SPOMNITE SB SLOVENSKIM BEGUNCEV. S KAKIM DAROMl AMSSISKA ' AMERICAN IN SPIRIT-FORffvl IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 24 CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MOANING, FEBRUARY 4, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE vlada |e v ikripdh. (Došle preko Trata) SMRT PRILJUBLJENEGA, dah, ki zivirajo še iz benečan DUHOVNIKA. _ V Čedadu je umrl 8. dec. Evgen Dorbolo žup- skih (Sasov, obdelujejo posestvo ^ IMPIOdkfl kmetje najemniki. Ker so bili po- nik iz Prosnika blizu Breginja ob goji najemmištva dobri, so bili nekdanji avstrijskoitalijanski meji. Pokojni je bil znan med Beneškimi Slovenci kot vzoren duhovnik. Bil je župnik v Prosniku 41 let. Pokopan je bil v svojem domačem kraju v št. Petru ob Nadiži. “BOŽJI VRELCI.” - Cistercijanski duhovnik Metod Turnšek izdaja v Trstu že drugo leto nabožen list "Božji vrelci.” Tako nadaljuje v begunstvu delo za boljše poznanje cerkvene liturgije in za verski pouk. Ta list je sedaj edini nabožni list na Primorskem. List si je osvojil lep krog bralcev kljub temu, da na Tržaškem komunistično partizanstvo najhuje divja. KAKO POSTANEŠ BELOGARDIST. — V laškem delu Istre, ki je doslej spadal v'Cono B in torej pod jugoslovansko upravo je tudi benediktinski samostan Daila s precejšnjim posestvom. Po starih istrskih nava- kmetje precej zadovoljni. Toda prišla je jugoslovanska oblast in kmetom naročila, naj si posestvo med seboj razdele. Ti kme- Ako se stanje ne bo izboljšalo, bo morala ta vu l odstopiti London.—Minister Hugh Dal- tje pa tega niso hoteli, ker niso *on * *?vorl pre™frjem ter hoteli postati lastniki po ropu.' ^ °!)zlrno lz->avll> da Ž1V1 An-Tedaj pa je padla po njih komu- g,ija darf na Njenem de-nistična jeza. Proglašeni so 2al"anuindamora Večproducirati belogardiste. Pa ne samo to.lf8 zvoz’ ak bo doživela več Vzeta jim je sploh možnost ob-' ^P03*1"0^ nižji standard delave zemlje, ker so odpeljali! žlvJenJa' komunisti z veleposestva vse Povedal je delavcem, da mora. stroje ip vso živino. Tako so, i°> bolj delati, ali bo pa sedanja kmetje kaznovani, ker niso hoteli cerkvenega ropa,- Za povrhu so seveda jugoslovanski boljševi-k zaprli tydi tri menihe. Ta samostan pride po novi ureditvi pod novo tržaško državico. Tako ie zaposlenih do 17,000. To- socialistična vlada, ki je na pre-skušnji, primorana odstopiti ob splošnem razpadu ekonomije. Dalton je govoril tudi avtnim delavcem v Birminghamu,^kjer bodo ti kmetje prišli pod Trst lačni in goli, ker so bili proglašeni za belogardiste. KAKO SE GRE ČEZ MEJO. — Na meji med obema pasovoma je vedno hujša zapora. Po >t»«Ua nm t utrtnll Poslanec hole malega davkoplačevalca, da bo pazil na vlado Senator predlaga višjo najemnino za 5 odstotkov na vsake 4 mesece Hashington. _ Senator Flanders je stavil v zbornici predlog, v novemoru proti zaprav- < ljanju in za nižje davke Washington.—Poslanec Noah Mason, republikanec Iz Illinoisa, je odločno proti temu, da bi se črtalo iz davčne liste vse male davkoplačevalce. Vsem enako naj se zniža davke, je priporočal. Nekateri hočejo milijone malih davkoplačevalcev črtati, pa so prav ti, ki jih najbolj potrebujemo, da pazijo na vlado, da ne zapravlja, je govoril poslanec. Prav ti so bili, ki so lanskega novembra volili proti deficitu in za splošno znižanje davkov. Mason je govoril za poslancem Knutsonom iz Minnesote, ki je rekel, da še vedno vztraja na tem, da se vsakemu davkoplačevalcu zniža dohodninski davek za 20%. Ta predlog pobija poslanec Engel, republikanec iz Michigana, ki trdi, da bi s tem malemu davkoplačevalcu zelo malo pomagali, veliko pa bogatlhom. On predlaga, da se vsakega oprosti davka do $1,000 letnih dohodkov. Iz raznih naselbin Ely, Minn. — Dne 25. jan. sta se poročila tukaj Miss Josephine Pucel, hči Mr. in Mrs John L. Pucel ter Mr. Anton Pahule, sin Mrs. Mary Pahule Soudan, Minn. Poročil ju je g. župnik Mihelčič. Po obedu, ki je bil pripravljen na domu nevestinih staršev, sta se novoporočenca odpeljala v Duluth, kjer pohaja ženin v kolegij za učitelja. — Tukaj se je organizirala mala družba, da postavi tovarno za izdelavo lesnih izdelkov, kot: šabo-jev za odpošilanje rib in drugo. Tovarna bo stala na skrajnem rtu Wintona, nazivana Fall Lake. Vposlenih bio kakih 25 moških. Prednost bodo imeli bivši vojaki. Dillon, Mont. — Dne 27. jan. je umrla Katarina Lasič, stara 74 let, doma iz Suhorja, Dolenjsko, v Ameriki 57 let Tukaj zapušča šest sinov in dva hčeri, v Wenatcheeju, Wash., pa sestro Mrs. Shneler. mesece in na koncu 16 mesecev, ko se bo zvišala za 20 odstotkov, naj pa vlada odpove kontrolo nad najemnino. To, je rekel senator, ne bi navalilo prevelikega bremena naenkrat na najemnike, vlada bi obdržala kontrolo še 16 mesecev, da bi se zvišanje v redu vršilo in vse to bi dalo pogum hišnim posestnikom, da bi začeli Washington. — Joseph W. Martin, speaker poslanske zbornice, je izjavil v imenu republikanske večine v zbornici, da bo znižanje dohodninskega davka odvisno od tega, če se bo moglo balancirati vladni proračun in če se bo moglo dati popravljati stanovanja in jih da- kaj na odplačilo vladnega dol-jati v najem. Istočasno je pa apelirala zveza zemljiških agentur na kongres, naj takoj odvzame vladi kontrolo nad najemnino. Zavezniki pričakujejo do ga. Demokrat j e so takoj zavpili, da so republikanci narod potegnili, ker so v kampanji vpili, da bodo delali na to, da se bodo znižali dohodninski davki najmanj za 20%. ____ V Montani»in*B lom armade iz Avstrije London. — Iz ameriških krogov se poroča, da bodo deputiji ministrov Velike Četvorke težko končali svoje delo do 28. februarja, kot je določeno. To pa radi tega, ker so sovjetski delegati tako počasni in nočejo vreči svojih kart na mizo, ko delajo bazo za mirovne pogodbe za Avstrijo in Nemčijo. Francoska in angleška delegacija sta se izrekli za to, da se vzame iz Avstrije okupacijske čete 60 dni potem, ko bo mirovna pogodba podpisana. Zed. države so jih celo pri valji vzeti še tisti dan, ko bo pogodba podpisana, ako store druge države isto. Ruska delegacija se ni še izjavila glede tega. Nekateri krogi so pa prepričani, da bo vse urejeno do časa, da bo Avstrija izpraznjena zavezniških čet do prihodnjega božiča. V YUKON, ALASKA JE KAZAL TOPLO. MER 81 POD NIČLO Edmonton, Alberta. — Najnižja temperatura, ki je bila še kdaj zaznamovana v Severni Ameriki, je bila to dni v Yukon, Alaska. Kraj se imenuje Snag in leži kakih 300 milj južno od Dawson. varna se pripravlja, da zapre vrata za nedoločen čas, ker nima kuriva. Radi pomanjkanja premoga je tudi jeklarska industrija morala zmanjšati obrat za 15%. V časopisju trdijo, da bo morala sedanja socialistična vlada odštopiti v teku treh mesecev, ker se ni izkazala zmožno voditi gospodarstvo Anglije. Ali bo morala odstopiti, ali bo morala pa vzeti k vladi zastopnike tudi drugih strank. ----o da 20% znižanja davkov ne more biti danes za zajtrk fry man je vprafal MAM DRFTA m eNCpJ * nam obetajo sneg [mpjjj podaljšanje Obdržati hoče kontrolo nad sladkorjem in nekaterimi drugimi živili IN PRAVCATO ZIMO Vremenski uradlporoča, da ri- y0j|16 ObldSlj ne proti Clevelandu od zapada * pravcata sibirska! zima, ki bo prinesla sneg in vsč, kar spada v njegovo okrožje. Enkrat okrog zajtrka nam je to napovedano. (Ko boste to čitali,'boste že sami videli, da je res, kar je vremenski prerok sinoči obljubil). East Ohio Gas fco. naznanja, da ji je utilitetna komisija dovolila 7,000,000 kubičnih čevljev več plina, torej ga bo dovolj za vse, četudi pritisne mraz. ■o Enajst nacijev je bilo obsojenih na vešala radi njih okrutnosti Hamburg. — Angleška vojaška sodnija je obsodila v smrt na vešalih 11 bivših nacijev, med temi 5 žensk, ki so nekdaj vodili žensko koncentracijsko taborišče v Ravensbrucku, V tistem taborišču, govori -obtožnica, je umrlo nasilne smrti več kot 100,-000 ženskih jetnic. Dva sta dobila 16 let ječe, dva pa po 10 let. Dr. Adolf Winkelman, ki je bil tudi med obtoženci, je pred obsodbo umrl v ječi za srčno napako. Obravnava se je vršila 9 tednov. Priče so pripovedovale o strahotnem ravnanju z jetnica- jenimi je tudi 60 let stara Greta Boesel, ena izmed paznic v taborišču. Italija ima zopet vlado po 13 dnevih krize Rim_____Ministrski predsednik de Gasperi je končno sestavil novo vlado. V tej vladi je 7 članov njegove stranke, krščanski de-mokratje, trije socialisti, trije komunisti in dva neodvisna. Vse važnejše portfelje je dal de Gasperi članom svoje stranke. Za zunanjega ministra je pa imenoval grofa Carlo Sforza, ki se šteje med neodvisne. Washington. — Predsednik Trmuan je zahtveal od kongresa, naj mu podaljša vojno oblast še za eno leto nad nekaterimi pred- PREROKUJE KONEC STRANKE KOMUNISTOV V AMERIKI V nedeljo večer je prerokoval na radiu znani komentator, Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Drew Pearson, da bo kongres še Novi uradniki— pred koncem letošnjega leta pre-; Slovenska zveza društev povedal komunistično stranko v Najsv. Imena je izvolila za letos Zed. državah. Vzrok — ker ko-sledeči odbor: Častni duhovni munisti delujejo po ukazih zuna-i vodja Rt. Rev. kanonik John J. nje velesile. j Oman, duhovni vodja Rev. Vic- Pearson je eden najbolj infor-| tor Tomc, častni predsednik An-miranih komentatorjev in časni- ton Grdina, predsednik Matt f. karskih poročevalcev, ki ima svO"! Intihar, podpredsednik Jacob meti, kot je sladkor in druga poopreaseamk Jacol redka živila ter za kritični mate-1 je zveze 8 kapltolom'ln Bel° hl', Resnik .tajnik Frank A. Hoche idol 7„i,(...j: j. lsI šo. On navadno prerokuje to, o var oi9ai tonu« a... reaica zivila ter za Kritični mate-1 ^ , ----------- rial. Zahteva tudi oblast, da bi' šo' 0n navadn0 prerokuje to, o var, 21241 Miller Ave„ blag. —, _ ...................čemer že ve, da se bo zgodilo. Lawrence Bandi, zapisnikar An- ■o------ ton Meljač, nadzorniki: Mike smel v sili, ki se lahko primeri, določiti restrikcijo nad važnimi potrebščinami, na primer ob času stavke premogarjev. Ta oblast neha avtomatično 31. marca, ako kongres ne ukrene ničesar. Predsednik je vprašal za podaljšanje oblasti za eno leto po 31. marcu. Angleška vlada je dala Židom ultimat, ki poteče v teku 7 dni Jeruzalem. — V imenu angleške vlade je podal visoki ko- ~, , imisar Cunningham Židom v Predsednik je vprašal, da mu PaIesftini ultimftti da naj poda kongres oblast še nadalje magajo poloViti teroriBte> ali meti v kontrol, živla, kot: žito, ^ razgWen0 nad Palesti. m. slftnknr- kmitrnln naS ,„m , , no obsedno stanje. Obsedno stanje bi pomenilo, da bi vojaška oblast prevzela vso upravo dežele, sodišča in riž, sladkor; kontrolo nad uvozom in izvozom za maščobo in olje; kontrolo nad uvozom mesa, mlečnih in mesnih produktov. Dalje je vprašal za kontrolo nad uvozom kavčuka, kositra, vlakna in nekaj drugih surovin. Kontrolo nad izvozom avtov in traktorjev, železniških voz. “Mi vidimo dan, ko taka oblast ne bo več potrebna,” je rekel nova da tako oblast ne rok.” vse drugo. Angleška armada je pripravljena takoj prevzeti telefonske linije in drugo. To je, najbolj drastična odredba angleške vlade od leta 1919, ko je dobila Anglija mandat nad Palestino. Kolar, Lawrence Povsek, Mike Anzlin, redj|telj>rank Snyder. Druga obletnica— V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Tomaža na 93. cesti maša za pokojnega Josipa Lušin v spomin 2. obletnice njegove smrti. Euclid Rifle klub— Nocoj ob 8 bo važna seja Euclid Rifle kluba v navadnih prostorih. Prečitani bodo računi od zadnje veselice in druge važne zadeve pridejo na dnevni red. člani naj se udeleže v velikem številu. Zabava po seji— Jutri večer ob 7:30 bo seja društva Carniola Hive 493 T. M. v sobi št. 1, SND na St. Clair A ve. Vse članice naj gotovo pri-I dejo. Asesment bo pobil damo še iz Brezposelno odškodnino bodo prejemali odslej vsaka dva tedna son iz Minnesote, toda Martin pravi, da tega ni storil v imenu republikanske večine. “Prepričan sem, da je vsak republikanec za to, da se zniža davke za 20%, toda o tem se ne more govoriti, dokler ne bomo balamcirali proračuna, je rekel Martin. dober plen Helena, Mont. — V lovski se-ziji, ki je bila nedavno zaključena v državnem gozdu, je padlo 960 srnjakov in 260 jelenov. Državni urad za varstvo divjačine računa, da je tam še vedno 5,700 srnjadi in 1,500 jelenov. jjfi Mr«. Dori« Hensen (zadej na sliki), is Clevelanda, Ohio, je porodila še druge dvojčke. Odrasli dekleti pred njo, sta njeni hčerki dvojčici, stari po 13 let, katerih vsaka pestuje po enega izmed novih dvojčkov. Colimbus, O. — Državni urad za brezposelno odškodnino bo po 7. januarju odpustil kakih 450 uslužbencev. S tem bo tudi poslovanje trpelo, ker bo manj uradnikov pri delu. Vsled tega urad naroča vsem žin iz Palestine. Kal družin bo odšlo. Odvažajo jih z letali in ladjami. Jeruzalem je danes podoben obleganemu mestu. Po ulicah patruljirajo Oborožene straže v treh, dva vojaka in en policaj. Nosijo avtomatične puške. Toda ulice so skoro prazne ljudi, enako 'kavarne in prodajalne. Mesto je kot izumrto in vse čaka, kaj prinese prlhodnjost. o- Senator zahteva, da kongres preišče monopol lokalnim podružnicam, naj temu $ Časopisnim papirjem nfintormn nro/ia avnio n na In v n_ ... . , n w J primemo urede svoje poslovanje. Od včeraj naprej bodo lokalni uradi sprejemali priglasitve za brezposelnost samo vsaka dva tedna, ravno tako bodo upravičeni prejemali čeke na vsaka dva tedna. Dozdaj se je to godilo vsak teden. Vsak, ki ima opravka z brez- 2,000 PrUSe iiie. Washington. — Senator Jas. Murray iz Montana je predlagal v zbornici, da se takoj uvede preiskavo v zadevi pomanjkanja časopisnega papirja. Senator pravi, da manjši časopisi sploh nimajo prilike dobiti kaj več papirja. Temu je pa vzrok to, ker veliki dnevniki ali pokupijo pa- Peter Valenčič iz 1010 E. 71. St. je bil na 28. dec. zadet od avtomobila ob 2 zjutraj na St. Clair Ave. in 71. cesta, če je kateri izmed rojakov to videl, je prošen, da se zglasi pri Mr. Valenčiču. h bolnišnice— _ Mrs. Agnes Žnidaršič iz 1407 Clearaire Ave. se je povrnila iz St. Alexis bolnišnice na svoj dom. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, cvetlice, darila in kartice. Važna seja nocoj— Nocoj ob 7:30 bo važna seja št. 14 SžZ v SDD na Recher Ave. V zadnje slovo— Članice društva Carniola Hive št. 493 T. M. naj pridejo nocoj ob 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast pokojni sestri Louise Oven. V poselno odškodnino, naj se ta te- pirnice in imajo papir potem saden prijavi kot navadno, nakar bb dobil vsa nadaljna navodila. Odstavljeni uslužbenci bodo samo tisti, ki so bili plačani od socialne varnosti. Preiskovalna komisija na Balkanu bo imela (ežkoče, kot se vidi V Kaliforniji toplo— Mike Udovich iz 174. ceste poroča iz Los Angeles, Kal. da ka- mo zase, ali pa napravljajo ugod- že toplomer 81 stopinj in to ne ne pogodbe s papirnicami, kjer! pri peči, ampak zunaj na pm-imajo potem vse ugodnosti. ‘ stepi. Ljudje ob tem času sadijo Murray pravi, da trdi to na“ na vrtu in kosijo, drugi pa sence podlagi preiskav pri časopisih po' iščejo. Da, da, mara se jim tam. dežel.. Časopisje je temeljna in-;^ domol)_ stitucija demokracije in vselej, kadar preneha j Stavbenik Jos. Demshar poro-, en.. ža8°Pis> 8Te £a jz Floride, da se Clevelandča-tud, del demokracije. ni odpravljajo domov in da bodo Dalje je Murray priporočal, da' ^ že doma. Bodo ravno Atene.—Preiskovalna komisija združenih narodov, ki je bila poslana na Balkan, da preišče justični oddelek takoj preiskati ja iz Alšske. Rekel je, da mora vzroke gerilskih bojev v severni Grčiji, je imela v tem mestu prvo sejo. Seja je bila zaključena brez vsakih zaključkov, ker niso bili navzoči jugoslovanski in albanski zastopniki. Jugoslovansko poslaništvo v Atenah je predložilo komisiji protest, češ, da jo grška vlada ovira pri njegovem delu. Ob- delovanje časopisnega trusts, ki izpodjeda obstoj malih časopisov. Finska je zaoatala z odškodnino Helsinki. — Finska ne more točno plačevati vojne odškodnine Sovjetski Rusiji. Vsega skupaj ji mora plačati $300,000,- Admiral Mitscher je umrl za srčno napako Norfolk. — V vojaški bolni-! 000 in sicer v raznem v blagu šnici tukaj je umrl admiral Marc | in izdelkih. Dozdaj so Finci pla-A. Mitscher, ki se je proslavil s čali komaj $100,000,000. Kazen, svojimi nosilci letal na Pacifiku.'ker se niso držali obrokov, zna-ratno se je pa grška vlada pri- ] Rojen jp bil 26. jan. 1887 v Hills-1 ša že $400,000. Ne ve se še, če bodo Sovjeti plačilo te kazni zahtevali ali ne. Posojilo iz Amerike, ki ga je dobila Finska, ji bo indirektno pomagalo, da bo mogla povečati izvoz blaga v Rusijo na račun vojne odškodnine. tožila pri komisiji, ker bo po- boro, Wisconsin, slala Jugoslavija 21 delegatov na konferenco in zahteva, da Pazite te, da ja gotovo gre-jih prav toliko pošlje tudi Gr-'ato preko ceste pri signalni lu-cija v Jugoslavijo, kadar bo dl ta o pravem iasu, steer vas komisija tam vodila preiskova- ' tluibujii policist lahko povabi nje- na sodnijo. M j AMERIŠKI DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER cm St. Olcir Are. (JAMBS DEBEVEC. Editor) HEnderson ____ n »628 Cfcretao« 3, Ohl» ied dally except Saturdays. Sundays end Melldaje M MU ARY «94r l l i > 6 7 8 9 io n n i) 14 i) 16 17 18 19 to u u •*» 16 17 18 19 NAROČNINA: Za Ameriko na leto *1.00; za Cleveland In Kanado po poiti za eno leto *8.00. Za Ameriko pol leta *4.00; ssa Cleveland in Kanado po poiti pol leta *4.60. Za Ameriko tetrt leta *3.60: n Cleveland In Kanado po poiti tetrt leta *3.16. Za Clveeland ln okolico po raroaialdh; celo leto n.00. pol leta *400. tetrt leta *3*0. Posamezna itevllka stana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« *7.00 per year; Cleveland and Canada by mall 18.00 per year. U. S. *4.00 lor 0 months. Cleveland and Canada by mall *4.60 for 0 months. U B. *3.60 for 3 months Cleveland and Canada bv mall *3.76 for 3 months. Cleveland ahd suburbs by Carrier *7.00 per year, *4.00 for 6 months, *3« for 8 months. Single copies 6 cqpte each._____________ pod republikanske administracije iiyiaj sd spravi takratne nagajati prebavljanje t ______cije z žganjem lepo slc^arske^ j« trpek država, so trpelUhvkoplačevak^dočim absolutno nobenega centa. Nam ne bo ninče govoril, da so bili v Lauschetovi administraciji sami hudiči, v Brickerjevi pa sami angeljči. Ml popolnoma nič ne branimo Lauschetove administracije, smo pa za pošten “deal.” Mi smo vedno naglašali, da je Lausche poštenjak ln to še danes trdimo. Pri tem blatenju njegovega ! - ■ *- - — - m «1 imivIi A— n A m« J A C’l Me iamAi n 1% An A e WrtVMA imena trpimo indirektno tudi Slovenci, zato si bomo dobro fi zapomnili to “križarsko vojno’ proti dobremu imenu Slovencev. Dve leti pride kmalu naokrog, Mr. Cofall in drugi. ---------o—--------- Iz (blage Ir okolke Entered ni cCond-class matter January 8th 1908, at the post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _________ _____________ >83 No. 24 Tues., Feb. 4, 1947 Licence za klube T V državi Ohio je zadnje čase kljub mrzli 'žimi, veliko prahu zaradi licenc, ki so jih dobili nekateri zasebni klubi zadnje dni prejšnje, to je Lauschetove administracije,' Zdaj so vitekii; vejike preiskave, ki naj doženejo pod kakšnimi okoliščinami so bili ti permiti izdani. Pri vsem tqim Veltkerp viku in kriku je treba pomniti to, da država ni trpela niti enega centa škode, še celo na dobičku bo, ako bo kakemu klubuličenca odvzeta, ker državi v takem slučaju ni treba vrniti tistih $200, kar permit velja pri državi. , ’ - ! ■ Pravijo, da so dali tisti, ki so permite iskali, lepe vsote denarja onim, ki so jim pomagali dotično dovoljenje iskati in dobiti. Ti in jaz nisva bila pri tem prizadeta. Kdor je pa plačal, je gotovo lahko in najbrže tudi rad, ker je upa! napraviti s tem dobiček. Nam se taki, ki so plačali, prav nič ne smilijo. Saj tudi slišimo in vemo, da so se prodajala gostilniška dovoljenja po $35,000 in $40,000 in menda celo več. No, kdor je toliko plačal, je gotovo imel denar in je že vedel, če se mu izplača kupiti po tej ceni ali1 ne. Pri izdajanju permitov za zasebne klube ni bilo druge sleparije, če je bila sleparija sploh, kot to, če je tisti, ki je prosil za tak permit, na prošnji navedel vedoma napačne podatke. Ako je to napravil pod prisego, je to kaznivo, ker je po-krivem prisegel. V splošnem se je pri izdajanju permitov zasebnim klubom “pelj; ikov zti pol — __ plačal, saj permiti niso bili namenjeni za njegovlivljenski obstoj, ampak si je hotel nabrati denarja na račun žejnih odjemalcev. Mi ne vidimo pa nazadnje za vsem tem nič drugega kot to, da se guvernerja Lauscheta že zdaj politično ubije, da ne bi zopet kandidiral čez dve leti za guvernerja. Republikanci1 namreč dobro vedo da jim leta 1948 ne bo noben tako nevaren kot Lausche in zato ga je bilo treba zdaj politično oblatiti, da bi državljani v Ohio mislili, da so se pod Lauscheto-vo administracijo godile bogve kakšne strašanske sleparije. Ves ta vik in krik o tistih permitih, ki so bili izdani zadnje dneve Lauschetove administracije ni torej nič drugega kot politična kampanja republikancev za leto 1948. Tako vidimo vso stvar m3, zato nas pa ta “škandal” ni prav nič ganil. Zlasti nas pa ni spravil iz ravnotežja radi tega, kef vidimo, kdo je vso stvar zapofiel. Započel jo je Bill Cofall, novi državni direktor za kontrolo žganja. To je tisti Cofall, ki je nedavno javnost "presenetil” z velikansko “senzacijo,” ko je povedal, da je prišel nekega dne v njegov urad nek moški, ki mu je ponudil $1,-200,000 na leto čistega dobička, če dovoli deti v gostilne igralne stroje. Dotični moški, da je bil človek srednjih let, majhne čokate postave, s črnimi brkicami pod nosom Ampak njegovega imena pa da ne ve, je rekef direktor. Pomislite, tisti človek je bil v direktorjevem uradu, do katerega se zamore priti samo mimo dolge vrste tajnikov in tajnic. Mi smo eni tistih, ki absolutno ne verjamemo, da bi mogel priti kdo do državnega direktorja, ne da bi komu v predsobi povedal svoje ime. Saj ne morete priti niti do enega bolj važnih tajnikov v guvernerski palači, ne da bi v sprejemni sobi povedali, kdo da ste, kaj bi radi in tako dalje. Da bi pa prišli v guvernersko palačo ter korakali meni nič, tebi nič, kar naravnost v urad enega izmed direktorjev — nak, Mr. Cofall, mi tega absolutno [ne [verjamemo, |ker -zelo dobro vemo, kako se more in kako se ne more priti do /.‘večjih zverin.” In ker nas Mr. Cofall ni mogel ganiti s svojo velikansko senzacijo o podkupnini, nas tudi njegova križarska vojska proti Lauschetovi administraciji ni ganila, da bi začeli viti roke, se križati in tarnati, kot bi kdo prodal državo in povabil nekaj svojih prijateljev na likof. Državni senator Whittemore je predlagal v zbornici, da se imenuje odbor 5, ki naj vso to stvar glede izdajanja permitov zasebnim klubom preišče. Popolnoma na mestu. Ampak mi bi se pa drznili vprašati gospoda senatorja, kje je bil takrat, ko je, guverner Lausche kmalu po nastopu svojega urad« obdolžil Brickerjevo administracijo, da je iz državne blagajne posodila gotovi skupini oseb $1,000,000, ki je obljubila, da bo za ta denar nakupila žganje za državo. Od tgkrat je minilo že 5 let in država še danes ni dobila vsega deharja nazaj. Zakaj se pa tega ne preišče, ko je igral vlogo državni denar, torej denar davkoplačevalcev ? Zakaj republikanska večina v legislaturi, ki zdaj tako vpije po preiskavi Lauschetove administracije radf tistih par me M Z Pogledi ne Washington V Zveznem prestolnem mestu Združenih držav je vedno dosti novic. Saj je Washington postal po tej drugi svetovni vojni pravo središče vse mednarodne politike. Poglejmo tudi mi za trenutek, kaj je novega v tej prestolnici. V volitvah v novembru 1946 so prišli zopet na površje republikanci. To je že žrianti. Neka poročevalka je ob sestanku novega kongresa., prvi? dni v januarju zapisala ti 'hej emembi takole: V kongres,-zbornici je zdaj opaziti manj plešastih glav, več kongresnikov, ki nosijo demobiii-! zacijske znake na prsih, zna-, menje, da so služili v vojski, odvetnikov1 pd je med njilfii prav toliko ali še več kot jih je bilo. Vojnih veteranov je v kongresu skoro do 15 odstotkov. Povprečna starost kongresnikov in senatorjev je precej nižja, kakor je bila. Povprečna starost v kongres, zbornici je od 51 do 55 let. V senatu pa je malo višja. V senat-ski zbornici sedi najmlajši senator iz Wisconsina, to je republikanec Joseph McCarty, ki je v volitvah porazil senatorja La Folleta. Najstarejši senator pa je 81 let stari Ar- čevalci morajo biti skrajno previdni, da ne nasedejo kakim govoricam, ki ,so brez »sake podlage. Zanesti sp je le na uradne izjave načelnikov raznih uradov.. Washington je kakor itoravlj'išče, v katerem vre kakor v razburjenem v želod-starost in vse to ga je privedlo do te-ga, d« se Je moral posloviti od tega sveta v svoji 98 letni starosti. mravljišču. Vsako, minuto sti druge mravlje na vrhu, To je Washington, prestolno mesto tvoje domovine, dfagičj-,, tatelj. Mož, hi ni nikoli spal Tisti, ki radi ‘spimo, in še Deklica bre* 1 želodca V Washingtonu, D. C. živi osemletna deklica Peggy Ann, ki se je rodila brez želodca. Zdravniki, ki so se za njo vsa zadnja leta zanimali, pravijo, da ne vidijo razloga, zakaj ne bi tudi brez želodca mogla živeti. Njena požiralna cev je zvezana takoj s prebavilnimi organi in stvar gre v redu naprej, le da mora deklica vžiti precej vel hrane, kakor bi jo pri normalnem stanju, Zgodovina zdravilstva ve o večih slučajih, ko so morali potom operacij odstraniti raznim bolnikom želodce. Pa so brez želodcev živeli naprej. Da bj se kdo rodil brez želodca imajo dozdaj zaznamovati tri slučaje, leta 1927 so po. ročali nemški listi, da seje rodila neka, nemška kmetica brež želodca in je živela normalno življenje.v Enak' slučaj SŽZ proslavlja 20-letnico Podružnica št. 2 SžZ je zadnjo soboto in nedeljo proslavljala dvajsetletnico ustanovitve. Imeli so bogat program oba dneva in prireditev in proslava je izpadla z najlepšim uspehom. marsikdo drugi bp to težko ' go imeli tudi v 1755. verjel. ^ Pa je le bil tudi tak jjdaj pa je ta slučaj v Wash-človek na svetu. Ta mož se je ingtonu prj Pem Ann. Da pa pisal A. E. Herpm, doma pa jti . kj ljudje potrebujejo vti bil nekje od Trentona, N. J.! I hrane je pa zato, ker pri pre-Dosegel je pri vsem tem zelo bavljanju nimajo potrebnih visoko starost 95 let. Te dni je umrl v Mercer bolnišnici v Trentonu. Po poklicu je bil vrtnar in živel je kot samec v neki bajti blizu železniške proge. Pred bajtico je posedal v zibajočem naslanjaču in čital. Bil je vegeterijanec, to je, da ni Užival mesa, pa tudi alkoholnih pijač ni vžival. Pušii pa je stalno pipo in čaj je neprestano žrebal, da ga je pokuhal skoro do dva funta na teden. Zobne krtače ni nikoli uporab-jal in je imel še vse zobe. Ko slin, ki so potrebne pri prekva-šanju jedil v prebavilih. Sline so, ki ohranijo v jedilih potrebne energije, ki jih dobiva potem telo iz njih. Brez slin pa se energija porazgubi. Novice z Willarda Willard, Wis. — Ne bom več sam, tako je rekel Ciril Rakovec. In res, poiskal si je prav zauber in tudi pošteno dekle, katera naj bi mu bila družica in pomočnica v njegovem nadaljnem življenju. In to je bila Miss Lorraine Her-kert iz Marshfielda, Wis. Poroka g sv. malo je bila v Marshiel-du v soboto 26. januarja, ženin je gin Mrs. Rakovec, katere družina je med nami vsemi priljubljena, nevesta je pa tudi iz dobre in poštene katoliške družine. Novoporočenca sta si uredila svoj dom kar pri ženinovi materi, Mrs. Rakovec. Obilo sreče in zadovoljnosti jima želi v ime- pa bodo skrbele naše brhke članice, da boste vsi prijazno po-atreženei in ljubeznjivo sprejeti. Pogrnile bomo mize, korasile jih s cevtjem, kolikor ga bo pač mogoče dobiti v tem zimskem času in rekle: prijatelji, pomaknite se višje. ' Zato pa vabim vse članice, da ste gotovo o pravem času navzoče. Od vseh 300 članic naj jih 299 pride, pa bom aado-voljna. To bodo gledali gl. odborniki in drugi, ko bodo videli tlako udeležbo. Zato pa vabim vse gl. odbornike in odbornice, d'a pridete pogledat našo veliko družino. Prav vesele bi pa bile, če bi bil vsaj sden od gl. urednikov navzoč, da bi lahko že v pondeljek poročal v listu, kako je bilo prijetno na naši 25 letnici. Mnogokrat čitamo v listih, kako rama društva vabijo urednike na svoje slavnosti, nikdo se pa ne spomni dveh brhkih deklet, Micke in Ančke, ki imati tudi veliko dela pri lista. Saj s,ti kakor dve gospodinji pri hii n<4 mnogih podpisani. Miss Annie Champa: o kateriT vse morati prav naredit, vso je pripovedoval, da nikoli ne -■■■■- ------- apt, mn Ijadje niso verovali.— Med vsefni zastopniki-v %- TČdb pa brez počitka in span- natni in kongresni zbornici je še vedno večina odvetnikov. Teh je do 55 odstotkov v kongresni zbornici. V senatu pa je 66 odstotkov odvetnikov. 12 odstotkov je businessmanov. 6 odstotkov časnikarjev in publicistov. 4 odstotke farmarjev in okrog 3 odstotke učiteljev ter 2 odstotka bankirjev. Drugi so iz raznih drugih po-klicov. Med zastopniki v kongresni zbornici je tudi 7 žensk. Med senatorji sedi 23 senatorjev, ki so bili preje gover-nerji svojih držav. Osem Senatorjev je služilo v tej drugi vojni. Par jfh je pa, ki so služili celo v špansko - ameriški vojni. V taki množici politikarjev je vedno dosti vsestranskega šušljanja in govoričenja. Poro- ča na tem svetu izhaja? Herpin je izhajal. Leta L so se mudili v Trentonu štirj sloviti zdravniki in ko siPza-znali o tem možu, da nikoli ne spi, so se jeli zanj zanimati. Sklenili so, da ga bodo opazovali teden dni, kako to dela, da ne spi. Najprvo so ga čuvali vsi štirje, po dveh dneh sta se dva naveličala gledati možakarja, ki je hodil okrog koče, pušii pipo, zbijal razne šale i. t. d. Sklenili so, da ga bosta ostali čas opazovala dva po dva. Nadaljevali so tako še dva dni. Vse je šlo lepo naprej, je Herpin sam večkrat pripovedoval, dočim so četrto noč vsi štirje zdravniki zaspali in med tem, ko so lepo smrčali, se jim je čudaški mož smejal. Mož bi bil še dalje čul na tem svetu, pa mu je začelo Slovenske povestae knjige Nekaj slovenskih povestnih knjig raznih vrst, tako tudi več knjižic raznih slovenskih iger ima v zalogi Uprava lista “Novi Svet.” Ako bi se kdo za iste zanimal, jih lahko kupi po prav nizki ceni. Piše naj na list “UovtSvet," 1849 W. Cer-mak Rd., Chicago, lil. Pri Mladičevih bo ohcet J To je vesela novica za pred-pust. Na oklicih sta Mri John Mladich in pa H. Luzar. Ženin je sin znane slovenske družine Mr. in Mrs. Leon Miadich na 22nd Place. Mr. Leon Mladich, oče ženina je znan rojakom po Ameriki kot zastopnik katoliških listov v prejšnjih letih, za katere je on preje mnogo deloval. Deloval je tudi mnogo za katoliška društva v Chica-gi, kakor tudi ustanovil več društev za KSKJ po raznih na. sem že zadnjič poročal, je še vedno v bolnišnici, pa kakor pravijo, je že veliko boljši in je upanje, da popolnoma okreva. Dal Bog! Mr. Frank Volk, kateri že dalj časa boleha, je odšel v Chicago oziroma v Lyons, kjeu sta poročeni njegovi dve hčeri in pravi, da bo tam ostal čez zimo. Pisal mi Je, da se že precej boljše počuti in da mu vse preveč strežejo. Tudi njemu iz srca želimo, da bi se tam popolnoma pozdravil. Kot njegov prijatelj pa mu še posebej iz srca I želim, da pozdravljen zopet pride med svoje sem na Willard. Ludvig Perushek. -o- pošto pregledat, z ljudimi se prerekati, a da bi jih kdaj povabili na “good time,” o -tega pa ne. Zato vaju pa jaz prav prijazno vabim, priditi v soboto večer v SND na 80. cesto. Boste videli, kako bo luštno pri nas. Naplesali se boste da bo kaj. ' Pa še nekaj bi vama rada povedala, pa ne smeni| sedaj, ampak vam bom povedala na našem srebernem jubileju v soboto večer. Zato pa le vsi ta mladi in ta stari pridite v soboto 8. februarja na proslavo naše 25 letnice obstanka. Pričetek ob.osmih in konec??? Vse prav ljubeznjivo pozdravljam, Jennie Millavec, tajnica. Ob 25 letnici društva Kraljica Miru št. 25 SDZ Vest selbinah. Bil je dolgoletni j poljanah, t'a sem predsednik družbe sv. Mohor- • bom opisala le društvo, ja, ki letos slavi petindvajsetletnico obstanka. Ženin John Mladich je služil več let med zadnjo vojno v mornarici. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Cleveland (Newburgh)1, O. — Dovolite mi g. urednik nekoliko prostora v priljubljenem listu Ameriška Domovina. Daši sem v Ameriki rojena, pa prav rada čitam Vaš list. Na tem mestni bi rada opisala delovanje našega društva. Pa ker bi to vzelo precej prostora, če bi hotela vse podrobno opisati, zato bom kar na kratko povedala, da v soboto praznujemo 25 letnico društvenega obstanka. Kdor je star 25 let ni še dosti skusil, le naši fantje in možje so v ‘zadnji vojni okusili dosti, gorja po raznih bojnih rekla, da Ker je vse tako drago, bomo imeli le ples za vse fante vojake, za vsa dekleta za vse stare in mlade, ki bodo prišli k nam v goste. Igral bo zivrsten ‘Stnnicek orkester. V spodnjih dvoranah Neki Indijanec v Ameriki je AL PA NE ______________ „ John je skočil v taksij, jaz sem zasebnihklubov, ne preišče nakup malo znanega žganja.rza pa previdno prijel za kljuko pri katerega so plačali pod Brickerjevo administracijo baje $140,000. Tisto žganje so morali prodati pod kupno ceno in država je izgubila pri tem lepe vsote. Mi se popolnoma strinjamo, da se vrši preiskava ;n da se kaznuje krivce. Ampak preiskava naj poseže tudi nazaj Od bare sem se tako težko ločil kot se je naša rujavka od jasli, če je bilo tam kaj za polizat. Je res čudno, da je tako težavno iti od bare in da vsak tako rad reče: samo še enega. Iz cerkve je pa tak drenj v vratih, ko še zadnji evangelij ni končan. “Ko sva prišla s Johnom do najinega, najetega vozila, nama je šoferska odprla vrata v taksij, To je bilo prvič na svetu, da sem doživel poslugo od ženskega spola. Navadno je dolžnost moških, da na vse pretege strežejo nežnemu spolu. Posebno v Ameriki moramo biti moški v tem oziru zelo olikani, če nočemo, da Se nas razglasi kot kmetavzarje. gledala moje odpiranje in zapiranje vrat. “Kaj mi bo kljuka,” jo potolažim, “hotel sem samo poskusiti, če se vrata rada odpirajo. Se nič ne več če ne bom nujno potreboval vrat, ko se bomo cijazili doli-po klancu brez zavor.” “Tak fest fant, padsko strahopeten!” mi oponese diplomirana voznica precej zančljivo. s Krkatovim Tonetom na smučkah od žirovniške crkve tam za vasjo in bi se bila bogve kje u-stavila, da ni rasla sredi hriba stara češplja, na katero sva se naslonila in ki naju je vzela v svoje varstvo ter naju potem raztresla po hribu, da je bila iz Toneta, mene in smučk ena sama živa kopica in se je potem reklo. . . če teče kri, iz nosa te- Malo je manjkalo, da ji nisem če. .. doma pa mesto večerje te-zameril, pa ker je tako lepo za-, pežkanje in druga taka domača vratih ter parkrat zaprl in odprl vrata pri avtu. “Jo boš odlomil in si jo vzel za spomin, kljuko?” bi rada vedela šoferka, ki je vsa začudena čela oponašanje s takim lepim poklonom, sem ji takoj odpustil, še enkrat vrgel svoje mile oči po lepem parku. Ce ga morda zadnjič vidim v svojem živje-nju in kjer se bodo ljudje popolnoma morda brez mene basali pri banketu in se drenjali tam za baro. Se reče, to samo v slučaju, če bi bilo kaj tiapek, pred-no bova s Johnom v ..paradi. Toliko sem imel še časa, da sem se spomnil, kako sem se bil spustil doli po Slivnici tistikrat, ko so me coprnice nosile. Nič se nisem poganjal naprej, samo toliko sem gledal, da sem dovolj hitro privzdigoval noge, drugo je šlo pa kar šemo doli v dolino. Ali pa takrat, ko sva se vozila zabava. “Vidiš, France, sem resno o-menil Jakšiču, “jaz vem, kaj se pravi voziti po klancih brez ilaj-fa, torej se nič ne reži, če sem bil tako neverjeten in tako nezaupljiv. Poleg vse te nesreče imaš pa še žensko pri kolesu, ko vendar veš, kakšno mnenje imamo mi moški o ženskih voznicah. Ce sem kdaj vozil s svojo karjolo za katero in je stegnila roko iz avta, se nisem mogel nikoli zanesti, ali hoče s tem reči, da bo zavila na desno, na le- otresla pepel s cigarete, ali je pa hotela tovarišiji v avtu pokazati kakšno hišo, ki se ji je dopadla. Zato pa, kadar vozim za kakšno ni razdalji za njo. Saj veš, da imajo ženske dedno pravico, da se smejo v eni sekundi stokrat premisliti.” “Jack, ne govori tako, da te katera ne sliši. Kajine veš, da je ženska dar božji in da je bila stesana iz moškega rebra,” mi ugovarja France. “Bo že res,” mu pritrdim, “saj zato me pa najbrže včasih tako zbada tam na strani in me. Pa midva zdaj tega ne bova pre-ongavijala, kar je, je. Ob rebra smo, mi moški, pa amen. Vsedel sem se torej končno tudi jaz v taksij, šoferka je navila avto in udarili smo jo nazaj proti Joli-etu. f “John,” sem rekel prijatelju po naše, da ne bi voznica zasto-pila, “če bi se primerilo, sicer vem, da se ne bo, ampak, če bi se, da bi se še meni mudilo iz taksija in bi se potem več ne Videla, se bova dobila zvečer na kolodvoru. Ob devetih odpelje na- ka. Sosed seže v žep in mu da polno pest. Drugf dan pride Indijanec in mu prinese tride-setico, ki je bila pod tistim tobakom. Nekateri so ga hoteli pregovoriti, da naj denar zase o-hrani. On pa je roko na srce djal in rekel: “Tukaj notri v srcu i-mam enega dobrega in enega hudobnega človeka. Dobri človek mi je -rekel: Tebi ga je dal, ga njemu nazaj. Hudobni člo-vem mi je rekel: Tebi ga je dal, tvoj je. Dobri človek je na to rekel: To ni res, tobak je tvoj, denar pa ne. Hudobni človek na to spet reže: Nikar se ne boj, pojdi, pa si žganja za denar kupi. — Nisem vedel, ka bi storil; poslednjič, da bi že v mir prišel, sem se v posteljo vlegel. Ali hudobni in dobri človek sta se vso noč prepirala, tako da nisem kar nič miru imel: mogel sem denar nazaj prinesti.” Resnicoljub. 4 žensko, ostanem vedno v previd- sijejo pa rože na trugo. Pa da boš vedel, jaz ti iz dna srca odpustim, ker si me zvlekel sem.” ’ “Misliš, France, da so vse te moje v srce segajoče in pretresljive besede žančka kaj ganile? Režal se mi je, kot bi pravkar prejel telegram, da je poverbal nekaj stotisoč dolarjev po kakem stricu ali teti. -j “Kaj se kisaš,” mi je očital, “vidiš, kot grofa se voziva in šofira naju najlepše dekle v Jo-lietu in ” “Ampak žlajf, John, žlajf,” sem ga bridko opominjal. “Eh, kaj |lajf, saj so si ljudje prej napravili kulca kot žlajf, pa zato svet ni izumrl.” vo, ali bo ustavila, ali je samo jin vlak iz Jolieta. če te pa ne bo tje, bom tvoje domače lepo pozdravil in jim povedal, naj te pridejo obiskat v špital. če bi bilo pa še kaj hujšega, naj ti po- “Vidiš, France, pa govori pametno besedo s takim človekom.” "Nemogoče,” je svečano potrdil Jakšjč, nabral usta v šobo in spustil skozi oblak dima, iz katerega se je potem napravil tako lep kolobarček, da sem kar zijal. France je mojster v tem. Enkrat sem ga hotel posnemati, pa bi me bil dim skoro zadušil, Ljudske povesti FRANC JAKLIČ “Dolgo vaju ni bilo!” Vsi vstopijo v hišo. Peter pogleda bolno ženo; njeno trpljenje ga zaboli v dno duše in pretrese po vsem životu. Solze usmiljenja, sočutja in ljubezeni mu zd^kre v očeh. A ni hotel ostati1 .tukaj, marveč je šel iz hiše. \ Nosečka odloži ruto iipsi segreje roke pri peči, ket jo je zeblo. Nato stopi k'ženi,' iz-pregovori nekoliko ž njo, in vpraša to in ono. “Nič ne bo hudega. Zdi se mi prav krepka,” reče stari materi. Zunaj je pa stopical Peter ves razburjen. Mudil se je v hlevu, čeprav ni imel posla z živino, ali se je izprehajal po vrtu, dasi je bil truden. Še najbolj pokojen je bil v sobici pri očetu, ki tudi'ni mogel zaspati. Staremu so se vzbujali spomini. Živo se je spominjal trenutkov svoje nekdanje sreče. Razvozljal se mu je jezik, in | ker ni videl vzroka dalje pri- in mati pravi prevzeta od sreče, in vse bolečine so bile pozabljene. Mati in oče! ' V tem hipu se je pričelo pri Košičkovih novo življenje. Ena oseba je bila več pri hiši in sicer oseba od vseh zaželjena, od vseh ljubljena. Starka je molila. Zahvaljevala je Boga za milosti ker ji je dal dočakati ta trenutek; sdlze so ji rosile vela lica. Skoraj je prisijal beli dan skozi okna. ^ / Ker so pri Košičkovih svetili vso noč, so sosede slutile, kaj imajo. Komaj so zjutraj videle Nosečko, ki se je bila prikazala na pragu, zašumelo je po vasi: “Pri Košičkovih se je peč podrla!” IV. M —- In ure so potekale počasi ka-, molčala sta, ker sta čutila, da kor večnost; za Petra ni bilo tu nista več gospodarja. tolažbe. “Zakaj* mora ona toliko trpeti? Ali ni pomoči ” . vpraša očeta, čakajoč tolažila. 1 Starec se nasmehlja: In Nosečka je šla vabib bo tre. Kolarjevi in Štarojčevi so bili že nekam pripravljeni. Dasi ni navada, imeli so StarojčeVi DROBNE VESH IZ SLOVENIJE • (Doil* preko Trata) komunisti pa tri. 'toda za hrbtom so hoteli ta kompromis prelomiti in z ustrahovanjem veči- (NadaiJevanJe s 1. Knul) samotnih krajih so boljševiki na mejni črti pobelili drevesa in druge premete, da je meja vsakomur vidna. Kdor jo skuša prekoračiti drugod kot na kontrolnih postajah, ga ustrele. Neki Tržačan je šel v Jugoslavijo na pogreb sorodnika. Vzel je seboj primerno svoto denarja za potne stroške. Ko se je vračal v Trst, so mu na mejni postaji v Divači zaplenili ostanek — borih 4.00Q lir. Ker je utemeljeval svojo upravičnost do te svote, so mu rekli, naj se drugič vrne iz Trsta v Divačo, da mu jih bodo vrnili. Birokracija kot je niso poznali pod ruskim carjem- OSKARJA VENTURINIJA, šolskega nadzornika v Gorici so zavezniške oblasti pozvale, naj se takoj izseli iz Gorice iifgre, ali v Italijo ali v Jugoslavijo, On je bil eden glavnih organizatorjev odpora proti zavezniškem šolstvu. K«t partizan je sodeloval pri odporu proti učiteljem, ki niso za komunizem. Venturini kljub svojemu italijanskemu imenu ni hotel v Italijo, ampak I ne dobiti odbor v roke. Obšli so vse trgovce in jim grozili. Lesnim trgovcem so grozili, da ne bodo dobili več lesa iz Jugoslavije, če ne volijo z njimi, 24. nov. je bil ustanovni občni zbor. Tam se je razvil predvsem boj za tajniško mesto. Zmagal je kljub komunističnemu terorizmu kot tajnik kandidat “neodvisnih" dr. Udovič. Prvič se je v zadnjih časih po vojski zgodilo, da so se tržaški krogi upali ustaviti komunističnemu terorizmu. Upanje je, da bo sedaj, ko Trst postane samostojen, vsaj malo bolje. “TRST JE NAŠ.” — Mnogi se seveda boje, da bo ob zavzeniški mehkobi nasproti komunistični Jugoslaviji in Rusiji mala tržaška državica kmalu komunistična. “Trst je naš,” se bahajo komunisti, če je samostojen, če je jugoslovanski ali če je italijanski. Jugoslavija je že komuni- bi jaz morda komaj čakal počivati pod kako tako ploščo. Jaz sl take stvari raje .ogledujem in u-živam lepo prirodo. Najlepše pozdrave iz sončne Kalifornije vsem skupaj, Joseph Ckuta. ne v doglednem času. Zato pravim komunistom ni bilo mnogo .......... ... ..— » vim komunistom m diio mnogo se je raje preselil med svoje ko- gli ni- do teg8i da bo Trst res p0. mnnistp v Jno-nalnvlin Chiron*! ^ jugos,ovanski. To- je bpa krinka za komunistično igro. —--------o------- “Slišal si, kaj jp zapisano v j polič vina pripravljen za No-sv. pismu: ‘V bolečinah boš ro- sečko. dila ptroke.’ Sicer pa ni slad kosti brez. grenkosti. Sedaj si žalosten in poln skrbi, da boš morebiti, če je božja volja, kmalu rajal, od veselja.” Tako poteče nekaj ur. ^ ""■"KUfffršTToma se raztegne otročji jok po hiši. Nosečka je Nosečka sede k peči nft “sklep” (sklep je del klopi na oglu peči, kjer se klopi sklepata.), se obriše dvakrat z ru-rutico okoli ust In začne: “Prišla sem prosit, če ste ta- muniste v Jugoslavijo, če bi mož počel kaj takega v Jugoslavji, bi že davnej zginil v kako taborišče na prisilno delo. PROTESTNE STAVKE. — V sredi novembra so, kot smo že poročali, zavezniške oblasti vrgle Iz “Ljudskega doma,” ki je bil zbirališče vsega italijanskega in slovenskega komunizma v Gorici razna komunistična društva. To je seveda boljševike razburilo in so v protest izzvali v raznih krajih delavske stavke. Tudi študente so nagnali na tako protestno stavko. Zavezniki so vse to mirno gledali v prepričanju, da se bodo paptizani nakričali in potem — utihnili. Tako je tudi bilo. prinesla k hiši ‘ajda’, “Ajd! aj/l” vzklikne starec in se vzdigne na postelji. Peter obstane. Otročji glas ga je prevzel. “Kako kriči ta ‘ajd’! — Gotovo je sin!” vpije starec vesel. Med tem pride stara mati k njima. Veselje ji je žarelo na obrazu, ko jima oisnanj: “Dobili smo sina!” “Zahvaljen Bog!” vzdihne starec hvaležno. , “Kako je njej?” vpraša Peter. “Dobra je! Zdrava!” Peter gre v hišo. “Pričakala sva vendar,” pravi stara staremu in oba gresta . za Petrom. Na peči, kamor polagajo na ši kmetje novorojence, je kričal ‘ajd’ in Nosečka se je bavi-la ž njim. Peči nasproti je počivala Uršika. Veselje ji je sijalo z obraza; zadovoljno je poslušala kričanje sinovo in skrbno se je ozirala na peč. Ko se ji približa on, mu poda desnico, katero on 'krepko stisne. Govoriti nista mogla. Bila sta Iz lepe Kalifornije Manhattan Beach, Cal. — Tukaj se imamo prav dobro. Veliko zanimivih stvari si ogledava s sinom Edwardom. Ono soboto sva šla na pokopališče Glendale. Pa to ne izgleda kot kako pokopališče, ampak kot krasei^ park. Vse je v drevju in pod njim pa lepa zelena trata. Na trati so pa plošče z imeni umrlih. Žalostno pismo iz stare domovine Mrs. Frances Marolt je prejela Iz stare domovine sledeče pismo: Bevke, Jugoslavija. — Zelo me je iznenadllo Vaše pismo. Predno ga prečitam, mi vroče solze lijejo po licih. Od Vas, ki Vas niti ne poznam, pravite, da ste se razveselili pisma od č. s. Leonije, ki prosi pomoči za me. Saj vendar se danes berača vsak ustraši. Zelo mi je težko, toliko let sem samo dajala in sedaj pa moram prositi za lastno osebo. Že je minilo 21 let odkar sem med štirimi stenami lajšala trpljenje in veliko potrebnim pomagala. Pri obilnem delu sem se tako izčrpala, da so me že komaj nosile noge. Obletnico bom ob-ski. Jugoslavija je ze Komuni- . , ^ • 1947 ko stična, za Italijo upajo, da posta-' sem stopila na cesto brez vsega in do kosti izčrpana Sem ves čas v Bevkah, ne grem nikamor, zato tudi ljudi ne poznam. Moja pot je vsaki dan v cerkev, kar je komaj tri minute daleč. Tako me zebe, da kar trepetam. Sladka mi je zavest, da Bog,že ve, kaj mi je v dušno korist. Sestra in svak, ki sem pri njih, sta mi zelo dobra. Ker sta pa sama z nič začela, pa ve ste, kako se rine naprej. Sveta nimata nič in živimo na karte. Zdaj je samo rumena moka. — Blaga: rut, nogavic, pavole, volne niti za denar ni dobili. Za čisto navadno obleko in en predpasnik (brez cvirna) računa šivilja 300 dinarev, čevlji 1,000 dinarjev. Poleti sem hodila 6 mesecev k zdravniku za glavo, molim za Vas. Prosim Vas že danes, če Vam smem še pisati. Prav lepo pozdravite tudi vse tiste gospe, ki mi bodo na kakršen koli način pomagale. Želela bi vsaki posamezni se prgy lepo zahvaliti. Molim za vse in Bog naj jim povrne. Tako bi zajokala, da bi se čez morje slišalo. Zdi se mi, da bi se v lastnih solzah pripeljala do Vas. Pa vendar sem še vedno tukaj uboga pregnanka. Prosim, da mi oprostite in ne pozabite me. Kmalu mi pišite. Bog Vas blagoslovi. V Jezuščku Vas spoštljivo pozdravljam in ostanem Vaša do smrti hvaležna, Rozalija. DELO DOBIJO VEt POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME J Delo je v čisti, zdravi okolici Prisrčna zahvala iz domovine SLOVENSKO TRGOVSKO —..........• . ; , [ KO-ldUi. tpkaj pa umrle devajo k DRUŠTVO V ■TRSI I MUNISTL —Gospod .... v Trstu so že davno spoznali, ka- “Kdo se je pa zm.slil nas? kQ je ^ komimizmfl proti za. MAKE MTIPIi VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD yew WNMW* Tim tata«. tour oo4 Coo**- «t »b, Bconowktl. to* Ota-A-Otyto«« M.M*o VHwio Co** HUMI pi «00 two booo estaklkM. Tola ooo conolo owr »oiolotoott« rJrsrisssss tar to Mir me oonolo oo* Strife* KOHOMY. GUARANTEE) Yew towy taking o oiSgto 0»*0oy (Weed) MeM- iM"oLSS5SSm-» ,lo Vltaolo Cogtato MIUIlAIMATOtm, INC. “I, oče in mati Košičkova sta si izbrala očeta mladega 8ta-rojca in mlado mater Kolarico za botre svojim otrokom, kolikor jim jih bo dal Bog.” “Tako! — Kar tako si zbero, in človek naj gre botrovat, kakor bi ne imel drugega dela.” “I, boter Starojec, veste, to je dobro delo, plačilo za to prejmete v nebesih. Veste, Ko-šičkovi vas najbolj čislajo.” “Pij, na, saj si ga že gotovo potrebna!—Kdaj bo treba stopiti do cerkve?” “Popoldne enkrat. Mudi sc ravno ne, ker je fantiček močen. — Na vaše zdravje, boter ; da bi se še dostikrat srečala pri Košičkovih!” “Kakor je božja volja.” Mlada mati Kolariča se je čudila neveejna, ko pride Nosečka vabit, dasi je že vedela, kaj so pri Košičkovih ujeli ‘Lejte si, lejte, ravno mene so si izbrali, kakor bi drqgih ženskih ne bilo v vasi!” “I, seveda so še, pa imajo .as najrajši." “Pa bi kašno starejšo izbrali, ki je že vajena." “Veste, morda bo-treba še dostikrat iti, pa nečej-o, da bi bilo treba večkrat prebirati botro.” “Pa pojdem; človek itiak nima drugih dobrih del. Obko-rej?” “Ob treh, ako boste priprav-jeni.” Ko-je zvedela Uršikina mati tja v Zlati rep, kaj se godi v Podgorici pri Košičkovih, je prihitela h hčeri, da ji pomaga v dejanju in s svetom. Seboj je prinesla pripravlejo krstno obeleko, povojček in kapico. Uršika je bila vesela, in “ajd" se je že močno oglašal, ko je stopila stara mati vsa zasopla v hišo. “Zakaj niste pome poslali prej, ko ste vedeli, kako je,” je rekla nevoljno domačim, ko se oddahne. Vse pokopališče je valovito, hribčki in dolince, vmes pa je izpeljana tlakovana cesta. Prvi nato »e oci, ireoa je uuu nas bi v takem kraju trto posa- Vse to mi je prišlo vsled pomanj- . - • i Vama Hrana Naslednjo zahvalo je pfejel iz stare domovine Mr. August Kollander, ki ima svoj potniški urad v SN,D na St. Clair A-ve. Pismo se glasi: Velespoštovani g. Gustl! Večkrat počivam psihično in fizično utrujena ob robu življenjske ceste ter zrem srepo po mimo mene drvečem svetu, brez toplega pogleda, še manj srčnega sočustvovanja na tako staro ženico, kot sem jaz. Vse je zainteresirano le v svoje skrbi in težave, ali pa tudi o-holost ne pusti, da bi se pogled ustavil nad ubogo staro delavko. Včasih,se mi ob taki misli polagoma priplazi melahnoli-ja v mojo dušo ter se čutim o-samljeno, od sveta zapuščeno. Kar zastrmela sem v prekipevajoči se radosti, ko ste se Vi, da, samo Vi gospod Gustl, med to svetovno množico drvečih mimo mene, sklonili k meni siroti ter mi poklonili dari-lq in to toliko, kakršnega v svojem življenju še nisem doživela. . . Od radosti mi je zastajal dih, utrip srca stopnje- Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo. $29 za 40 ur dela na t«ta| rilitil Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. i- Tool & Die Makers 40 ur na teden, 5 dni v tednu Dobra plača od ute Stalno delo Ugodni delovni pogoji Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (29) veznikom zanje pogubonosen. že pred meseci se je zato sprožila misel, da bi se slovenski trgovci in obrtniki združili v nepolitično gospodarsko organizacijo, ki bi se naslonila na zavezniško upravo in tako otresla komunističnega varuštva, kateremu so tržaški Slovenci zapadli. Komunisti so takoj razumeli, da nova organizacija ne bo plesala kot bi oni godli. Zato so napeli vse sile, da bi tam dobili odločujočo besedo. Po daljših pogajanjih je bil sklenjen kompromis, da dobe “neod- zadnjemu počitku. Na vsem o-gromnem pokopališču ni niti e-nega kamnitega spomenika, ampak samo male plošče po tleh z imeni umrlih. Na pokopa^ču je več cerkva vaznih veroizpovedi. Tudi krematorij je tukaj, da umrlega sežgo, če je tako želja ostalih. Videla sva slučajno tudi pogreb. Ko so krsto spustili v zemljo, so jo zasuli in na vrh takoj položili zelene važe. Na to so položil ploščo in tako je bilo v pol uri vse lepo pospravljeno. Samo plošča je kazala, kje je bil malo prej grob. Res, tako lepega po- nien kompromis, da dobe “neod- kopališča še nisem nikdar videl, moja prva aoorotmea. o«, visni” Tržačani pet odbornikov, Ampak to pa še ne pomeni, da dan, zlasti med povz igovanjem AHi imam, a je čisto praz na. Zdi se mi, kakor Jezušček v štalici, brez oblekce in brez postelje. Pa ga ubogi človek ne vidi. Tudi mene danes nikdo ne pozna, še tisti ne, ki sem jim toliko dpbrega storila. Dobra gospa, ali je to res mogoče, da mi boste pomagali v tako veliki potrebi? Prav lepo vas prosim, pomagajte mi, Bog ne daj, da bi Vi sami pri tem kaj trpeli. Dobro razumem, koliko je treba delati, stradati in trpeti, da človek kaj ima. Za vse Vam bom hvaležna. Nikdar Vas ne pozabim, saj boste Vi moj« prva dobrotnica. Sleherni Za hišna dela Sprejme se ženska za lahka hišna dela. Pokličite HE 2639. (25) Natakarico se sprejme ____HH Sprejmete izveibano nataka- val, oko se zarosilo ter se, solzo rico i po brazgotini ttta. Vaša plemenita gesta me je osvežila in me opomogla k no-i vi moči novega življenja, v sve-' sti si, da je na šVetu še nekdo, četudi v daljavi, ki ima s starimi in revnimi ljudmi še usmiljenje in ljubezen, (ki sta na svetu že davno črtana iz indeksa. Jaz pa zopet ne najdem izraza, s katerim bi se Vam mogla dovolj zahvaliti. V znak moje hvaležnosti pa sem se oddolžila z duhovnim deležem, da bom vediio prosila Vsemogočnega, po vzorcu Vaše ljubljene, sedaj že pokojne gospe mame, da Vas še na mnoga leta ohrani zdravega in čilega ter da Vašo dobroto stotero poplača. Želim Vam prav vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto z iskrenimi pozdravi Vam do smrti hvaležna, Cilka. MALI OGLASI ženske se sprejme Za inšpektorice Dnevno delo Plača od ure in bonus. Zglasite se v tovarni Moške se sprejme Za Drill Press , in Hand Miller operatorje Dnevno in nočno delo Zglasite se v tovarni Locke Machine Co, 971 E. 63. St. (28) MALI OGLASI Marinko’s Beverages, Fruits and Vegetables 416 E. 156. St. Tel. IV 3170 'v A Fumez naprodaj Je v izvrstnem stanju, rabljeni komaj 2 leti, je Moncrief izdelka, I 22 inch pot in tudi 7 registrov.; Jako zmerna cena. Vprašajte na|* 1226 Norwood Rd. (25) Pivo, vino in Cordials 1 Dovažamo na dom ravno tako tudi za svatbe in partye (x Feb. 17) 0 » ■» n • • Furnezi Novi furnezi n premog, plin. olje, gorko vodo ali paro. Resetting 115 — čttčenje »5 premenjamo stare na plin ali olje . Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko ženitbena ponudba i Spodaj podpisani bi se rad se-j znanil v svrho ženitbe s Sloven-j ko, staro nad 60 let, ki je katoliškega prepričanja. Ako katero j | veseli, naj pšie na spodnji naslov JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULXCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4»il 18118 NEFF ROAD ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdra- *? Tkf'i ? jos. Briški 21 Oberlin Ave. Pittsburgh 29, Pa. i te prehlad. \ LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Lanjuinais, poštena, brihtna in trdna bretonske butica; Rebec-qui, ki je bil kot minister podal demisijo, ker še niso obgla-li Robespierra; Lasource, ki je bil izpregovoril srešne besede: “Gorje narodom, ki so hvaležni !”, pa je to ob vznožju giljotine sam demantiral, ko je zaklical “gori” ponosno besedo: “Mi umiramo, ker narod sepi, vi boste umrli, kdr, so bo narod zbudil”; Biroteau, ki je bil predlagal, da se imuniteta poslancev V blag spomin Prve obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta ANTON KOROŠEC _____!--• — ki nas je nagloma zapustil dne 2. februarja 1946, ko je bil tako nesrečno zadet od avla. Eno leto je že preteklo, kar, ljubi soprog in oče zapustil si Tvoje drage, črna zemlja Te pokriva a ran izbrisal ni še čas. Spavaj mirno v tihem grobu, dokler se spet ne snidemo v blaženosti neizmerni, pri Stvarniku nad zvezdamil ŽALUJOČI OSTALI: Frances Korošec, soproga in otroci Cleveland, Ohio, 3. februarja 1947. odpravi in je s tem nehote sam sebi postavil šafot; žurnalist Carras, ki je'na šafotu rablju rekel: “To je neumno, da moram ravno zdaj umreti, ko stvar postaja izanimiva”; Condorcet, ki je bil obsojen na smrt v mestu, kjer ga niso poznali, ker ga je izdal zvezek Horaca, ki ga je imel v žepu; Peton, ki ga je 1.1792. množica obožavala, 1. 1794. pa ga raztrgala kakor volkovi; vsi ti in še drugi, vsem na čelu pa Vergniaud. Na “gori” pa si opazil bledega triindvajsetletnega Anto-ine-Leona Saint Justa z nizkim čelom, pravilnim profilom in skrivnostnimi, strašno žalctet-nimi očmi; Merlina Douai, zločinskega avtorja postave zoper “politično sumlijve”; prešnje-ga župnika Lebona, ki je zdaj vihtel sabljo v roki, ki je nekoč ljudi kropila z blagoslovljeno vodo; Fabre d’Ellantina, ki si je izmislil republičanski koledar, kakor je bil Rouget de Lisle skomponmal prekrasno marseljezo — oba sita pri tem obstala in se nikoli več odlikovala; Rhul, ki se je liki Katon sam usmrtil istega dne, ko je republika spet zatonila; Fou-che, poznejši minister Napoleonov, kj je tudi tega izdal za službo Ludoviku XVIII. —mož bledega obraza ko mrlič in s satansko dušo; Onelin, ki je preganjal proskribirance, pa je sam v svoji hiši skrival proe proskribiramko, gospo Charry; Jg)*f*9teJai.e kot predsed- “ru-nik dajal galeriji znamenje, Zlve? kdaj ima ploskati, kdaj pa sikati; Iegendre, mesar francoske republike, ki je nekoč V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBUENEGA IN NI-KtoAR POZABLENEGA SO-1 SROGA IN OČETA Frank Mišič ki nas je za vedno zapustil 4. februarja 1943. Štiri leta Te že zemlja krije in truplo v grobu že trohni, težko nam je vsem pri srcu, po licu solza nam drsi. Sladko počivaj tam v grobu v tihem kotičku miru. a duša srečo naj uživa tori Stvarniku večnemu. Žalujoči ostali: MARY, soproga: PRANK, sin: 8YLVIA, hčerka. Cleveland. O.. 4. februarja 1947. zaklical Lanjuinaisu: “Pridi sem, da te zakoljem”, nakar mu je Lanjuinais odogo-voril: “Preje moraš dekretira-ti, da sem vol”; Collot d’Her-bois, strašni komenijant, ki je z ustmi rekel: da, z obrvmi pa dajal znak; ne—mož, ki je poslal Robespierra na šafot, Ma-ratovo truplo pa pustil shraniti v Pantheonu; David, slikar; princ Jožef Egalite; Genissi-eux, ki je zahteval smrtno kazen za vsakega, pri katerem1 bi našli spominski novec z napisom: “Ludoviku XVI. mučeniku”; Rlouyer, ki se je 21. januarja uprl povelju, naj se strelja s topovi, z besedami: “Kadar pade glava kakega kralja, se ne sme delati večji šum, kakor če pade glava navadnega človeka”; Garan-Cou-lon, ki je ob vmešavanju španske vlade v process proti kralju Ludoviku XVI. zahteval, da se zbornica ne sme ponižati tako daleč, da bi pustila prebrati pismo kralja kralju, in drugi. Nadalje so na ‘gori’ sedeli: Amerikanec Tomaž Paine; nemški baron, milijonar in ateist Anaharsis Cloots; Rovere, ki je bil zloben zaradi zlobe same, kar je bolj pogosto, nego se misli; krvoločni in tožni Tal-iien, Fayan, ki je bil predlagal, da naj se pošlje v Vaodejo “požigalska armada”; Vernier, ki je zahteval, da morajo šefi tako žironde kakor gorske stranke služiti v armadi kot prostaki; hrabri vojskovodje: Bourbotte, Panvilliers, Lecar-pentier, Prieur de la Marne, Levasseur, ki je bil nekemu p o d p oveljniku, izgubivšemu bitko, ukazal, da se ima ustreliti, in drugi; vsem na čelu Dan-ton. Izven teh taborov pa se je dvigal mož, ki je držal oba v šahu: Robespierre. Bolj doli se je razprostirala ‘ravnima’, na kateri so se potu-hovali plemeniti bojazljivci in podli strahopetci. Tu so se gnetli na kup oni, ki so dvomili, se obotavljali, odlašali in p r i s luškovali, ne zaupajoč drug drugemu. Gora in žiron-da sta bili zborišči izbranih hrabrecev, ravnina je bila množica. Predstavljal jo je ab-be Sieyes. Sieyes je bil globok človek, ki pa je obstal na pol pota. OdločiLse Je bil za tretji jem, da bo oni, ki ga bodo podpirali,- vzdržal, so smartali njegovo kolebanje kot izdajstvo nad njimi samimi. Opi so bili množica, moč in strah. Od tod njihova zločinska drznost. Vsi veliki dogodki republike do 9. termidOrja, ko je bil strmoglavljen Robespierre, so bili zavozijani od orjaških živali gore in razvozi jani od pritlikave golazni močvirja. Poleg mož strasti si videl v konventu sanjače. Tu je cve- stan, ni se pa mogel povzpeti tela utopija vseh vrst: od fa-do ljudstva. Robespierra je natične, ki je terjala šafot, do imenoval tigra, Robespierre pa ga je zvai krta. Ta filozof se je 'bil dokopal do predvidnosti, ne pa do modrosti. Preživel je revolucijo, Napoleona in drugo kraljestvo. Ostal je v duši dvorjan in je le vlekel voz revolucije, lopato čez ramena. Svetoval je drugim odločnost, katere sam ni imel. Žirondi-stom, katerim se ni upal pomagati, je dejal; Dobite na svojo stran kanone. So misleci, ki so obenem borci; tako na primer je Condorcet bil na Vergniau-da, Camile Desmoulins je držal z Dantonom. So misleci, ki hočejo živeti; ti so se zbirali okoli abbe Sieyesa. Pod' “ravnino’ je bilo ‘močvirje’. To je bila smrdljiva grez, skozi katero je svetlikal Tiajpodlejši egoizem. Tu je drhtela nema zahrbnost onih, ki pazljivo pričakujejo, kaj bo, in se postavaljajo vedno na stran onega, o katerem njihova živalska narava podzavestno ugane, da bo zmagal. Tu so bile zbrane vse pregrehe; pre-vratnost, zakrita pod krinko pasjVklečeplaznosti, potuhnjena maščevalnost, dimlčnb boja-in pogum strahopecev; močvirje je bilo na skrivnem za žirondo, glasovalo pa je vedno z goro; izdali so Ludovika XVI. Vergniaudu. Vergniau-da Danbonu, Dantona Robespi- arata so psovali, mrtvega so obolževali. Podpirali so po vrsti vsakega, ki je prišel na oblast, in so vsakega vrgli, ko se je obrnila njegova sreča. Po instinktu so vsaki stranki, ki je omahovala, zadali smrtni sunek. Ker so se postavili v službo le pod pogo- ijudomile, ki je zahtevala odpravo smrtne kazni. Zraven bojevitih duhov so sedeli razr mišijevavci; eni so si belili glavo s pacifističnimi problemi, drugi go snovali najgrozovitejša morilna sredstva. Carnot je ustvaril, eno za drugo, liere-Lepeaux je molčal in sanjal o nadomestitvi religije po filozofiji. Drugi so tuhtali manjša in praktična vprašanja, Guyton-Morveau se je pečal z reformo bolnic, Sant-Andre reformo kazenskega prava, Rommv z uvedo optičnega br-zojava, Guyomard z rečno plovbo. Tudi umetnost je imela v konventu svoje strastne zagovornike. Tako so bili zbrani v konventu najrazličnejši možje: u-metniki, govorniki, i proroki, velikani kakor Danton, otročji fantasti kakor Cloots, bojevniki in filozofi, in vsi so imeli en sam cilj: napredek. Nič jih ni zmotilo na tej poti. Veličina konventa je bila v tem, da je našel v tej masi misli, pogonov in načrtov ter strašnih stre-mljen ono, kar je bilo realno štirinajst armad, Debry pa je uresničljivo. Na enem koncu začrtal združenedemokratične države sveta. Sredi divjih govornikov so sedeli strašni mol-čavci. Lakanal je molčafin je zasnoval narodno ljudsko vzgojo; Lanthenas je molčaf in ustvaril onsnovno šolo; Revel- je stal Robespierre, oči uprte v Pravo, na drugem Condorcet, ustremljen v Dolžnost. Condorcet je bil mož svetlobe in sanj obenem, Robespierre je bil mož dejanja. 1 V končnih krizah propadajoče družbe pa -AND THE WORST IS YET —in najhujše šele pridš ČOHE pomeni dejanje večkrat uniče- To hi bil predolg proces. Gla- van je. Kdor je prvič prišel v dvorano, se je ozrl nehote v kot, kjer so tesno drug poleg drugega sedeli poslanci zgornje Garonne, ki so bili od predsednika prvi poklicani, da oddajo svoj glas za ali proti obsodbi Ludovika XV. Eden za drugim so odgovorili: Mailhe: Smirt! Dehnas: Smrt! Proje-an: Smrt! Caes: Smrt! Ayral: Smrt! Julien: Smrt! Desascy: Smrt! Večen, zamolkel zvok, ki doni skozi vso svetovno zgodovino . . S prstom so v divjem metežu kazali na -obraze onih mož, ki so bili izgovorili strašno besedo. Faganel je bil izjavil: ‘‘Smrt. Kralj koristi samo, če ga ni.” Millaud: “Danes bi bilo treba smrt iznajti, ako bi je ne bilo.” Sieyes mrko in kratko: “Smrt.” Thuriot: "Kaj? Lujdsko glasovanje? va Ludovika bi imela čas osiveti, preden bi padla.” Fous-sedoire: “Mene je groza preliti človeško kri, toda kri kralja ni človeška. Smrt.” Saint-Andre: “Ni svobodnega naroda brez mrtvega kralja.” Na drugi strani so bili velikodušni: Gen-til, ki je bil dejal: “Glasujem za dosmrtno ječo; usmrtiti Karla I., pomeni priklicati Cromwella.” Bancal: “Izgon. Jaz hočem, da bo prvi kralj sveta obsojen v to, da sam sebi služi kruh.” Zangiacomi: “Ječa. Naj nam živi Capeb kot strašilo.” Chaillon: “Naj živi. Ne maram mrtveca, da ne bi Rim napravil iz njejga svetnika.” In medtem ko so obsodbe padale iz strogih ust, so na galeriji nališpane ženske v globokih dekoltejih štele glasove in vbadale v liste pod vsak oddani glas igle. yrriTLriJTanjirLrmTirLn jmrinjmjmimrLn. AL ULLE PLUMBING i HEATING (0. BOI LEJUI NA PLIN, BURNERJI NA PLIN IN FURNEZI NA PLIN 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. 'irumimiinjmrLTrirumimr^^ Ta dva pa gotovo razpravljata o važnih svetovnih dogdkih ... Levi je Peter Newton Ford, sin filmskih zvezd Glenn Ford in Eleanor Powell; njegov prijatelj pa je Colman Robert Andrews, sin Roberta Andrews, pisatelja za MGM in filmske zvezde Irene Col-man. Seveda, slika je posneta v Hollywoodu. V zadnjem času so divjali deževni viharji, ki so poplavili ulice v Los Angelesu. Charley P. Carey si je mislil, da je najbolje, če pusti svoj avto lepo ob pločniku in gornja slika nam kaže, kaj se je zgodilo z avtom. j INCOME TAX RETURN Cenjenemu občinstvu v naznanje, da poleg uradnih notarskih zadev, denarnih pošiljatev in paketov v staro domovino, izpolnujemo tudi listine za dohodninski davek (INCOME TAX RETURN). Ker imamo mnogo let izkušnje, ste lahko uverjeni, da bo Vaša listina za dohodninski davek po določbah Internal Revenue pravilno utejena,' ako se zglasite v trt-šem uradu, da Vam listino uredimo, za kar se vljudno priporočamo. SIEVE F. PIRNAT 6516 ST. CLAIR A VE—Cleveland 3, Ohio—HE 3500 VSEH VRST RADIJE, PRALNIKE IN Čistilce popravljamo Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pokličite nas najprej Najboljše opremljena popravljaniea na St. Clair Ave. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRARJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91% 0a boi«* MN« oeM In rreJLm dnflm. mvaraj M sri nolboUH. osumi tu aadflolvental podtMrni arganbadji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL hjer m lahko monM ■> mrtntne. noao poikodke. operacije. ofoU K. S. K. JEDNOTA sprejem* motke la tenke od U. do M. letel otroke W tako] po rojrtvp In do U. leta pod ovoje okraje. K. S. K. JEDNOTA tedaik nokoodornolli noto certifikate oodoajo doke od MM do SUMU. r Lit JEDNOTA k pravo m»ti vdov ta ■trot. OtteoMUoa oU {boka to omrotao In konte kelolUko podporne omolaelk. po-trodi m tu oriole* takoj Za poknBa • tevororank la a vao Sren podrobnmtl ve okrnite aa aradnike tal andnlee krajevnih drtetav LIL Jedkate alt po aa: GLAVNI URAD 351*353 No. CUcago SL Joliet, DL