehirla in razne vesti. Glasbena priloga zaključuje z Bcncdictus-om in Agnus - om dr. Kimovčevo »Missa pasto-ralis brevissima«. Celoten pogled prikazuje to delo kol iskreno doživeto skladbo, ki se sicer zgoščeno naslanja na dognano formo (skladba jc bila napisana v 1, 1917.), a je v ostalih smereh prav samonikla. Preprosta in izrazna mclodika jc podprta z enostavno, zdaj in zdaj za barvilo prelivajočo sc harmoniko; tudi polifona mesta so sočna. V pretežni pevski monotoniji more učinkovali prav zavzclno. — V prilogi je tudi kratka Premrlova »Blagoslovna:, ki se bo v svoji preprostosti, a v prisrčni in jasni metodiki zelo priljubila in prešla morda v zaklad ljudskega petja. Za 4©'с0шсо Planinskega društva je izšla obširna jubilejna številka »Planinskega V c s t n i k a«, ki je prinesla premnogo člankov iz peres znanih slovenskih turistov kakor tudi javnih funkcijonarjev, kateri zaslužijo vsesplošno pozornost. Ta obsežna številka, nekak zbornik slov. planincev, je razkošno urejena, z mnogimi slikami in portreti piscev opremljena, a hkrati tudi vsebinsko (članki razpravljajo o planinstvu z vseh vidikov) na vse strani razgledna. Radi pomanjkanja prostora bomo imenovali le imena slov turistov, cerkvenih, državnih in mestnih predstavi eljev itd., kateri so prispevali k živahni vsebini jubilejne številke »Plan. vestnika«: Dr. Josin Pretnar, dr. Fr. Tominšek, Ivan Hribar, dr. H. Tuma, dr. Drago Marušič, dr. Gregorij Rožman, dr. Ivan Krajač, dr. Otmar Pirkmajer, dr. Dinko Puc, Henrik Lindt-ner Janko Mlakar, Kasto Pustoslemšek, dr. Rudolf Mam, dr. Ciril Žižek, Josip Lavtižar, Ludvik Zorzul, Ferd. Seidl, dr. Josip Ciril Oblak, Jožef Zazida, Ljudevit Sliasny, dr. Fran Ogrim, J. Scrnec, dr. Milko Hrašovec, Trentar, Brunon Rottcr, Pavci Kunaver, Vladimir Kapus. dr. O. Haunig, dr. Jos. Šašel, F. S. Copeland, dr. Franjo Lipold, Josip \Ve-slcr, dr. Rajko Ložar, M. M. Dcbclakova, Uroš Župančič, Pavla Jesih - Joža Lipovec, dr. Mirko Kajzelj, Boris Režek. Lipovšek Marijan, dr. Miha Potočnik, dr. Josip Tominšek. _ Ob tako obsežni številki (134 strani) je zgoščene dosti vsebine, ki jo bodo brali planinci in neplaninci z zanimanjem, vendar se nam zdi, da bi bila 40 letnica plan. društva v »Plan, vestniku« še lepše proslavljena, če bi sc spomnili ludi truda in naporov prvih borcev, ki so utirali pot v planine in nosili misel planinstva med Slovencc, ter onih, ki so položili življenje v skalne razpoke ob prevelikem hrepenenju, da bi zmagali svojo voljo in planine. Zmerom \9 namreč leže orali ledino kakor pa zrahljano zemljo. Vendar pn tudi laka slavnostna številka Plan. vestnika«, kakršna je, je priznanja vredna Po petih letih pojasnjen uboj Kamnik, 14. junija. Nobena stvar ni tako skrita, da ne bi bila očita. Ta pregovor se je uresničil te dni, ko so kamniški orožniki pojasnili uboj, ki ic bil izvršen že pred 5 leti v Zagorici pri Stranjah in katerega se ljudje se prav dobro spominjajo. Dogodek se je izvršil nekako takole: V nedeljo, 11. septembra 1928 ie sedela v gostilni pri Malenšku družba fantov, ki ao se okrog U razšli. 25 leLni delavec pri korpovaciji Janez Zamljen je odšel s prijateljema Francem Trobev-škom in Janezom Zobavnikom iz Bistričice po poti proli stranjski cerkvi. Vsi trije so se spoloma mirno pogovarjali in okrog polnoči so se vračali proti domu. Ko so bili že kakih 20 metrov oddaljeni od hiše št. 11 v Zagorici, je nekdo posvetil za njimi z žepno svetiljko in udari! s kolom po glavi Janeza Z a ml j ena, ki je korakal v sredi med obema tovarišema.. Ta se je brez glasu zgrudil nezavesten. Prijatelja sta mu priskočila na pomoč in ga odnesla v bližnjo hišo, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. Ko so videli, da iina na glavi udrlo lobanjo, so poklicali zdravnico dr. Sossovo iz Kamnika, ki je odredila takojšen prevoz v bolnišnico. Tudi tu se Janez ni več zavedel in je po par urah umrl. O napadalcu niso mogli odkriti nobenega sledu. Zobavnik in Trobevšek, ki sta bila v usodnem času v družbi pokojnega Zamljena, nista mogla točno povedali, odkod je napadalec prišel in eden je celo trdil, da je dolo&no videl, da sta bila dva napadalca: prvi je posvetil z baterijo, drugi pa je udaril Zamljena s kolom. To je na eni strani radi prvega razburjenja ob tako nenavadnem dogodku popolnoma razumljivo, na drugi strani pa je vzbudilo suntnjo, da sta Zamljena najbrž v prepiru na- Častitke g. nadškofa Jegliču za 84. god Gornji grad, 13, junija. Danes obhaja svoj god prevzvišeni gosp. nadškof dr. A, B. Jeglič. Kljub visoki starosti je Prevzvišeni še vedno zdrav in čvrst. Na predvečer godovnega dne mu je cerkveni pevski zbor gornje-grajski pod vodstvom gosp. organista Tratnika prav lupo zapel tri pesmice. Ob tej priliki mu je šolski nadzornik gosp. Lužinik v imenu vseh katoliško in narodno zavednih sofaranov izrazil prisrčne častitke, poudarjajoč, da plemeniti klic Prevzvišene-ga: »Na noge v sveti boj!« še ni zamrl v naših srcih. Kot vezilo za god pa naj mu velja naša obljuba neomajne zvestobe katoliškim načelom iu zvestobe do našega naroda. Prevzvišeni se je vsem navzoč-nim ljubeznivo zahvalil ter jih bodril k čednoslne-mu krščanskemu življenju iu k brezpogojni pokorščini do sv. Cerkve in njenega poglavarja. Omenil je tudi razveseljivo dejstvo, da je verska misel kljub žalostnim časom, ki jih preživljamo, v lepem razmahu, in to ne le med preprostim ljudstvom, ampak tudi med inteligenco. Pridružujemo se želji vseh častilcev prevzvi-šenega godovnika, naj bi ga nam Vsemogočni ohranil še dolgo vrsto let čilega in zdravega! Zavarujte Karitas! To je pošteno in popolnoma varno zavarovanje! Sittd mladega katoliškega časnikarja f Dr. Djuro Ljubic. V Zagrebu jo umrl g. dr. Djuro Ljubic, urednik : Hrvatsko Straže«. Za njim žalujejo hrvatski časnikarji, zlasti katoliški, žalujejo pa tudi slovenski. Saj je bilo delo tega mladeniča, ki jc umrl v cvetu lot, tako velike važnosti, da je koristilo •ludi katoliškim Slovencem. Dr. Djuro Ljubic je bil mož velike izobrazbe in jo govoril skoraj vse evropske jezike. Izvrstno je ]K>ztia1 mnoge stroke izobrazbe in čeprav sam pravnik, je bil pravi specialist v hrvatski zgodovini. Marsikatero važno vprašanje iz hrvatske zgodovine je raztolmačil v svoji besedi in razveselil marsikatero dobo ter zgodovinsko osebnost. Glavne zasluge pa si je pridobil s svojim znanstvenim raziskovanjem prostozidarska. V mnogih članikili in esejih je razkril mnogo zgodovinskih lnži ter marsikatero škodljivo sestavino prostozidarskega programa in delovanja. V uredništvu »Hrvatsko Straže-: je veljal kakor za nekakšen splošen leksikon, ki je mogel dajati odgovore na še tako zapletena in nepričakovana vprašanja, ki jih je zahtevalo uredniško delo. Ho,jen je bil 1. 1003 na otoku Hvaru. Živci je življenje Kerubina ter se je posvečal le delu in lastni izobrazbi. Pokopali ga l)odo tudi na otoku Hvaru, kjer bo počakal vstajenja. Naj mu podeli Bog plačilo v večnosti za vse njegovo delo! Tragična smrt brezposelnega rudarja Dne 12. junija zvečer je prišel k Završniku v Dobrunje pri Ljubljani neki proejak, ki jo povedal, da mu jo ime Martin in da je brezposelni rudar od Zagorja. Tožil je, da je nekaj bolehen in prosil, da so mu skuhali mleka, ki ga je hitro použil. Šel jo nato v listnico spat, drugi dan zjutraj so ga pa našli mrtvega in ga prepeljali v mrtvašnico v Dobrunjali. Mož je star 35—40 let, srednje postave in jc imel na sebi dobro srajco iu spodnje hlače. Kdor bi kaj natančnega vedel o njem, ali če bi kje, takega pogrešali, naj sporoči župnemu uradu v Sostrem. p. Dol. Hrušica. Proslava srebrnega jubileja mirenskih gasilcev Mirna, 12, junija. Svečano in dostojno je mirensko gasilstvo te dni proslavilo svoj srebrni jubilej. Vsa Mirna je bila en sam velik »pušeljc«, vsa v zelenju, slavolokih, in ni je bilo skoro hiše, raz katere bi ne visela trobojnica. Le nebo je malo motilo razpoloženje, ko je s svojimi črnimi oblaki marsikoga prestrašilo, da ni prišel na proslavo, vendar hvala Bogu, do dežja, razen nedelje zjutraj, ni prišlo. Slavnost se je pričela v soboto večer s pod-oknico kumici novega prapora gospe Mariji Bla-žičevi, ki so jo priredili cerkveni pevci, nakar se je razvila po vasi bakljada s serenado domačih tamburašev. Nedelja, 11. junija zjutraj, je bila na pokopališču komemoracija za umrlimi gasilci, nato padla njegova spremljevalca in potem skušala zvaliti krivdo s sebe s tem, da sta si izmislila povest o napadalcih. Bila sta aretirana, pozneje pa izPu" ščena, ker jima ničesar niso mogli dokazati, rač pa je padel sum na Janeza Kemperla in Petra Zamljena, Ici sta bila obdolžena zavratnega napada, vcndaT pa sta dokazala, da sta se v onem času mudila na drugem mestu, Tako je ostal zavratni napad nepojasnjen in na vseh štirih fantih, ki so bili aretirani radi lega slučaja, je ležala temna sutrvnja, ki se je človek ne more nikoli popolnoma znebiti, dokler slučaj ni pojasnjen, Šele te dni je orožniški podnarednik Josip Kump pojasnil ta dogodek. Zvedel je nekaj podrobnosti o lem dogodku in posrečilo se mu je tudi, da je izvabil iz neke priče priznanje, dn sta bila napadalca res Peter Zamljen in Janez Kemperle. Slednji se je pod težo novih dokazil vdal in je priznal, da je Peter Za-mljea nagovoril njega in še nekega tretjega, da so sledili trojici, med katero je bil Janez Zamljen, kateremu je hotel Peter, »zagosti, da bo pomnil«. Tretji tovariš se je med potjo skesal, ostala dva pa sla počakala za orehom in ko se je trojica mirno vračala proti domu, je Kemperle posvetil, Zamljen pa je udaril svojega soimenj.aka, s katerim pa nista bila v sorodu, s kolom po glavi. Na spreten način sta si znala preskrbeti alibi, da sta bila pred sodiščem na tej podlagi oproščena. Peter Zamljen še vedno taji svojo krivdo, vendar pa so dokazi zdaj lako prepričevalni, da mu to ne bo prav nič pomagalo. To je v letošnjem letu že drugi slučaj iz prejšnjih časov, ki so ga kamniški orožniki razkrili in pojasnili, kar je vsekakor dokaz njihove sposobnosti in požrtvovalnosti v službi. Prvi slučaj je bil, kakor znano, umor gostilničarke Rakefove v Tunjicah, ki je bil pred kratkim obravnavan pred sodiščem v Ljubljani. sprejemi dostojanstvenikov, bratskih društev in drugih gostov, nakar se je izpred gasilnega doma začel pomikati sprevod v farno cerkev k svečani službi božji. Po končanem sv. opravilu je na trgu pred gostilno Koračin, kjer je bila slavnostna tribuna za došle dostojanstvenike, domači g. župnik J. Širaj blagoslovil zastavo, in v kratkih besedah pokazal življenje zaščitnika gasilcev sv. Florijana in pota, po katerih naj hodijo gasilci, da bodo res ustrezali pravemu namenu; v čast Bogu in bližnjemu v pomoč. Po blagoslovitvi je domači načelnik društva gosp, Buh otvoril zborovanje, pozdravil slavnostne goste, ter razdelil odlikovanja raznim zaslužnim gasilcem (in, kakor pravijo ljudje, tudi možem, ki za mirensko gasilstvo nimajo zaslug), nakar so se vrstili pozdravni govori funkcionarjev gasilstva ia zastopnika državne oblasti gosp. okr. načelnika Logarja iz Novega mesta. Popoldne je pa bila veselica. Koledar Četrtek. 15. junija: Sveto Režnje Telo. Vid in tovariši, tnučenci; Germana, devica. Zadnji krajcc ob 0.26. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Petek, 16. junija: Jošt, opat; Frančišek Regij, spoznavalec. Novi grobovi ■f" Roza groiica Barbo pl. Waxcnstain, roj. grofica Sternberg zu Rudelsdorf, je po dolgem trpljenju včeraj zjutraj ob 2 mirno v Gospodu zaspala. Truplo blage rajnke so včeraj prepeljali na graščino Rakovnik, kjer bo pogreb v petek ob 10 dopoldne na župno pokopališče v Št, Rupertu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- G. Karel Dostal, bivši tapetniški mojster v Ljubljani in oče ravnatelja pisarne knezoškofijskega ordinarijata msgr. Dostala, je včeraj v 86. letu starosti odšel k Bogu po plačilo. Pokopali ga bodo v petek ol) 4 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f* Jernej Vodo, posestnik in gostilničar na Skaručni je včeraj po kratki, mučni bolezni v ljubljanski bolnišnici mimo v Gospodu zaspal. — Truplo prepeljejo na Skaručrib, kjer bo pogreb v petek ob 9 dopoldne na domače župno pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti Promovirami .je bila danes na dunajskem vseučilišču za doktorja modroslovja gdč. Štefanija Dollar. Čestitamo! Gospodje, Ce sc Vam delajo izpuščaji po raziranju ■/ milom, tedal je z;i Vas priporočljiva edinole razima kr@ma „LA TOJA" ki vsebuje mineralne soli iz radioaktivnih termalnih vrelcev svetovnoznanega zdravilifiča LA TOJA v Španiji CHEMOTKCHNA, Ljubljana, Mestni trg 10 Ostale vesti — Izbira poklica. Ob koncu šolskega leta opozarjamo vse, ki si želo nasvetov za izbiro poklica, glede raznih Sol, informacij o razmerah v raznih stanovih itd., na dr. Sušni ko ve »Akademske poklice«, ki dajejo v teli ozirih najboljše napotke. Knjiga (ca 400 strani) vsebuje obilico vsestransko zanimivih in že dolgo potrebnih podatkov, ki so vsakomur lahko v korist, zlasti pa učeči se mladini, staršem in vzgojiteljem, je tudi prav primerna za obdarovanje dijakov. Dobi se v knjigarnah oz. pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5 za 40 Din (oz. po pošti 45 Din). — Rateče-Planica na Gorenjskem se je zadnje čase razvilo v prav lepo in priljubljeno letovišče, ki ga tujci, ki so bili že enkrat lam, prav lepo priporočajo šc drugim in se sami še vedno vračajo. Izleti in sprehodi so zelo lepi, nizke cene, solidna postrežba in lepo, čisto urejene sobe po zelo nizkih cenah. Kraj je lelos tudi dobil brzojav in telefon, ki so ga tujci zelo pogrešali. Kdor bi v miru in čistem gorskem zraku rad preživel svoje počitnice, temu je samo želeti, naj obišče ta gorenjski kot. Vse informacije daje Tujsko-prometno društvo v Ratečah in pošilja brezplačno prospekte. — Triangulacijska in topografska dela. Glasom razpisa ministrstva za notranje posle od 15. maja 1933. Pov. III. Br. 1342 se vršijo izza meseca maja tudi v Dravski banovini triangulacijska in topografska dela na terenu, ki jih izvršujejo oficirji in kontraklualni uslužbenci — topografi in triangula-torji vojaškega geografskega instituta. Prebivalstvo opozarjamo, da so ta dela splošno kulturnega značaja in koristna in ga vsled tega pozivamo, da ne ovira imenovanih oficirjev in drugih uslužbencev pri izvrševanju njihove naloge, temveč jim v slučaju potrebe po svojih močeh pomaga (n. pr. pri postavljanju piramid, prenašanju materijala in instrumentov, pri najemanju tovornih konj in vozov, pri najemanju stanovanj za oficirje, uslužbence in vojake). V slučaju nesporazuma naj se prebivalstvo obrača na šefe odsekov in sekcij. Prebivalstvo kon-no opozarjamo, da ne kvari in poškoduje stavljenih piramid in signalov, ker bodo krivci za te po- (Rjavo poti usivatja NI VE A CREME * OLJE tj Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo rjavo barvo Toda pazite dobro: nikdar se ne sollicite г mokrim telesom, temveč si vedno prej vdrguite NIVEA! Nivea krema in Nivea olje sta nenadkriljiva in nedosegljiva, ker .samo ta obojica vsebuje Lu ce rit. NIVEA je poceni. Krema Din 3.50,6'—. 12 —, 25'—. škodbe odgovarjali po čl. 72. zakona o katastru in I državnih posestvih. — Izlet v Bukarešto. Koncem junija priredimo zelo lep in poceni izlet z odhodom iz Belgrada 23. junija zvečer s posebnim parnikom do Turn-Severina in odtod v Bukarešto. V Bukarešti ostanemo dva dni, nato enodnevni izlet v Sinaj, povratek v Turn-Severin, odkoder se popeljemo z ladjo do Belgrada, kamor pridemo 27. junija zvečer. Podrobneje informacijo daje Putnik, Ljubljana, Tyrseva 1. — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — V Službenem listu kraljevsko banske uprave dravsko banovino št. 18 od 14. t. m. s' 'ijav-ljena navodila za izdelavo pravilnika o gi, .enih taksah dalje »Naredba bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih za dravsko banovino«, »Naredba bana o zaščiti javnih eest iu varnosti prometa na njih, o miru in snagi za področja uprave policijo v Ljubljani, predstoj. mštev mestne policijo v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju«, »Naredba upravnika policije v Ljubljani (v Mariboru, v Celju in mestnega liačel st va v Ptuju) o prometnih prepovedih, omejitvah iu ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani (predstojaištva mostno policijo v Mariboru in v Celju in v mestni občini Ptuj)-, »Imenovanje. komisije za pravosodni drž. izpit v Ljubljani in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1933 . — Nesreča zaradi nevihte. Včeraj se je na Sto-žicah ponesrečila 50 letna služkinja Marija Sever-jeva, zaposlena pri posestniku Ramovšu. Ko je opoldne nastala nevihta, so Ramovšovi hiteli, da pospravijo s travnika seno. Na vozu je sedela Se-verjeva. Konji so voz v sunku naenkrat premaknili in Scvcrjeva je padla vznak na tla in dobila nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. IBS lanskega leta 37.222 članov in je izplačala 6,960.292 Din na podporah. Umrljivost je znašala pri članih pod 50 lel 3.6' , pri starejših do 8.52%, povprečna umrljivost iz vseh oddelkov znaša 5.04/1. Blagajnik g. F. Leskovar je poročal o blagajniškem prometu, ki je znašal lansko leto okoli 22 milijonov, in o bilanci, ki izkazuje 1,166.669.71 Din aktiv. Društveno premoženje se je od prejšnje bilance zvišalo na 160.000 Din. Posebno burna je bila razprava o novih pravilih, ki se morajo sestaviti na zahtevo oblasti. Člani so ogorčeno protestirali proti previsokim mesečnim prispevkom, ki so pač potrebni za zavarovalnice, ki morajo svoj delniški kapital obrestovati, ne pa za dobrodelna društva, ozir. рош. blagajne, ki ne rabijo dividend. K sklepu ie blagajnik pozval člane naj ostanejo zvesti svoji Ljudski samopomoči, da bo mogla izvrševati še naprej svoje idealno delo. Občni zbor je pooblastil odbor, da naj nadaljuje svoje delo za končno ureditev zavoda v obojestransko zadovoljstvo. — Birmanska darila: zlatnino, ure. najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. — Eleganten čevelj za dame, do sedaj še ni intel gumi podpetuico. PALMA gumi usnjo omogoči, da so lia leseno peto pritrdi še en red gumi usnja. S'eta od gumi usnja dajo ugodno hojo 1er jo razen tega trajna iu poceni. Kranj PRI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH. Onemoglim in starejšim osebam toplo pripo ročamo: dajte si masirati telo s preparatom »ALGA« zvečer prodno greste k počitku, in zjutraj prodno vStanetc. Zvečer po masaži Vam ho telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem so boste odpočili in se okrepili. Zjutraj po masaži ostanite šc nekaj časa v postelji. Ko vstanote, hosto imeli ude gibčno, hojo lahko, telo ho kot prerojeno, občutili jioste novo svežost, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 11.—. — Za ubogega brezposelnega očeta iz Kočevja jo daroval ravnatelj Josip Ajdišek i/. Maribora po mariborskem uredništvu Slovenca 30 Din. — Neimenovani iz Ljubljane 100 Din. Neimenovani 30 DiiL Neimenovani 50 Din. Bog plačaj! — Pogorel jo v Hošnici pri Laporju veleposestnik Franc Strrašek. Zgorela je hiša In hlevi; živino so rešili. Uboga gospodinja, ki se je. šele pred par leti priženila, se je hudo opekla po celem telesu, da je vsa v mehurčkih. Zopet skoro gotovo zločinska roka. — Knjiga za šoferje. Inž. Stolfa, znani strokovnjak, je napisal poučno iu zanimivo knjigo: »Šofer in samovozač«, to je priročnik v prvi vrsti za šoferje in eamovozace in ono, ki žele .šele postati in bodo morali svojo sposobnost dokazati pred iz-praševalno komisijo. Za vse le je knjiga izredne važnosti. Knjiga obdeluje na 272 straneh vse kar mora vedeti avtomobilist, to jo o konstrukciji avtomobila, delovanju motorjev, stregi, vžigalni napravi, o uplinjaču, o mazanju in hlajenju, sklopki, menjalniku hitrosti, o zavorah, kolesih, pneumatiki in električni razsvetljavi itd. Važno za vsakega moto. ciklista je poglavje o bencinskih stacijah — za vsakogar pa poglavje o zakonskih in cestnopollcijskih predpisih. Ob koncu je priključen razmeroma obširen tehničen slovarček v nemškem in slovenskem jeziku, ki omogoča najti za vsak sestaven del primeren slovenski izraz in bo konečno izostala poraba tujih izrazov. Besedilo pojasnjuje okoli 300 slik, ki eo za pravilno umevanje tvar.ine velikega pomena. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in 9lane 140 Din. — Slovenski Učitelj. Vsebina v št. 5-6: Moralna plat denmicijanstva. Dr. Gogala Stanko. Vzajemno delo v šoli. Alfonz Kopriva. Šesli kongres »Mednarodne zveze za novo vzgojo . Anica in Minka Očalcar. — Kako usmeri učitelj pouk k zaposlevanju mladine, da s tem odvrača brezdelje in čuva gospodarsko blagostanje kmefskih domov. Fr. Zukovec. — Vzgojni pomen potovanja v tujino. Etbin Boje. — Naš položaj na Koroškem. Vojteh Čuš. — Posebnosti kanadskega šolstva. Dr. T,. Su-šnik. — Moj dobrepoljski učiteljski zbor. Ivan Hribskii. — Doneski k zgodovini šolstva v Selški dolini. Dr. Rudolf Amlrejka. — Književnost. Zapiski. Nemška narečja. — Obzornik. — »Ljudska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo, dne 11. t. m., v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, znak velikega zanimanja za lo važno socialno institucijo. Občni zbor je vodil njen načelnik g. notar dr. Šorli, ki je uvodoma orisal trud in skrbi radi novih pravil, ki bodo potrebna na zahtevo oblasti. Tajniško poročilo je podal tajnik g. F. Zinauer, ki je omenil, da slavi letos Ljudska samopomoč svojo petletnico. V tem razdobju je aarastla v mogočno institucijo, ki je imela koncem »Misli k občnemu zboru združenja trgovcev«. Na notico pod tem naslovom smo prejeli: Ni res, da bi bil občni zbor, sklican za 15. septembra 1932 za 6 mesecev prepozen, ker da se mora po statutu sklicati občni zbor v teku prvih treh mesecev leta. res pa je, da stara ob sklicanju tega občnega zbora veljavna pravila sploh ne določajo, kdaj se mora vršiti občni zbor, — Tudi je neresnica, da je prvo polovico dnevnega reda izpolnilo čitanje brezpomembnih, dolgoveznih poročil, ampak se je poročalo le o splošnem gospodarskem stanju in položaju trgovine ter je uprava polagala bilanco svojega dela in se je razpravljalo o novih pravilih, kar vse za člane-trgovce gotovo ni brezpomembno. Raznih nepotrebnih govorov pa ni zakrivila uprava, ampak vodja opozicije, ki je ne v interesu članstva, ampak le iz osebnega nasprotstva kritiziral to, kar je uprava že uredila. Neresnično je dalje, da bi volitve pokazale veliko zmago opozicije, kar je bilo nemogoče, ker se sploh niso dovršile. Ponovne volitve se pa niso izvršile vsled izjave načelnika Franca Sirca, da ni več časa, ampak zato, ker je ogromna večina zborovalcev, ki so bili iz oddaljenih krajev sreza in vsled tega prisiljeni odpotovati, to ob 19.15 uri, zahtevala. Ni res, da odbor glede sklicanja novega občnega zbora ni storil svoje dolžnosti in da je zavlačeval sklicanje, ampak se je v resnici to odgodilo zato, ker nova pravila, sprejeta na zaključnem občnem zboru, še niso bila odobrena in ker revizijski odbor, v katerem je bila zastopana tudi opozicija, še ni izvršil pregleda knjig in radi tega ne bi mogel dati odboru potrebne raz-rešnice. Sicer pa je uprava volitve stavila na dnevni red novega občnega zbora le radi novih pravil, dasi odboru funkcijska doba še ni potekla. — Ni res, da bi članstvo na občnem zboru 15. 9. 1932 izreklo odboru nezaupnico, ker «e volitve sploh niso izvršile in tudi sicer ni bilo niti predloga niti glasovanja o kaki zaupnici ali nezaupnici. — Končno tudi ni res, da bi obstojal kak nered ali nepravilnosti v poslovanju uprave, res pa se je elednja točno držala predpisov pravil. — Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju. — Predsednik: Nečitljiv. — Tajnik: Nečitljiv. lfotol Jelen stopa v poletno sezono. V razvoju tujskega prometa gotovo pripada zelo važno vloga modernim, v vseh ozirih ustrezajočim hotelom, ki morejo domačinu kot tujcu nuditi vse udobnosti. V vrsto takih prvorazrednih hotelov spada med drugim brezdvonmo hotel Jelen., v Krauju, ki se ponosuo dviga nad Jelenovim klancem. Zaradi različnih odličnih lastnosti, ined katerimi bi v prvi vrsti imenovali lepe, okusno in udobno urejene prostore v notranjosti poslopja, je hotel /Jelen priljubljeno družabno zbirališče. 'Posebno privlačen pa postane v poletju, ko je po zaslugi marljivo roke g. Blagneta x lepim senčnatim vrtom in z verando vred ves hotel odel v rože in zelenje. Učni uspehi na gimnaziji. S 15. majem, ko sta nehala s [mukom 8. in 4. razred in s 6. junijem, ko je zaključila vsa gimnazija, sc je pokazala tale slika učnih uspehov na Junijski gimnaziji: Odlično je izdelalo 26 učencev iiv-učenk (5%). prav dobro 123 (22.24%), dobro 194 "(35.08%); skupaj je izdelalo 343 učencev in učenk ali 62%. — Popravne izpite; je dobilo 140 učencev in učenk (25.32 odstotkov), izdelalo ni 55 (10%). Ob zaključku šolskega lela jo bilo na gimnaziji 3-1.9 učencev in 204 učenke. Ker pa sta S. in -t. razred popravne izpite žo delala, je izdelalo ne 60% kot je bilo lo pred 7. junijem - marveč 67%. Razstava risarskih in ženskih ročnih del v II. nadstropju gimnazije lx> otvorjena 18. junija, šolska proslava ? službo božjo bo pa 24. junija ob 8. Takrat lx> tudi razstavljena nova slika Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v svečanem ornatu, katero je za gimnazijo napravil tukajšnji prof. g. J. Pungarlnik. Na progi Jezerskn-Kranj in obratno je danes stopil v veljavo nov vozni red. Avtobus vozi sedaj dvakrat dnevno iz Kranja na Jezersko 1er nazaj Iz Kranja odhaja ob 10.38 dopoldne in 19.10 zvečer Z Jezerskega se vrača v Kranj ob 6.20 zjutraj iu 17.10 popoldne. Ob nedeljah in praznikih pa vozi i;. Kranja še zjutraj ob 5.58, z Jezerskega pa ob i «.SO. Novo mesto Tukajšnja meščanska šola priredi oh sklepu šolskega leta razstavo vseh mladinskih izdelkov Otvorjena 15. t. m, ostane odprta do inkhizivc 21. t. m. K obilni udeležbi vabi starše in ostalo občinstvo — upraviteljstvo Mariborske vesti: Milijon dinarjev dovoljenih Trbovlje Iz Belgrada je prispela vest, da je ministrstvo soc. politike odobrilo znesek 1 milijona dinarjev kot brezobrestno posojilo mariborski mestni občini, namenjeno za zgradbo delavskega azila. Posojilo je za pol milijona manjše, kakor je bilo za Maribor prvotno namenjeno. Zanj se bori občina že nekaj let, lani bi ga skoro dobila, pa je v zadnjem hipu zašlo drugam in sicer v Ljubljano, kjer so zgradili lani kot azil reprezentativno poslopje za 3 milijone dinarjev. Ker je posojilo reducirano, bo treba izprcincniti tudi tozadevne gradbene načrte ter prilagoditi stavbo finančnim možnostim. Obenem s posojilom je pristojna instanca odobrila '.udi gradbene projekte, ki jih je izdelal mariborski gradbeni urad. Na ta način so padle zadnje ovire Strela ubija ter je zgradba našemu mestu zasigurana. Postav- j liena bo, kot smo že poročali, v Gregorčičevi ulici : na parceli za mestno oskrbnišnico. Pričelo se bo z zidanjem, čim pride denar, za kar pa so potrebni še formalni sklepi in podpisi. Zgradba bo po sedanjem sodeč šc letos pod streho, na prihodnjo pomlad pa bo že lahko služila svojemu namenu. 0 potrebi azila se je v javnosti že opetovano razpravljalo. Poleg azila se vseli v zgradbo tudi borza dela, ki jc sedaj stisnjena v nezadostnih uradnih prostorih na Rotovžkem trgu. Delavstvo bo z novo zgradbo zopet dobilo novo zatočišče, sicer zaenkrat šc skromno, ker z enim milijonom ne bo mogoče delati čudežev toda dane bodo možnosti nadaljnjega razvoja in povečanja. Nenadna in tragična smrt jc zadela včeraj dopoldne okoli II komaj 27 letnega Franca Nunčiča iz Jazbine pri „nnarju pri Jelšah. Nunčič sc je pri- ; peljal skupaj s svojim svakom v Maribor po oprav- ] kih. Vozila sta se s kolesi ter se včeraj dopoldne ; vračala iz Maribora proti domu. Na povratku ju je : takoj pri Teznu ujela huda nevihta, ki se je ne- I nadno razbesnela nad Mariborom in okolico. Oba kolesarja sta pospešila tempo, da uideta dežju in nevihti, v hipu blisk in tresk, Nunčič je ležal na tleh zadel od strele, ki je udarila v sredo ccste naravnost v kolesarja. Njegovega svaka jc odpah-nilo v stran, ostal pa je brez poškodb. Ker se je dogodila nesreča poleg mestnega vodovoda, so bili pri žrtvi strele takoj ljudje, ki so skušali nesrečnemu Nunčiču nuditi pomoč, obenem pa so iz vodovoda telefonirali po reševalce. Vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je bil Nunčič na mestu mrtev. Truplo nesrečnika je ostalo na usodnem prostoru do prihoda oblastvene komisije, potem pa so ga prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. □ Telovska procesija pri oo. irančiškanih. Na »Lepo nedeljo« bo kakor običajno v predmestni župniji Matere Milosti telovska proccsija, ki se prične ob 8. Gre po Aleksandrovi cesti, Tomšičevem drevoredu, Ciril-Metodovi ulici na Trg Svobode ter se konča v baziliki. Šolska mladina, društva in verniki se razvrste po običajnem redu. Stanovalci ob potu, po katerem se pomika procesija, se naprošajo, da okrasijo okna in jih razsvetlijo. □ Jubilejna devetdnevnica v tukajšnji stolnici. Drevi uvodna pridiga. Jutri v petek, dne 16. junija: Predmet pobožnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu — katehet Avgust Špari; v soboto. 17. iun.: Presv. Srce Jezusovo in družina — prof. dr. Jožef Jeraj; v nedeljo, 18. jun.: Presveto Srce Jezusovo in najsvetejši zakrament — stolni vikar Vinko Mun-da; v ponedeljek, 19. jun.; Zadoščevanje Božjemu Srcu — kanonik dr. Franc Cukala; v torek, 20. jun.: Presveto Srce Jezusovo in spoved — kanonik Fr. Časi; v sredo, 21. jun.: Presv. Srcc Jezusovo šola prave pobožnosti — tajnik KA. Franc Kolenc; v četrtek, 22. јџп.: Presv. Srce Jezusovo in pogosto sv. obhajilo — duh. svetnik M. Petelinšek; v petek, 23. jun.: Presv. Srce Jezusovo in previdnos božja — prof. Pavel Živortnik. □ Ni več za popravilo. Ko so začeli popravljati gospodarsko poslopje stolnega župnišča, se jc pokazalo, da je razpad žc tako napredoval, da bi bilo poplavilo zaman. V torek si je ogledala poslopje tuA strokovna komisija mestnega stavbenega urada, ki je ugotovila, da bo treba najbrže celo, aH pa vsaj del poslopja popolnoma podreti, ker se ne da več popraviti. □ Smrt kosi. V bolnišnici je umrl v starosti 78 let viničar Franc Veršič. Pokopali ga bodo jutri v petek ob 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj počiva v miru. □ Mostnina na otoku ostane. Mariborski avtomobilski klub se je pritožil proti uvedbi mostnine v iznosu 4 Din za avtomobile in motorje na Mariborskem otoku. O pritožbi so razpravljali v torek zvečer mestni očetje ter jo zavrnili z ugotovitvijo, da je imela občina toliko stroškov s katranizira-njem dovozne ceste na otok, da jih mora na nek način pokriti. Mostnina bo torej ostala. □ Mariborska Glasbena matica je preteklo nedeljo nesla lepo slovensko pesem v Marenberg. Deležna je bila prisrčnega pozdrava in sicer so ji izrekli dobrodošlico župan, g. dekan Mesner in šolski upravitelj kot predsednik tamošnjega Rdečega križa, pod katerega okriljem se jc vršila koncertna prireditev. Po zahvalnih besedah zborovega predsednika se je množica podala najprej v cerkev, kjer so pevci pri večernicah zapeli Gounodovo ■Večerno molitev«, pol ure kasneje pa se je vršil koncert v nabito polnih Brudermanovih prostorih. Zlasti so učinkovale pri ljudstvu narodne pesmi. Pesem mariborske Glasbene matice je našla pot od srca k srcu. □ Smrt na meji. Pri Pernicah nad Muto je naš obmejni stražnik naletel na skupino iihotapcev, ki so v teku noči gonili čez mejo čredo 8 volov. Stražnik je tihotapce ustavil, ko pa so skušali spraviti sebe in živino na varno, je pričel streljati. Zadel je enega tihotapca v vrat in ranil dva vola. Ostali, ki so odgovorili s streli, so pustili živino in padlega tovariša ter pobeguili čez mejo. Ranjen tihotapec je kmalu izdihnil. Do sedaj niso mogli ugotoviti njegove identitete. Verjetno pa je, da je doma iz Avstrije. □ V Mariboru je obilo smisla za lahko atletiko. To dokazujejo številni vsakoletni lahkoatletski mitingi v Mariboru. V nedeljo, dne 18. t. m. bo že šesta letošnja lahkoatletska prireditev, ki jo prireja tukajšnji SK Rapid. □ Počitniški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru. Pedagoški tečaj, ki bi se moral vršiti pri Ruški koči na Pohorju, se vrši na splošno željo udeležencev od 14. do 17. avgusta t. 1. v Mariboru. □ Zopet izguba za gledališče. Kakor doznava-mo, je sprejel priljubljeni tenorist tukajšnjega gledališča g. Belizar Sancin za prihodnjo sezono an-gažman na ljubljanskem gledališču. □ Poročila sta se v tukajšnji baziliki Matere Milosti šolski upravitelj iz Gornje Kungote gosp. Spreitz z gospodično Amalijo Sotenšek. Poročne obrede je opravil gornjekungoški župnik Frančišek Magdič. Novoporočencema obilo sreče. П Avstrijsko obmejno osebje izmenjano. V torek se je zamenjalo celokupno avstrijsko obmejno stražno in carinsko osebje, ki je bilo dosedaj nastavljeno na jugoslovanski meji. Vsi cariniki in linančni stražniki so prestavljeni na bavarsko mejo, dočim so prišli ondotni stražniki na našo mejo. Vzrok: baje je bilo stražno osebje ob bavarski meji že preveč okuženo s hitlerijanskimi idejami. □ SSK Maraton. Prijave za popoldanski izlet v Slovensko Bistrico se sprejemajo šc na Glavnem trgu do pol druge ure, ko je odhod. Vožnja z avtobusom tja in nazaj Din 15 za osebo. Člani, ki se še niso prijavili, in prijatelji kluba vljudno vabljeni. □ Nove gradnje. Mestni svet se je v torek pečal v pretežni večini z gradbenimi zadevami. Gradbena dovoljenja so dobili: Mitrovič Barbara za po- stavitev lobač. paviljona na vogalu Masarykovc in Jadranske ulice, Požauko Josip za visokopritl. stan. hišo v Kralj Matjaževi ulici, Jerebič Franjo za enonadstropno stan. vilo v Dr. Turnerjevi ulici, tekstilna tovarna Doctor in drug za prizidek pri barvarni, Tomšič Fani za preureditev dvoriščnega poslopja v Cankarjevi ulici 1, Prva mariborska tovarna pletenin za prizidek na Tržaški 54, Biidc-feld Feliks za preureditev gostilniškega vrta na Trgu Svobode restavraterju Basletiču in Lini Ro-senberger v Sodni ulici. □ Hiače vzrok uboja. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se jc zagovarjal včeraj 27 letni Anton Valant iz Sv Jerneja na Pohorju. Obdolžen je bil umora Antonije Ribičeve, ki jo je ustrelil dne 18. aprila t. 1. O zločinu smo sv^ječasno že poročali. Valant je bil pri zakoncih Ribič pri Sv. Jerneju najemnik sobice in kosa zemljišča, za katerega je moral odraijtali najemnino v delu. Ko je letos aprila od Ribičevih odhajal, je bila na dolgu še z 10 delovnimi dnevi. Da se od-škoduje, mu je Ribičeva zaplenila nove hlače. To je Valanta tako razkačilo, da je zgrabil puško, jo nabil ter sprožil strel v Ribičevo, ki je kmalu izdihnila. Zagovarjal se je s hudo razburjenostjo. Valant je bil obsojen na osem let robije in na trajno izgubo častnih pravic. □ Radi svinčnika razbil otroku lobanjo. Pred malini senatom se ie včeraj razpravljal žalosten slučaj iz mariborske okolice Oče je, kakor trdi obtožnica, v pijanosti pretepel svojo devetletno hčerko, ker se je otroku zlomil svinčnik, za katerega je dal oče en dinar. Udarjal je olroka s pestmi po glavi, Ца vrgel na tla ter ga suval z nogami, da c deklici počila lobanjska kost. Včeraj se jc zagovarjal radi tc»a čina pred tremi sodniki Jožef Z. iz Studencev. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo treh let. GLFJCHENBERG (Bad Gleiehetiberg) — kopališče Gleichenberg >00 m. — štajerska. Sezona od maju do septembra. Sloviti zdraviljii vrelci, kopanje \ prirodni ogljenčev i kislini, iniinlatorij, pneuinatične celice se uspešno zdravijo; katari, astma, eulizein iu bolezni srca. Najidcalnejše okrevališče in letovišče. Popolen pension od ч šilingov naprej, — Prospekte daje Putuik, Beograd. Terezije 10. Celle p: Razstava ženskih ročnih del na osnovni :oli pii šolskih sestrah v Celju bo dne 18. in 19. junija t. 1. SS; Umrl je v celjski bolnišnici posestnik Zor-ko Andrej iz Javornika pri Svetju nad Celjem. N. v m. p. & Razrušeni in novi občinski svetovalci in odborniki v občini Velika Pirešica. Z banovinskim odlokom so bili razrešeni kot občinski svetovalci sledeči gospodje: Jezernik Martin, Srebočan Jakob, Kokol Martin, kol občinski odborniki pa: Franc Vaš, Verdev Ivan, Kos Lovro. Hrusti Anion, Vasle Franc, Razdevšek Tilek in Jelen Josip. Na novo so pa bili imenovani kot občinski svetovalci gospodje Kramaršič Alojzij, župnik v Galiciji, Kos Franc, Siler Josip; kot občinski odborniki pa: Šte-fančič Anton, Žolnir Martin, Ahtik Ivan, Pernov-šek Franc, Arnšek Franc, Rozman Anton, Stamol Franc, Veler Jakob, Pečnik Ivan in Naraks Ivan; zadnji je bil imenovan na meslo umrlega odbornika Falanta i ranča. 2s Prometne knjižice v občini Celjc-okolica. Vsi, ki so dali prometne knjižice za dvokolesa na okrajnem načelstvu v Celju in stanujejo v območju celjske okoliške občine, naj jih dvignejo v občinski pisarni na Bregu od petka, t. j. 16. t. m. dalje. Vsakdo mora prinesti s seboj potrdilo o prijavi v tukajšnjem uradu, sicer se mu tablice ne more izdati. K plombiranju se morajo pripeljati vozila dne 22. in 23. t m.' s?f Napad na dva dijaka. V torek po 6 zvečer sta se vozila dva sedmošolca na kolesih po Bregu v smeri proti Celju. Nasproti jima je prišel precej vinjen Anton Deželak, delavec brez stalnega bivališča: vrgel je pred kolesa kovčeg, lako da sta bila prisiljena stopiti • s koles. Nato je začel oba pretepavali z jermenom. Enemu od obeh. Stan-tetu Milanu, je zadal 1 cm globoko rano na levem licu. Stante se je podal pozneje, ko je intervenirala policija, na ambulanco rešilne poslaje, kjer so mu izprali rano, Deželaka ,je pa policija vtaknila za 24 ur v luknjo. £i Celjski Irg je bil včeraj bogato založen z vsemi mogočimi dobrotami. Gospodinje so imele veliko izbiro. Cene so bile kakor običajno. Veliko je bilo rdečih jagod od 5 do 6 Din liter. Borovnice po 2 do 2.50 Din liter, domače črešn.je od 2 do 3 Din liter, stročji grah 5,do 6 Din liter, dovolj je bilo piščancev, katerim se je sukala cena po velikosti od 10 do 20 Din. Pfm Poročila sta se dr. Sergej Kapralov, bivši se-kundarij ruskega sanatorija v Vurbegu, sedaj ba-novinski zdravnik združene zdravstvene občine Volka, in Helena Rippl, zasebnim iz Maribora. Rilo srečno! Sprejemni izpit zn prvi razred v ptujsko realno gimnazijo ho dne '26. t. m. Zglasiti se je na.j-dalje do 24. t. tn. s prošnjo pri gimnazijskem ravnateljstvu. Okrajni kmetijski odbor je imel pred nedavnim svojo plenarno sejo pod predsedstvom predsednika g. žtmkoviča. Predsednik je podal obširno poročilo o delovanju odbora, posebno je povdarjal, kako se odbor bori proti uredbi banovinske trošarine. IPosebno pozornost je obrnil tudi živinoreji. katero odbor podpira s tem, da dovoljuje subvencije k nabavi plemenskih bikov in prispeva 2Ô.000 Din k cepljenju prašičev proti rdečici. Dovolila se je nadalje podpora za kmetijsko in pa kmetijsko sospodinisko šolo Zlato poroko sta obhajala v soboto v župni cerkvi v Trbovljah čisto na lihem Bornšuk Marko in Ana r. Cerar. Oba sta še vedno krepka in zdrava, on pri svojih 74 in mama pri 66 letih. Marljiva ko mravlje, skromna in verna človeka. Vsi so prava urarska družina, celo ena hčerka je i/učena urarka. Mojster Marko ima poseben svoj patent za stolpne ure, ti popravi vsak stroj, naredi dinamo, delal je tudi motorje, sestavi radioaparat, fotografira. A je v vseli teh rečeh samouk! Bog ju ohrani še na mnogo let1 Pomagali bodo. Socijalni odsek na občini je sklenil /apočeti odločno akcijo za omiljenje brezposelnosti. Prav in potrebno je to. Nastop Henka Alojza pred enim tednom je svarilen klic, ki ga bodo drugi za njim ponavljali: »Živeti hočemo«. Ni čuda, če se mlad krepek fant po dveletnem brezposelnem tavanju sem in tja odloči za dejanje, kakor je razbijanje šip, kar je samo po sebi za obsojati. Z obrazov in pogovorov delavstva pa se je videlo, da so si kar olajšano oddahnili, ker se je le našel nekdo, ki je na brezobziren način opozoril na žalostno stanje stalno brezposelnih, kakor onih še zaposlenih, ki zaslužijo po 100 do 150 Din pol mesca, a s tem nc morejo živeti, na se tudi sami ne upajo ganiti, da bi še teh drobtin ne zgubili. Primernejše bi tudi bilo. če bi sedeli v obč. svetu in socijalnem odseku zastopniki delavstva, gotovo bi sam.' najrazumljiveje tolmačili svoje žalostno stanje. Preprečili hi tudi širjenje liuincstulh govo-ic med rudarji, tla hoče socijul. odsek porabiti brezposelni fond v plačilo /a razbite šipe. Sicer pa brezposelni, večinoma mladi fantje potrebujejo dela, ne pa podpore. In v tej smeri hoče pomagati tudi socijalni odsek. Cesto nadaljujejo. Za boljšo zvezo s savinjsko dolino na št .Pavel so zopet začeli popravljati oz. širiti cesto, predvsem zboljšlijejo ovinke. To delo se vrši na trboveljsko stran na savinjski strani pa šele trasirajo cesto. Vse delo gre silno počasi in po malem od rok — saj traja že več let in bi po prvotnem načrtu moralo biti leto,s vse gotovo, a če bo šlo z dosedanjo naglico še tudi v tO letih ne bo končano. Lnako počasi napredujt tudi tlelo na cesti za Kiiniom. Gospodarsko .so to važne ceste in treba bi bilo najti sredstev, obenem pa bi dobilo na stotine brezposelnih zaposlitev. Dodsko Spominu vzornega moža. V nedeljo popoldne smo pokopali daleč na okrog znanega gostilničarja g. Franca Zupančiča iz Kamilice. Pokojnik se je rodil I. 1850. Z njim je legel v grob mož trdnih katoliških načel. Tudi Slovencu« je bil vedno zvest, saj je bil naročen nanj nepretrgoma skoraj pol stoletja. Bil je eden izmed glavnih ustanoviteljev mlekarske zadruge in skoraj vedno njen načelnik. Dalje je bil v odboru živinorejske zadruge; hranilnice in posojilnice v Dolskem, ključar župne cerkve in njen dobrotnik. Bil je ustanovitelj gas. društva v Dolskem in ustanovni član izob. društva pri Sv. Heleni. Vedno zvest in značajen mož. mi nikoli skrival svojega prepričanja pred nikomur. Pripadal je bivši SLS in v njej vneto deloval. Dolgo dobo je vzorno županoval občini Dolsko. Bil je pa tudi kot gostilničar vedno nn svojem mestu. Če je šlo za verska ali narodna načela, ni poznal kompromisa. Kljub starosti se je še vedno živo zanimal za vsa javna vprašanja. iPo daljšem bolehanju se je zadnje dni pričelo njegovo stanje vidno slabšati. Dan po sprejemu sv. zakramentov je pa popolnoma mirno, brez trpljenja izročil svojo dušo Onemu, kateremu je vedno zvesto služil. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi. Na pogreb sta prihitela tudi bivša župnika pri Sv. Heleni g. I. Mtiller iz 1). M. v Polju in g. svétnik I. Rihtaršič iz Bukav-šce. Dalje domačin iz sosednje župnije g. J. Kle-tnenčič in g. kaplan A. Hostnik. Pogrebne obrede je vodil domači g. župnik Ivan Riliar. Mirno naj počiva vzorni mož na tihem domovanju pri Svel i Agati. Bog pa daj mnogo lako značajnih mož, kakršen je bil Franc Zupančič. Krško Dve nenadni smrti. Nepričakovano hitro je 12. t. m. popoldne umrla gospa Amalija Z r i m -š e k , soproga uradnika pri katastrski upravi. Bila je še v :nedeljo prav dobre volje na veselici v Sevnici, v ponedeljek popoldne pa jo je zadela kap tako, da je bila v pol ure živa in mrtva. Blagi pokojnici, ki je marsikatero uro žrtvovala dobrodelnim napravam, bodi Bog milostljiv sodnik. — Nekako ob islem času kot gospo Zrimškovo je na podoben način zadela kap na drugem koncu mesta gospo Marico V a n i č. Tudi ona ie še včeraj zdrava obiskala bolnega moža v tukajšnji bolnišnici. Zapušča več nedorastlih otrok. Tudi njej bodi sodba božja mila! Cerkveni oesfml 50 letnica cerkve Presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. V spomin na 50 letni jubilej posvečenja cerkve presv. Srca Jezusovega v Ljubljani se bo obhajala ob priliki praznika presv.. Srca Jezusovega slovesna jubilejna tridnevnim. — Začetek v četrtek 22. junija zvečer ob pol 7 s slovesnim blagoslovom. — V petek, na praznik presv. Srca Jezusovega, ob pol 6 zjutraj pridiga, ob 6 slovesna sv. maša, katero bo imel g. stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar. Zvečer ob pol 8 jiridiga (g. misijonar Ke-rec), nato slovesne pete litanije z blagoslovom. Ta dan je obenem običajno celodnevno češčenje Najsvetejšega. — V soboto ob pol 0 zjutraj pridiga, nalo sv. maša z blagoslovom; zvečer ob pol 8 pridiga o zgodovini cerkve presv. Srca Jezusovega. — V nedeljo ob pol 8 zjutraj pridiga in pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval generalni vikar g. Ignacij Nadrah: ob 5 popoldne sklepni govor (generalni vikar g. Ign. Nadrah), nato slovesne litanije in zahvalna pesem. Slovesna sv. maša v petek ob 6 se bo darovala za vse rajne, v nedeljo ob 8 pa za vse žive dobrotnike te cerkve. Duhovne vaje za meščanske gospe v Lirhten-thurnovem zavodu v Ljubljani bodo od 29. junija zvečer do 3. julija. Vodili jih bodo gg. misijonarji sv. Vincencijo Pavelskega. Prijave — ustmene ali pismene — sprejema vodslvo Lichtenlluirnovegn zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. V stolnici drevi ob 8 skupna molitvena ura pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom z ljudskim petjem, od 9 dalje nočno češčenje presv. Zakramenta: 28. n ra. Poizvedovanfa 1000 Dinarjev v srebru je izgubil 13. t. m. v mestu reven inkasant, ki je za izgubo odgovoren. Pošteni najditelj naj denar odda proti nagradi na policiji. O sodobni gimnastiki V zadnjih desetletjih ne stremi svet samo za tem, da bi z različnimi iznajdbami kar največ koristi iztisnil za se, temveč se tudi znanost in veda bavita z gotovimi problemi, ki so se zdeli svoje-časno brezpomembni. Čim več mora današnji človek pretrpeti v svojem poklicu ali drugje in čim bolj se izčrpavajo njegove moči, tem resneje se moramo baviti z vprašanjem njegovega zdravja ter se vprašati: Kam to pelje in kdaj bo tega konec? Vse moderne naprave, industrija itd. nič nc koristijo širokim ljudskim masam, nasprotno, celo škodujejo ji in sicer v toliki meri, kakor menda še nikoli prej, odkar svet obstoja. Bore malo se brigajo današnji svetovni magnatje za človeško zdravje, kajti oni zasledujejo povsem druge cilje. Ljudem pa je treba dati zdravja in zadovoljstva — panem et circenses — ne pa izumetničenih zabav, ki tako hitro minejo in ki človeštvu samo škodujejo. Zdravje in zadovoljstvo kar najblagodejnejše vplivata na današnjega človeka, saj mu pa tudi nudita potrebno moč in sposobnost za obstanek. Če pogledamo nazaj, zlasti na povojno dobo, vidimo, da so se telesne vaje močno ukoreninile pri vseh narodih in slojih. Pa je razumljivo, kajti one nam nudijo moč, gibčnost, lepoto, poleg tega pa prav sistematično izpodrivajo razne škodljivce, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. One torej dvigajo ljudstvo duševno in telesno. Mnogo je idealistov na polju telesne kulture, nebroj je drugih činiteljev, ki hočejo s telesnimi vajami pridobiti ljudske množice v svoj tabor. V lo svrho so bile ustanovljene najrazličnejše šole, ki se bavijo izključno s telesno kulturo. Toda kolikor je teh zavodov, toliko je tudi metod. Zato se moramo vprašati: Kaj je pravilno in po kateri poti moramo iti? Vodilni krogi, ki imajo že desetletja opravka s telesnimi vajami in tudi medicinska veda, ki se prav temeljito bavi s tem vprašanjem, so prišli do tegale zaključka: Telesne vaje morajo telo vzgajati, krepiti, čilo in zdravo obdržati, mu nuditi veselje in zadovoljstvo, krepiti morajo tudi živce in nravstveno nanj vplivati. K telesnim vajam prištevamo sport in telovadbo. Hrbtenico telovadbe pa tvori orodna telovadba in proste vaje, ki so jedro vsega udejstvo-vanja na tako zvanem telovadnem polju. Star način prostih vaj vsi več ali manj poznamo in vemo, da so bile tovrstne vaje iz stališča telesne vzgoje prav malo vredne. Sodobna gimnastika se razlikuje od omenjenih pustih predvsem v tem, da hoče telo športnika (ali telovadca) s svojimi smotrenimi gibi usposobiti za dosego čim večjih uspehov ter nudi onim, ki jo goje radi zdravja in zabave, vse to, kar za zdravje potrebujejo. Pri prostih vajah, zlasti pri onih iz polpretekle dobe, se je gledalo predvsem na zunanji učinek. S smotrenimi ali če hočete z modernimi gimnastičnimi gibi se dajo sestaviti da-leko učinkovitejše vaje, kakor so one, ki sem jih pravkar omenil in ki so žal še danes precej razširjene. Sodobna telesna vzgoja sili nazaj k naravi, hoče naravnega gibanja, ki je neprimerno lepše kakor razna izumetničenja, o katerih tudi trdijo, da so moderna. Svoječasno so bili mnenja, da moramo pridobiti potom telesne vzgoje močno muskulaturo, dočim se na gibčnost in hitrost ni polagalo posebfte važnosti. Današnja gimnastika pa stremi v prvi vrsti za gibčnostjo in hitrostjo, moč pa — ki io itak pridobivamo, če se redno bavimo s telesnimi vajami — nam ni toliko potrebna, čc smo dovolj urni. Sodobna gimnastika stremi dalje za tem, da se muskulatura, preden jo hočemo krepiti, najprej sprosti. Če pogledamo otroka, vidimo, kako je sproščen. Kakor hitro pa dorasle, mu modernizacija odvzame vso to sproščenost in ga umetno napravi nerodnega — napetega. Radi tega moramo z gimnastičnimi vajami vso to napetost, odnosno trdost odpraviti, muskulaturo sprostiti in jo napravili dostopnejšo za pretakanje krvi; kajti krčevito napet muskel prav tako ne pusti krvi blizu, kaikor človek, ki hoče piti, a drži usta zaprta. Pri telesnih vajah moramo torej gledati na to, da sc bo kri pretakala po vsej muskulaturi. Z današnjo gimnastiko hočemo dalje enostransko poklicno udejstvovanje odstraniti potom primernih gibov, ki naj vse dele našega telesa, srce, pljuča itd. spravijo v pravo delovanje, ki naj nam prinese potrebno zdravje in ki bo naše telo lepo izoblikovalo. Nov način gimnastike bi se moral vpeljati v vsa združenja, ki se bavijo s telesno kulturo, seveda ludi v šole. da bi se na ta način čim bolje uveljavilo naravno in smotreno gibanje. Novodobna gimnastika je zelo bogata na svojih gibih, ki zadovoljujejo telo in duha, saj izvira iz otroške narave. Glede na to bi bila dolžnost vsakega vaditelja, da se seznani z anatomijo človeškega telesa, da bo spoznal vrednost sodobne gimnastike in da bo znal takoj odločiti, za koga so primerni eni ali drugi gibi. Res je, da imamo dosti drugih športov, s katerimi se lahko dovolj razgibljemo, toda čez gimnastiko je ni, ne glede na to, da tvori ona podlago za vse ostale panoge na polju telesne vzgoje. Saj imamo najrazličnejše sisteme kakor: švedskega, danskega, Niels Bukliovega, Labanovo in Bodejevo šolo itd., o katerih se lahko reče, da so dobri, celo prav dobri, vendar lako popolnega kot ga dobimo v gimnastiki, ni. Glavna naša naloga mora bili, da stvar pravilno zagrabimo. Znani strokovnjak na leni polju dr. Bode je rekel: »Nazaj k naravi!« in je v lo svrho izdal tudi znano knjigo o izrazni gimnastiki (Ausdruckgymnastik). Ali je dr. Bode s lo izrazno gimnastiko pravo zadel? Ne popolnoma! Kajti naravna in smotrena gimnastika gre še dalje. Ona nam jasneje predoči zvezo med človeškim življenjem in naravo kakor dr. Bode. Nudi nam obsežnejše območje, dočim tvori izrazna gimnastika le del tega. Sodobna gimnastika torej ne služi samo zunanjim efektom, ampak v prvi vrsti telesu, ki mu nudi zdravja, veselja, zabave. Poživlja tudi duha, da smo vedno vsestransko sveži. In tega potrebuje današnji rod. L K_er. ZAGREBŠKI PLAVA« f IN WATERP0LISTI PRI DEJ0 V LJUBLJANO Otvoritev plavalne sezone. Kljub neugodnemu vremenu so se ilirjanski plavači pripravili za prvo letošnjo tekmo, ki bo v soboto, 17. t. m. ob 20 30 ob svitu žarometov na kopališču Ilirije. Za prvo srečanje si je izbrala Ilirija plavalno sekcijo zagrebške Concordie, katere 16 članska ekipa bo nudila zlasti v damskih disciplinah in v prsnem stilu močan odpor. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker bo pokazala letošnjo formo Ilirije, na drugi strani pa bo predstavila naši publiki najmočnejšo ekipo zagrebških plavačev in vvalerpolistov. Nočne tekme na Iliriji so poslale toliko priljubljene, da je pri-mkovati velik poset s strani športne publike; radi lažjega prometa bosta poslovali pred vhodom v kopališče dve blagajni. Vstopnina 5 in 10 Din. Rana ura — zlata ura! Treningi plavalne sekcije SK Ilirije se vršija vsak dan ob 8 zjutraj. Vsi in točno! — Začetniški tečaji za mladino se pričnejo s prihodnjim tednom. Natančna določila iu navodila bodo objavljena v dnevnikih Ne zamudite! Danes zadnji dan velesejma Tudi dodanim dnem ljubljanskega velesejma vreme ni prizaneslo, l>ilo je danes zopel deževno, kar je naravno povzročilo, da obisk ni bil prevelik. Preostaja nam torej le še praznik Sv. Itešnjega Telesa, ki je zadnji dan velesejma. Tako je jutri zadnji divn za obisk velesejma, kar bodo Ljubljančani gotovo z veseljem izrabili, saj so se tako navadili na velesejem, da nobeno leto ne zamudi niti eden Ljubljančan velesejma. Ljubljanski velesejem je tudi v najodličnejši meri dosegel tujskoproflietne cilje za mesto Ljubljano, eaj je danes dejstvo, da je zaradi velesejma vsak Slovenec bil večkrat v Ljubljani. Med drugim so si ogledali velesejem včeraj davčni uradniki, zbrani na kongresu v Ljubljani, danes pa so prišli na velesejem bolgarski inženerji, ki se mude v Ljubljani. Ker je praznik zadnji dan velesejma, naj velja deviza: Nc zamudite prilike! V pohištveno mizarski stroki zavzema letos največji prostor izložba dobro znane tvrdke Andrej Kregai & sinovo, Vižmerjc, ki je razstavila v paviljonu »E« krasno izdelane spalnice, jedilnice in kuhinjo. — Tvrdka Erman & Arhar iz St. Vida je razstavila v istem paviljonu v dveh oddelkih spalnice in jedilnice, ki imajo istotako neprestano polno občudovalcev. Izdelki obeh navedenih tvrdk, kakor tudi one bratov Erjavec z Broda so tako mojstersko in krasno izvršeni, da bi bila tudi najstrožja strokovna kritika v zadregi, kateri bi dala prednost. Od razstavljalcev nn Ljubljanskem velesejmu vzbuja izredno pozornost obiskovalcev velesejma Mengeš tvrdka Tcokarovié & konip. iz Paračina, ki je razstavila v paviljonu M volnene kamgnrne vseh vrst, ki zlasli vzbujajo občudovanje radi njih izredne kvalitete spričo njih nizkih cen, dalje volnene odeje, buret svilo, kot s|iecialileto tvrdke, berete v 29 barvah ild. Tvrdka ima lastno tvornico v Pa-račinu — model tovarniških objektov v miniaturi vidite na razstavi —, edino v Jugoslaviij, ki izvršuje sama ves proces cd surovine do izdelka. Tvornica uvaža sirovlne — iu sicer najfinejšo nie-rino volno — pouajveč iz Avstralije, katero poleni sama pere in čisti; tvornica inia lastno predilnico in lasino tkalnico. (Enega od svojih '200 tkalnih • strojev ie tvrdka razstavila na velesejmu, kar zlasli obrača pozornost obiskovalcev na to tvrdko.) Dalje ima tvornica lasino barvarno ter a pretit r o, na kar tvornica zlasli polaga važnost. (Proces cd tkane do i/gotovljene tkanine traja še celili 1 1 dni. Omeniti je zlasti karbonizacijo, ki uniči vse odpadke v tkanini.) Tvornica zaposluje nad 100(1 delavcev in sicer same domače moči, pa tudi od strokovnjakov se je večina v teku svojega obstoja (ustanovljena I. 1019.) že sama izšolala. Poleg tovarniških objektov ima v kompleksu svojih poslopij več stanovanjskih hiš za delavstvo in uradni-šlvo, hulno gledališko dvorano, kopalnice ter obširne nasade. Pogon in razsvetljavo oskrbuje lastna električna centrala. Svoje izdelke prodaja tvrdka v lastnih prodajalnah v vseh večjih mestih v državi, katerih šteje do danes žo okrog 20. V Ljubljani inia tvrdka svojo prodajalno Sele dobrega pol leta (v novi hiši Gradišče 4), vendar je v tem kratkem času ljubljanskemu prebivalstvu po-etala že zelo poznana kot solidna tvrdka. Tudi z obiskom na velesojniu — Iu pa zlasti podeželskega ljudstva — je tvrdka zelo zadovoljna. Trgovski odsek Zbornice Pod predsedstvom načelnika trgovskega odseka in zborničnega podpredsednika g. K. Elsba-cherja se je vršila v ponedeljek dno 12. I. m. seja trgovskega odseka, ki je razpravljala o perečih trgovskih in splošnih gospodarskih vprašanjih. Po uvodni besedi predsedujočega je podal zbornični predsednik g. Ivan .lelačin izčrpno poročilo o anketah in konferencah, ki so so vršile v poslednjem času glede finančnih težav in gospodarske krizo, zlasti o konferencah, keje je sklicala zbornica pred konzultacijo odbora pri ministrstvu trgovine in industrije z. gospodarskimi predstavniki dravske banovine. Gospod predsednik je poročal tudi o poteku kongresa Mednarodne zbornice na Dunaju iu o perspektivah londonske svetovno gospodarske konference. Sledilo je nato poročilo tajnika g. dr. Plessa o važnejših akcijah, ki jih je izvršila zbornica posebno z ozirom na interese našo trgovino po zadnji seji trgovskega odseka. Z zadoščenjem je od-setk sprejel na znanje zlasti poročilo, da so se akciji zbornice za cbdačenje konzutnov priključile vse zbornice v državi in da je bila v tem perečem oprašanju dosežena skupna fronta. Živahna diskusija se je razvila ludi glede davčnih akcij, inozemskih potnikov i. dr. Po izčrpnem tajniškem poročilu je sledila razprava o nekaterih važnejših obrtno-pravnih vprašanjih, o prošnjah za dovolitev tržnih dnevov, za podelitev državljanstva i. dr. Po poročilu laji\ika in izčrpnih pojasnilih predsednika /veze trgovskih združenj dravske banovine g. Jo«. J. Kavčiča ji" odsek razpravljal o načrtu uredbe za obvozno zavarovanje trgovcev. Diskusije so sc udeležili zlasli gg. Jelačin, Sler-tneeki, Pintar, Senčar, Lenarčič, Ceh i. dr. Po končani diskusiji je g. Elsbacher ugotovil, da se vsi člani odseka strinjajo z načrtom, ki je bil predložen od Zveze trgovskih združenj. Načrl bo poslan ministrstvu in vsem zbornicam. Uredttev obrestne mere v Avstriji V Avstriji so po zgledu Češkoslovaške ludi uredili višino obrestne mere na lale način: f Najvišjo dovoljene obresti znašajo sedaj pri avstrijskih bankah na deželi 3.5—4%, pri hranilnicah 4, pri zadrugah pa 1—4.50%. Za deželna glavna mesta so deloma obresti nižje, na Dunaju pa so ostale neizpreunenjenc, le pri zadrugah so se nekoliko znižale. Za vloge na knjižice ild. v tuji veljavi se znižajo obresti na 2.75% enotno za vso državo. Nove obresti bodo splošno veljale od i. julija I. 1. in je v zvezi s tem pričakovati občutnega znižanja obrestne mere za posojila vseh vrst. Trgovsko zborovanje v Kamniku. Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja ljubljanske trgovce, da bo glavna skupščina Zveze trgovskih združenj v nedeljo dne 18. t. m. v Kamniku ob 9 dopoldne. Vabljeni so vsi na to manifestacijo slovenskega tr-govstva, zalo naj nihče ne zaostane. Po zborova-ju jo projektiran izlet v Kamniško Bistrico. Predsedstvo uprave. Lesno in dustrijsko podjetje Dobrljin-Drvar, največja lesna tvrdka v državi izkazuje v 1. 1932. zmanjšanje izgube od 2.4 na 1.97 milij. Din pri naraščanju zalog in še večjem zmanjšanju dolžnikov. — Njeno podjetje »Durmitor« izkazuje izgubo 0.1 milij. (prenos iz 1931 2.24 milij.) pri glavnici 5 milij. Din. Hrvatska banka v Zagrebu izkazuje zmanjšanje upnikov od 234.65 na 198.4 milij., čemur odgovarja znižanje blagajne od 38.1 na 28.1, menic od 51.9 na 42.8 in dolžnikov od 106.1 na 146.3 milij. Čisti dobiček se je povečal kljub povečanim odpisom od 0.3 na 0.4 milij. Din in znaša e prenosom vred 1.3 milij. Vpisi v zadružni register. Gospodarska zadruga za Prekmurje v Mur. Soboti, r. z. v o. z., in Vodovodna zadruga št. Janž-Cešence, r. z. z o. z. Občni zbori: Tovarna klobukov »šeširt v Zadružni gosp. banki 24. junija ob 15, Tiskarna Sava v Kranju 27. junija ob 14. Nova delniška družba. Trg. ministrstvo je odobrilo osnovanje d. d. »Trud za izvrševanje vseh izdajateljskih in reklamnih poslov. Glavnica znaša pol milijona (1000 delnic po 500 Din), Četrtino je plačati takoj, drugo po 6 mesecih, ostanek po sklepu upravnega odbora. nt de in Ulj gn do Lastnik prijaznega mengeškega gradu, gosp. Anton Stare, praznuje te dni redko slavnost — devetdesetletnico rojstva. Dne 8. junija 1843 jc zagledal luč sveta v Mengšu. Kljub svoji visoki starosti je še prav čvrst korenjak, skoraj vsak dan ga lahko opazimo, kako koraka sani na pošto po časopise, ki jih šc redno prebira. Velik dobrotnik je tukajšnji župni cerkvi, ki jo prav rad obišče ne samo vsako neaeljo, ampak večkrat tudi na delavnik. V svojem življenju jc veliko potoval po svetu, bodisi službeno ali privatno, in prav rad pripoveduje zanimive dogodke iz davnih dni. Cenj, jubilantu želimo še v naprej tako krepkega zdravja in čilosti. Ге dni smo dobili novega župana v osebi lesnega trgovca gosp, Alojzija Kanca ml. Dolgoletni župan gosp. Peter Lipar pa je bi! razrešen županske časti. V nedeljo, II. junija, je bil ob obilni udeležbi ustanovni občni zbor strelske družine v Mengšu, za predsednika je bil izvoljen bivši župan gosp. Peter Lipar. Na Telovo se vrši popoldne ob 4 na igrišču SK Mengeš nogometna leknia med SK Disk iz Demžal in SK Mengeš. Obeta se zanimiva borba. m DOUCE FRANCE parvumerije LUBIN-PARIS vsebuje skrivnost mladosti, ker ™ DOUCE FRANCE IIIIUIIIIIIllllll Radio Borza Dne 14. junija 1933. Denar V današnjem prometu so ostali neizpremenje-Curih, Pariz. Praga iu Trsi, Amsterdam je pa-I, narasli pa so tečaji Berlina, Bruslja, Londona Newyorka. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi za-učen po 8.90, na zagrebški po 8.82 iu na bol-ijski S.775. Grški boni eo notiral i v Zagrebu 10 "2, v Belgradu 44.25 den. in zaklj. Ljubljana. Amsterdam 2302.68-2813.90, Berlin 1347.36—1358.16, Bruselj 801.91-805.85, Curih 1108.35—1113.85, London 101.08—195.68, Newyork 4708.26—1736.52, Pariz 225.90-227.02, Praga 170.71) —171.05, Trst 298.24—» 9.64. Premet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.620 Din. Curih. Pariz 20.3825, London 17.56, Newyork 129, Bruselj 72.35, Milan 26.95, Madrid 44.325, Amsterdam 207.80, Berlin 121.80, Dunaj 73.18 (57.75)-Slockholm 90.25, Oslo 88.50, Kopenhagen 78.25, Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.97, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca je za državne papirje neizpremenje- I na, ravnetako tudi v glavnem tečaji. Promet je ; slab, saj je na zagrebški borzi prišlo do zaključ- ! kov sanm v vojni škodi 100 kom. in 8% Bleru 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 delnic I Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 44 den., vojna škoda 198-200, begi. obv. 32 den., 8% Bler. pes. 33—35. j 7% Bler. pos. 32 d., 7% pos. DIIB 47 den., agrarji 25 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 11—46, agrarji 25 den., vojna škoda 198—200 (198), 6% begi. obv. 32.50—33, 8% Bler. pos. 33—34.50 (34), 7% Bler. pos. 32.50—33.50, 7% pos. DHB 47-51. — Delnice: Narodna banka 3750 den., Priv. agrar. banka 221—224 (221), šečerana Osjek 145 bi., Im-pex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 175 bi. Belgrad. Narodna banka 3750—3820, Priv. agr. banka 223—225 (224), 7% invesl. |>os. 44.50—45 (41.75, 44.50), agrarji 26.50 den., vojna škoda 199 —200 (200, 199), 6% begi. obv. 33.50-31 (3-1, 33.50), 8% Bler. pos. 34 (len. (34.50), 7% Bler. po-. 32.25 den. (32.50), 7% pos. DHB 41 den. Dunaj. Podon.-savska-jadrati. 55.10, Alpine 12.55. Hmelj Peronospora na hmelju. Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam piše: Ne lo po lastnem prepričanju, nego ludi po izreku g. dr. ing. Ctybor Blatlnya, Praga, se je v naših hmeljskih nasadih vsled mokrolnega vremena jiojavil neljubi gost — peronospora, na katerega je Hmeljarsko društvo že opozorilo vse hmeljarje ter kot prvo obrambno sredstvo priporočalo skrbno zbiranje vseh okuženih poganjkov — posebno pa tako zvanih kuštrovcev' ter njih uničevanje polom ognja. Vkljub temu so pa nekateri hmeljarji kuštrovce zbirali in potem podorali in si tako napravil novo vališče za neljubega gosta. Hmlejarji ! Pripravite se pravočasno na drugo obrambno sredstvo I. j. na brizganje s priporočeno brozgo. Živina Mariborski živinski sojeni dne 13. junija. Na današnji svinjski sejem je bilo prignanih 14 konj, S bikov, 182 volov, 301 krava in 15 lelet; skupaj 520 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive težo 4—4.70 Din, polde-beli voli 3—3.50 Diu, plemenski voli 3—3.80 Din, biki za klanje 2.76—3.25, klavne krave debele 2.25—3.50 Din. plemenske krave 2.50—3.51, krave klobasarice 1.50—2, molzne krave 3—3.75, brejo krave 3—3.75, mlada živina 3—4 Din, teleta 1 do 5 Din. Prodanih je bilo 335 komadov.' Mesne cene so v Mariboru sledeče: volovsko meso 1. vrste kg 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, meso bikov, krav, telic 5—7 Din. telečje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din, sveže svinjsko meso 10 do 11 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 12.407 prašičev, iz Jugoslavije 15 pršutarjev in 2032 špe-luurjev. Na kontumačnem trgu pa je bilo 249 špeharjev iz Jugoslavije in Madjarske. Cene: špeharji I. 1.41—1.46, kmetski 1.41)—1.45, pršutarji 1.50 do 1.60, najboljši 1.65—1.75. Tendenca: cene špeharjev so sc držale slabo, pršutarjev pa dobro. Neprodanih je ostalo 30 pršutarjev in 46 špeharjev. Dev. Marata v Polju Pokopali smo včeraj, v splošni bolnišnici umrlega trgovca in posestnika Ivana Snoja iz Sp. Kašlja. Pokojnik je bil čislan in spoštovan kot soliden trgovec, vzoren posestnik in veren mož. Preostalim naše iskreno sožalje. — Umrl je po kratki bolezni včeraj zjutraj gosp. Keber Ivan, vulgo Baj-devčev šuštar — iz Studenca. Dočakal je lepo starost 75 let. Pokopan bo v petek. Počivaj v miru! Lepa je bila nedelfska slavnost, ko je 118 srečnih otrok prvikrat prejelo Jezusa v sv. obhajilu. Starši, verno ljudstvo in šolski otroci so napolnili cerkev pri osmi sveti maši, Popoldan pa je bila v domu v nabito polni dvorani prireditev prvo-obhajancev. Misijoska igrica »Pri Jezusu« je lepo izpadla. Zelo so ugajale deklamacije pred kipom sv. Alojzija. Stariši sc iskreno zahvaljujejo gospodoma kaplanoma za trud in nepozaben dan., dalje g. vodji šole Silvestru za petje pri prireditvi in sploh pri otroških mašah. Zahvalo izrekamo tudi gdč. učiteljicam, ki so pomagale pri okrasitvi dvorane in strežbi prvoobhajancev, in Bog plačaj tudi vsem darovalcem, ki so omogočili pogostitev olrok. frojsraoif Hadio-ijuMjnnoi Četrtek, 15. junija: 9.15 Poročila. — 9.30 Pre-nos zvone ilja iz cerkve sv. Petra. — 10.00 Pogoxor s poslušalci (prof. Prezelj). — 10.30 Ozanarn in Dante (gdč. Polčasa). — 11.00 Kadio orkester. — 12.00 Cas, plošče. — 15.30 Gospodinjstvo — poklic (g. Govokarjeva). - 16.00- Tamburaški sekstet. — 17.80 Plošče. — 20.00 Komorni trio. 21.00 Prenos •• Prago: ,lug< siovanska glasba. — 22.00 Čas. po ločila, Kadio-jazz. Petek, 1«. junija: 11.15 Šolska ura: Jugoslovani ob Adriji (Viktor Pirnat). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.30 lladio orkester. 19.30 Potovanje v Maroko (dr. lleja). 20.00 Zabavno člivo (Kragelj). 20.30 Prenos iz Belgrada. 22.80 Cas, poročila, plošče. Sobota, 17. junija: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevno vesti. 13.00 cas, plošče. 17.30 Radio orkester. 18.80 Naše strupene rastline (V. Pirnat). 19.00 Izobrazba iu vzgoja (dr. Goeala). 19.30 Drž. zdravilišče v Kraljeviči (Pero Ilorn). 20.00 Sokolake telovadne vaje. 20.30 Pevski koncert gdč. Sokove in g. Jelačina. 21.15 Cas, poročila. 21.30 Plošče. 22.1 X) Radio orkester. daje dovršeno nolt, hrani kožo, odpravl/a črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, na/en in diskreten vonj Ze po proi uporab! postanete stalen odjemalec PUDRU DOUCE MCE LUBIN-PARIS ûoïi sc u vsci apottlifh. dragerijah in lioljSili parlumcrijah Drugi programi » Petek. Iti. junija. Belgrad: 20.80 Lilurgija C-dur (Milojovič), izvaja zbor slušateljev pravosl. teološke fakultete. 21.30 Orgelski koncert. 22.00 Narodne pesmi. — Zagreb: 20.30 Koncertni večer. — Dunaj: 20.3(1 Orkestralni koncert. — Bukarošt: 20.гл) Werther, opera, Massenet. — Frankfurt: 21.25 Koncert sim-fonič. orkestra. —■ Leipzig: 20.20 Narodno pe nil. 21.25 Solislovski koncert. London: 21.(Hl Orkestralni koncert. — Milan: 20.30 Simfonični koncert. — Miinclien: 20.05 l.i-Taj-Pe, opera, Franken .stein. — Praga: 20.45 Vokalni kvartet. Varšava: 20.00 Simfonični koncert. Sobota, 17. junija. Belgrad: 16.00 Tamburaši. 20.30 Slovanska glasba. — Zagreb: 20.30 Konccrt za dva klavirja. 21.80 Radio orkester. Dunaj: 20.00 Slauiostni koncert združenih vojaških godb (2011 miizikov in 100 pevcev). — Beromiinslor: 20.80 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 21.15 Koncert opernega orkestra. — London: 20.(4) Orkestralni koncert. 21.00 Komorna glasba — Milan: 20.45 Operetna glasba. — Miinchon: 20(!o Pesmi, arijo, due! i, nato zabavna glasba. Praga: 20.15 Pester večer. — Rim: 20.45 I/, modernih italijanskih oper. — Varšava: 20.00 Radio orkester. Pred zajtrkom uporabljajte BUBILOTE Dobe se povsod najboljši nezlomljivi naviialec kodrov, du boste imeli po zajtrku najpopolnejšo kodrasto glavico ali najlepšo oudulacijo Franc Gtôgî Zagreb, Vrhovćeva 19/11 Radio za vsakega! Philips 2-cevni baterijski sprejemnik „SAVA" ' z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90—. 2+1-cevni mrežni sprejemnik JADRAN" z vdelanim zvočnikom Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 176'—. Dobi se samo pri Philios-Rsdšo-zastoDstvu H.SUTTNER. LJUBLJANA Dunajska cesta št. 1 B (poleg nebotičnika) FOfOAPA svetovnih i orel k /ciss-Ikon, Iioden-slock, Voigtlander, IVcItn, Cerlo i. /. d. i. t. d. imii vedno o zalogi POTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani. Miklošičeva cesta !> Zahvala Vsem, ki so sočuvstvovali z nami, ko je odšla pred Sodnika naša sestra in teta, gospodična Tinca Miiller in vsem, ki ste ji lajšali dolgo trpljenje v težki bolezni in onim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ko je odhajala utrujena k večnemu počitku, se naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa pevcem in godbi, ki so nam la|šali težke trenotke. Črnomclj-Novo mesto, 9. junija 1933. ŽALUJOČI OSTALI PASTA ZA ZOBLIE zadostuje, da se razvije obilna pena, dovršeno očisti zobe in desinficira usta. — Zato je ona zelo na mestu МШШШМШ MANJŠA T UflA MN.*- VfCJA TUBA 01 N11- SEDAJ V NOVI BELI TUBI Za izpiranje ust DIANA francosko žganje ■tki Ai rito. A. Pongračič naznanja da je preseliln svojo strojno plctilnico v Ccljii iz Gosposke ulice na Glavni trti št. 14 prej trgovina Kudcr & Cerlini. w w w mm* ^ чг> ' Azija naj Azijo izpreobrne! Na binkošti je pristal v pristanišču Brindisi parnik >Conte Verde< s kitajskimi romarji, ki so jih vodili trije bodoči škofje Fan, Ly in Tsoei. Mosgr. Tong je bil izbran za pomožnega škofa apostolskega vikarja iz Phat Diem, ki je obenem prvi anamitski škof, se je pripeljal prejšnji teden iz Francije v Rim; koadjutor monsgr. Attipetti je bil že prej več časa v Rimu. Posvetitev teh novo-izbranih škofov z Daljnega Vzhoda se je izvršila na praznik sv. Trojice in je bila res nekaj izrednega. Javnost se je posebno zanimala za posvetitev 63 letnega anamitskega škofa. Prvič v zgodovini dobi rumeno pleme v francoski Zapadni Indiji pastirja iz lastnega rodu. Ta velika krščanska občina šteje 1,800.000 duš. V vsej francoski koloniji prebiva 20 milijonov prebivalcev in to bo prvi domači katoliški škof sredi kolonije. Tudi francoska oblastva podpirajo najnovejšo misijonsko politiko katoliške cerkve, ki stremi za tem, da se postavijo tudi prebivalstvu v kolonijalnih državah za pastirje domači škofje. Francoska oblastva so uvidela potrebo, da tudi v državni upravi puste v ospredje domačo inteligenco. Že leta 1013 je bilo med duhovščino 55% domačinov, lela 1929 celo 70%. Čas je že bil, da tudi zapadna Indija po tolikih mučeniških bojih dobi škofe domačine. Okoli 60% katoličanov v Aziji že vodi domača duhovščina. Po posvetitvi imenovanih škofov bo ena |>etina azijskih katoličanov pod vodstvom azijskih škofov. V marsikateri pokrajini vod i,jo škofijske stolice škofje z zapada. Toda pod njihovim vodstvom raste rod domače duhovščine, ki se pripravlja na to, da prevzame vso odgovornost nase. V Indiji je že 2000 domačih duhovnikov, medtem ko znaša število inozemskih samo število 15(10. Izmed 3,500.000 katoličanov je 30%, to je en milijon pod vodstvom indijskih škofov. V Imlokini je 1100 domačih duhovnikov in le 3000 iz Evrope. Phat Diem, to je Škofija, v kateri bo i>oslej vladal novi anamitski škof. šteje 1,300.000 domačih katoličanov. 800.000 izmed teh oskrbuje že domača duhovščina. Na Kitajskem je 1420 domačih duhovnikov in 1980 inoaemcev. 19 okrajev je pod kitajskim vodstvom in v teh je naseljenih 450.000 katoličanov. Na Japonskem je 62 domačih duhovnikov in 222 tujih. Edino škofija Nagasaki je podrejena japonskemu škofu. V tej sta naseljeni dve tretjini vseh katoličanov na Japonskem, katerih število znaša 100.000. Koreja ima 64 domačih in 81 inozemskih duhovnikov. Na njej živi okoli 100.000 katoliških vernikov. Od teh upravlja 40 tisoč domača duhovščina. Sv. oče Pij XI. nadaljuje nv'sijonsko politiko Benedikta XV., ker je ta vodil po geslu: >Azija naj spreobrne Azijo.« V kopališču Long Beachu je nastala strahovita eksplozija. Ogromna zaloga nafte je zletela v zrak. Trideset ljudi je bilo ubitih, 17 hudo ranjenih. Pok so slišali 40 km daleč. Moskva oddata s 500 KIV? V ognjenikovo žrelo so ga spust li Japoncev se je nedavno polotila čudna bolezen, posebno mladih, da so se namreč metali v žrelo ogromnega ognjenika Mihara na otoku Osbi-ma. Ta način samomora je prišel na Japonskem v modo. Japonsiko policijo je zanimalo, kaj se je prav za prav zgodilo z mladimi Japonci, ki so si izbrali to nenavadno smrt. Zato je izbrala detektiva, ki je bil pripravljen, da se spusti primerno opravljen v globino vulkana. Oblekli so ga v az-bestovo obleko, da bi ne prišla do njega strašna vočina in da ne bi zgorel, dali so mu še plinsko masko, s katero naj bi se boril proti plinom, ki jih izloča lava. Potem so ga postavili v železno kletko in ga spustili v žrelo. Detektiv se je spustil kakih 500 metrov globoko, toda v evoje začudenje je opazil n« neiki skali samo enega mrliča od številnih samomorilcev. Ostale je pa ognjenik že pogoltnil. Zgled poljskih sester Malokdo ve, da vzdržujejo pogumne poljske sestre v Harbinu sirotišče v času najhujših ho-matij na Daljnem vzhodu. Poleg Japoncev so Harbin neprestano ogrožali roparji in druge roparske tolpe, ki se izdajajo za komuniste. Strašni so bili dnevi japonskega obleganja. V mestu razsajajo poleg tega nalezljive bolezni, kakor kolera. Tudi lakota zahteva svoje žrtve. Poljske sestre vodi prednica Marija Labujevska, ki je te dni pisala v svojo domovino: »Borimo 9e proti stiski in z dnevnimi nadlogami. Že več mesecev nimamo ničesar več in živimo samo od darov darežljivih Kitajcev. Število naših sirot smo morali znižati od 80 na 60. Otroke smo morali poslati zopet med pogane. Poleg tega so v neprestani nevarnosti, da zaidejo v boljševiška ali pa protestantska zavetišča.« Kljub veej stiski poljske sestre še vedno vztrajajo na svojem mestu. Londonski kipar C. S. Jagger izpopolnjuje model za ogromen kip »Kristus-kralj«, ki bo krasil novo katedralo v Liverpoolu. To bo najvišji Kristusov kip na svetu. Ponoči bo razsvetljen, da bo kazal pot ladjam na morju. Morda veš, da v Švici nosijo gluhi ljudje posebno znamenje; da so v ameriškem mestu Trentonu oblastva odredila, naj se vee kokoši tetovirajo in registri rajo, da bi na la način lažje pobijali tatvino perutnine; da je neki trgovec v Guatemali postavil na noge novo industrijo in pričel iz [»okvarjenih avtomobilskih obročev izdelovati sandale. »Že večkrat so poskušali stehtati mesec, toda vselej so prišli do različnih številk.« »To je vendar samo po sebi umevno. Lun» vendar narašča in pojema,« Kak« ie iz dromcdarja nastal» kamela. Vhod na svetovno gospodarsko konferenco. Iz napisa razbereš, da se službeno naziva: denarna in gospodarska konferenca. (Monetary and eoonomie confereuce). Potegavščina strasburških dijakov Kje bi si človek mislil, da si bodo vedno korektni francoski študentje tako privoščili mirne strasburške meščane! Toda kdor bi pogledal kateremu izmed njih v te žive temne oči, bi se pač ne začudil, da jim plane kdaj na dan njihova nemirna kri. Velik banket so hoteli prirediti, da se založijo za počitniške izlete, ki so v Franciji pač češče kakor pri nas. A študentov žep je vedno suh in reklama je dandanes draga, zato so si izmislili fantje nekaj čisto svojevrstnega. Nadeli so si slavnostne kroje in oklicali po vseh fakultetah, da jih je blagovolil počastiti s svojim obiskom na banketu znani slovanski državnik. Da bo sprejem čim sloves-nejši, naj se zbero vsi ob določeni uri na kolodvoru. Novica o visokem obisku se je bliskovito raznesla po vsem mestu. Dasi je izpod neba rahlo rosilo, se je zbrala tedaj na prostornem trgu pred kolodvorskimi hoteli tolika množica ljudi, da so se avtomobili z dijaškimi zastopniki komaj pre-rili do perona. Ko je pribučal brzi vlak, je godba zaigrala slavnostno koračnico, a spoštovani gost se kar nekam čudno ni hotel zmeniti ne zanjo ne za ogromno radovednost zbranih meščanov, temveč se je naglo skril za zavesami avtomobila in se odpeljal v studentovsko palačo »Galijo«. Po tem sprejemu so bile vse promenade polne različnega ugibanja in zvečer je bila banketna dvorana do zadnjega kotička polna. Vstopnina je bila visoka, a kaj to, da je le radovednost utešena. Ob vsesplošni napetosti se je pojavil v dvorani tudi predmet te radovednosti — dostojanstveni gospod z belo brado. Kakšno je bilo presenečenje navzočnih, ko je nenadoma zginila brada in se je izza nje prikazal — simpatični obraz mladega študenta s temi vragoljastimi temnimi očmil Opravičil se je, da se ni že pri sprejemu na kolodvoru zahvalil za toliko pozornost, ki jo meščani naklanjajo študentom — kajti bal se je, da mu dež ne pokvari krinke, zato se pa sedaj tem prisrčneje zahvaljuje občinstvu, da je tako blagodušno napolnilo blagajne. Lahko si predstavljate, koliko smeha je vzbudil ta dogodek v vsej javnosti, ki je bila tako obilo poplačana za nenasiteno radovednost. L. K. Krojači avstrijske armade so zdaj silno zaposleni, ker je Dollfussova vlada odredila, naj se izmenja uniforma v vsej armadi. Avstrijski vojak naj nosi zopet staro cesarsko uniformo. ZVEZDE IN SONCE Proti jutru se vse po nebu raztresene zvezde tlijejo in strdijo; srebro pusté za zlato, zato da narede samo eno sonce P«oini. Pra/.ink narriaov v Monlreux ob £enevskeni lezeru Cvetlični avtomobil vozi po kor»u S takšnimi mf-lulii bi radi privabili čimveč tujcev v to leloviičc. Te dni so službeno odprli novo radijsko postajo v Moskvi, ki je eicer že v obratu od 1. maja. Po vesteh iz Mosikve bo ta postaja oddajala z energijo 500 KW. Moskovske po,staje so do sedaj delale samo z 250 KW. Že ta jakost je zadostovala, da so moskovske postaje lahko motile ob ruflko-poljski meji sprejemanje poljskih in tudi drugih evropskih postaj. Te motnje so bile že tako moč- ne, da je bilo izključeno skoraj po vsej Poljski eprejemanje domačih in drugih evropskih postaj z aparati na žarnice. Če najnovejše vesti iz Moskve ustrezajo resnici, polein ho nova moskovska postaja nadkrilila tudi najmočnejšo poljsko postajo v Rašinu. Nevarnost je toliko večja, ker oddaja postaja v Rašinu na valu 1411.1 metrov, medtem ko znaša dolžina valov moskovske postaje 1481.8 metrov. Uprava poljskega radia ne bi rada stopila v tekmo z ruskimi postajami s tem, da bi svoje postaje še ojačila. Zato je v zadnjem času predlagala Moskvi sporazum glede valovnih dolžin. Ker že zdaj obe postaji oddajata skoraj 7, isto valovno dolžino in se med spboj molita, predlagajo Poljaki, naj bi se sporazumno menjale valovne dolžine. Ravnatelj tehničnega oddelka poljskega radia ing. Heller se na mednarodni konferenci v Lu-zernu zelo trudi, da bi se valovne dolžine odmerile tako, da bi se poljske in ruske postaje ne motile. Poljaki pričakujejo, da bodo Rusi pristali na njihovo zahtevo in da se bodo še bolj utrdili prijateljski odnosi med obema državama. Angleški kralj Jurij bere otvoritveni govor na gospodarski konferenci Dr. Rintelen, deželni glavar Štajerske, na katerega so hitlerjevci izvršili bombni atentat. Dr. Rintelen je ostal nepoškodovan. Na desni dr. Steidle, vodja tirolskega Heimwehra in policijski nadzornik za Tirolsko. Nanj so streljali v Inomostu in ga ranili v desno roko. I '■'^teS^CS^ vpeljano, išče v najem ali nakup te magistra farmacije z odlično dolgoletno prakso. Cenjene Ш dopise pod »Lekarna« na oglasni zavod Publidtas d. d. Zagreb, lika 9. iko želite, da ¥am lio dete tako zdravo in veselo - dajte mu Priporočamo Vam najboljše šivalne stroie in kolesa Hdler - 0K1T2NER Švicarski pletilni Ht roji DUBIEI) .. . zalogn v Kranju ; edino le pri tvrdki Trgovina Levifnili Jos. Peteline, Ljubljana za vodu. Telet. št. 2013 Teler. St. 2913 liroz|dai'en pouk v vezenju. Vefletno jamstvo. Tovarna furnirfa za krepitev krvi, živcev in teka „Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 kral na dan po 1 malo žličko okusnega „Energina". Kobarldska 45 (za Bežigradom) nudi MIZARJEM raznovrstni FURNIR domaČega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbiro lepili OREHOVIH KORENIN za moderna poliištva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre-kuhanega lesa. — Telefon 23—79 m •asi steklenic „Energina" Din 440 — in 2 zastonj. (Odobreno po min. воо. politiko in nar. zdravja S. št. 4787 z dno 'ЈЗ.шигса Ш1!) »аниипимиимииквмвишмиммшиишвиаашаЕвив Gospodinjska šola Kruti „TURIST «i ■ n I« t» ■ ■ B n spojena s Majem sa nemški jezik ŠOLSKIH SESTER V EGGENBERG-U pri Gradcu, Georgigasse Nr. 84 — Avstrija Družinski doni za dcklicc s prvovrstno oskrbo Cena zmerna ^ ----= Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole ■ u a a H m iS a | B H M a n ■ « !t 96 S и И a iS (ilavi a zaloga FEIERÎAG lictnavska 43. Telefon 2821. Podružnica: NOVA VAS in v trgovini Skaza, prej . (Sirk IjS, Glavni trg Črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8- 10 dni v največji vročini popolnoma svež in zdrav. Ћ iS » I itd V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Jemej Vode posestnik in gostilničar v Skaručni danes 14. junija ob pol 7 zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnika prepeljemo v Skaručno štev. 20, kjer bo pogreb v petek 16. junija ob 9 dopoldne na domače farno pokopališče. Skaručna-Ljubljana, dno 14. junija 1933. FRANČIŠKA VODE, soproga; MINKA, MIROSLAV, CIRIL in ANICA, otroci in ostalo sorodstvo. Specijelni cntel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri MaSek & Mikeš, Lmhijjmm poleg hotela Štrukelj ■ ezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinial. entlanje. izdelovanje gumbnic. elika izbira predtiskanib žen ročnih del Vsled naimoderneiše ureditve podjetja — najnižje cene interesent» za zidanje stavb, stavbni pod'etnški! Veliko pocenitev pri gradnji malih stanovanjskih hiš, vil itd. dosežete r novim varčnim načinom zidanja po sistemu Opekarne Lajteršberg pri uporabi veSeforimtne votle opeke v 2X, 4X in 6X velikosti normalne zidne opeke. Vzorčni nučrli z detajliraniin proračunom stroškov in seznamom jiotrebnega lunterijala samo Din 30'— do Din г-O —. Zahtevajte brezplačni prospekt z seznamom lipov I Opekarna Lajteršberg Franc Derwuschek Košaki pri Mariboru V trgovini z mešanim blagom v mestu ali trgu. se želi izučiti dekle z 2. razr. gimnazije, stara Г> let, ki ima veselje do trgovine. Vsa oskrba nuj bo v hiši. Nastop takoj. Naslov pove uprava .Slovenca* pod štev 685H. jžimnicc (modroce) peresnice, spalne fotelje divanc. ' Couch zofe ter vsa tapetniška dela izvršuje po konkurenčnih cenah. 1er se priporoča f. Sagotic. ljubljena, Шп 6 Ena garnitura nadomesti svoje stroške pri štednjl bencina, daje večjo moč in hitrost. Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Kobcrt Weinberger, Zagreb, Uajeva ulicu 10. Champion SVEČKE t Žalostni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari Oče, brat itd., gospod Svan Keber posestnik na Studcncu št. 36 danes v 76, letu starosti, previden s svetimi zakramenti, ппгшј v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v četrtek, 15. junija popoldne na farno pokopališče Dev. Mar. v Polju. Svete maše zadušnice sc bodo darovale istotam. Studenec, dne 13. junija 1933. ŽALUJOČA RODBINA KEBER. Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sva jih prejela ob smrti našega nad vse ljubljenega edinega VANJO ŠUMRADA kakor za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva dolžna častiti duhovščini, učiteljstvu, gospodom zdravnikom in vsem, ki so ga obiskovali in tolažili v njegovi bolezni, 1er končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ponovno vsem najlepša hvala! Maša zadušnica bo jutri ob 7 v Kozariščah. Kožar išče, dne 14. junija 1933. Žalujoči starši JANKO in TEREZIJA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, gospoda upančič Franca posestnika, gostilničarja in trgovca sc najprisrčnejše zahvaljujemo. Dolžni posebne zahvale pa smo častiti duhovščini, tako domačemu g. župniku, duh. svet. g. Miihlerju, duh. svet. g. Rihtaršiču 1er gg. kaplanoma, dalje gasilnemu društvu v Dolskem, Prosvetnemu društvu pri Svcli Heleni, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem znanccm in prijateljem, ki so od blizu in daleč v lako lepem številu spremili blagega pokojnika na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! V Kamni ci, dne 14. junija 1933. ŽALUJOČI OSTALI. .ц n п ra .O O .o COU O s oïl » <" m vjg CÏ e ' J-gid „O v- .. з UJ o s ^ ê Su 1.2 J t: d. (Л .3 âss Samuel Lover: 1 Л à -So - o, o. « M Q.^7 i/) <9 C J t» S» O o •g, Q J2 - 2.8 o B •M'a iS a a . ' S o.S , 1Л e o ! TP Kje vraga pa imate tisti tobak?! Tu v žepu ga imam; lo je imeniten tobak, vam rečem! Dobil sem ga davi od nekega prijatelja in — a ne povejte nikomur — če hočete, vam ga odstopim nekaj, toliko, kolikor so vredne nove podkve za mojo žival.« "O, joj, za to m |)n bilo treba neznansko veliko io-Ukak* je dejal Kovač. To je svež, vtihotapljen tobak, je tiho pripomnil Salomon, potegnil iz žepa več jard dišečega zelišča, ga zvil v kepo, pomolil kovaču ])od nos in rekel: No, kaj se vam zdi, prijatelj, kje dobite takega? : Kovač, ki so se mu v ustih začele sline zbirati, ko jo lako sladko zadišalo, je ves zavzet potrdil: Fino i zelce, resi« Torej, kaj pravite zaradi novih podkev? je. vpra-i sa! Salomon in prežeče škili! v kovača. >Ilni, ne vem, kaj bi rekel, so je obotavljal kovač. : ki se mu je videlo, kako ga tobak mika. »Saj veste, da stare podkve ostanejo vam. >Veffl,< je odvrnil kovač, »lo se razume samo ob I sebi, a kaj in i bodo male oslovske podkve?! »Oh. podkve so podkve,c je rekel Salomon. >Kiij ? Pcnošene, obrušene in tanke so že kakor obrabljen denar. 'Res je, prijatelj, je pristavil Salomon, saj jih jc pa tudi napravil najboljši kovač na vsem Irskem in tako močnih moja žival še svoj živ dan ni imela. :>Najboljši kovač! Kdo pa je to? jo vprašal mož, užaljen, ker Salomon ni misli! nanj, ko je govoril o najboljšem kovaču na Irskem. kdo drugi neki. kakor Brian Branagan, je odvrnil premeteni Salomon, lii je dobro vedel, da je Branagan kovačev tekmec, kateri ima kovačnico tam v sosedni ulici, da pa nikoli v vsem svojem življenju ni delal podkev za njegovega osla. To je Salomon ros sijajno zasukal v svoj prid, zakaj kovač se je kar pehal za priznanje, da bi bil on najboljši kovač. »Branagan. Branagan, pravite, da je najboljši kovač na Irskem?! Da,c je mirno odvrnil Salomon. Pri moji veri, potem ga pa slabo pozuate! Vraga, Branagan naj bi bil kak kovač?! Ni je večje skaze kakor jc on! »Bežite, lega pa nisem vedel,« jc rekel loncevezec, kakor bi hotel pokazati, da ga noče razžaliti. Za me pa je dovolj dober. No, pn zbogom, prijatelj,« je rekel in pognal osla. To pa jo bilo kovaču preveč. Hej, vrnile se no,« je klical za loncevozcem, ja/. vam pokažem, kaj so najboljše podkve, ne pa Branagan! • Dobro, ali pa velja, kakor sem rekel?« je vprašal Salomon in se delal, kakor da mu nič ni za lo, ali mu kovač napravi podkve ali ne. »No. pa naj velja, a nikdar več ini ne zinite o Bra-naganu! je rekel in prijel za klešče, nož in kladivo 1er začel odščipavati glave žebljev, da se je kar kadilo. Vsakiiuul, kadar je odščipnii, je napel vse sile, pa ne zato, ker je bilo delo zanj morda ležko, ampak iz same ljubosumnosti in zavisti. Neprestano je godrnjal: »Ha, Branagan, pa kovač!« >Ali bi ne bilo bolje razsedlati ?'' je čez nekaj časa krotko vprašal Salomon. >1, kajpada!« je odvrnil kovač, ves razbeljen in vnet. Tako je Salomon oslu s hrbta snel sedlo, ki je močno dišalo po tobaku, vzel nekaj tobaka, napolnil ž njim kovačevo pipo pa ludi svojo, seveda s listini tobako-iu, ki ga je kovaču prodal. Potem pa je začel na vso moč kadili in puhati, da bi duh tlečega zelišča premagal duh tistega, ki je bilo šo skrito v kupu žlindre. Ko jc pa kovač imel opraviti s podkvami v kovačnici, je Salomon imel lepo priložnost, da je izgrebel iz kupa zvitek tam zakopanega ukradenega tobaka. Ko je skril plen v enem svojih starih kotlov, mu je kar odleglo. Nato jo tudi on stopil v kovačnico in začel llačil! kovaču meh, med leni ko je kovač žaril železo. Ves vesel in zadovoljen je gledal, ko je kovač strugal in dokončava! podkve. »No, tem podkvam pa res ne bo para, je začel hvaliti kovača. »In o Branagaiiu mi ne boste zinili nikoli več! gn jo Še enkrat prijel kovač. »Pri moji veri, da ne bom, se je zaklel Salomon Kakšen norec sem bil, da sem hodil k njemu! No, pa kaj hočemo, Čim bolj se staramo, lom več vemo! Kako škoda, da vas nisem prej poznal!t »Dobro, pozno je bolje kakor nič,« jo pristavil kovač, ki so mu Salomonove besedo laskale. »Da, prn\ imate,« jo potrdil loncevezec in si zojiol napolnil pipo s kovačevim tobakom. Pa srečno,« so je poslovil in odšol s svojim plenom in z novimi podkvami. Kovač lisli dan ni več delni Samo kadil jo, ;>i! iti godrnjal: Branagan, najboljši kovač! Ha!« Bukova drva in oglje kupi Uran Franc Ljubljana — Sv Petra cesta St. 24. (k) V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženltovanjski oglasi Din 7'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-knlonskn, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Ce avto svot start proda f oš аГ motorja bi xnebii se rad. bri kunct v ti m nago prižene Slnvenčev aa/manjš' insérât Ш LdovišCa Hotel Turist, Bled Pension 45 Din. Restavracija. Krasna lega, dve minuti do jezerske kopeli. Poceni posojila počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljub-I liana. Mestni trg 25/1 — Iščejo poverjenike! (d) Letoviščarjem nudi gostilna pri Vidmarju, Poljane nad Skotjo Luko, dobro celodnevno hrano za 20—22 dinarjev dnevno. Novo kopališče ob Sori. Lepa okolica. -Nadaljnje informacije da Jože Tavčar, gostilna — Poljane nad Škofjo Loko. јЕУИјгт 100 Din dnevno zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovor! (b) Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. . Ponudbe na: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovori (b) Služkinja se sprejme k mesarju. — Glavni pogoji: poštenost, snažnost teT zmožna preproste kuhe. Predstaviti se je od 10—12 dopoldne. Istotam se sprejme perica za mesarsko perilo. — Zalar, Pleternšikova 25, Ljubljana. (b) Mizar, pomočnika dobrega, sposobnega za vsako delo, sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6894. (b) Hlapca starega 20—40 'et. poštenega, pridnega kmečkega fanta — sprrme takoj: Skeriarc Anten mesar, Šolski drevored. (b) Služkinja za vsa hišna dela, ki zna ludi kuhati, pridna, snažna in zanesljiva, stara do 30 let — se sprejme s 1. julijem v boljšo hišo. Ponudbe na upravo »S1.« pod šifro »Dobra plača« št. 6836. (b) Gospodična trg. naobražena, poštena in marljiva, želi preme-niti mesto. Prevzela bi event. tudi vodstvo male po-družnice ali prodajalke v buffetu z malo kavcijo. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod šifro »Mala in spretna« 6874. a Mesarski pomočnik išče mesta za k čoku pri kaki solidni firmi, v mestu ali na deželi. Dobra moč, mirnega značaja. — Klobasar in prekajevalec. Ponudbe na upravo »S1.« pod šifro »Zanesljiv« št. 6819. (a) \mm i Pekovskega vajenca z vso oskrbo, sprejme pekarna Riha Karol, Drav-Ije 111, p. St. Vid. (v) Večje stanovanje s krasno lego v Vodmatu, 2 minuti od cestne železnice, takoj oddam. — V hiši je vodovod, elektrika, kopalnica in vse pri-tikline. — Izve se pri I. Oražen, Moste. (č) Posestva Večje stanovanje v moderni vili, 5 sob in kabinet s pritiklino, visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom г uporabo vrta. prosto po 1. avgustu, se odda Dopisi na poštni predal 219 — Ljubljana 1. (č) i Dvosobno stanovanje : solnčno, prostorno, s ko-: palnico, poselsko sobo, I balkonom itd., oddam I avgusta. — Informacije: Tržaška 8. (č) Opremljeno sobo veliko, elektrika, ugodno oddam. Koman F., Cankarjevo nabrežje 7-II, levo. (s) Opremljeno sobo podpritlično, z elektriko in posebnim vhodom — oddam. Friškovec 6, (s) Droben oglas v »Slovencu• posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem Dat kupca ti s knjižico ia. шашивмааааак •SI Ivan Kacin, Domžale izdeluje harmonije od 2200 Din, pianine od 10 tisoč Din dalje, orgle 6000 Din po registru. Poprava in uglašenje točno z garancijo. Zahtevajte cenik! Modna konfekcija! Najboljši nakupi A Pre-sker. 1 jubliana. Sv Petra cesta 14 (1) Čevljarski stroj levoročen, nov, prodam za 3600 Din. — Alojzij Ussar, Maribor, Trubar jeva 9/1. (1) Težave v nošah se olajSašo w 1 mnutî! Trgovina v Ljubljani na najprometnejšem prostoru ugodno naprodaj. -Ponudbe na upravo »SI.« i pod »Dobro vpeljana, št. Pohištvo 6827■_l^l Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavaro Hišo v bližini bolnišnice vza- valnice. Ljubljana, Miklo-I mem v najem za internat iičeva cesta vhod z vo-. šole s 1. avgustom ali s gala. (š) j 1. oktobrom. Potrebno je ' 12 sob, pritikline, dvori-: šče. Ponudbe na upravo ! »Slov.« pod »Hiša« 6852. Učenko za modno in konfekcijsko trgovino sprejme Belihar & Velepič, Tyrševa 35 b. Predstaviti se osebno, (v) V Gradcu (Eggenberg) odda slovenska družina visokošolcu (visokošolki) jeseni sobo, event. s hrano. Cena po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6856. (D) Šoferska šola L Gaberščik, bivii komisar za šoierske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Posojilo dam na hišo v Ljubljani na prvo mesto. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Slov.« št. 6893. (d) ODDAJO: Salon 15x8 m, pripraven za vsako obrt, oddam v najem. Istotam prodam veliko hladilno omaro. — Lojze Krašovec, gostilničar, Ježica. (n) Večji kompleks stavbnega zemljišča naprodaj Podrožnikom. Na- Kupimo Vagon kolobarjev kupim proti takojšnjemu Velika izbira potnih kovčekov in usnjatih torbic Ivan Kravos Maribor. Aleksandrova 13 slov v upravi »Slovenca« plačilu. Ponudbe na upra- Novo kolo : zelo poceni prodam. — Dvofakova ul. 3/1., levo. 1 pod št. 6869. (p) vo »Slov.« št. 6826. pod »Drva (k) »»»»»»«»« kitajte in širite »Slovenca«! Specijalna trgovina v Liubliani se proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko >Brezkonkurenč-no< 6807. внаввивваавЕ1 Avto limuzino prodam na hranilne knjižice. Poizve se Borštnikov trg 1. (f) Vsakovrstno zlato I po aaivigjib cenah ĆERNE, luvetir. Liubliana, Wolfova ulica it ? Birmanska darila Lokomobilo manjšo, dobro ohranjeno : in popolnoma kompletno, kupimo. Ponudbe na: Vidmar, Ljubljana, poštni predal št. 298. (k) Kompletno opremo za špecerijsko trgovino kupimo. Pismene ponudbe z navedbo cene na Kmetijsko okrajno zadrugo v Kranju. (k) ure. zlatnine in srebrnine Maribor. Kralja Petra trg 1 Vrtne stole zložljive proda - Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon št. 2605. (1) Usnje vse vrste po najnižjih cenah dobite pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, palača .Dunav' (Beethovnova ulica) ZAHVALA Čast mi je izreči Trgovski samopomoči v Mariboru toplo zahvalo za točno izplačano izdatno podporo po smrti članice ge. Kovač Marije. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni instituciji. Maribor, dne 14. junija 1933. ČREŠNAR ADAM ODDAJO: Sobo in kuhinjo oddam. Kolezija, Vipavska ulica 8. (č) Trisobno stanovanje komfortno, solnčna lega, I. nadstropje — se odda s 1. avgustom. Vprašati pri hišniku od 2—3 pop., izvzemši nedelje in praznike. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 6798. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, dvosobno in enosobno, se s 1. julijem odda. Poizve se: Moste, Sušteršičeva 5 (č) Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin oddam dvočlanski družiri v Ciglar-jevi 39. Moste (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami se odda s 1. julijem Pnd.-ožnik cesta IX-28. (č) Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega brata, (jjrica in svaka, gospoda Miloša Smida zlatomašnika. duhovnega svetnika in župnika ee tem potoin najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo milostnemu goepodu celjskemu opatu Jurakii, prečastitim gospodom dekanu Krančiču in župniku Požarju ter ostali duhovščini od blizu in daleč za opravljene pogrebne svečanosti, gg. sreskemu poglavarju dr. Kandriču, ravnatelju inž. Žumerju, zastopniku občine trga Mozirje županu g. Goričarju ter zastopniku mozirskega Sokola, nadalje Gasilnim društvom Ljubno, Rečica in Solčava, domačemu učiteljstvu in šolski mladini ter ostalim pevcem zu ganljive žalostinke, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Prav izredna zahvala domačemu g. kaplanu Leopoldu Arko-tu, ki je pokojniku ves čas bolezni s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lajšal življenje, kakor tudi Logarjevi in Heretovi rodbini za ves njihov trud. Solčava, dne 11. junija 1933. Žalujoče rodbine: ŠMID. Ali so Vaše noge bolež-ljive, občutljive in zatečene? Takoj lahko dosežete olajšanje, če si priredite kopel s Saltrat Ro-dellom. Bolečine takoj prenehajo in že » eni minuti ne bo več ozeblin in občutka da kaj boli ali peče Krepke zdravilne soli in kisik, sproščen v Saltrat Rodellu, prodiraio popolnoma v lojnice ter odstranjujejo vse kisline in strupe Kurja očesa omehčajo tako, da jih lahko cele odstranite s korenino vred. Po eni sami kopeli s Saltrat Rodeltim boste že lahko nosili čevlje, ki so za eno številko manjši, Vporabljajte to sredstvo redno, pa se boste za vedno rešili bolnih, zatečenih in ranljivih nog. Saltrat Rodell se dobi za nekaj dinarjev t jamstvom uspeha v lekarnah, drogerijah in oarfumerijah. Mladiči volčjaki 7 tednov stari, naprodaj. Ižanska c. 57. (I) Domače salame prvovrstne, in ogrske — kakor tudi polnomasten polementalec, nudi tvrdka I. Buzzolini - delikatesa, zajtrkovalnica. II) Vse po 12 Din damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice • otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o. z.. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. (1) Perje razstavljeno na velesejmu dobite danes in jutri 25% ceneje. (1) Seno in otavo vrtno, v košnji pod Rožnikom, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6829. (1) V petek in soboto razprodaja več postelj, omar, miz, 4 pernice, divan. Maribor, Židovska 8, dvorišče. (1) »Weekove« kozarce za vkuhavanje sadja kupite pri Jagodič, Celje, Glavni trg. Cenik zastonj. Fižola ca. 200 kg, nizkega, po 1.50 Din fco. Velenje — prodam. Anton Čok, Velenje. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi » veliki izbiri oaiugodneie ш naiceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg (1) Gredenco trodelno, temno rdeče barve, poceni prodam. -Franc Košar, Rova 18, p. Radomlje. (1) Košara za cvetlice iz kovanega železa, kot okrasek za grobišče, s svetiljko, se poceni proda. Širak, Pobrežka cesta 15, Maribor. (1) Babica Pavla Ostrelič-Kovač — se priporoča. Gosposvet-ska c. 13. (t) Za preobleko zof foteljev Ltd. nailažie kupite blago u krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odeie, perje. puh. Kašo lešprenj, afdovo moko vedno «vežo oddale n« debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Reeljeva cesta 24. Razne rane in kožne bolezni razpokano kožo, srbenje, otiske, izjede od vi, ali znoja, volka od hoje. osobito pri otrocih hraste, opekline in ozebline se zdravi in preprečuje z redno uporabo splošno znane LJEKOVITE BARTULIĆEVE MASTI. Cena škatli 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije v Zagrebu, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič. ®! il ; r* к ш K Sporočamo našim prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče KAREL DOSTAL bivši tapetniški mojster danes popoldan po daljšem bolehanju v 86. letu zemeljskega potovanja, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek, 16. junija 1933 ob 16. uri popoldan iz hiše št. 5. ob Sv. Petra cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Njegova duša naj po usmiljenju božjem počiva v miru! V Ljubljani, 14. junija 1933. Rodbine DOSTALOVIH. Robert grof Rarbo naznanja v svojem in v imenu vseli sorodnikov pretužno vest. da je njegova nadvse ljubljena mati, stara mati, sestra, tušča in svakinja, gospa Rosa grofica Barbo pl. Waxenstain roj. grofica Sternberg zu Rudelsdorf dama Zvezdnega križa po dolgem in težkem, voljno prenaša jočem trpljenju, previdena s sv. zakramenti v sredo, dne 14. junija ob 2. uri zjutraj mirno v Gos-podii zaspala. Truplo blapopokojne prepeljemo dne 14. t. m. na graščino Rakovnik, kjer bo pogreb v petek, dne 16. junija 1933 ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Št. Rupertu. Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Št. Rupertu. Ljubljana—Št. Rupert, dne 14. junija 1933. Za i Jugoslovansko Изкатпо« v Ljubljani: Karel Cei, Izdajatelj: Iran Raku vee.