QlŽ£om
A/and
rjuttice
/ir n/a c n ■ e/%1%1—Hoiwi c
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 22, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
STEV. LXI — VOL. LXi
Tankovska bitka MATO Voiaki p™*' mižanju
obrambnega proračuna
Amcrikanci, Angleži, Francozi in Nemci imajo vsak svoj tip novega tanka, ki naj bi ga “uvedle vse kop-We sile NATO.”
PARIZ, Fr. — Kopne oborože-ne sile Severno-atlantske zveze (NATO) se modernizirajo in ^Premljajo z učinkovitej-š i m orožjem. Trenutno je eno najvažnejših vprašanj, katerega izmed štirih tankov naj izberejo za oklopne enote.
Združene države pošiljajo v Pvropo svojim enotam novi M-60 tank, ki je sposoben za operacije
v	razdalji do 250 milj. Angleži s° začeli svoje “Centurione” za-menjavati z novimi “Chieftaini”,
naj bi bili boljši od vseh tan-kov> kar jih trenutno svet po-^na. Med tem ko je M-60 oboro-ken s 105 mm topom, ima Chieftain 1110 mm brzostrelni top. No-
vi	angleški tank je tako nizek, ^a mora njegov voznik pri vožnji ležati na svojem hrbtu. Tank v°di s pomočjo periskopa.
Zahodna Nemčija je izdelala Sv°j lastni tank, prvi po drugi svetovni vojni. Je lahek, pa zelo °kreten in hiter. Operira do 330 rrnlj daleč od svojega oporišča in tv opremljen z brzostrelnim topom angleške zamisli, najbolj-šim svoje vrste na svetu. Ade-nauerjeva vlada je naročila za nemške oborožene sile 1,500 teh tankov.
Francozi imajo tudi nov tank. |}votno so bili domenjeni, da ga Jodo izdelali skupaj z Nemci in opremili z njim tako francoske
kot
nemške vojaške enote. Nem-
so na jezo Pariza ubrali svojo P°t, sedaj pa se celo domenili z merikanci za skupno gradnjo novega tanka, ki naj bi v prihodnjem desetletju zamenjal ameri-“'°ga M-60 in novega nemškega.
ai'izu se pritožujejo, da je ta nnieriško-nemški dogovor v na-spiotju s francosko-nemško po-k°dbo o sodelovanju, v ^saka izmed štirih glavnih v nnic NATO bi rada pridobila Zaveznike, če že ne vseh, pa vsaj nekatere za tank svoje zamisli ln ^delave. Tekmovanje se je ^Premenilo v neke vrste “tan-°vsko bitko”, ki bo pa nemara a^a neodločena. Vsaka izmed m sil bo za sedaj opremila sv°je enote s svojim tankom, pa §a skušala prodati tudi Belgij-^?rn’ Holandcem, Dancem in orvežanom. Italijani se uteg-eJo odločiti za svoj lastni tip, ^Ulki in Grki bodo vzeli tistega, 1 §a jim bodo zastonj dali.
^jndszenty pojde v Rim
CLEVELAND, Ohio. — Znam '‘Newsweek” poroča v sp nji številki, da se je madžar-vm	kardinal Mindszenty
al želji sv. očeta Pavla VI. in v° ocl8el v Rim, kjer bo dobil lsoko mesto v vodstvu katoli-ske Cerkve.
>d°ben predlog je stavil mad-emu primasu, ki uživa po-lcn° zatočišče v ameriškem v Budimpešti, po-1	*■	— —1102 XXII., pel £jci
* ^ odklonil, češ, da mora ostati
Poslaništvu
°^ni papež Janez XXII
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je zmanjšal obrambni proračun za okoli dve tretjini bilijona. K temu je privedlo največ govorjenje o tem, da imajo Združene države jedrskega orožja preko mere, v takih količinah, da ga v nobenem slučaju ne bi mogle porabiti.
Znižanje obrambnega proračuna bi v sedanjem trenutku ne prizadelo samo oborožene sile dežele, ampak bi imelo svoj vpliv tudi na domače in svetovno javno mnenje, češ, da je nevarnost oboroženega spopada prešla, da prehajamo v dobo sorazmerno trdnega miru. Obrambno tajništvo se je zato odločilo pripraviti Senat do tega, da bi znižanje proračuna sklenjeno v Domu, spravil na nekako zaprošen obseg.
Prvi je prišel s tem predlogom pred senatni odbor pomožni obrambni tajnik Gilpatric, nato pa sam načelnik skupnih načelstev glavnih stanov oboroženih sil gen. M. Taylor. Senatorjem je dejal, da bi znižanje predsednikovega obrambnega proračuna služilo onim ljudem in narodom, “ki se dajo radi prepričati o splošni dobri volji in o nepotrebnosti žrtev za narodno varnost.”
-	7 ^ , V-4 Cl X
Gd svojimi verniki.
Večinoma sončno in toplejše. NaJvišja temperatura 84.
fiostiina zasilna cerkev 1
ROMFORD, Ang. — V londonskih vzhodnih predmestjih manjka katoliških župnij in cerkva. Rev. Leighton je zato dobil nalog od svojega škofa, naj ustanovi novo župnijo v Gidea Parku. Posrečilo se mu je, da je kupil potreben svet, kjer se nahaja polno razpadajočih starih hiš še iz vojnega časa. Niso za nobeno uporabo in treba jih bo podreti.
Vse to je pomenilo novo breme za bodočega župnika, ki ni vedel, kje naj vsako nedeljo zbere svoje vernike k cerkvenim opravilom. Ko je pa hodil po ulicah, je našel veliko in prostorno gostilno, katere lastnik je katoličan. Rev. Leighton mu je predložil, naj mu da gostilniške prostore v najem vsaj za nedeljo dopoldne. Lastnik je na to pristal. Rev. Leighton je prišel v nedeljo zjutraj s svojim prenosnim oltarjem in opravil prvo sv. mašo pri zelo pičlem številu vernikov.
Glas o novi “kapeli” se je pa hitro razširil. Prihodnjo nedeljo se je nabralo v cerkvi že 400 vernikov, teden pozneje pa je župnik moral vpeljati še drugo sv. mašo. Z začasno rešitvijo so vsi zadovoljni, med njimi tudi gostilničar, ki čuti vse blagodejne posledice tekom tedna.
------o-----
Savdska Arabija odkupuje sužnje in jim daje svobodo
BEJRUT, Lib. — Savdska Arabija je suženjstvo uradno prepovedala šele lani. Po lastni trditvi naj bi bila odkupila vse sužnje v osrednjem delu dežele in jim dala svobodo. Skupno je menda odkupila od privatnikov 1,682 sužnjev za preko 5 milijonov dolarjev in jim dala svobodo.
Povprečna cena sužnja na področju glavnega mesta Riada je okoli $3,000, zavisi od njegovega spola, starosti, zdravja, telesne razvitosti in raznih sposobnosti.
Število sužnjev v Savdski Arabiji cenijo na več sto tisoč, zato bo nemara pretekla še dolga doba, predno bodo vsi dobili svobodo, če vlada ne bo dela za njihovo osvoboditev pospešila.
V zadnjem času so oborožene skupine nasprotnikov rdeče Kube ponovno napadle razne kraje ob obali otoka. Kubanska vlada je poslala v ogrožene predele močn'e vojaške enote.
HAVANA, Kuba. — V teku zadnjega tedna je bilo izvedenih na Kubo več napadov od strani nasprotnikov rdeče Castrove vlade. Da bi preprečila nove take napade, je vlada poslala v obalne predele na severu otoka močne vojaške enote s tanki in protiletalskim orožjem.
Posebno vznemirjenje je povzročil napad skupine oborožen-cev v dveh malih čolnih, ki je priplula po reki Santa Lucia v pokrajini Pinar Del Rio, kakih sto milj jugozahodno od Havane, do neke tovarne kovinske industrije. Napadalci so s streli iz bazuke poškodovali tanke in poslopje, nato pa se pod varstvom ognja iz strojnic srečno umaknili na večjo ladjo, ki jih je čakala na morju dalje od obale.
Castrova vlada je za ta napad in še za dva druga izvedena v zadnjih dneh obdolžila Združene države, ki pa seveda vsako zvezo s temi napadi odločno za-nikavajo. Vodniki kubanskih beguncev trdijo, da so ti napadi bili izvedeni iz tajnih oporišč v Karibskem morju, pa tudi z onih na sami Kubi.
Rusi le odhajajo s Kube
WASHINGTON, D. C. — Po podatkih iz ameriških obveščevalnih virov so Rusi umaknili v zadnjih treh mesecih s Kube okoli dva tisoč vojakov, v glavnem pripadnike borbenih enot.
Ruski vojaki se v zadnjem času posvečajo posebno vežbanju v gverilski in protigverilski vojni. Begunci trdijo, da so pomagali Castru v boju z njegovimi nasprotniki v gorah. Vneto gradijo tudi razne podzemske utrdbe in druge vojaške naprave.
Predsednik J. Kennedy je na svoji tiskovni konferenci potrdil odhod dela ruskega vojaštva s Kube, ni pa povedal nič, koliko naj bi ga tam še bilo.
Novi begunski napadi Južni «««“9',
_______. . .	. zborujejo na svojo roko
vznemirjajo ras rovce
' '	SALPHURE SPRINGS, West
Va. — Južni demokratski guvernerji skrbno varujejo svojo tradicijo, da so v demokratski stranki nekaj posebnega: so včasih v stranki, včasih pa samo poleg nje, kakor jim ravno gre v račun. Zato se tudi 'Sestajajo na svojo roko in ne vabijo na svoje sestanke demokratske guvernerje iz drugih držav.
Letos so se zbrali v Sulphure Spring, da se pogovorijo o skupnih političnih težavah, ki jih ni malo. Vidijo namreč, da jih bo gibanje za integracijo kmalu zajelo in ubilo njihove politične načrte. Zato so se rriorali zadovoljiti z resolucijami, ki v njih samo protestirajo in se branijo pred svojimi političnimi nasprotniki, kamor štejejo seveda tudi Kennedyja in njegove pristaše. V eni med njihovimi resolucijami celo predlagajo, da bi vsaka država “prevzela” toliko črncev, da bi jih bilo 10% vsega prebivalstva!
Da bi v Sulphure Springs vedeli, kje zborujejo guvernerji, so pristaši črncev takoj začeli piketirati hotel, kjer se vrši sestanek. Pri tem ni prišlo do nobenih izgredov.
v ss zaidi zit©¥a gibali
PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Invazija v Haiti zadk om meseca se ni obnesla, vladne enote so upornike pognale preko meje v Dominikansko republiko, jih nekaj zajele, ostale pa razpršile v bližnje hribe. V pokrajino se je vrnil mir. Sedaj so se izgleda uporniki opomogli in morda dobili pomoč iz Dominikanske republike.
Vodja haitske politične emigracije v Dominikanski republiki Verna je izjavil pred nekaj dnevi, da so nasprotniki vlade Duvalierja prešli znova v napad. Gen. Cantave, nekdanji načelnik glavnega stana haitskih oboroženih sil, ki vodi upornike, naj bi zavzel mestece Mont Organise. Ne celotnem področju severnega Haitija v bližini meje z Dominikansko republiko je opaziti precejšnje gibanje vladnih čet, ki skušajo menda upornike obkoliti in zajeti.
— Indijansko poletje se omenja prvič v zapiskih leta 1794.
NATO preudarja o zavarovala pred nenadnim napadom
WASHINGTON, D.C. — Nem- kot je sedanja o končanju pre-ški poslaniki so po nalogu svoje ( skušanja. Zato je nemška vlada
vlade podpisali v Washingtonu, Londonu in Moskvi pogodbo o kopčanju preskušanja atomskega streliva, toda z očitnim nezaupanjem. Po podpisu niso spregovorili niti besedice, dasi-ravno je navada, da zmeraj podčrtajo važnost dokumenta, ki so ga podpisali. Pač pa so porabili
pritisnila na vse članice NATO, da začno že sedaj premišljevati, kako naj bi se glasila pogodba, ki bi zavarovala NATO pred nepričakovanim napadom od strani komunističnih držav.
Washington in Moskva debatirata o tem, ne povesta pa, kaj vse imata v načrtu. To je rodilo
to priliko, da so — tudi vsi dru-l nezaupanje v nemških krogih, gi nemški poslaniki — izročili' Bojijo se namreč, da bi Wash-
vladam, ki so pri njih akreditirani, posebne diplomatske note, ki v njih zahodnonemška vlada izjavlja, da je samo ona in nihče drugi zakonit zastopnik nemškega naroda. Nemški podpis je sledil šele takrat, ko sta ameriška in angleška vlada pismeno izjavili, da podpisa vzhodnonemške komunistične vlade ne priznata in da je podpis zanju brez pomena.
Nemci se bojijo, da bi se uteg-
ington in Moskva sklenila, da naj se nadzorniki, ki naj pazijo da ne pride do nepričakovanega napada, udejstvujejo samo obeh Nemčijah, ne pa v ostalih državah srednje Evrope. Bojijo se tudi, da bo tehnika nadzorovanja premalo premišljena in bo dala nadzornikom priliko, da se mešajo v nemške domače vojaške zadeve.
Naše državno tajništvo vidi v nemški taktiki precej nezaupa-
RAZGOVORI MED UNIJAMI IN ŽELEZNICAMI ZASTALI
Pogajanja med predstavniki železniških družb in predstavniki unij železničarjev so bila včeraj znova prekinjena, ne da bi bil določen čas za nov sestanek. Delavski tajnik Wirtz kljub temu še ne izključuje možnosti mirnega sporazuma. — Kongres prigravlja zakonsko pooblastilo za preprečenje grozečega štrajka.
WASHINGTON, D. C. — Nevarnost splošnega železniškega štrajka, ki vznemirja deželo v zadnjih letih vedno znova, je zopet na vidiku. Razgovori med železnicami in železniškim delavstvom so bili včeraj znova prekinjeni, ko se niso mogli sporazumeti o novih delovnih pravilih in o njihovi uvedbi. Železniške družbe so pred časom nova pravila sestavile in napovedale njihovo uvedbo. Unije železničarjev so tedaj izjavile, da bodo oklicale splošen štrajk, če bodo železniške družbe nova delovna pravila uvedle brez predhodnega sporazuma z njimi. Zvezna vlada je ponovno skušala posredovati v dolgotrajnih pogajanjih med unijami in železnicami, ne da bi dosegla kak uspeh. Ko je izgledalo, da je železniški štrajk neizogiben, je predsednik Kennedy predložil Kongresu, naj spor med železnicami in železničarskimi unijami izroči v odločitev meddržavni trgovinski komisiji. Ker so razgovori med sprtima strankama prekinjeni, bo verjetno Kongres le moral uzakoniti Kennedyjev predlog, če naj se dežela reši splošnega železniškega štrajka.
Delavski tajnik W. Wirtz je =----------—— 
povedal včeraj časnikarjem, da Glavni spor je okoli zahteve obstoji med železnicami in želez- delavstva, da naj se zakoniti de-ničarskimi unijami še vedno pre- lovni teden zniža od sedanjih cejšnja razlika stališč v vpraša- 42 na 40 ur.
nju novih delovnih pravil in nji- !	-o----
hove uvedbe. Skupni sestanek |
\ čeraj je bil na predlog delav- j
Iz Clevelanda in okolice :
Day priznal krivdo
skega tajnika odložen, ne da bi' Okrajni arhivar Frank S. Day bil določen datum za novega, i Wirtz je dejal, da to še ne po-j
meni. da je miren sporazum med železnicami in unijami železničarjev izključen.
Kongres še čaka
Predsednik Kennedy je pretekli jnesec predložil Kongresu, naj pooblasti meddržavno trgovinsko komisijo, da spor med železnicami in železničarskimi unijami prouči in ga obvezno odloči, če se sprti stranki ne Dosta mogli sporazumeti sami. Ker je bil čas pičel, so kongresni vodniki dosegli od železnic, da so te odložile napovedano uvedbo novih delovnih pravil do 29. avgusta. Kongres je. čakal, če bo do sporazuma le prišlo. Sedaj je senatni trgovinski od-oor vprašanje proučil in utegne jutri staviti plenumu predlog v smislu predsednikovega načrta. V začetku prihodnjega tedna naj bi v Senatu odobreni predlog bil že v predstavniškem domu, ki mora delo na njem končati pred četrtkom ter ga poslati predsedniku v podpis.
V kolikor bo Kongres o pravem času predsednikov predlog odobril, bc ta naročil meddržavni trgovinski komisiji, da začne spor proučevati. S tem je nevarnost štrajka avtomatično odstranjena za prihodnji dve leti,1 dokler ni komisija pa zakonu | obvezana izdelati predloge za ureditev spora.
je priznal, da je zlorabil javno zaupanje, in včeraj odstopil s svojega mesta.
CLEVELAND, O. — Arhivar (recorder) okraja Cuyahoga Frank S. Day je včeraj pred sodiščem priznal, da je zlorabil javno zaupanje, odstopil s svojega mesta in st zavezal izročiti $98-5.32 insta laterju, ki je delal na njegovem domu, pa ga je F. S. Dav stavil enostavno na okrajno plačilno listo, čeprav za okraj ni nikdar delal. Day je priznal krivdo v treh od 27 točk obtožbe. Lahko je obsojen na od enega do 40 let zapora.
Frank S. Day in njegov odvetnik sta časnikarjem tudi šc po uradnem priznanju krivde pred sodiščem trdila, da Daj ni napravil namerno nič protizakonitega, da pa so okoli ščine take, da govorijo prot: njemu in bil bila vsaka na-daljna obramba pred sodiščem brezuspešna.
Okrajna organizacija demokratske stranke ima sedaj pravico imenovati na izrazil jeno mesto novega človeka To bo brez dvoma v bližnjih dneh tudi storila.
Lepa starost—
Mrs. Mary Urbas z 835 East 156 St. je danes dopolnila 85 let. Zvesti naročnici iskreno čestitamo in ji želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala še veliko svojih rojstnih dni.
Asesment—
Društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirala asesment v ponedeljek 26. avgusta, ker je 25. nedelja.
Zadušnica—
V torek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Avgusta Meserko ob 12. obletnici njegove smrti.
Jutri ob pol osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Brule ob 9. obletnici smrti. Kandidatov cel kup—
Za mestni svet se je v vseh vardah prijavilo 130 kandidatov. V 23. vardi je izgledalo do zadnjega, da bo ostal E. Turk, sedanji član mestnega odbora, brez kandidata. Sinoči ob 11.50, 10 minut pred potekom roka za prijave, je prišel Emil J. Golub, pogrebnik s Superior Ave., v votivni urad in izročil svojo pri-avo za kandidata. Golub je kandidiral proti Turku že pred dve-ni leti, pa ni uspel. Posebno ve-,iko kandidatov je tudi v 32. .ardi. kjer je nasledil J. Fakulta / začetku leta J. Banko.
Hruščev si bo ogloda! velik del Jugoslavije
BEOGRAD, SFRJ. — Hruščev bo šel iz Beograda v Macedoni-
Jedro spora je načrt železni- j°’ kjer si bo °§ledal tudi Posle škiln družb postopne odpustiti dice skopljanskega potresa. Od
preko 40,000 uslužbencev, pred- tam Sa bodo PelJali v nekdanjo vsem kurjačev, ki niso po sodbi Podgorico, sedanj Titograd v železniških družb več potrebni. Crni gori‘ Na Poti Proti morJu Unije železničarjev trdijo, da so bo obiskal tudi Cetin^e’ od tam
ti potrebni zaradi varnosti pro-
pa bo šel v Boko Kotorsko, kjer
meta. Prepir o tem se vleče že se 1)0 vkrcal na Titovo ladjo Ga-
več let.
Angleški stavbinci hočejo krajši delovni teden
LONDON, Vel. Brit. — Okoli
leb in se vozil po Dalmaciji na Brij one. Med potjo se bo par-krat ustavil v večjih mestih in si jih ogledal.
Z Brijonov bo šel na Brdo na Gorenjskem, od tam pa skozi Ljubljano in Zagreb nazaj v
nilo zopet pripetiti, da bi Arne- nja do ameriške zunanje politi-
rika in Anglija kar na svojo roko sklenili kako pogodbo z Moskvo, ki bi bila ravno tako površna,
ke, pa se proti temu ne more dosti boriti, ker je nezaupanje deloma tudi utemeljeno.
150,000 stavbincev je začelo ta j Beograd. Za kopanje mu bo to-teden štrajk v podporo svoji zah- rej ostalo, le malo časa. Slavno-tevi po višjih plačah in krajšem sti v njegovo čast potekajo po delovnem tednu. To je od 1. 1926 grogramu. — Vidi se pa, da
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je izjavil preti odobritvi moskovskega dogovora pred Senatom dr. John S. Foster, direktor Lawrence Radiation Laboratory v Livermore, Calif. Po njegovem bo končanje jedrskih preskusov v ozračju oviralo razvoj orožja, ki je nujen za varnost Združenih držav. Podobno stališče je zavzel pred dvemi dnevi dr. E. Teller, eden vodilnih jedrskih znanstvenikov v deželi.
flAZLETON, Pa. — Reševalcem se šc vedno ni posrečilo prodreti do treh rudarjev, ki so zajeti v tukajšnjem rudniku že od 13. vgusta. Dva se kljub hladu in izčrpanosti še kar dobro držita, o tretjem pa ni od zadnjega torka nobenih pravih poročil.
SAIGON, J. Vict. — Predsednik Diem jc oklical včeraj obsedno stanje v vsej deželi, nakar je vojaštvo zasedlo pagode, kjer je bilo središče budističnega boja pioti vladi. Prijeli so menda več sto ljudi in na nekaj krajih jc prišlo do estrih spopadov, v katerih je bilo več mrtvih. Vlada je nastopila proti budistom na predvečer prihoda novega ameriškega poslanika Henryja Cabot Lodge-a v Saigon.
BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik sovjetske vlade N. Hruščev je včeraj v tovarni motorjev na Rakovici pri Beogradu hvalil delavske svete in priznal, da se Rusi učijo od Forda množične produkcije, pa ostro prijemal rdeče Kitajce, ki hočejo doseči gospodarski razvoj s “svojimi viri, pa z ruskimi krediti”.
prvi štrajk gradbeniškega de-I lavstva.
skušajo jugoslovanski komunisti obrniti ost obiska proti kitaj-
skim tovarišem in ne proti svobodnemu svetu. Zato pričakujejo vsi, da Hruščev in Tito ne bosta na zunaj sklenila nobenih novih sporazumov, da ne razburita po nepotrebnem svobodnega sveta, posebno pa Amerike.
&MEKIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1963
Ameriška Domovina
X V?» ». I/ I C- 1 Xcr.
6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 161 Thurs., Aug. 22, 1963
Konec politične emigracije?
Slovenci smo se do druge svetovne vojne z redkimi izjemami izseljevali, ker doma nismo mogli najti zaslužka in kruha. Bilo je med nami nekaj takih, ki so pobegnili od doma, da bi se odtegnili cesarski vojaški’ službi, nekaj ki so se zamerili oblastem na kak drug način in celo kdo, ki je v resnici šel na tuje, ker mu doma politične razmere niso bile po volji. Bili smo torej skoraj izključno — socialna emigracija.
Ob koncu druge svetovne vojne, ko je komunizem zečel vzpostavljati v Sloveniji svojo oblast, je šel preko meje v tujino in nato dalje preko morja del slovenskih ljudi, ki je bil doma gospodarsko trdno na nogah, ki mu ni ravno manjkalo kruha, bil pa je znan po svoji politični in društveni dejavnosti kot odločen nasprotnik komunizma, njegovih nasilij in njegove diktature. Ti ljudje niso odšli v tujino, da bi.tam ostali za vedno, šli so, da ‘prevedre’ komunistično oblast v domovini, potem pa se vrnejo tja.
Od tedaj se bližamo že koncu drugega desetletja, komunistična oblast v Sloveniji pa še ni omajana, da bi mogli upati na njen nagli konec. Precej onih ljudi, ki so šli iz domovine iz političnih razlogov — so torej po izvoru politična emigracija — se je uživel v nove razmere, se navadil novega načina življenja in opustil misel na povratek domov. Ti so dejansko prenehali biti politična emigracija, čeprav se morda k njej še prištevajo. V zadnjih letih jih je vedno več, ki so se tudi formalno pobotali s komunistično oblastjo v Jugoslaviji in odšli tja obiskat “domače kraje in sorodnike”. Kaj je od politične emigracije še ostalo?
O vprašanjih v zvezi s tem je izšel v “Svobodni Sloveniji” v Argentini članek, ki je po svojih mislih in zaključkih zanimiv tudi za Slovence drugod. Glasi se:
* * *
Ponekod se je med nami začela glasiti ugotovitev: “Emigracije ni več ...” Med vzhodom in zahodom se doga jajo stvari, ki spravljajo vse na glavo. V nekaterih prestolnicah sveta se govori o “aperturizmu” na levo in kakor vse kaže, poglavar Sovjetske zveze Nikita Hruščev ne bo vrnil obiska, ki sta ga opravila predsednik italijanske republike Gronchi in njegov predsednik vlade Fanfani Moskvi vse dotlej, dokler ne bo vse pripravljeno tako, da bo mogel obiskati tudi sv. očeta Pavla VI. v Vatikanu. Kjer je bil že Kennedy, mora biti sprejet tudi poglavar svetovnega komunizma.
Vse dobiva drugo lice, mir na svetu je vreden več ko marsikatera druga dobrina ... Ponekod se je začel razlagati razvoj tako, kakor da se nam ne bi bilo treba več oprijemati svojega emigrantstva, ki je že itak bilo obsojeno na izbiranje, če ne v tej, pa vsaj v prihodnji generaciji, ko mladina ne bo več vedela, zakaj bi se morala vezati na staro domo vino svojih očetov samo še iz razlogov pietete, ljubezni, spoštovanja ... Živimo med velikimi narodi, ki se bodo razvijali; sami se bomo krčili — in to razlaganje je šlo ponekod že tako daleč, da menijo, da bi bilo kar prav, če bi se osamljeni v svetu naslonili na jugoslovanske oblasti, ključe svojih emigrantskih domov in ustanov pa prepustili zaščiti titovskih ambasad.
Verjetno se bo ta val “aperturizma” v prihodnjih mesecih še zelo okrepil. Vzhodni blok se cepi na dvoje in komaj nekaj mesecev bo Moskva še Meka svetovnega komunizma. Morda se bo Moskva morala še bolj približati Zahodu; drobni konflikt 1. 1948 med Moskvo in Titovim Beogradom je zaradi politike kominforma trajal skoraj deset let — konflikt med Pekingom in Moskvo bo terjal verjetno še daljšo dobo. Ne bo šlo za likvidacijo ene in snovanje nove komunistične-internacionale.
Pred takim razpletom dogodkov se more v vseh emigracijah pojavljati cela vrsta problemov. Če pustimo ob strani lastne notranje probleme, moramo upoštevati najprej vsaj eno izmed pravil, ki so se uveljavila v razvoju svetovnega marksizma. Ko je Marx ustanovil prvo internacionalo, mu je niso razbili njegovi idejni nasprotniki v demokratskem ali idealističnem taboru. Prvo internacionalo je pokopal notranji konflikt med Marksom in Rusom Ba-kuninom — Marx je terjal umik od vrst, ki so bile po njegovem anarhistično usmerjene, a je bil dejansko že konflikt med dušo Vzhoda in Zahoda. Bakunin je podlegel in rodila se je druga internacionala, ki je zlasti v Zahodni Evropi spravila v ospredje močne socialdemokratske stranke zlasti v Nemčiji, Franciji, Italiji in Avstro-ogrski. Drugi internacionali so zadali smrtni udarec nemški socialisti, ki so v avgustu 1914 glasovali za vojne kredite cesarju Viljemu II. in s tem omogočili prvo svetovno vojno, dasi bi obratno po sklepih internacionale morali oklicati splošno delavsko stavko v Nemčiji... Druga internacionala je sicer
novitvijo tretje internacionale. Sicer so ti pretresi akcijo marksizma včasih zavirali ali pa celo paralizirali, toda iz dogodkov, ki so sledili, se je dosedaj uveljavila resnica, da je marksizem prehajal od ene krize v drugo z vedno hujšim in udarnejšim programom. Revoluciji barikad v letu 1848 je sledila že dolga in krvava doba pariške komune v letu 1870 in je bil višek dosežen v oktobrski revoluciji 1917 v Rusiji, ko se je komunizem polastil ene največjih držav na svetu. Obličje ter vsebino te revolucije smo morali tudi mi prestati ko se je revolucija prenesla v našo domovino v letih 1941-1945.
(Konec jutri.)
Nastop Slovenske telovadne zveze v Clevelandu
Cleveland, O. — Preteklo nedeljo so se na Slovenski pristavi spet zbrali telovadci Slovenske telovadne zveze iz Toronta in iz Clevelanda in nam pokazali sadove svojega truda. Poudariti je zlasti treba vesel pogled na najmanjše, ki jih je bilo veliko in med katerimi j e mnogo veliko obetajočih talentov.
Ves spored je otvoril voditelj Janez Varšek, ki je pozdravil mnogoštevilne gledalce in napovedal posamezne točke. Spored je bil pester, toda skoraj malce predlog. V frontalnem pohodu so prišli na telovadišče vsi nastopajoči, bilo jih je 148, če štejemo
takim veseljem sodelovali in se tako postavili, da so gledalci zahtevali ponovitev.
Zato je bila res grešna pomota, da se jim nismo zahvalili za njih trud. Odbor Štajerskega kluba se s tem še posebej zahvaljuje naši pristno-ljudski plesni skupini in popravlja nenamerno pomoto.
Za odbor: Jože Melaher
IZ NAŠIH VRST
od clevelandskih telovadcev nastopil samo Gabrovšek. Od torontskih je bil odličen ing.'viji. Zato hočem ostati tudi v
Toronto, Ont. — Spoštovani! Tu obnavljam naročnino za eno leto. Ameriška Domovina je moj najljubši list. Prav vso preberem, ker sem bolj prost, kot sem bil v Jugosla-
Grmek, zelo dobra pa sta bila tudi Ivan Celar in Peter Peče-nik. Toda tudi naš Gabrovšek se je ob njih dobro izkazal.
Po tem telovadnem nastopu je bila tekma v odbojki, ki jo je sodil Milan Dolinar. Zmagali so odbojkarji iz Toronta.
Gotovo bi to poročilo moral pisati strokovnjak, ki se na telovadbo razume. Zavoljo tega je to pač moja osebna sodba, kakor sem gledal nastop mladih skozi svoje oči. Vesel sem življenja, ki se je pokazalo in vesel volje teh, ki so nastopili. Nobenega dvo-
tudi moštva odbojk STZ To-Ima ni, da je povezava mladih
ronto, Lilije in STZ Cleveland. Takoj nato je voditelj Janez Varšek predstavil zmagovalce medzveznih tekem, ki so se vršile 3. avgusta v Torontu.
Druga točka je bila proti-štafeta ženskega in moškega naraščaja, kjer so nastopajoči pokazali veliko tekmovalnega čuta. Z majhno razliko je zmagal moški naraščaj.
Zelo ljubek je bil nastop ženskega naraščaja, to so bili otroci od petih do sedmih let, ki jih vodi gospa Joža Varšek. Bil je to njih prvi javni nastop. Prav med temi je mnogo talentov, posebno se je izkazala Majdka Rihtar.
V	skokih čez konja so nastopili ženski naraščaj, mladci, mladenke in člani. V eleganci in sigurnosti so prednjačile sestre Rihtar in Kolarič, med mladci brata Rihtar Miha in Stane, med člani pa sta vidno izstopala Milan i n France Rihtar.
V	vajah na bradlji so bili zelo močni kanadski telovadci, od clevelandskih so jim pa zelo blizu Rihtarji in Gabrovšek.
V	talni telovadbi, ki je, kakor je bilo videti na nastopu, med mladimi zelo priljubljena, so nastopili ženski naraščaj, moški naraščaj, mladci in člani. Pri naraščaju so se zelo izkazale sestre Rihtar in Kolarič, pri mladcih Petrček Grmek in Jani Celar —. oba iz Kanade, pri članih pa spet arata Rihtarja. Za veselo razpoloženje je bila igra z vrvjo, ki jo je pokazal moški naraščaj.
Na nizki bradlji je nato nastopil ženski naraščaj. Bilo je nekaj lepih utrinkov, zlasti pri sestrah Rihtar in Kolarič. Na drugo so nastopili člani. Med vrhunskimi telovadci se je izrazito predstavil ing. Grmek iz Toronta s svojo olimpijsko vajo. Lepo pa sta pokazala svojo spretnost in znanje tudi brata Milan in Trance Rihtar.
Prvič so javno pokazale svoje vaje na dvovišinski brad-ji mladenke in članice. Nekaj je bilo prav lepih in sigurno izvedenih. Prednjačila je Nada Kozjek, zelo dobre pa so bile še Meta Bizjak, šef Slavka, Mihela Ošaben, Lončar Lojzka in Pepca Kamin. Zadnja točka so bili krogi.
tista svetla točka, v katero vsi gledamo. Združevanje v resen namen budi v mladih smisel za disciplino, smisel za iskreno tovarištvo, smisel za viteško obnašanje. Vsega tega je naša mladina potrebna. Naj bi iz mladih talentov nekoč zrasli taki, ki bodo častno zastopali slovensko ime tudi v telesni kulturi. Slovenski telovadni zvezi za lepo popoldne lepa hvala!
Karel Mauser
K..
ne
Cleveland, O. — V nedeljo, 25. t.m., ne bo na Slovenski pristavi piknika Društva slovenskih p/r o t ikomunističnih borcev zaradi zakasnitve dovoljenja iz Columbusa. Prosimo člane in prijatelje za prostovoljne prispevke v invalidni fond. Za to boste imeli priliko tudi v nedeljo na Pristavi, kjer bodo odborniki na razpolago. Tudi članske znake lahko tam dobite.
Odbor DSPB
bodoče Vaš naročnik. Ker mi list tako ugaja, ga vedno priporočam tudi drugim.
Lepo pozdravljem uredništvo Ameriške Domovine in vse njene bralce.
Stane Grm
*	* H«
Montreal, Que. — Pozdravljeni g. urednik in sotrudniki! Dobili smo sporočilo, da nam je naročnina potekla. Z veseljem jo obnovimo spet za eno leto. Z Ameriško Domovino smo zadovoljni. Najraje beremo romane, potem pa vse od začetka. V listu je mnogo novic, ki so nam v domačem jeziku najbolj razumljive. Jaz vsak dan težko čakam poštarja, da mi prinese časopis. Žal ta velikokrat izostane, ali pa pridejo po trije skupaj. Kadar Ameriške Domovine ni, grem kar žalosten od našega poštnega predala. Je res tako, da je materin jezik najlepši in najbolj razumljiv.
Z mnogimi pozdravi, želeč Vam obilo uspeha!
Ignac Kustec
Štiidenije vabijo
New York, N.Y. — V dneh 31. avgusta, 1. in 2. septembra imajo slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) svojo VI letno konvencijo. Konvencija se bo vršila v dvorani sv. Cirila na Osmi cesti.
V soboto 31. avgusta ob pol 8h zvečer priredijo člani društva SAVA in Prešeren igro “Roksi”. Po igri bo zabava in ples. Vsi Slovenci iz bližnje in daljne okolice ste vljudno vabljeni.
Na svidenje 31. avgusta na Osmi!
Društvo SAVA
Dopolnilo k zahvali
štajerskega ktaba
Cleveland, O. — Pri poročilih in v zahvali sodelavcem na pikniku Štajerskega kluba ni bila omenjena skupina, ki se je tako lepo postavila z originalnim, starim štajerskim plesom.
Plesalcem ni bilo treba pogledati v razne knjige in zapiske, kako se ta stari ljudski ples izvaja, saj so ga vsi znali še od doma, pa čeprav je minilo že vsaj 25 let, odkar so ga zadnjič plesali. Naš Tone Hozjan je bil
Stanje evropskega prometa
Ob ugotovitvi, da se promet v Evropi neprestano širi, navaja “Letni statistični bilten o evropskem prometu,” da je delež posamozenih oblik prometa v tej razširitvi v posameznih državah zelo različen. V zadnjem desetletju znaša povprečno povečanje prevozov po zračni poti, izraženo v “potniških km,” v Evropi 13 odst. Prvič je bilo število potnikov, ki so zapustili Veliko Britanijo z letalom, večje od števila tistih, ki so odpotovali z ladjo, leta 1961.
V državah, v katerih je avtomobilski promet relativno slabo razvit, računajo pa, da so to tiste države, v katerih pride na en avtomobil več kot 30 prebivalcev, narašča s porastom narodnega dohodka tudi število potnikov, ki se prepeljejo po železnici. V večini evropskih držav, v katerih je razvit avtomobilski promet, pa prevoz potnikov po železnici narašča zelo počasi, ponekod stagnira, v nekaterih državah pa celo upada. Avtobusni prevoz kaže podobne težnje kot prevoz po železnici in njegov razvoj je pod neposrednim vplivom razvoja zasebnega avtomobilskega prometa.
Po razpoložljivih podatkih ni Skoraj niti ene evropske države, v katerih se od leta 1950 do 1961 ne bi podvojila kilometraža, ki so jo prevozili potniški avtomobili. Kar pa je še bolj zanimivo, ritem večanja nikakor ne postaja počasnejši, avtomobil pa dobiva v mednarodnem prevozu iz leta v leto večji pomen.
Notranji blagovni transport v evropskih državah po železnici, s tovornjaki in po rekah relativno ni znaten v primerjavi s pomorskim transportom, razen v Sovjetski zvezi, saj vzdržuje večina evropskih držav zelo živahne trgovske zveze s čezmorskimi državami. Zadnja leta v vzhod-noevropslkih državah zelo hitro narašča obseg transporta blaga,
Zanimiva zgodovinska študija o slovenskih protestantih
V založbi deželnega muzeja za Koroško je izšla že pred časom kot samostojna publikacija zgodovinska študija o starodavni slovenski in v poznejših časih nemško-slovenski protestantovski občini Zago-riče, v nemški obliki Agorit-schach pri Podrožčici (Ar-noldstein). Tamkajšnja evangeličanska cerkvena občina se je ustanovila na pobudo in pod vplivom slovenskih predi-kantov v Trubarjevem času in se kot edina slovenska protes-tanska občina iz tistega časa ohranila vse do danes. Medtem ko je odločna protireformacija n a Kranjskem i n štajerskem zatrla protestan-tovsko gibanje, pa se je ta od glavnih prometnih zvez in velikih središč odmaknjena občina ohranila protestantov-ska. Tam so našli v zadnjem času pomembne in celo neznane knjige slovenskih protestantov. Slovensko zgodovinopisje se je doslej zelo malo ukvarjalo s tem zanimivim otočkom protestantizma iz Trubarjevega časa. Precejšnjo pozornost pa mu posvečajo
avstrijski zgodovinarji.
Avtor zdaj objavljene študije o evangeličanski občini v Zagoričah je sedanji pastor te občine Oskar Sakrausky, ki je prišel na svoje mesto leta 1955. Marljivo je brskal po arhivih na Koroškem in drugje ter izbrskal marsikak zanimiv ali celo doslej neznan podatek o ustanovitvi te občine in njene zgodovine, pa tudi o slovenskem protestantizmu v nekdanjih časih na sploh. Tako je med drugim precej obširno orisal zgodovino slovenske protestantovske skupine, ki se je morala izseliti iz Kranjske ter je našla novo domovino v mestecu Freudenstadt v južnem Schwarzwaldu. Tam še zdaj slovenska imena pričajo o sledovih nekdanjih slovenskih protestantovskih beguncev.
Avtor študije, ki obsega skupaj s kazali 80 strani re-vialnega formata, naglaša trdoživost te občine in mirno sožitje Slovencev in Nemcev v njej. V kazalu avtorjev, ki jih je upošteval pri pisanju svoje študije, najdemo tudi nekaj slovenskih kulturnih zgodovinarjev, med njimi Kidriča, Ramovša in druge.
Študijo ilustrira precej fotografij in reprodukcij malo znanih slovenskih protestantovskih tiskov in rokopisov.
Publikacija je izšla v Celovcu. Doslej je ostala skoro neopažena v slovenskem zgodovinopisju.
V vaseh ni mladine
Mladina odhaja v velikem številu z dežele v mesta in industrijska središča za boljšim zaslužkom, za boljšim in lažjem življenjem, v vaseh ostajajo samo stari ljudje in otroci. Oblasti bi rade beg z dežele ustavile, pa nimajo pri tem dosti sreče. Po poročilu ljubljanskega lista “Delo” v nekaterih vaseh na Kočevskem sploh skoro ni več za delo sposobnih ljudi. V Banji loki je 20% vseh vašča-rtov starih nad 60 let, drugo večjo skupino pa predstavljajo otroci, ki hodijo v šolo. Nič dosti boljše ni v Fari, Osilnici, Strugah in Dragi.
Oblasti so prva leta po vojni, ko so naredile plane za obsežno industrializacijo, vabile ljudi s podeželja v mesto. Ko je ta tok zavzel prevelik obseg, so ga skušale že pred petimi in več leti zavreti, če ga že ni mogoče ustaviti. Doslej so imele v tem pogledu malo uspeha. Mladi rod je izgubil smisel za delo na polju, hoče se mu v tovarne in mesta, kjer so delovne ure krajše, življenje “zabavnejše”.
Stanovanja naprodaj
G r a d n j a stanovanj je v Sloveniji, posebno v mestih in industrijskih središčih še vedno med prvimi nalogami. Doslej so stanovanja gradila razna podjetja in ustanove za potrebe svojih uslužbencev, če je hotel privatnik priti do sov-jega stanovanja, si je moral pomagati sam, kot je vedel in znal. V zadnjem času se je v tem pogledu precej spremenilo. Gradbena podjetja, ki so preje le prevzemala naročila za graditev, so sedaj začela
no zvišanje 10 odst., na Poljskem 5 odst. itd. Hkrati se je v
po koncu vojne še životarila, toda kmalu je krilo radikal- Kakor sem mogel videti, vernega marksizma prešlo pod vodstvo Moskve, kjer so se z ietno liaši telovadci na t
Leninom in Stalinom zastavili temelji komunizma z usta-(orodju šele začenjajo, ker jo ta stari ljudski ples. Vsi so s v Sovjetski zvezi povprečno let- še nadalje neprestano narašča.
yeg.	p*	Myskve, kjer so se z	Povodci „a Wj? £	1 odt“	^
Londonske posebnosti
V	britanskem glavnem mestu je izšla knjiga z naslovom “Vodnik po neznanih londonskih muzejih.” Bralec izve v uvodu, da se v velemestu ob Temzi skrivajo posebnosti, ki ne vedo zanje niti rojeni Londončani.
V	muzeju “Parkes” hranijo na primer vodovodne pipe vseh vrst od najstarejših do sodobnih, v muzeju “Dental” si lahko obiskovalec ogleda bogato zbirko zdravih in nagnitih človeških in živalskih zob, “Cricket Museum” na zahodnem koncu Londona hrani zbirko pripomočkov (palic in drugega) za kriket, britansko nacionalno športno igro.
še nekaj svojevrstnih zbirk: muzej zgorelih ’ žarnic, muzej muholovcev, preluknjanih podplatov na čevljih, jedilnih listov z vseh koncev sveta (največji je dolg dva metra) ipd.
graditi sama za prodajo, torej za potrebe trga. Podjetje “Konstruktor” v Mariboru gradi letos na ta način že 530 stanovanj. Prihodnje leto nameravajo to število povečati na tisoč, kar so doslej zmogla po starem načinu komaj vsa mariborska gradbena podjetja skupaj.
Novi način gradnje stano-nja je veliko uspešnejši, čas gradnje je skrajšal skoraj za polovico in dejansko spravil na trg stanovanja, ki jih človek z razpoložljivimi sredstvi lahko kupi in se vanja tudi takoj vseli. Po novem ni treba tistemu, ki želi kupiti stanovanje, iskati nobenih posebnih dovoljenj in letati okoli birokratov. Gre k podjetja, kjer plača določeno naplačilo in se dogovori o plačevanju ostanka, nakar mu tam izroče ključ od stanovanja, ki je pripravljeno za vselitev. Res je ponudba še vedno manjša od povpraševanja, vendar pomeni vsaj začetek olajševanje stiske.
SHEEISKA DOMOVINA
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
'	Sedež: Met, 111.
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
Inkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville 111.
J- Podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor Pa.
Podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 1U. rajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, -it. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, IU. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vfh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.
Pr amt,	NADZORNI ODBOR:
Ma^NK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI. iviATTKEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IH.
CSEPH SINKOVIČ, 2510 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
John ko vas, prances yucevicius, mary riola.
ANtu/^tt	Predsednik Atletičnega odseka:
nj-HONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
AMprtat,	URADNO GLASILO:
"DRISKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
braJ?ru^'Ja Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška ka organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
za	vrst° življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje,
žill let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Ho 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
kj ^avru'ovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), Družb nUch ^ružba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije, seoo, a, nucii bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-ecev do 80 let starosti.
bstnff Vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali eno na glavnega tajnika:
\ JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111.
Minnies Of The Sami^nniial Meeting of the Board of the lloty Family Society of USA
Sec
sent
retary John J. Konrad
Nie	to all members of
the <?P1'errie Board to attend the tTem^'^nnua^ meeting at
Streefr. 0ffice- 231 Ruby
the P7,u0llet’ tBinois, on July rp, ‘ tb> 1963. gat,he trustees ‘»e
Wenj a’m- and immediately of t ,0 the 1st National Bank °Ver ° t° check and look bond U ^ ^le stocks and Pers S' fan<^ °ther valuable pa-ciety of ihe Holy Family So-
und officers Home Office
Thg
hreme
It
U.S.A.
rntne
Steve meeting to
Kosar
order
of fv, m!l/er tor all members
htembers of the Su-Board returned to the
hiscuss 0UuCe at 10 a-m-> t0 tors , .0Lher important mat-ted fW,/cb would be presen-° ,he Board for discussion ct adoption.
coll 1'resideht 'alled the With
Th^' "°ly Family Society. °n tiesident now called Joseni6 TRecording Secretary, ^oll J! L- Drasler, to call the ‘ °f offiCers present.
V>j>j,^S!^ent> Steve Kosar; 2nd Secreesident> Anna Jerisha; Tre»o,Uri’ dosePh J. Konrad; ttecord!-61'’ Antoh Smrekar;
Di- ,1^’ Secretary, Joseph tlishek Gr’ Trustee, Frank theAv J 2nd Trustee, Mat-Josepb oCh6Var; 3rd Trustee,
p1 n. Sinkovich. the oS^dent; all members of rnif161116 Board answered tw\ca11 as Prese»t.
CaUed ldent Steve K 0 8 ar betary °t "be Recording Sec-bead ’ osePh L. Drasler, to
qiiarfc,. 1° mduites of the last ^ meeting.
quarter^minUteS of the last
ari(t w y meeting were read dpop ] ere ready to be acted
At tva f°rm 0f a m°tion. 8ePh T i*S timG Secretary Jo-hient ] K(>nrad had ah amend-0 Present to the min-
utes for completion. The amendment is as follows: Amendment of the Quarterly meeting, April 27, 1963.
I, Joseph J. Konrad, Secretary of the Holy Family Society of the U.S.A., a corporation existing under the laws of the State of Illinois, do hereby certify that the following is a true and correct copy, from the corporate records of said corporation, of a resolution duly adopted by the Board of Directors thereof, a quarterly meeting of said Board, a quorum thereof present and acting on the 27th day of April, 1963, to wit:
“Resolved, That the President and Secretary of this company are hereby authorized to execute in behalf of said company, under the corporate seal thereof, a writ ten instrument in accordance with the insurance laws of the State of Missouri appointing and authorizing the Superintendent of the Division of Insurance, Department of Business and Administration, of the State of Missouri (by whomsoever such office of Superintendent may be held and exercised under the laws of the State of Missouri, for the purpose mentioned in section 375.210, Revised Statutes of Missouri, 1959, to do any and all the things in behalf of this company, specified in said section to be done by said Superintendent, and further consenting that service of process as therein referred to shall be valid and binding, and be deemed personal service upon this company so long as it shall have any policies or liabilities outstanding in the State of Missouri.”
And I do further certify that the said resolution has never
DR. FR. DETELA:
Vest in zakon
Napol ga je prebudil zgodnji zvon. “Dan zvoni,” si je dejal, se obrnil in zopet zaspal. Ne dolgo in začela so se hišna vrata odpirati; začuli so se s ceste težki koraki, pri vodnjaku so se umivali zaspani fantje in iz hlevov je bilo slišati, kako kladejo živini. Kmalu je pripeljal ta in oni samotež voz z dvorišča in šel vpregat živino.
Okrepčan je vstal gospod Skobec, se sknajpal, napravil in premišljeval, kako si bo uredil ta dan, kako prihodnje dni, da mu čas ne postane dolg. Naročene je imel novi-ne, slovenske in nemške; s poštarjem in z učiteljico se bo dalo govoriti; sorodnikov se je nekako bal. Preden jih obišče, se mora še o njih poučiti. Posetiti bo treba gospoda župnika.
Na vrata je potrkala domača hči Rozala, postavila zajtrk na mizo in voščila dobro jutro.
“Bog daj, gospodična!” je dejal Skobec. “Tako zgodnja ste.”
“O, gospodična pa jaz nisem,” se je nasmehnila Rozala in zardela, “in vikati me ni treba. Danes tudi zgodnja nisem; zaležala sem in dvakrat so me morali klicati.”
“Pametno in brhko dekle,” si je mislil Skobec. “Da bi ji bila moja sorodnica vsaj nekoliko podobna!” Ob tej misli pa je zopet zagledal pred seboj znane oči, ki so se dvigale in padale, se bližale in oddaljevale. Skobec je stresel z glavo, odprl okno in se zazrl v ljubko pokrajino. Temni hribi so se svetili jutranjem solncu, lahna, prosojna megla je ležala po ravnini, se razpuščala in izparivala. Po vasi so škripali vozovi s plugom in brano, z Žaklji žita in Sevnico ; moški in ženske so se odpravljali z motikami in kosami na polje.
Gospod Skobec se je odpravil v župnišče. V pisarni je dobil župnika, priletnega gospoda, ki je tujca iznad naoč-nic sumljivo pogledal. Oba gospoda sta bila v zadregi, Skobec, ker je pričakoval prijaznejšega sprejema, župnik, ker bi se bil rad gostoljubnega izkazal, a se je zavedal, da nima s čim.
Skobec je ob kratkem opisal svoje življenje in pripomnil, da misli nekaj časa v Dobravi ostati, kjer ima sorodnike, Klemenove, in da smatra za svojo dolžnost pozdraviti dušnega pastirja. Napeljeval je pogovor tako, da je polagoma izvedel, kakšnega mišljenja da je njegov novi dušhi pastir.
“Kaj pravite, gospod župnik, k temu?” je vprašal Skobec, “da se je moj sorodnik, pravi moj nečak, Klemen, ta-
ko spozabil. Saj veste, da je bil ustreljen.”
“Vojaški časi,” je dejal župnik. “Vojaštvo dobro služi, a slabo gospodari. S strahovanjem hoče zbuditi ljubezen do domovine in samo s svojo nerodnostjo več škodi kot nepremišljene besede preprostega človeka.”
“Nepremišljene besede so tudi nevarne,” je poudarjal Skobec, “ker zapeljejo navadne ljudi. Ustaviti se je treba že poizkusu; če se upornost razpase, jo je težko ugnati, če v začetku enega ne ustre-le, jih bodo morali pozneje sto in sto postreljati.”
“Prehudo je vendar za par besed človeka usmrtiti.” “Istina in meni bi bilo ljubše, da bi moj nečak ne bil ustreljen. Kljubu temu ne zadene po mojem mnenju nobena krivda tistega, ki ga je zatožil; zakaj to je bila po zakonu njegova dolžnost.” “Gotovo, če ni ravnal proti svoji vesti; zakaj najvišje sodišče je vest.”
Skobca ni popolnoma zadovoljila ta razlaga, zato je pogovor obrnil drugam in potožil, da je slišal, kako nerodno živi Klemenov sin. “če bi bil imel očeta doma, ki bi ga bil strahoval, bi fant ne bil zašel.”
“Da, če bi bil ostal oče doma,” je dejal župnik; “a moral je iti na vojsko, in če bi tudi ne bil ustreljen niti ne padel pred sovražnikom ali umrl v bolnici, domov bi vendar pred koncem vojne ne bil prišel. Klemenov France bi bil
ostal vsekako vsa ta leta brez pravega vzgojitelja.”
(Dalje prihodnjič.)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo kuharco, da bi delala od 3. do 6:30 pop., 6 dni na teden. Mora razumeti angleško. Kličite IV 1-7040.
(163)
Dekle dobi delo
Delo dobi dekle, ki je nedavno graduirala iz višje šole in živi v bližini sv. Vida. Lahko delo v uradu, vas izučimo. Kakšnih 30 ur tedensko. Ponudbe s spričevali na: Box 456, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
KITCHEN HELP
3 p.m. to 8 p.m. Must understand English.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave.
(x)
Strežnica
Iščemo strežnico za delo ob sobotah od 9 zv. do 2:30 zj., čez 21 let stara, poročeno ali ne.
GLOBOKAR BAR & LOUNGE 832 E. 200 St.
IV 1- 6530
(162)
Moški dobijo delo
Short Order Cook wanted, MALE.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
EN 1-5214	(x)
Moški dobi delo
Delo dobi moški do 50 let za vrtnarska dela, začasno ali stalno (Sezonsko). Plača po storilnosti. Kličite EV 2-8087.	(162)
Profesorji bežijo z univerze Mississippi v Oxfordu
OXFORD, Miss. — Univerzo Mississippi, ki je znana po svojih nemirih radi vpisa črnega študenta Mereditha, bo jeseni zapustilo 54 članov profesorskega zbora, torej 20% vseh profesorjev. Normalno jih menja službo samo 10%.
Večina profesorjev, ki gre na druge visokošolske zavode, trdi, da je postalo življenje na univerzi Mississippi neprijetno, da se upravno osobje meša v poklicno delo profesorskega zbora, kar pomeni z drugimi besedami političen pritisk na profesorje. Med tistimi, ki bodo šli učit drugam, je tudi nekaj znanih profesorjev in njihovih sodelavcev. --------------o------
MALI OGLASI
Naprodaj
5-sobni bungalow v fari Marie Vnebovzete, lepo dvorišče. Kličite LI 1-4832.
(162)
Stanovanje v najem Na 1167 E. 58 St., štiri sobe in kopalnica, za $45.00 mesečno. Pokličite 944-5050. Ključ dobite v stanovanju št. 5,	(161)
Lastnik prodaja — v Euclidu
6-sobni starejši bungalow, aluminijaste vetrna okna, klet, nova 1(4 garaža; več sadnih dreves. Popolnoma prenovljeno. Nizki davki. $14,900. Na 20694 Westport Ave. IV 1-1427.	(161)
Hiša naprodaj
Na 6214 Schade Ave., 7 sob in kopalnica, dvojna garaža, bakrene cevi, polna klet, gor-kota na vodo. Kličite UT 1-8288. —(162)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 5-5, 2 porča, poplo-ščene kuhinje, 2 plinska furneza, nova 114 garaža. Se lahko takoj vselite. Cena znižana. Kličite 881-7064.
(162)
Hiša na prodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10.500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254 Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte.
(167)
Želi delo
Ženska bi rada delo, kot čistilka, kakšnih 4 ur zvečer v St. Clairski okolici. Kličite EX 1-0520.	(161)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico. Prednost imajo odrasli. Na 978 E. 69 St.	(163)
Garaža v najem
Oddamo garažo za manjši avto, na 72 Place. Za pojasnila kličite HE 1-8650.
— (162)
For rent
3 light housekeeping rooms, furnished or unfurnished at 14927 Aspinwall Ave. Call LI 1-7762.	(161)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, zaprta veranda zadaj, na 1027 E. 72 St. Vprašajte na 1023 E. 72 St.	(162)
Stanovanje v najem
Oddamo 5 sob na prvem, plinski furnez, $65 mesečno, na 1081 E. 71 St. Vprašajte zadaj pri oskrbniku ali kličite AC 6-8649.	(162)
Sobo oddamo
Opremljeno sobo oddamo moškemu na 6014 Glass Ave. EX 1-8601. Po želji tudi hrana.	—(162)
been rescinded or reconsidered and still remains in force.
With the inclusion of this amendment to the Quarterly minutes, the minutes stand complete.
A motion was mhde by Joseph L. Drasler and seconded by Matthew Kocheyar that the amendment just presented by the Secretary , Joseph L. Konrad, be accepted as part of the quarterly minutes. Approved and carried. A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anna Jerisha that the minutes with the amendment be accepted as read. Approved and carried.
To be continued
EAGLE ZNAMKE DODAJO ŠE VEČ K VAŠIM PRIHRANKOM
.•	*.?;• •*. '-.4 -.ril..jr.'	, „• , ,
MAY'S

': DOWNTOWN—
ON THE HklGHTSL
A>v„<*' V.v.	'iw
n m oks H nr /-n t i rxT
’ ■.



PARMATOWN’— SOUTHGATE
Za sedaj!
Za jesen in zimo!
BASEMENTS
Pralne, tefke, bele acelal in rayon
TKANE
VLEČNE ZAVESE
” široke 3S’5 dolge
Pralne, snežnobele zavese, iz acetatne svile in rayona. Strokovno izdelane, imajo izredno globoke gube ir. lične stranske in spodnje robove. Z vsemi temi merami boste lahko rešili vse probleme oken v vašem domu. Mnenja smo, da so cene res izvanredne!
Sprejemamo pismena in telefon, naročila. Kličite CII 1-3070
• DRUGE MERE PROPORCNIH DOLŽIN:
Dolžina:	48” šir. enojna	72” šir. 1-1%	96” šir. dvojna	144” šir. trojna
36”	1.99 par	3.99 par		
45”	2.99 par	4.49 par	6.99 par	
63”	3.49 par	4.99 par	7.99 par	
72”	3.99 par	5.49 par	8.49 par	
84”	3.99 par	5.99 par	8.99 par	13.99 par
90”	3.99 par	5.99 par	9.99 par	14.99 par
KLETNI DRAPERIJSKI ODDELEK, THE MAY COMPANY, V MESTU, NA HEIGHTSU IN V PARMATOYVNU
Posebna nabava!

Posebna nabava DuPont dakron-polister polnjenih odej za našo avgustovsko prodajo. Na ducate raznoterih vzorcev in blagov. Pološčeno bombažno blago,
80 kv. bombažni perkel, nylon, rayon krep, bombažni saten. Te odeje so tople, lahke, nealergične, žal pismenih in telefon, naročil za te odeje ne sprejemamo. ____________ KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK, THE MAY
Za našo AVGUSTOVSKO BELO RAZPRODAJO!
ODEJE
mu
6-98
^ VSAKA
COMPANY. V MESTU IN PODRUŽNICAH
4
AMERIŠKA DOMOVINA,

HENRIK SIENKIEWICZ:
I3
h
&
1
i &
KRIŽARJI
I
1
1
it
g
i
s

Kaštelan je na prošnjo določil rok, do katerega je obljubil zadržati izvršitev obsodbe. Poln zaupanja se je Matko še isti dan pripravil na odhod, prej pa se je napotil k Zbišku, da mu je naznanil srečno novico.
V prvem hipu je objela Zbiška velika radost, kakor da so mu odprli vrata ječe. Nato pa se je vendar zamislil, v hipu zamračil in rekel:
“Kdo pa je še kaj dobrega učakal od Nemcev! Lichtenstein bi bil tudi lahko prosil kralja milosti — in pri tem bi imel še svojo korist, ker bi se bil izognil maščevanju, a vendar ni hotel tega storiti. . .” “Ta se je razjezil, ker ga nisva hotela prositi odpuščanja na tinjski poti. O mojstru Kondratu ljudje ne govorijo slabo. Sicer pa pri tem ne moremo nič izgubiti.”
“Gotovo,” je rekel Zbiško, “toda ne ponižujte se tam preveč pred njim.”
“čemu naj bi se poniževal? Oddam list kneginje Aleksandre — pa konec . . .”
“Ha! Če ste tako dobri, naj vam bog pomore . . .”
Na mah je ostro pogledal strica in rekel:
“Toda, če me kralj pomilosti, bo Lichtenstein moj, ne vaL Ne pozabite .. .”
“še nisi življenja varen, torej ne delaj nobenih obljub. Dovolj imaš tistih neumnih obljub,” je jezno odgovoril stari.
Potem sta se objela — in Zbiško je ostal sam. Nada in negotovost sta se mu izmeno-
ma podili po duši. Ko pa je nastopila noč, a z njo nevihta na nebu, ko se je zamreženo okno začelo svetiti od zloveščih bliskov, ko so stene pretresali gromi, ko je vihra žvižgaje planila v stolp in je ugasila medlo luč ob postelji, je Zbiško pogreznjen v temo zopet izgubil vsako upanje— in vso noč ni niti za trenutek mogel zatisniti očesa . . .
“Ne rešim se smrti,” je mislil, “in vse mi nič ne pomore.”
Toda drugi dan ga je prišla obiskat plemenita kneginja Ana Januševa, a z njo tudi Danuša s svojo malo lutnjo za pasom. Zbiško se je po vrsti pred njima zgrudil na kolena in dasi je bil ponoči brez spanja v morečih skrbeh, v nadlogi in negotovosti, vendar ni nikakor pozabil svoje viteške dolžnosti, da ne bi Danuši pokazal, kako občuduje njeno lepoto .. .
Toda kneginja je dvignila nanj oči polne žalosti in rekla :
“Ne čudi se njej, zakaj če Matko ne prinese dobrega odgovora ali pa če se sploh ne vrne, bi se, revček, v kratkem čudil boljšim stvarem v nebesih.”
Potem je začela točiti solze, razmišljajoč o negotovi usodi mladega viteza, a Danuša koj za njo. Zbiško se jima je iz-
CHICAGO. ILL.
nova sklonil k nogam, ker se je spričo tega joka njegovo srce zmehčalo kakor vosek v toplem. Ni ljubil Danuše tako, kakor mož ljubi žensko, vendar je čutil, da jo ljubi iz vse duše in da se mu ob pogledu nanjo poraja v prsih nekaj takega, kakor da v njih živi drug človek, manj surov, manj zadričen, manj hrepeneč po vojni, a žejen neke sladke ljubezni. Naposled ga je zgrabila ogromna žalost, da jo mora zapustiti in da ne bo mogel izpolniti tega, kar je obljubil.
“Ne bom ti mogel, moja ubožica, pokloniti pavjih peres,” je govoril. “Toda, kadar bom stal pred božjim obličjem, tedaj povem takole: Odpusti mi, o gospod, moje grehe, toda kar je dobrega na svetu, tega ne daj nobenemu kakor samo devici Juran-dovi iz Spihova.”
“Pred kratkim sta se spoznala,” je rekla kneginja. “Bog ne daj, da bi bilo zaman.” Zbiško se je začel spominjati vsega, kar se je bilo pripetilo v tinjski gostilni, in se je popolnoma razžalostil. Naposled je jel pi'ositi Danušo, naj mu zapoje isto pesem, ki jo je pela takrat, ko jo je ujel s klopi in jo prinesel kneginji.
Danuška pa je, dasi ji ni bilo do petja, dvignila takoj svojo glavico, zamižala z očesci kakor ptiček in začela:
“Če bi kakor goska krila ti imela, tja na šlonzk za Jaškom naglo bi zletela.
In na plot bi sedla,
Jašku bi dejala:
‘Ah, poglej me, dragi...’ ” Toda na mah so privrele izpod povešenih trepalnic obilne solze — in ni mogla peti dalje. A Zbiško jo je vzel na roke kot takrat v tinjski gostilni in začel hoditi z njo po izbi, ponavljaje v zanosu: “V tebi ne bi iskal samo svoje gospe, če me bog reši in ti dorasteš in če oče dovoli, bi te vzel za ženo, o dekle! Hej!”
Danuša ga je objela okoli vratu, skrila svoj objokani obraz na njegovi rami, a v njem je naraščala vse večja žalost, ki se je, prodirajoč iz polne globine slovanske nature, v tej preprosti duši izpremenila skoro v pravo pesem:
“Vzel bi te, dekletce, vzel te za ženo!”
V
Medtem se je pripetilo nekaj, zaradi česar so vse druge stvari izgubile vsak pomen v človeških očeh. Proti večeru 21. junija se je po gradu raznesla'vest, da je kraljica nenadoma obolela. Poklicani zdravniki so s škofom Vito-šem ostali vso noč v njeni sobi, medtem pa se je izvedelo od dvornih služabnic, da grozi kraljici prezgodnji porod. Krakovski kaštelan, Jaško Toper iz Tenčina, je poslal še tisto noč brze sle po odsotnega kralja. Drugo jutro navsezgodaj se je razširila vest po mestu in okolici. Bila je nedelja, zato so trume napolnile vsa svetišča, kjer so duhovniki oznanili molitve za zdravje kra-
ljice. Takrat je izginil vsak dvom. Po službi so viteški gostje, ki so se že bili sešli na pričakovane svečanosti, plemiči in odposlanstva trgovcev odšli na grad; cehi in bratovščine so nastopili z zastavami. Okoli poldneva so brezštevilne množice ljudi obkrožile Vavel, med njimi so vzdrževali red kraljevski lokostrelci, zapovedujoč mir in tišino. Mesto se je — rekel bi — popolnoma izpraznilo in le po zapuščenih ulicah so se od časa do časa vlekle gruče okoliških kmetov, ki so tudi izvedeli o aolezni oboževane gospe, in se gnale pod grad. Naposled sta se v glavnih vratih pojavila škof in kaštelan, z njima stolni kanoniki, kraljevi svetoval-
ci in vitezi. Ti so se porazgu-aili po obzidju med ljudi, ponavljajoč strogi ukaz, naj opuste vsakovrstne vzklike, ker bi utegnili bolnici škodovati. Hkrati so vsem razglašali novico, da je kraljica povila ičerko. Novica je vsa srca napolnila z veseljem, zlasti cer so hkrati izvedeli, da se ni bati nobene nevarnosti, ne
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
Handy Man Special — 38th and Rockwell. 3 Flat with 4 Bedrooms. Close to everything. Good Income Property. Will sell on Contract. By Owner. Call CL 4-9429 or VI 7-9679. 061)
HOMEWOOD — BY OWNER Brick and frame. 5 Bedrooms, 2 baths, Natural fireplace, garage, diningroom, Close to everything. — SY 8-9047.	(162)
MAYWOOD — For sale by owner, 9 rm. home, 5 bdrms., addition den. Steel cab. kit., 1% baths, wired 2-c. gar., 3 yr. old gas furnace; close to expressway, shopg., schls. — Only $23,500. 151 So. 20-Av. MU 1-0956.
(163)
MT. PROSPECT AREA, by owner, nice 3 bdrm. rch., Ig. corn, lot., fam. rm., baths, crptg., slate entry, 2 ’/2 -c. att. gar., patio. Priv. fence, walk to schls. & Randhurst. Im-med. poss. CL 9-0239.	(161)
MELROSE PK., by own. 7 rm. brk. & redwd. rch. 4 bdrms., fam. rm., Ig. kit., 21’ liv. rm., 2 full baths, alum, awngs., s & s, crpg. & drapes, new section conv. to everything. $22,700. FI 3-0367.	(162)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER CARE of children. Room, board plus $30.00 week. Make this your home. SY 8-7725.	(163)
BOATS FOR SALE
16’ RUNABOUT, 35 H. P. Electric tilt trailer. $900. By owner. Phone 247-3778.	(163)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN & BLDG. FOR SALE. With 5 Rm. modern Apt. oil heat. Extra 25 ft. lot. Call or see owner Sun. or Monday afternoons. GR 6-9868. — 2340 W. 69th Street. (162)
DRESS SHOP — ESTABLISHED 22 YRS.
Good going business. Best location, reasonable rent. Priced for quick sale by owner. RE 7-5922.	(161)
Year Round Soda fountain and Ice Cream Shop, by owner. Ideal for couple. Other interests force owner to sell. Western Suburb. 279-7321.
(161)
BY OWNER
Well Established RETAIL BAKERY For Sale or rent. Newly remodeled. 2 story Brick. $15,000 down or best offer. Suburb. Call After 6. — OL 2-3339.	(161)
CHILDREN’S apparel — Completely new in W. suburban shopping center. Exclusive in city. Long lease. Inventory plus $8,000.00. Husband transferring west. 742-3061 or 695-2123.	(163)
DOGS FOR SALE
POODLES — PRIVATE PARTY. Darling Silver Minatures, AKC. — Male or Female. Exc. blood-lines. $100 and up. Phone TRemont 9-7144.	(161)
POODLES — BY PRIVATE PARTY Toy Silver, 2 months old. 8 Champions in pedigree. $100 and up. Phone 432-5239.	(161)
MOBILE HOME FOR SALE
BY OWNER — 56’ colonial 8 x 28’. A-l condition. Furnished, set up in park. Must sell immediately. $1,195. 456-8654.	(161)

Za slovenski napredek
izvolite 1. oktobra advokata
WILLIAM J, KENNICK
za erittsiimatta 32, ttarde
Odvetnik Kennick kandidira za mesto, katerega je izpraznil odvetnik John Fa-kult. Profesor Kennick je zaveden Slovenec, zanesljiv in zelo sposoben.
V blag spomin
OB 44. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Struna
ki je umrl 22. avgusta 1919. leta.
V gomili tihi truplo Tvoje že dolgo let počiva.
Bog daj, da duša Tvoja ( srečo v raju tam uživa!
Spomin na Tebe, dragi, vedno še živi
in živel bo do konca naših dni. Enkrat pa bomo se združili in skupaj srečni bili, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči:
OTROCI
in SORODSTVO. Cleveland, 22. avgusta 1963.
(Plačan politični oglas)
Užitka čas... vsaki čas! Popijte visok kozarec mrzlega Stroh’s. Poskusite, kaj varjenje z ognjem napravi pri pivu.
Naročite še eno rundo Stroh’s.... mehkejšega, bolj osvežujočega — edinega z ognjem varjenega ameriškega piva.
THE STROH BREWERY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN
za kraljico ne za otro^3 vkljub temu, da je bil porod prezgoden. Gruče so se začel® razhajati, ker ni bilo PoC gradom dovoljeno kričat'; vsakdo je namreč skušal datl duška svojemu veselju. In so se napolnile ulice, vodeč® na trg, so se koj oglasile PeS' mi in vzkliki veselja.
(Dalje prihodnjič)
FRISIAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd,
STANKO PRISLAN EX 1.1419
Naše posebnosti ta teden:
SIRLOIN	c^r ||j BONELESS
STEAK
PORK. ROLL
59C 111.
RIB
STEAK
79c 111.
BABY BEEF LIVER
49c lb.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po- j polnoma sveža jajca ter vscn vrst perutnino. Pridite in sl izberite!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLtD	_KE 1-8187
TOBY KRISTAVRIK Pmi»8 R BEC5R1T1SG
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1 -k’31
JrSM’mM
i!iiiiMmtmmm(mmimi!mi!mmumimmEmi;iiiiEiiimnpi!imii!mii!iiii!!|l||!|
I JOS. ŽELE IN SINOVI I
P O G It E B N I Z A V O D	J
i 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdieott l-®5*' 5
H	COLLI N W O O D S K I U R A 1)	\
= 452 E. 152 n d STREET	Tel.: (Vanbo* l-?118 5
; Avtomobili in bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago ^ ;	Mi srno vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	5
immiimimunmmiitmmmmHUiimmiiniimiunnmHitmmtiuHiin
,Him""'1

mi
#, ...
...POPULAR PRICES EVERYWHERE
:Kk'.: ' j
: tv/.: V :<%?*•.,.' ■	'	■ -
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAME IN HČERKE
MARIE BRULE
rojena MERVAR
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 22. avgusta 1954.
Oko ram Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije — a zaman, Tebe krije grob hladan.
Zakaj si, predraga, šla od nas, samevamo brez Tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman, Te kličemo nazaj.
Žalujoči ostali:
DIANA, hčerka
JAMES in AGNEIŠI MERVAR, oče in mati ter več drugih sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 22. avgusta 1963.



V HLADU — Diana Sawyer v Louisvillu, Ky., “J,in ior Miss 1963”, je morala v vodo za svojim psom, ko 9a 1 hotela dobiti na film. Pes se je šel v vodo hladit.