57. številka. Ljubljana, v soboto 9. marca 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemu za avstro-ogrske delele sa vse teto 25 K, za pol .eta 13 K, za četrt teta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse teto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBÜjatvo wffoönine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petib-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lOIk, tose dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvoli frankovatL - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo poSujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga It. 12. »Slovenski Narod" telefon it 34. - .Narodna Tiskarna" telefon št 85. Zahvala Čehom. Zgodilo se je, česar 3i žd nibčd več ni misliti upal. Mladočehi so po dolgotrajnih pogajanjih š vlado opustili takozvano teh nično obstrukcijo, s katero so zadrževali vsako redno delo parlamenta, in s katero so vsem narodom in vladi dokazali, da preko njih na noben način ni mogoče- preiti na dnevni red. Vsled tega sklepa mlado-čeških poslancev zamore državni zbor zopet funkcionirati, in se je državni zbor zopet zamogel posvetiti svojemu zakonodaj*kemu poklicu. Češka cbstrukcija je morila vse narode in vse dežele, a najbridkejSe srr.o jo občutili mi Slovenci in Hrvatje, saj nase gospodarske kakor tudi politične razmere kar kriče po delavnem parlamentu. Čehi sami so občutili gospodarske posledice svo jega boja, a vendar niso odnehali, dasi so bili dosegli največji moralni uspeh, dokler se jim ni približala vlada in se ž njimi dogovorila glede pogojev, pod katerimi opuste obstrukcijo. Če5ki cbstrukciji je konec, in začelo se je v parlamentu redno delovanje. Slovenci in Hrvati izrekamo mlado-Čeakim poslancem za opustitev obstrokcije svojo najiskrenoj3o zahvalo, s katero se ntrdi in ukrepi zveza m6j Cehi, Slovenci in Hrvati. Zahvalimo se Čehom, da so se ozirali na nas Slo vane na jugu, ki smo gospodarsko, politično in kulturelno tako zapostavljeni, da nam ni izhajati, če državni zbor ne fank-cionira. Čehi so slovenskemu in hrvatskemu narodu s tem izkazali uslugo, katere jim nikdar ne poza bimo, kajti zdaj smemo pričakovati, da dosežemo vsaj nekaj tega. kar je za nas življenjskega pomena. Ako bi mladočeSka stranka ne opustila obstrokcije, bi bilo to lahko postab usod nega vpliva na razmerje mej slovanskimi narodi v državi, kajti z nadaljevanjem obstrokcije bi se bilo slej ali prej začelo od-tujenje mej Čehi in mej Slovenci in Hrvati, ker tega vendar ni mogoče zahtevati, da LISTEK. Postno pismo. Minuli tedea je potekel v znamenju „Desetega brata", ki je mrtvo gtedaliäko sezono uprav čudežno oživil, napolnil tekom Šestih dnij kar trikrat zapored naSe gleda lišče ter privabil izredno veliko Število go stov z dežele. Mene — ki sem si ogledal BDesetega brata" dvakrat — pa so mučile ves teden različni dvomi ter razna vpra Sanja Vi, gosp. urednik, morate vedeti in znati vse učenosti in umetnosti, zato mi odgovorite na moja vprašanja ter mi razkadite mučne dvome! Kakšne drame imajo večjo in spIoSnejšo kulturno vrednost, na rodne, kot sta Govekarjuvi dve dramatizaciji, ali tla de siecleske jednodnevnice? KakSni značaji in tipi delujejo etičnejSe in estetičnejše na naud: domači, zdravi, še-gavi in jedrostrastni — ali kozmopolitski, internacionalni dekadentniki, ki gnijo iz dolge a časa in dušnega marazma že ob živem telesu? KakSne drame naj piSejo naSi nadebudni literati? Ali književne, ka koranih imamo v svojih bibliotekah velik izbor, aH biperrnoderne jednodnevnice ali pristnonarodne? Jas mislim, da morajo naj bi bili Jugoslovani izkrvaveli v boja, od katerega ni upati popolne image. Čehi seveda niso opustili obstrokcije brezpogojno, nego si izgovorili jako tehtne koncesije tako, da je tudi a strogo češkega staliSča njihovo postopanje samo odobravati, in je pričakovati, da bo čeSki narod to postopanje ratificiral. Toda dozdeva se nam, da bi jih vlada vendar ne bila mogla pregovoriti, ko bi ne bili miadočeSki poslanci sprevideli, da so moralno vezani se ozirati nekoliko na svoje najudanejSe prijatelje, na svoje krvne bra te na juga monarhije, katerim je cbstrukcija najhuje rezala v živo meso. Naravno je, da so tudi mej Čehi eks-tremni elementi, ki ä tout prix pobijajo vse, kar stori mladočeSka stranka. Dasi so miadočeSki poslanci v zadnjih treh letih v naj-kritičnejSih trenotkih pokazali toliko odločnosti kakor državniške modrosti, ter v polni meri zaslužijo zaupanje čeSkega naroda, hočejo ti elementi vendar začeti neko vojno zoper Mladočehe, v namen, da bi jim spodkopali zaslombo v narodu. Ti Fressli in Sehnali e tutti qaanti, katerim se že na obrazu pozna, da so navadni kričači brez vsake politične in duSevne omike, hočejo premernbo v taktiki mlade čeSkih poslancev izkoristiti v svoje namene, in naščuvati se daj narod zoper tiste poslance, ki so v najtežavnejšem trenotku obvarovali češki narod velike nevarnosti. S kričači, ki bi radi z glavo skozi zid, je Slovanstvu in češkemu narodu preklicano malo pomagano, in mi si Se misliti ne moremo, da bi ČeSki narod sploh posluSal njih glasove, in dopustil napovedano vojno zoper svoje zaslužne zastopnike. Z opustitvijo obstrukcije so Mladočehi ustvarili v državnem zbora povsem nov, tudi zanje dokaj ugodnejši položaj, vsled katerega bo mogoče doseči realnih uspehov. Noben narod ni tega tako vesel, kakor narod slovenski in hrvatski, in tega kakor re čeno tudi ne bo pozabil, ker vidi v tem sklepu kluba mladočeSkih poslancev vele-pomambno manifestacijo, ker vidi v njej de-janjski dokaz slovanske vzajemnosti. veliki moralni in — last not least! — gmotni uspehi »Rokovnjačev" in .Desetega brata" končno vendar-le odpreti tudi naSim dekadentnikom oči, da začno svoje ne dvomne talente porabljati za drugačne snovi, kot doslej. Potem se začne našemu gledališču tudi lepSa doba, repertoar ne bo več malone zgolj tuj in mesto židovskih agentov bodo dobivali tantijeme slovenski pisatelji! Ker sem že pri slovenskem gledališča, naj omenim tu Se neke dogodbice, ki se je pripetila v — „nemskem", in ki je značilna. Neki slovenski igralec si je priSel ogledat neko nemSko predstavo. Na hod niku pa je ogovoril biljeterja (ki so itak sami Slovenci!) slovenski To je sliSal znani kazinot in .Turner*, recimo mu Salamuči, in zadri se je na biljeterja: „Sagen Sie den Leuten, hier wird nur deutsch gesprochen! Wer kein Deutscher ist, soll nach Hanse geben!"... Gospod Salamuöi je Se mlad gospod, srečen vdovec in politalijanske krvi... toda zelo pametno je govoril, kaj ne da, g urednik? — Kdor ni Nemec, ne hodi v nemSko gledališče! To zahtevajo kazinoti in „Tumerji", in jaz mislim, da bi ne bilo napak, ako jih Slovenci ubogajo. Potem bodo nemške predstave, pci katerih je bila sedaj itak vedno tretjina slovenskih V LJubljani, 9. marca. K položaju. Državni zbor posluje, a vlade se je zopet lotil strah, da se razmere kmalu po slabšajo. Zato je objavila v vladnem »Fremdenblattu" tale komunike: Nekaj časa se razširjajo z izvestne strani ten-denciozne vesti, ki imajo očividno namen, položaj poslabšati in onemogočiti vsakršnje izboljšanje. Ta se gre za očitno politično zastrupljenje vodnjaka. Mi ne moremo dovelj svariti, naj se takim vestem ne verjame, ker so docela neresnične in imajo le ta namen, da bi zasejale med posamezne stranke nezaupanje. Ta vladna izjava hoče vsekakor pomiriti levičarje, ki so zagnali velik vriSČ, ker se je razglasilo, da so dobili Čehi neke koncesije in da pride cesar v Prago k otvoritvi novega mostu preko Moldave. Govorilo se je, da pojde cesar sredi maja v Prago v spremstva ministrov, a ,N. fr. Pr." je to vest z velikim veseljem demontirala. Novo bolgarsko ministrstvo. Karavelo v, novi ministrski predsednik bolgarski, je odločen prijatelj Rusije. To dejstvo napravlja Nemcem hudo jezo, ker ruski vpliv na Balkanu bo novo bolgarsko ministrstvo samo podpiralo. Kakor v Belemgrada smatrajo tudi v Sredcu Rasi jo za najboljšo prijateljico ter zavračajo nemSki vpliv, prihajajoč iz Avstro Ogrske, odločno. Tako ima ruska politika povsod uspehe. Na vshodu se je raztegnil ruski vpliv na vso Mandžurijo ter na severno Kitajsko, na severju se je utrdila ruska vlada na Finskem, na jugozahodu pa se je obnovila ruska vplivnost v Srbiji in Bolgariji. V Bukareštu so rad: tega zelo nevoljni, a nič manj seveda na — Dunaju! Položaj v Macedoniji In Stari Srbiji. TurSko vojaštvo, ki vzdržuje red v nemirnih krajih Macsdonije, postopa jako nerodno. Vojaki so surovi, generali pa zapirajo najboljše ljudi brez povoda. Mnogo trgovin' je zaprtih, kajti vojaki tudi kradejo in celo ropajo. Kmete, ki prihajajo v Skoplje na trg, Turki pretepajo in pode domov. Tudi orožništvo nastopa nasilno. gledalcev, še žalostaejše obiskane. Čemu sploh delamo takim Nemcem Stafažo! Pa stimo zagrizenoe same, da jih postane — strah, ker jih je tako malo! Saj to zahtevajo sami, kakor kaže afera z gospodom Sala-mučijem! Discipline nam v istini primankuje na vseh oglih. V .Katoliški dom" zahajajo liberalci in liberalke, ker se baje ondi iz vrstno zabavajo, in ker se boje, da bi sicer trpeli njihovi privatni interesi. (Izražam se nalašč tako prikrito, ker nočem dennnci-rati nikogar) Zdi se mi pa, da je ta pri kazen le posledica naše slabe discipline. Ako bi se liberalci med seboj podpirali vedno in povsod, potem bi se ne bilo nikomur treba bati klerikalcev in nikogar ne bi gnal le strah za eksistenco v »Kat. dom". In če bi izginil izmed nas docela vsak separatističen duh, vsaka ekskluziv-nost in napetost, vsak puhel napah in zlasti vsak« dekadentna blaziranost, potem sem prepričan, da bi bilo v Ljubljani liberalno družabno življenje tako, da bi ne trebalo iskati nikomur več zabave pri klerikalcih v .Katol. doma1. Priznajmo to, trkajmo se na prsi in delajmo, da napredujemo tudi v tem oziru! Seveda liberalni plesi vendar-le nikdar ne bodo mogli tekmovati a klerikalnimi, kjer Iz nekaterih vasij so kmetje iz straha pred turSkim vojaštvom pobegnili v Srbijo, v Črnogoro ali v Bolgarijo. V vasi Kisela Voda so vojaki zažgali neko hišo, ker je niso mogli odpreti. V hiši pa ni bilo nikogar, in zato je poslopje pogorelo do tal. Tudi drugod so naredili Turki veliko Škodo. Laž, da je Rusija naročila Turčiji zadušiti revolucijsko gibanje, deluje na narod jako neugodno. »Car nas je zapustil, car se ne briga za naš položaj", tožijo ljudje. Ruski konzul MaSkov v Skoplju dobiva dan na dan prošnje za pomoč, a konzul je miren in ne stori ničesar, kar ni prav. Bulgarski in srbski konzul sta marljivejša za svoje rojake. Turški vali je brez vpliva, vojaštvo dela kar hoče. Kmetje so obupani ter so pripravljeni na vse. Vojna v Južni Afriki. Poroča se, da je Balfoor v angleški spodnji zbornici naznanil, da se z Botho vrše pogajanja. V Preboriji baje opajo, da bo vojne kmalu konec, ter da bodo Buri začeli obravnavati glede mirovnih pogojev. Iz Pretorije poročajo: Uspešna ofenziva generala Frencha, prihod novih čet, umikanje Botbe proti severju, brezdelnost oslabljenega oddelka Delareya v gorovja Magulie, izgon Barov iz Kaplandije, velike izgube Deweta (400 mož, 2 topa in več vozov), konfiskacija načrtov invazije za Kaplandijo pri poveljnika Foarieja, vsi ti dogodki so pri tukajšnjih vojaških krogih izzvali močen optimizem. Iz Londona pa poročajo, da odide še pred koncem marca iz Anglije 15.000 mož v Južno Afriko. Iz Bruslja pa javljajo, da je Krüger povedal, da imajo pogajanja med Kitche-nerjem in Botho namen, doseči premirje, kateremu more slediti sklep mira. Da Angleži sami ne upajo, da bi se sklenil mir tako kmalu, dokazuje dejstvo, da pošljejo vzlic pogajanjem z Botho in vzlio optimizmu toliko novo vojsko v Južno Afriko. Zadnje vesti z raznih bojišč so tele: Lord Kitchener je sporočil 6. t. m. iz Pre torije, da je Delarey naskočil Liohtenborg. Boj je trajal ves dan. Dva angleška častnika sta bila ubita. Garnizija Lichtenburga Šteje 500 mož in ima dvoje topov. Kitohener morajo biti vse dame v svili, in kjer se dela škofovi buketi! V zadevi teh šopkov je prestal dični »Slovenec" novo izkušinjo iz paragrafov Liguorijeve nemoralne morale prav sijajno. Vaš list, gosp. urednik, je pisal najprej, da je škof šopke naročil „Slovenec" je to prerekel. Na to ste pisali, da škof šopkov morda res ni naročil, a plačal jih je. .Slovenec" je prerekel tudi to. In, glejte, čajte in strmite, »Slovenec* ni lagal, nego obakrat pisal resnico, kajti istina je, da ni škof Bonaventura šopkov za dame plesalke v »Kat domu" niti naročil niti plačal, kajti naročil in plačal jih je nekdo drng, seveda v škofovem imena in s škofovim denarjem! V »Kat. domo" so osnovali nedavno žensko izobraževalno društvo, ki pa ima odločno politične namene. V društvu se bo predavalo in pridobivalo ženstvo za klerikalno politiko in literaturo. Fanatiki-rano ženstvo pa naj bi pri volilnih borbah vplivalo na svoje može in ženine ▼ klerikalnem smisla. »Ljubljano pridobimo s ženstvom!" pravijo ljubljanski kape-lanje, sapniki in kanoniki ter se lotili e pristnim ognjem naakakovanja ženskih aro, katerih možje ali ženini imajo volilno pravico, je odposlal pomoč. To poročilo dementira torej brzojavko iz Londona, ki trdi, da je Delarey oslabljen in nedela ven ! Pri Klipkraalu so Bari njeli 80 Kitchenerjevih oglednhov. V Kaplandiji sta še vedno dva močna oddelka Barov, enega poveljuje Kruitzinger, dragega pa Van Reenan, ki je nabral mnogo prostovoljcev, ter ima taborišče v Zwingbergih. V nedeljo je zasedlo 700 Barov Pearston. Bari so ujeli vso garnizijo t. j. 75 mož. Vendar so se Buri kmalu zopet umaknili, ter je zasedel mesto brez odpora polkovnik Gorringe. Iz Antverp je dobil ,Daily Express" poročilo, da se pogaja dr. Leyds v Parizu radi prepusta dela Madagaskarja, kjer se žele nastaniti oni ne-spravljivi Buri, ki so proti miru z Angleži. Ti Buri med njimi Dewet in Steijn, bi se preselili tja po končani vojni. Dopisi. Iz Šmarja pri Jelšah, 8. marca. Naši duhovniki hočejo imeti na vsak način raz-por med kmeti. Hudo jih je neki zabolelo, ko so izvedeli, da hočejo kmetje organizi rati in ustanoviti svoje »Slovensko kmet sko društvo". Mislili so si: To bode slabo za nas, če bodo kmetje složni in jedini, in če bodo samostojno nastopali v političnih in gospodarskih vprašanjih. Kdo bode nas potem še v teh vprašanjih poslušal, so dejali gospodje služabniki božji, če bode kmet kmeta vodil. Duhovniki so nasprotniki novemu .Slovenskemu kmet-skemu društvu", pa ne iz stvarnih razlogov, marveč iz osebnih. Jezi jih, da niso kmetje vprašali duhovnikov za svet, predno so se odločili ustanoviti tako politično in gospodarsko društvo, in da niso njim izročili osnutev društva. Stvarnih razlogov proti društvu duhovniki ne morejo navajati, ker pravila jasno kažejo, da ima društvo le namen zastopati koristi kmet-skega stanu. Ča bi bil pravila sestavil sam šmarski dekan, bi ne bil mogel v njih označiti druzega namena, kakor je označen, seveda, če bi bil imel pred očmi le kmetske koristi. Ker torej duhovniki nimajo stvarnih razlogov proti »Slovenskemu kmetskemu društvu", skušajo iz osebnih ozirov kmeta odvrniti od vstopa v društvo. Napravili so si strašilo, s katerim strašijo kmeta. To strašilo je liberalizem. Društvo bode liberalno, upije dekan, in upijejo župniki, kaplani, organisti, mežnarji, .trogarji", faroväki hlapci in farovške kuharice. Kdo pa je rekel, da bode društvo liberalno ? Ali stoji to v pravilih? Kmet se nima brigati ne za liberalizem in ne za klerikalizem, in nima uganjati ne liberalne in ne klerikalne politike, marveč svojo kmetsko politiko. Rešili ne bodo kmeta ne liberalci in ne klerikalci, rešil se bode le sam, če se bode sploh še rešitimo-gel. Rešitev pa je le mogoča, če se kmet oklene kmeta, in če se vsi kmetje, kakor jeden mož, zavzamejo za svoje pravice in koristi. Seveda to duhovnikom ni všeč, da bi kmet Tako delujejo klerikalci na vseh poljih na vse kriplje. Z ljubeznivostjo, prijaznostjo zabavnostjo skušajo pridobiti meščanstvo z denarjem pa si ustvarjajo trdnjavice, iz katerih naskakujejo inteligenco po deželi. V Novem mestu so pridobili celo tiskarno! V delovanju pa so vsi enako agilni, vsi od škofa do Štafeta. Pastirski listi izhajajo menda že mesečno, in pridigcvat hodi naš g. škof v zadnjo va3, če treba. Žal, da velja o pridigah našega g. škofa znani latinski pregovor: „Ut desint vires, tarnen est lau-danda voluntas", ali kakor mi je rekla neka starikava kmetica: »Gospod škof znajo strašno fajn pcidigovati, samo ne zasto-pimo jih nič!" G. škcf ima navado, da se vozari kar sam in brez vsakega spremstva po mestu in okolici. Menda ga kapelani ženi rajo! In v svcji vnemi pozabi g. škof včasih celo kočijažu povedati, kam naj ga pelje. Tako se je moglo zadnjič zgoditi, da je dospel škofov voz do srede mesta, ko se je šele spomnil kočijaž, da ne ve smeri gospodarjevega izleta. Iztegnil je torej svoj vrat, nagnil glavo nazaj ter vprašal gosp. škofa preko svoje desne rame: »Kam pa?"-- „Kam pa?" so vprašali te dni v Logatca tudi nekega duhovnega gospoda, raztrganega in zanemarjenega, ko je popival — žganje. »Kam pa, gospod?" — A Uljema gospoda se je hudo zapletal je- hodil svoja pota, in da bi le to storil, kar je njemu koristno. Duhovniki nočejo, da bi bil kmet v političnih stvareh samostojen in od njih neodvisen, in zato sejejo razpor med kmete šmarskega okraja, in hočejo .Slovensko kmetsko društvo" očrniti kot tako, ki je nasprotno veri. To je le strašilo. Nihče v društvu ne bode nasprotoval veri, ali dopuščal, da bi se zaničevala. Sedaj se govori po šmarskem okraju, da snuje šmarski organist po naro čilu svojih gospodov .Mežnarsko politično društvo", ki bode imelo namen razdvojiti kmeta. Organist in mežnar sta neki že po vabila nekaj »katoliških mož" na posvetovanje. Tudi župan šmarake okolice, ki se je podpisal na pravila .Slovenskega kmetskega društva" kot oanovatelj, se je udeležii tega posvetovanja. To je možatost! Mož se boji za županski stolec in bi rad vsem ustregel. Upamo, da se kmetje ne bodejo dali po or« ganistih, mežnarjih in farovških hlapcih za peljati, in da bodo sprevideli, kdo bode bolje zastopal njihove koristi, ali njihovi tovariši kmetje ali organisti in mežnarji in tisti, ki so jih poslali, da vzbudijo med kmeti ne-zaupnost do .Slovenskega kmetskega društva". Kmet mora v boju za svoje politične in gospodarske koristi stati na strani kmeta, in ne na strani političnih mežnarjev in or-ganistov. Iz Boštanja, 6. marca. Dne 5. t. m. bila je tu deputacija občine Lancovo, in je izročila častno diplomo lancovškemu častnemu občanu, našemu župniku gosp. Ant. Bercetu. Diplomo samo je izdelala .Narodna tiskarna" v Ljubljani prav lepo, seve pa da je namen še lepši: počastiti svojega domačina, imenitnega Slovenca, našega vzor nega dušnega pastirja in vzglednega dobro-delnika. Slava taki zavedni občini, slava tako zasluženemu odlikovancu! Dnevne vesti. V Ljubljani, 9 marca. — „Slovansko središče" nekako poka. Poljakom se je .Šusteršičev" klub zelo zameril, ker so pri razpravi o galiških volitvah Stojalovskega prijatelji, katere je Šusteršič vzel pod svoje krilc, s kolci in poleni butali po polskem kolesu. Tacega zabavljanja še nismo slišali, in naravno je da je sedaj naš Šusteršič viteza Jawor skemu — goii in čisti zrak. Pri tem pa se je »središču* primerila še druga nesreča. Ob priliki glasovanju o Liguorjan ski interpelaciji je Šusteršičev somišljenik Kubi k očitno in s polnim prepričanjem glasoval za to, da naj se odlomki iz Liguorijeve morale javno v zbornici prečitajo. Opravičeval se je mož s tem, da se mu je videlo to po trebno z ozira na razmere v Galiciji. Vraga, kake so pač te razmere? To pa je bil tudi načelniku Šusteršiču prehud to bak, in Kubika je slovesno izključil iz svojega središča. Ce so se izključili tudi njega prijatelji, nam ni znano. Z\ solidarnost, ki vlada v .lepem" klubu, pa je zik in krvavo je gledal k kor nekd nji stalni gostje Pihlerjeve kleti.... Včeraj popoludue pa je dospel neki gospod po odgonu v Ljubljano, odkoder so ga poslali dalje--! .Slovenec" se zadnje čase hudo za-dira v .Edinost" in v .g. Maksa". Ker jima ne more do živega, meče okoli sebe z osebnostmi. .G. Makso" se pa dr. Ev-genčka prav nič ne boji, in tudi unijati ne nehajo občevati 8 Tržačani. In tisto je prav gotovo, da se mora unijatstvo v kratkem zanesti tudi na Kranjsko, ako se ne neha sedanji klerikalni fanatizem, škofov terorizem in ako se bodo ponavljali prizori kakor oni v Borovnici, Logatcu in v Gočah! Ce bodo začeli pošiljati duhovnike »po šab", potem se mora nehati vsa avtoriteta, potem bo kmalu konec idealov dr. Šusteršiča. Tega pa se menda že boji, zato hodi ob nedeljah in praznikih po sredi cerkve in skozi vse občinstvo prav pred oltar ali pa vsaj pred prižnico, da ga vse vidi ter da navduši s svojim vzgledom vernike še k iskrenejši molitvi za zmago klerikaliz-mu... Ali tla se treso, stebri se majo, zi-dovje poka in vzlic vsema naporu klerikalne armade se bliža vedno bolj tisti hip, ko zagrmi v prah in pepel! _ * * vsekako značilno, da je Šusteršičev somišljenik glasoval- proti — sv. Liguorju. Ben Akiba bi smel trditi, da kaj tacega še nismo doživeli! — Vencajz v imunitetnem odseku. Časopisi — mej njimi .Slovenec" — poro čajo, da so v imunitetnem odseku poslancu Vencajzu poverili tri imunitetne zadeve dr. Tavčarja. Če se ne motimo, nahajati se mej temi zadevami dve tožbi dr. Šusteršiča, kateri je provzročila volilna borba. Tožbi sta se vložili iz političnih strankarskih nagibov, ter se je bila cela zadeva pojasnila tudi načelniku imunitetnega odseka, Poljaku Evgeniju Abrahamoviču. A vzlic temu je sarmatski ta plemič postavil kozla v zelnik, ter dopustil, da se je poročila poverilo poslancu Vencajzu. Da je slučajno dr. Šusteršič v odseku, bi bil morda sam poročilo prevzel, kar bi bilo primeroma vatvarilo ravno isti položaj, kot je vstvar-jen sedaj s poročilom poslanca Vencajza. Gospodje bodo torej sodniki v lastni zadevi, kar je vsega občudovanja vredno. Da je imel Vencajz Železno čelo, tako poročilo sprejeti, to pa se nam pri tem možu prav nič Čudno ne zdi. Umevno je, da bo stvar dobila v zbornici svoj odmev, dasi sa dr. Tav carju porotnikov prav nič bati ni treba. Posebej tudi ni treba naglašati, da stoji .objektivnost" oštirja Vencajza izven vsakega dvoma! Tako je! — Najnovejša zasluga dr. Šusteršiča. Zdaj ai laste vsi mjgoči in nainogoči ljudje zaalago, da so Čehi odnehali od ob-strukcije, in seveda si jo lasti tudi — dr. Šusteršič. Ta mož ima res sračo. Vaak dan si pridobi kako zaslugo, in postal bi gotovo v kratkem času najzaslužnejši mož v csleni parlamentu, ča bi ce biio toliko uevoščljivcev, ki mu njegove zasluge krate. Tudi zdaj se mu je tako zgodilo, in kar je najžalostneje, Čehi sami mu odrekajo najnovejšo njegovo zasiugo in ga povrh ša zasmahujajo. Vodilni Češki časopis .Narodni Listy* pravijo: .Nuj zabavnejše je, da si glasom .Information" lasti zaslugo za premirje tudi predsednik .Slovanskega centruma", dr. Šusteršič. Čl o veku, ki s svojo otročjo trmogla -vostjo onemogočuje ustanovitev skupnega kluba za vse Jugoslovane, torej kluba, ki bi ga češka delegacija z največjo radostjo pozdravila, se s češke strani sploh ne sme nikdar nasproti priti,njemu se z naše strani na sme no bena prijaznost izkazati". Najnovejša zasluga dr. Šusteršiča je torej zopet splavala po vodi, povrh je pa dobil od Čehov še tako krepko moralno brco, da jo bo pomnil. — Ljubljanski ulični napisi pred upravnim sodiščem. Včeraj vršila se je razprava pred upravnim sodiščem o znanih pritožbah ljubljanskega meäta. Sodišče je pritožbe kot neatameljene zavrnilo. Pri tem so se sodniki sklicevali v prvi vrsti na sog!asni sklep mestnega sveta iz leta 1897, s kojim se je iz lastne in proste volje mestnega zastopstva določilo, da naj so ulični napisi v bodoče dvojezični. S tem sklepom pridobili so si meščani nemške narodnosti gotovih pravic, kojih ni mogoče več prezreti. Kad.« nam pride pismena sodba z razlogi v roke, se hočemo ž njo ša pečati! — Tihotapstvo Vencajzovega vinogradniškega društva. Pred nekaj tedni smo naznanili, da je bilo Vencajzovo »Vinogradniško društvo" zaradi lani razkritega tihotapstva obsojeno na 1000 K globe in na plačilo 2134 K 79 v. užitni ne. Ta sodba je bila izredno mila, in lahko rečemo, da tolike milosti ni bil kmalu deležen kak navaden kmetski gostilničar, če se mu je primerila nesreča, da je prišel v naskrižje z užitninskimi predpisi, katere je Vencajz kot prisednik dohodar-stvenega sodišča vender natančno poznal, saj je Bog ve kolikrat radi tacih dejanj ljudi sodil in obsojal. Toda Vencajz niti te mile kazni ni hotel plačati! Obrnil se je s posebno vlogo na deželni odbor in prosil, naj ta kot užitninski zakupnik »Vinogradniškemu društvu" odpustipla-čilo kazni in užitnine. Najprej je Vencajzovo društvo deželo oškodilo, potem pa beračilo, naj se mu odpusti poravnanje škode. Deželni odbor je seveda to uprav predrzno prošnjo odklonil. A glejte si, kaj je zdaj storil dični naš Vencajz ? Obrnil se je do finančnega ministrstva, in česar mu deželni odbor ni hotel dovoliti deloma potom milosti, to maje dovo- lilo finančno ministrstvo potom za. k on a. (!) Finančno ministrstvo je namreč znižalo globo 1000 K, na katero je bilo .Vinogradniško društvo" v Ljubljani obsojeno, na 200 K Vencajzovo društvo je torej napravilo lep dobiček. Postopanje fiaančneg* ministrstva je tako — neverjetno, da nas je v resnici osupnilo, in ker sploh C:lo postopanje v zadevi tiho tapstva .Vinogradniškega društva" ni bilo po naši sodbi povse pravilno, bomo o tej stvari še jedankrat izpregovorili. — Krščanski socijalizem dr. Šusteršiča v teoriji in praksi. Za časa volitev je dr. Šusteršič z veliko gostobesed-nostjo razvijal teorijo svojega krščanskega socljalizma. Ted3j ga ni bilo v celi deželi moža, ki bi bil imel tako mehkega srca za km-ta in delaeca kakor srečni prebivalec nekdaj Osijačme hiče. Zlasti debelo solz** je dr. ŠusterSič pretakal tedaj, kadar je govoril o delavcih in o njih trpljenju in kadar je popisoval izkoriščanje delavcev, takrat je bil kar poosebljena usmiljenosi. Teorijo si je torej dr. Šusteršič prikroji tako lepo. S teorijo dr. Šusteršičevega krščanskega socijalizma je naposled vsak delavec lahko zadovoljen, tažko pa je verjeti, da bi mogel kdo zadovoljen biti s tistim krščanskim socijalizmom, katerega se drži dr. Šusteršič v praksi. V tem oziru mora imeti dr- Šusteršič jako čudne nazore, kajti v praksi deluje čisto drugače, kakor je učil tedaj, ko je razkladal svojo teorijo. Evo dokaza zato, tako kričečega dokaza, da se mora vsak razsoden delavec kar za glavo prijeti, kadar pomisli, da tako postopa poslanec pete kurije. Okrajna bolniška blagajna toži dva bivša svoja uradnika na odškodovanje. Ča smo prav poučeni, se gre za kacih 2030 gld. Zastopstvo okr bolniška blagajne v tej pravdi je prevzel dr. Šusteršič. Do novega leta ni v. tej zidavi storil ničesar druzega, kakor da ja spisal in vložil tožbo in samo za to tožbo je zaračunilnič m*nj kakor— 12 00 kron' To je naravnost velikanska svota, tako velikanska, da mora človek kar strmeti, kako se je dr. Šusteršič sploh upal dobrodelnemu zavodu toliko zaračunati. Ta račun priča, kako zelo diši dr. Šusteršiču dalavski denar, ta račun kaže, kakšen je dr. Šusteršičev krščanski socijalizem v praksi. Kaj bi sa zgodilo, ča bi dr. Tavčar ali kak drug liberalen advokat napram kakemu dobrodelnemu društvu tako postopal, kakor dr. Šusteršič napram okrajni bolniški blagajni, v katero se stakajo krvavo zasluženi krajcarji delavcev ? Ko bi kak liberalen advokat kaj tacega storil, kakor dr. Šasteršič, hi ga Gostinčar in njegova garda, s kamni pobila in razupila bi ga po celi deželi kot človeka, ki hoče delavcem izpiti zadnjo kapljo krvi. Mi tega o dr. Šusteršiču ne bomo reku. S polnim prepričanjem pa rečemo, da kaže ta slučaj, koliko je vreden dr. Šusteršičev krščanski socijalizem, da ves njegov krščanski socijalizem ni dru-zegs, kakor pasek v oči. — Boltežar Knappitsch. Kakor znano, je bil iz službe odpuščeni ravnatelj celovškega učiteljišča svoje dni, ko je bil še re-alčni profesor v Ljubljani, tudi c. kr. okr. šolski nadzornik za mestne nemške šole v Ljubljani, in za meščansko šolo v Krškem. Kot tak se je na vse mogoče načine prizadeval, da bi zanesel med učiteljstvo teh šol nemškonacijonalni duh. Kdor se mu ni hotel vdati, je takoj občutil njegovo kruto roko. Posebno veliko bridkosti, težav in preganjanja je moralo pretrpeti delavno in vzorno učiteljstvo krške meščanske šole. Na učiteljstvo mestnih nemških šol je pa pritiskal, da bi se združevalo in shajalo s šnlfcrajnakim učiteljstvom v nemški kazini ter v nemškem .Kranjskem učiteljskem drnštvu". Ker o ljudskem šolstvu ni imel pojma, je prekucoval pri nadzorovanju neznosna pedagogiške in metodiške kozla. Za »Laibacher Schulzeitung", katero preveva najstrožji nemškonacionalni duh, je bil nad vse navdušen. Prav tak je bil tudi njegov naslednik, ravnatelj Proft. Sedaj je mesto c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za ljubljanske nemške šole in za krško meščansko šolo izpraznjeno. Kakor se čuje, nameravajo posaditi na to mesto zopet pristnega nemškega nacionalca, ki ne zna niti besede slovenski, dasi dobre tri četrtine otrok teh šol ne orne nemškega jezika. \ UST Daljo v prilogi. Tg» Priloga »Slovenskemu Narodu" št 57, dn6 9. marca 1901. — Duhovnika po „Subu" prignali so v Četrtek iz Gradca v Ljubljano. Na kolodvoru se je branil vstopiti v .zeleni vozB in je sel raje peš na magistrat. Ljudje so seveda koj opazili, da ženejo duhovnika po ,3ubu(( in nabralo se je polno občinstva za odgoncem. Ta nesrečni človek, ki je prišel zdaj po ,.šubuk< v Ljubljano, je znani kaplan Ivan Beieljak, doma s črnega vrha nad Idrijo. Bezeljak je služboval po raznih farah na Kranjskem, bil je tudi Se v Ameriki in tudi s sodiščem je imel že opraviti radi prestopkov zoper nravnost Sedaj je prišel iz Gradca, kamor so ga bili po „Subu" prignali z Ogrskega. Kaj je tam pregrešil, da so ga zaprli in po odgonu poslali čez mejo, ni znano. Na magistratu so menda Bezeljaka izpustili, ker je potem kolovratu po mestu in „fehtal". Govori se, da je bil tudi pri škofu, in da mu je škof dal 60 kron s pogojem, da se takoj izgubi iz Ljubljane. Mi bi bili v zadnjih mesecih o tem ponesrečenem človeku lahko to in ono povedali, pa smo molčali, misleč, da se bodo njegovi stanovski tovariši vendar zavzeli in ga kam spravili, da bi jim ne delal sramote. Ali to naše upanje se ni izpolnilo, dasi je po naši sodbi dolžnost duhovščine da v tem oziru kaj stori. — Iz Velikih Lašč se nam piše: Naš župnik hoče postati kar advokat! Vedno stika po okolici s svojim, od nekod iz so-draških hribov k nam pritepenim kunšt-nim mežnarčkom z nepremišljenimi besedami, da se zsmore pravdati proti možem naprednega mišljenja. Tako se je danes zopet vršila kazenska obravnava, pri kateri je stal neki domačin na zatožni klopi. Za prepir se kaj rad briga naš nunček ali v svoj krog se pa še ne ozre! Ali se še spominjate g. Župnik dogodkov v Vašem farovžu iz let 1890—93?; pogledite rajši malo našo stolpovo uro, katere izvrstnost Vam je bil nekdo opisal pred nedavnim časom v tem listu, pojdite tudi malo k sv. Roku in ogledite si razkopane strehe na zvoniku in na cerkvi, katere se že niso popravile nekaj k-1 sem, da odredite potrebno, ker bati se je, da se vsled razmo-čenosti obok ne udre. ter s tem preprečite sebi in drugim v cerkev prišedšim nevarnost ir podružničnemu občinstvu prihranite nekaj stotakov! Ako pa imate prevročo kri, pa se pojdite s svojim mežnarčkom ad-jutantom malo hladit — že veste kam! Z Bogom I Pravi katoliški liberalec. — Konfiscirani tisočaki. Iz Menišije se nam piše: V Begunjah nad Cirknico smo zbirali že kacih deset let prostovoljne prispevke za cerkev. Polagali smo krajcar h krajcarju in nabrali tako nekaj nad 6000 kron za razširjenje cerkve. Pretečeni teden pa sta necega večera nakrat prišla cerkniški dekan Kunstelj in njegov kaplan LavrenčiČ v Begunje, pobrala denar, naš denar, do katerega nimata niti sence pravice in jo ž njim odknrila. Pobrala sta denar s pretvezo, da je prišlo naznanilo na škofijo, da naš administrator Rudolf s tem denarjem slabo gospodari. To je pa brez dvoma popolnoma izmišljeno. Kaj je delal Rudolf v Trnovem, to nas nič ne briga. Po pravici povemo, da nismo bili veseli, ko je k nam prišel, ker so se cule o njem različne stvari. Ravno tako po pravici moramo pa tudi povedati, da doslej nimamo vzroka se kakorkoli pritoževati. Rudolf izpolnjuje svoje dolžnosti vestno in se ne vtika v zasebne stvari tako da ž njim lepo izhajamo. Tudi s cerkvenim denarjem je ravnal povsem pravilno. Po želji faranov je sicer to in ono že popravil, pa cerkvenega denarja se niti dotaknil ni. Prav ker ve cela fara vse to natančno, je postopanje cerkniških gospodov vse razburilo. To je že največja predrznost, da si upata cerkniška gospoda naš denar kar meni nič tebi nič pobrati in odnesti Bog ve kam. Denar je naš in samo naš, cerkniška gospoda, ki nas poznata samo ob času volitev, pa nista naša jeroba, da bi z nami pometala, kakor bi se jima zljubilo. Za sedaj smo napravili pritožbo na škofijo, tehantu pa smo sporočili, da mora konfiscirsne tisočake, naše krvave žulje, takoj vrniti, drugače ga bomo tožili. In to se tudi zgodi, saj nismo smrkavci, da bi že vsak z nami počel kar bi hotel, in da bi kar pobasal naše tisočake, ne da bi nas vprašal. Toliko za danes, če pa ne dobimo denarja iz lepa nazaj, povemo še katero — Zakaj ga še ni? Lep čas ježe po; tekel, odkar je bil imenovan župnik Kokošar v Sebreljah župnikom v farni cerkvi av. Ignacija na Travniku, ali vedno ga le ni v Gorico. Ljudje povprašujejo začudeni, kje tiči vzrok temu, ali v hudi zimi, v kateri seliti ae je jako neprilično, ali kje drugje. Kje tiči pravi vzrok, povemo mi. Župnik Kokošar je ustanovil v Sebreljah malo kmetsko posojilnico po tistem slovečem klerikalnem vzorcu, ki živo spominja na kmet ske oderuhe, ki ne znajo ne citati ne pisati, pa imajo vse polno denarja izposojenega, izposojila pa zaznamovana s posebnimi križi po starih koledarjih, pratikah ter po hišnih vratih, ki spominja pa tudi na tistega slo-več«ga konsnmarja v povesti .Izgubljeni Bog". Prejemati denar, izpoaojevati ga, a ne Eabeležovatt vsega točno ali pa nič, je tisto, kar označuje naše klerikalne gospodarje po deželi. Pri takem gospodarstvu so računi v neredu, kar ni nič čudno, kajti kjer ni redno vedenih knjig in zabeležk, nastane tak nered, da se ga je mogoče znebiti le s veliko težavo po več letih, ali pa nikoli. Župnik Kokošar je zašel s svojo posojilnico v tak nered, da ne ve ne naprej ne nazaj. Računi so v neredu, bilance ni mogoče sestaviti, cditi pa bo treba. Zato pa sedaj dela in dela ter spravlja svojo posojilnico iz nereda v red, kolikor je sploh mogoče nered spremeniti v red pri takem gospodarstvu, in ko skonča, sprejme njegovo .zapuščino" pod svoje okrilje cerkljanska posojilnica in hranilnica. Ali bo to odgovarjalo interesom prizadetih, ostane vprašanje, gotovo pa je, da cerkljanska posojilnica napravi 8 tem Kokošarju veliko uslugo, da se on oddahne in poreče: Hvala Bogu, dopolnjeno je! Še za tiste kronce mu ne bo žal, katere je moral plačati že parkrat kot globo, ker ni mogel oblastim predložiti nikdar nobene bilance. Tako! Sedaj pa veste, zakaj ga še ni v Gorico. — Nepotrjena konfiskacija. Celjska .Domovina* je bila zadnjič konfiscirana zaradi članka, v katerem se je bavila z osebo dr. Šusteršiča. Celjski državni pravdnik je v tem članku našel — vplivanje na porotnike, ki bodo imeli svoj čas soditi v Šu steršičevi tiskovni pravdi zoper .Domovino11!! Okrožno sodišče pa konfiskacije n i odobrilo. To je v zadnjih štirih letih prvi slučaj, da okrožno sodišče ni bilo istih misli kakor državni pravdnik. — Kdo dobi v Celju domovinsko pravico? .Domovina" piše: Po zakonu je primorana občina podeliti občinsko pravico vsakomur, ki prebiva nepretrgoma v občini od 1. januvarja 1891. Celjskemu mestnemu uradu pa je zakon poljubna igrača. Mestni svet podeli občinsko pravico svojim ljudem. Ravnokar je dobila cela vrsta nemškutarjev ta privilegij, a Italijanu Zamparuttiju so celo povedali, da bi ga zelo radi imeli v svojih vrstah, a žal, mož še nima — avstrijskega državljanstva. Druga pa je, če hoče biti Slovenec deležen postavnih pravic. Gosp. dr. Juro Hrašovec je prosil za podelitev občinske pravice. Seveda je bila vloga slovenska. Mestni urad je prošnjo oholo zavrnil, češ, da ima sklep iz leta 1898. vsled katerega ni dolžan sprejemati nič nenemškega. Isto-tako so sklenili na pritožbo tudi mestni očetje ter prosilca še javno smešili, kakor je citati v dotičnem poročilu. Še nekaj dni se naj veselijo svoje domišljene vsemogočnosti, dokler ne pride znani dolgi nos .od zgoraj". — Linhart — častni občan. Štajerski deželni šolski nadzornik g. Viljem Linhart je izvoljen častnim občanom v Ormožu, v zahvalo, da je temu mesta izposloval — nemško ljudsko šolo. — Žrtva lahonske brutturel .Edinosti" se piše: Minoli teden ste objavili slučaj, ko je bila neka preprosta narodna žena poklicana v sekcijo za ljudsko štetje v ulici Barriera, kjer so jo skušali pridobiti za — svoj umazani posel — za pomnožitev lahonstva v Trstu! Ta žena je Uršula L, stanujoča v ulici Donadoni št 10, vdova in mati štirih nedoraslih otrok. Ta revna vdova je delala na rešilni postaji (Guardia medica) za 20 kron na mesec in to od jutra do večera! Včeraj, dne 6. t. m, je reva obolela, gotovo vsled napornega dela, in je šla javit svojim gospodarjem. Tam pa je izvedela, da je odpuščena — češ, da se je v gori omenjeni sekciji — izjavila proti lahonom!!! Nas je aram pred tako podivjanostjo naših oficialnih sosedov — je-li aram tudi njih??? Lahko jih je!!! Gospodo dru. Te-desohija ne zamerimo toliko, da se je kakor predsednik rešilne postaje zbal pred kliko, ki terorizaje po rasnih magistratovih sekcijah, kakor tudi na magistrata samem. On je bržkone moral obogati, ali časten ni ta čin, ne za one, ki ubogajo in še manje za one, ki — ukazujejo! Zato, ker je oseba, ki je krvavo služila košček kruha sebi in svojim nedolžnim otročičem, izjavila, da je Slovenka, in da hoče ostati to — so jo krati zastopniki 20001etne brutture — vrgli na cesto s otročiči vred brez vsacega obzira, ter so s tem pogasili človekoljubje! Tako delajo oni, ki trde in dokazujejo, da smo mi Slovenci »barbari", a oni da so nositelji — kulture! Sram vas bilo vsehl Osobito pa bi ae moral sramovati oni ma-gistr&tovec, ki je igral vohuna naj uma zanejše vrata s tem, da je vso stvar pri-tiral do takega grdega maščevanja! Pfuj!!! — Demonstracija v Buzetu. Te dni so buzetski Lahoni vprizorili hrupno demonstracijo proti okrajnemu sodniku dr. Stepančiču, ki se jim je zameril, ker — ne trobi v laški rog. Razgrajali so kakor besni in naposled s kamni pobili vsa okna. Ko pa so se prikazali orožniki, so se junaški demonstrantje pognali v beg in tekli kakor zajci na vse strani. — Kranjski deželni komisiji za pariško svetovno razstavo se je izreklo cesarjevo priznanje za nje delovanje. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, nastopi prvikrat na slovenskem odru g.dčna M a i e n k a Vopalka iz Prage in sicer v d v e h opernih odlomkih, ki jih bode pela z orkestrom, namreč veliko arijo kraljice noči iz Mozartove opere .Čarobna piščal" in prizor blaznosti in arijo Lucije iz Do-nizettijeve opere »Lucija di Lammermoor". Gdčna Vopalka je bila pred nekaterimi leti engažirana v Zagrebu, kjer je pela i najlepšim uspehom. Specijalno dobra je v koloraturnih partijah, kakor n. pr. Lucia, Mignon, Hugenotti, Čarobna piščal itd. Najboljši dokaz za umetniško dovršenost mlade, simpatične pevke pa je dejstvo, da je v vlogi kraljice noči v .čarobni piščalki* nastopila kot gost v Narodnem divadlu v Pragi s tolikim uspehom, da je to partijo pela šestkrat V torek 12. t. m. pa nastopi gdčna V o-palka v operi .Ples v maskah" pri benefici naše velezaslužne primadone gdčne Carneri, ter bode pela ulogo paža Oskar j a in sicer v slovenskem jeziku. Pri jutrišnji predstavi poje gdčna Vopalka mej igrama ,V civilu* in „Hanice pot v nebesa", ki sta tako lepo uspeli pri včerajšnji premijeri. — „Slovensko trgovsko pevsko društvo" imelo bode v četrtek, dne 14. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih društva „Merkur" v pritličja na levo .Narodnega doma" svoj redni občni zbor ter prosi zanesljive udeležbe. Vspored: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev. 4. Prememba pravil. — Umrl je v Ljubljani vpokojeni vojaški računski svetnik g. Albert Löwenstein. — V Novem mestu sta umrla znani gostilničar in posestnik g. Jelene in pa gospa Rosi na, mati gosp. deželnosodnega svetnika Rosine. — Za družbo sv. Cirila in Metoda. Slovenske dame v Kranju so sprožile misel, naj se v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki je nujno potrebna izdatne podpore, priredi koncert Danes imata kranjska ženska in moška podružnica sejo, da se v tem oziru dogovorita. Koncert bo bržčas dne 24. t. m. Kranj je torej tretji kraj, ki biti podpreti dražbo sv. Cirila in Metoda. — Odbor dijaške kuhinje v Kranju je pretekle dni razposlal računski pregled o svojem delovanja v prvem tečaja tekočega šolskega leta. Dohodki znašajo 3991 K 79 v. (dijaki sami so vplačali 625 K), stroški pa 3197 K 81 v., torej je prebitka 793 K 98 v., ako se ta prišteje k preostanka od prejšnjega leta, ima danes dijaška kuhinja 1830 K 4 v. gotovine. Kako neumorno in plodonosno deluje ta zavod, se najbolje razvidi iz navedenih številk. Upati je, da blagonaklonjenost prijateljev učeče se mladine ne pojenja i v nadalje, posebno že z ozirom nato, da se v Kranja šolajo pretežno dijaki ubožnih starišev, katerih eksistenca je popolnoma odvisna od imenovanega zavoda. — 35 let župan je v Leskovcu pri Višnji gori posestnik Anton Dre me 1 j. Poprej je bil 5 let občinski svetovalec. Pri zadnji volitvi je bil Dremelj zopet izvoljen županom. — Požarna bramba je danes zjutraj dvakrat bila zastonj alarmirana. Prvikrat je bila poklicana v Gestrinovo hišo na Kongresnem trga, drugikrat pa v Sterletovo hišo v Hrenovih ulicah. Obakrat se je izžigal dimnik, in ker to ni bilo na Grada naznanjeno, je čuvaj alarmiral požarno brambo, misleč da gori v dimniku. Pozneje se je našel v nabiralniku za pisma na požarno brambo listek, s katerem je bil dimnikar naznanil, da bode dimnika izžigal. — V deželno bolnioo so prepeljali včeraj 75 let starega Petra Planinska iz Dobovca pri sv. Križa v krškem okraja. Zlomil si je desno nogo. — Zaboj s porcelanom je bil baje ukraden prodajalki Neži Brajerjevi v Lin-garjevih ulicah. Branjevka je videla, da je prišel neki mož z vozom v Lingarjeve ulice ter naložil zaboj in ga odpeljal. Porcelanasta posoda, ki je bila v zaboju, je bila vredna 60 kron. — Zlata igla z briljantom, vredna 500 kron je bila izgubljena ali pa ukradena v Spodnji Šiški. — Tatvina. Hlapcu Ivanu Rotaju na Radeckega cesti St. 1 je neznan tat ukradel iz hleva črn zimski suknjič, vreden 14 K. — Na semenj dne 8. marca je bilo prignanih 1199 konj in volov, 201 krava in 62 telet skupaj 1462 glav. Dasi je bilo vreme grdo, se je vendar precej živine na semenj prignalo. Tudi kupčija je bila kakor po navadi z voli prav živahna, ker je bilo za vole največ kupcev. S konji in kravami je bila kupčija srednja. — Koncert v ,,Narodnem domu". Jutri v nedeljo bo v restavraciji v .Nar. domu" koncert meščanske godbe. Začetek ob pol 8. uri zvečer. * Preiskava proti zavarovalni družbi „Unio cathoiica". .Kuryer Lwowski" poroča, da se je sodna preiskava, ki se je vršila najprej samo proti Ivovski filialki te zavarovalnice, raztegnila sedaj tudi na dunajsko osrednje ravnateljstvo. Generalni ravnatelj Kalbarwatten je bil že zaslišan. * Preveč strelov na odru. V časih se pripeti, da očita kritik dramatiku, da se v njegovi igri preveč strelja. Avtor igre pa je navadno nedolžen, kajti streljanje oskrbujejo drugi faktorji, katerim grmenje pušk ali revolverjev tako ugaja, da ust rele mesto samo enkrat ali dvakrat kar po petkrat zapored. Seveda je radi tega občinstvo nervozno ter potem zabavlja — dramatiku. Te dni se je zgodilo nekaj takega Ohnetu, znanemu francoskemu romanopiscu in dramatiku. Blizu Benetek nekje so igrali Ohne-tovega .Fužinarja". V prizoru, ko se vrši dvoboj, igralcema revolverja nista hotela počiti; občinstvo se je krohotalo in .Fuži-nar" je pogorel. Vzlic temu pa je odredil ravnatelj dotičnega gledališča, da se drama ponovi. Ker se je bal, da bi revolverja med dvobojem zopet ne počila, je odredil, da naj ustrelita za kulisami pri določenem prizoru dva statista iz pušk. Pozabil pa je to svojo odredbo sporočiti dotičnima dvo-bojevnikoma. Tako se je zgodilo, da se je streljalo na odru in za odrom. Ali strelov za kulisami sta se ustrašila dotična igralca tako, da sta zbežala, misleča, da strelja kdo nanju v resnici. Vsled silnega in ope-tovanega streljanja ter radi bega igralcev pa ae je prestrašil tudi delavec pri glavnem zastoru tako, da je spustil zastorjevo vrv ter tudi pobegnil Teški zastor pa je vsled tega s silnim hruščem zagrmel na tla. Seveda je bilo radi tolikega hrupa, streljanja in grmenja občinstvo sila ogorčeno. Sikaje, žvižgajo in zabavljajo je osta-vilo gledališče; docela nedolžni Ohnet pa je pogorel v tistem mestu za vselej! * Nesrečen oče. Viljem Haidt kmet v Červenki v Bački se je priselil I. 1866 v Beško, kjer si je kupil hišo in zemljišče. Oženjen je bil trikat S prvo ženo je imel 20 otrok, izmej katerih jih živi le samo 6. Drugi so večinoma pomrli v prvi mladosti, eden sin se je ponesrečil v Dunavu, kjer je utonil; dva sta se pa usmrtila sama, jeden ae je ustrelil, drugi ae je obesil. 4 hčerke so sepomožile, eden sin je obrtnik v drugem kraja, tako da ima starec danes le še enega sina, ki skrbi zanj. Obe zadnji ženi sta ma namreč tudi pomrli in sicer brez otrok- * Šolarji Burom na pomoö. V češkem mesta Beroan vlada tudi med Šolarji velika navdušenost za Bore. Učiteljev sin je zbral 35 tovarišev, s katerimi se je do* menil, da gredo Borom na pomoč. Odmar-äirali so najprej v Prago. A med potom je večina opešala ter se vrnila domov. Samo 5 jih je prišlo v Prago, kjer jih je policija prijela in vrnila starisem. * V marcu zmrznil. ČeSki listi poro čajo, da je Sel poštar Krutzner iz Niklas-berga pri Toplicah na izprehod v bližnji gozd, kjer je padel preko skale, ondi obležal in zmrznil. * Svatje utonili. „Podravac" poroča, da so se potopili poleg Legrada svatje, vozeči se na treh vozeh preko zamrzle Drave. Izmed 12 oseb se je rešil baje samo jeden — godec! * Morilec lastne žene oproščen. V Knttingbrnnnn na Nižjem Avstrijskem je gostilničar Zehentner, oče 4 otrok, ustrelil svojo ženo nedavno ponoči ob 1. uri pred svojo hišo, ker je videl, da jo nekdo ob jema. Bil je dalje časa ljubosumen nanjo. Žena ga je sovražila ter ni marala ž njim niti govoriti. Porotniki v Dunajskem Novem me3tu so obtoženca, ki je svoj čin priznal, oprostili. * Beda v Italiji. Dne 20. t. m. je v mestu Brindizi umrla od lakote uboga ženska, mati treh otrok. V mestih Plezio, Pa rabita, Taviano, hodijo kmetje okoli prepa deni od glada. Šiloma hodijo delat bogatejšim, da dobe vsaj par soldov. V mestu Lecce stoje trume delavcev po ulicah, pred magistratom in čakajo dela. Dela pa ni, ker ni denarja. Povsod je tako. Revščina, glad, in pomanjkanje vsakega zaslužka je razširjeno po vsej Italiji. * Italijanska zakonska drama. Iz Rima poročajo: Teresa da Rosa iz Nocere se je pred štirimi leti poročila z Antonijem Gior-danom, brusačem dragotin. Ker pa ni imel dovelj zaslužka, je odpotoval v Ameriko, doma pa je pustil svojo ženo pri njeni teti. Ali Teresa se je začela kmalu dolgočasiti in dobila je ljubimca. Antonio Giordano pa je izvedel o tem celo v Rio de Janeiro ter se takoj vrnil v domovino. Prej pa je brzo-javil: „ Pridem'. Zaljubljenca sta pobegnila, a Giordano ju je našel ter ženo zabodel štirikrat. Nato ji je odrezal glavo. Ko so ga prijeli, je dejal, da obžaluje samo to, da mu je ušel zapeljivec žene. * V Grižnjanu je tamošnji italijanski občinski zastop izvolil županom nekega Josipa Lavrencicba V svojem zahvalnem govoru je — seveda »ganjen do solz"; afektacija je že v navadi tem ljudem — povdarjal, da hoče skrbeti, da ostane italijanski značaj dežele nedotaknjen. Ubožec, da se vsaj sam ne bi pisal za — Lavren-Čiča in tako nastopal se svojim lastnim imenom proti svojim lastnim trditvam. Njegove besede o italijanski Istri ostanejo le — laž, kakor ostane dejstvo, da bo gospod Lavrenčič županoval po veČini — hrvatskim občanom. * Buri v Rusiji. V okrajih Volonija in Grodno žive Buri v 10 malih kolonijah ob mestih Sabušče in DomaČovo. Prišli so na Rusko leta 1823. Sedaj je vseh teh Burov 400 do 500 oseb. Prišli so iz Hollandije in se v Rusiji stalno naselili. Ruski Buri so ravno taki, kakor Buri v Južni Afriki. Imajo iste običaje, iste navade in isti značaj, žive po svojih .fatorijah", nosijo Burski klobuk ter ves svoj prosti čas čitajo sv. Pi3mo. Z Rusi žive v miru in ljubezni. Sovražijo pa Angleže. * Mraz v Rusiji. Iz Odese poročajo: Na cesti iz Razdeljane v Drašpol so našli sedaj, ko se je začel tajati sneg, 27 trupel zmrzlih oseb. * Deklet primanjkuje! Iz Eiy, Minn. (Minnessota — Združene države sevaro-ameriške) piše nekdo Clevelandski „Novi domovini8 takole: „. . . . Tudi mi bi se radi ženili, mnogo nas je mladih fantov, pa ni tukaj nič deklet. Ako pa časih katera pride, tedaj se je poloti kateri onih, ki so bolj nagli in tako za nas zopet nič ne ostane. Sprevidel sem, da ni dobro biti prepočasen" Dekleta torej, ki imajo veselje do ženitve, kar hitro v Ameriko! * Nevarno objemanje. V Newyorku so aretirali nedavno elegantno, izredno lepo mlado damo, miss Blanche Gray, staro jedva 23 let. Imela je navado, pro-menirati zvečer po neobljudenih cestah ter objemala moške, ki so se ji zdeli bogati Moški so bili seveda presenečeni, a gosp ica se je delala vselej sramežljivo ter je vedno zbežala, češ, da se je v osebi zmotila. Med objemom pa je dama kradla denarne mošnjičke ali zlate igle itd. Nakradla }& tako mnogo. Nedavno pa je vzela ne kemu staremu gospoda denarnico 8 400 dolarji. Končno pa so gospodično zgrabili in jo zaprli. Književnost — Slavjsnski Vjsk ima v 16. štev. tole vsebino: Bezznjezdnaja polnoč: A. S. Homjakova. — Kdje vyhod? — Histori-česko-bvtovaja storona v vjeroispovjednom sbliženij slavjan. — Balkanakij Prometej. — Slavjanskaja ljetopis. — Slavjanskija kulturnyja novosti. — Torgovlja Rossij 8 Avstro-Vengriej za djesatiljetie 1889—1899. — Literaturn yj otdjel. — Objavljenija. „Slov. Vjek" ki izhaja na Dunaju, toplo priporočamo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. marca. Včeraj je imel odsek za podpore v sili, takoimenovani ,Nothstandsausschuss",sejo, v kateri se je izkazalo, kako prenagljen in nepremišljen je bil Šusteršič-Vencajzov predlog glede ljubljanskega potresnega posojila. Odsek prvotno sploh ni hotel ničesar druzega storiti, kakor Šusteršič-Ven-cajzov predlog — s priporočilom odstopiti vladi! Menda je to vzrok, daje Šusteršič v včerajšnji seji nakrat izjavil, da je predlog brez njegove vednosti (!!) bil odkazan temu odseku, dočim spada prav za prav v budgetni odsek. Šusteršič je to šele včeraj spoznal, med tem, ko ga je „Slov. Narod" že pred več tedni na to opozoril. Posledica tega je, da bo odsek šele v prihodnji seji razpravljal, in sklepal ali spada predlog sploh v „Noth standsausschuss" ali naj se odstopi proračunskemu odseku. Vladni zastopnik se je včeraj glede Šusteršičevega predloga jako nepovoljno izrazil. Za predlog sta govorila dr. Šusteršič in dr. Tavčar. Referent Steiner se sploh ni izrazil glede predloga, vender se je kazalo, da mu ni prijazen, ker je nepremišljen. Naposled je referent zahteval, naj se izvoli drug poročevalec, češ, da on ne pozna razmer. Tudi o tem se bo sklepalo v prihodnji seji. Vsa razprava je naredila utis, da jo je Šusteršič s svojim predlogom z a vozil. Dunaj 9. marca. Ministrski predsednik dr. Ko erb er je bil danes v avdienci pri cesarju. Dunaj 9. marca. Češki klub je objavil komunike, v katerem obžaluje, da se izdajajo klubove tajnosti javnosti. Odredilo se je, da se to ne ponovi več. Dunaj 9. marca. Prvo čitanje investicijske predloge, h kateri spada tudi druga zolezniška zveza s Trstom, bo dognana do 15. t. m, na kar se odkaže železniškemu odseku. Da se pridobi za posvetovanje odseka dovelj časa, bo isti zboroval tudi mej velikonočnimi počitnicami. Sredec 9. marca. Macedonski osrednji odbor je sklical za 31. t. m. semkaj kongres. Berolin 9. marca. Ko se je peljal kralj Edvard skozi postajo Duis-lerg, je klicala množica: „ Edvard vun!u Postajni načelnik je prestavljen. Berolin 9. marca. Znani velein-dustrijalec baron Stumm je danes, 64 let star, umrl. Berolin 9. marca. 0 dijaški demonstraciji v Petrogradu so dobili listi poročilo, da se je v ponedeljek zbralo kacih 500 dijakov v neki cerkvi. Dijaki so zahtevali, naj se praznuje 401etnica, kar je car Aleksander osvobodil kmeta, z mašo zadušnico za carja-osvoboditelja. Duhovščina se je branila, vsled česar je prišlo do velike demonstracije, pri kateri so se posebno odlikovale študentke. Poklicani redarji so vse demonstrante odpeljali na policijo. Madrid 9. marca. V Oportu so se primerile nove protiklerikalne demonstracije. Množina je s kamni bombardirala neki samostan. Braziljski konzul, Calmon, ki je bil premeščen v Trst, je skrivaj odpotoval, da prepreči pripravljene manifestacije simpatije. London 9. marca. Iz Pretorije se poroča, da sta se Kitchener in Botha sešla pri Gunhillu. Botha je prišel sam, Kitchener v spremstvu svojega tajnika. Razgovor je jako dolgo trajal, njega uspeh še ni znan. London 9. marea. Iz Laurenzo Marqueza se poroča, da sta Kitchener in Botha dogovorila osemdnevno premirje, da se zamore Botha z drugimi burskimi zapovedniki domeniti glede nadaljnega postopanja. London 9. marca. „Daily Mail" poroča, da se nahaja Dewet s svojim komandom blizu Petrusberga. Zasledujeta ga polkovnika Bethune in Pilcher. Prezident Stejn seje ločil od Dewetta. Iz tega poročila sklepajo časopisi, da je Dewet zopet jedenkrat Angleže speljal na led, da ni zapustil angleškega ozemlja, ampak še globlje prodrl v Kaplandijo. Tisti komando, o katerem je Kitchener sporočil, da se je umaknil čez reko Oranje proti Lili-driftu je bil bržkone samo majhen oddelek Dewetove vojske, in ga je vodil prezident Stejn. London 9 marca. Kitchener poroča: Buri so naskočili Lichtenburg pa so bili odbiti. Na angleški strani so bili ubiti 2 častnika in 14 vojakov, 20 vojakov je ranjenih. Burski general Celliers je padel v boju. London 9. marca. Buri so zopet zapustili zavzeti Pearston in se umaknili v gorovje. Odpeljali so seboj sodnika in mestnega vojaškega zapoved-nika. London 9. marca. Reuterjev birö javlja, da so Buri zavzeli Marais-burg, ki leži na vzhodu Middleburga že precej daleč na angleškem ozemlju. Angleška garnizija je baje odnesla ves živež in bojni materij al Narodno gospodarstvo. — Posojilnica v Ribnici. Meseca februvarja 1.1. vložilo je 728 strank 41480 K, vzdignilo 90 strank 33649 K 26 vin, posojila pa se je izplačalo 18 strankam 27340 K. Promet za mesec februvarij iznaša 180.055 K 71 vin. Darila Upravništvu našega lista so poslali: Zrn družbo sv. Cirila in Msioda. Kvarto-pirski trifolij z Vrhnike spornega „Jude" 3 K. — Gospa Mici Strmole, kontrolorjeva soproga v Mokronogu 6 K, nabranih v veseli družbi Sevniča-nov v bralnem društvu v Mokronogu. — Skupaj 9 K. — Živeli! Za zavod sv. Nikolaja v Trstu. Gospod H. Likar v Grahovem 6 K, katere je darovalo malo omizje učiteljev pri g. Sebenikarju na Rakeku. — (Svoto smo odposlali si. upravništvu „Edinosti", da jo odda na pristojno mesto!) Prosimo, da se eventuelno darila za ta zavod, odpošiljajo naravnost d. upravništvu „Edinosti" v Trst. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1*80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2-4) Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 81. Dr. pr. 1100 V nedeljo, dne 10. marca 1901. Popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Začetek, ob ',,3. uri. Nepreklicno zadnjikrat v sezoni izvirna igra: Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Josip Jurčičevem romanu dramatizoval Fran Govekar. Pevske točke uglasbil ali piiredil Lav. Pahor. Režiser g. Ant. Verovšek. Kapelnik g. H. Benišek. St. 82. - Dr. pr. 1001. Začetek, ob '/,$. uri. Prvikrat nastopi na slovenskem odru koloraturna pevka gspdč. Helena Vopalkova iz Prage. Drugikrat v sezoni: V Ci'e?llu. Šaloigra v enem dejanju. Spisal Gustav Kadelburg. Poslovenila E. N. Režiser g. Anton Veiovšek. Potem: 1. W.VA. Mozart: Arija kraljice noči iz opere ..('»robna plšeal", poje gdč. Helena Vopalkova. 2. G. Donizetti: Prizor in arija zblaznele Lucije iz opere „Lucia «Ii Lanimernioor", poje in predstavlja gdč. Hel. Vopalkova. Potem drugikrat in zadnjikrat v sezoni: Hanice pot v nebesa. Sanje v dveh delih, zložil Gerhard Hauptmann. Godba M. Marschalkova. Insceniral gosp. režiser Anton Verovšek. Kapelnik gosp. Hilarij Benišek. Blagajna n »ipre a 1. iri. — Zatotk ot> »/«8. «i. — Konte po 10. iri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. pen. polka Leopold II. it. 27. Prihodnja predstava bode v torek, 12 marca t. 1. Prvikrat v sezoni Verdijeva opera „Ples v maskah" in benefica primadone slovenskega gledališča, gdč. Amalije Carneri. Hladilen ln bolečine olajšujoč vsako vnetje zadržujoč uspeh, kateri vpliva ugodno na zacelite? ran, ima prunk«» domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c kr dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (7) l') Zakonito vpisana Svetovnoznani ruski karavanski čaj bratov K. in C. Popoff v Moskvi. varstvena znamka. Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejših prodajalnicah (2063 —23) Umrli so v Ljubljani: Dne 6. marca: Jožef Gregorin, delavec, Si let, Križevniške ulice št. 7, ostarelost. — Marija Jerman, zasebnica, 81 let, Križevniške ulice št. 7, ostarelost. V deželni bolnioi: Dne 3. marca: Marija Delničar, gostija, 84 lat. O3tareloot. — Leopoldina Žagar, delavčeva hči, 2 leti, škarlatica. 1 Dne 4. marca: Fran Dragar, paznik, 86 let, vodenica. — Angola Drol, šivilja, 24 let, srčna hiba. Franja Puncah, nadučiteljeva žena, 56 let, rak. ' Dne 5. marca : Marija Janežič, dninarica, 56 let, jetika. — Katarina Lampe, hišina, 42 let, mehčanje možgan. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 306-2 m. SroJnji zračni tlak 736'0 mm. a I Stanje! £P j g iCas opa- baro- §,> L Vetrovi £ i zovanja metra, a g i vetr0V1 I (v mm. i g 3 I Nebo 8 j 9. zvečer 729 0 9 ! 7. zjutraj 729 7 , I 2. popol. 734 2 15 al. szahod del. jasno g 14 40 si. jug sr. jug oblačno 0 oblačno Srednja včerajšnja temperatura 19°, normale: 2-4°. Dunajska borza dne 8. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . , Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . . Ogrska zlata renta 4°/0......, Ogrska kronska renta 4c/0 . . . . Avstro-ogrske bančne delnico . . . Kreditne delnice........, London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark..........., 20 frankov.......... , Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 9870 9865 11825 9830 118-20 93 60 1676 — 691-25 24030 117'40 2349 1909 90-50 1132 g 1 Potrtega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest o smrti predrage mi soproge, gospe Ane ec katera je po daljši, mučni bolezni danes ob polu 1. uri popoludne, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v 58. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke bode v nedeljo, 10. t. m., ob polu 4 uri popoludne iz hiše žalosti štev. 29. na farno pokopališče sv. Pavla. Vrhnika, dne 8. marca 1901. Fran Stoj er, učitelj, soprog. (527) Joaip, sin. I iimnomik (25-1) Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-jeve Giesshübler slatine, V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh' lekarnah, večjih špeee-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. UUBUANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PBOSVETD. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41 a pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 b. 14 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Närodna Tiskarna" v Ljubljani. kakor tudi vse druge deželne pridelke kupuje najdražje trgovec v »Narodnem domu" v Celji. »ff Kdor ima veliko predlva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (624—1) Sadno drevje sadne divjake, jagodno sadje, rožno In lepotiöno drevje, drevoredna drevesa, šparglove in jagodne rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vrst priporoma najceneje in v najlepši kvaliteti Viljem Geiger drevesnica vEggenbergu pri Gradcu. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. (445-1) Uradno clo-voljena. (520) posredovalnica stanovanj in služeb ..^CSMfcsj SMnSSSinSnS —JTfft Gospodske ulice št. 6 priporoča in namešča le bolJMe službe iskajoče vsake vrste (mozke in ženske) ?.« lijubljano In drugod. — Potnina tukaj. — Ventna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. claf e »soe In redi telo. Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice. Istotam: (12—56) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč, Prostoren vrt za zelenjavo z žlahtnimi sadnimi drevesi se odda za eno ali več let v najem. Istotam je tudi na razpolago Iw3 za 7 ali 8 konj in k temu spadajoča re-misa za vozove, ena ali dve sobi za stanovanje itd. Obe se nahajati pri hiši št. 21 Khunova cesta, nasproti domobranski vojašnici. (481—3) S\>d E M SXfc. &/Z S*Xi Sva S«S (S^iS^i 'Za kašelj in katar so ICaiserjevi prsni bonboni. uspešno sredstvo, kar se pripoznava 2650 notarsko overovljenimi z "* *" " spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju. 2avqj 20 iti 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. Vsak dan sveža valefine lma sadne drožje (417—7) ponnja tovarna za špirit in drožje v Račjem (Kranichsfeld) na štajerskem. NaroČila naj se pošiljajo zastopnika g. F. S. Rojnlk v LJubljani JPred. škofijo šte^r. 22. Ces. kr. avstrijske &k tfom železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhod iz Ljubljano juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj: čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare.. Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. nri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. nri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Princi v Ljubljano juž. kol. Pro?a iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzeusfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri fi m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplulbe: 14. marca Maasdam 7-30 dopoldne. 21. marca Rotterdam 1*30 popoldne. 28. marca Amsterdam 8-30 dopoldne. 11. aprila Statendam 6*oo popoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (88—9) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 228 K „ J niSča HI. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaj i: Za kajite: I., Kolo wratring 10; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Ljodevit Borovnik puMltar v Borovljah (Ferlaeh) na m KoroNkem • se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih • pušek za lovce in strelce po najnovejših O sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prest deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- • vrstna popravila, ter jih točno in dobro S izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuge- • valnici in od mene preskuSene. — liustro- • (2692) vani ceniki zastonj. (9) * Prodajalna na vogalu, v sredi mesta Ljubljane in na dobrem prostoru se meseca maja ali avgusta odda* Več se izve pri upravništvu .Slov. Naroda'. (518) Hiša v Primskovem pri Kranju a 4 sobami, hlevom, podom, velikim sadnim vrtom, oziroma tudi z njivo, travnikom in gozdom se proda. (512) Hiäa je ob cesti in pripravna za gostilno in trgovino. Pogoje pove g. Peter Pokora v Primskovem pri Kranju 32. g% Veliki krah! New-York in London nista prizanašala f'fc- Jv| niti evropski celini ter je bila velika to-.-I&f .±i.J varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'b'O in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klmjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilie iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnik jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 6 kom. ang. Viktoria časie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. eedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 4* komadov skupaj samo «Id. 6«60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ■adBtaalafael slepariji [( zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—21) A. HIRSCHBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSIje. Čistilni prašek za njo lO kr. * 1© * Pristno le z zraven natisnjeno varst- W veno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako 'zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamil» Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Semenski krompir najfinejši češki zgodnji rožni krompir. dalje belo- in rumeno-mesnati moravski Jedilni krompir. Ako se ga vee naroči, ali če se odvzamejo kompletni vagoni, je meterski cent za eno krono ceneji. — Dalje ponujam malo čebuljo za saditi ali sejati, kakor tudi razna deteljina semena, pristni ribniški fižol itd. trgovec (491-2) LjuTclJaiia, ISesljeTra cesta. Vabilo k občnemu zboru posojilnice za Ilir. Bistriški okraj registr. zadruga z neomajsno zavezo kateri se bode vršil dne 17. suiea 1901 ob 3. uri popoldne v Trnovem h. št. 11. Ako bi ta zbor ne bil sklepčen, vršil ae bode uro pozneje drugi občni zbor, kateri boda brezpogojno sklepal. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvji. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnih računov. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načflstva in nadzorstva. 6. Razni predlogi. V Trnovem, dne 8. suSca 1901. (526) Načelstvo. 100.000 komadov visokedeblastih sadnih dreves jabolka, hruške, erešnje, slive, breskve itd. itd. komad od 60 vin. naprej, 100 komadov od 40 kron naprej. 100.000 moCnih visokedeblastih lepotleiiih in drevorednlh dreves: okrogle akacije, divji kostanj, Kristovo trnje, jagnedi itd. itd. komad 60 vin., 100 komadov od 50 kron naprej. Lepotlčno grmovje v 30 najlepših, bogato cvetoCih vrstah, 100 komadov 16 kron. Smrečovje, tu- in inozemsko, v 70 najznamenitejših vrstah. Iluatrovani specijalni zaznamek na željo poštnine prost. (513—1) Graščina Csendlak pošta Frankoz pri Radgoni (Radkersburg). Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom" HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša ztatnin most (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 120 Nikelnasta budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč" in tisoč priznalnih pisem. (2611—24) 03" Hustrovani katalog zaston/ in poštnin* prosto. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—10) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c fa priv povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- |f Qi T7a»««1 «nJf 'Vej stl pazi na] se natančno na moje Ime §J«F* * Bf ÜCJLellU&. ia—i—■ I 9* Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po naj nižjih cenah. 10 Pristen okusen jetrni tran ä 70 h. — ä 1 K. Jelkino Francovo žganje ä 1 K 20 h. Pnlcherin-Creme dela kožo lepo, či sto, gladko in fino; ä 1 K, stekleničica^ 0-za poskus s o* a20h. XV* <^ Jedini IzdelatelJ 9 Mr. Ph. Mardetsclilaeger lekarnar In kemik. Fozoz za.«, lskualike flimol Blaž Jesenko Igubljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 10 naJnLž f JL2m cenah. Ivan Sferi stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Klvalnl stroji po najnižjih cenah. Melkle in v to stroko spadajoča popra- vila izvršuje dobro In seno._10 PJflP Vnanja naročila ae točno izvrši. "W Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah breas primere. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 10 različnih vrst za polovleo cene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. Pod Trančo it. S 10 Veliko zalogo 0f5J- 'Z '»? o?ubjj. pod priporoča J. Sokličj j Dragotin Košak * zlatar g 10 Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 4. Velika zaloga razne zlatnine In prstanov. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno iavrše. laamai »aaaaaap Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otrok« J« vedno na Izbero. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlatl. 10 in ■■■■■■■■■■■■ i 4 Josip Reich 4 likanje snkna, barvanja in * kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozke ulice it. 4 > 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 4 10 dela. J * Postreibe, točna. — Oene nizke. " w w v^r^■r^r^r^"-------------- ~ Fran Detter LJUBLJANA, Stari trg dt. 1. 10 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlca in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izborno8ti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar t LJubljana, Kolizejske ulica štev. 16 t (v Tiaovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne $ IfcST sode j po najnižjih cenah. 10 * Eupuje in prodaja staro vinsko posodo. *' 10 a^WansssgOassss»^^ i — a Ign. Fasching-a vdove j ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo ätedilnih ognjišč najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrSč. Naravna vina svetlo-rudeča, podobna marvinu, po 15 kr. liter, kakor »udi pristno slivovko in tropine prodaja najceneje (405—3) Jožef Kravagna v Ptuj i. Pri žlezah, škrofeljnih, angleških bolezni, kožnih izpuščajih, boleznih v vratu in na pljučih, starem kašlju, za slabotne, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim priljubljenim, povsod znanim in od zdravnikov mnogo priporočenim (2106—10) Lahusena jodožeeznatim j etrnim tranom. Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medi-kamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jemljo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo 50 OOO steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 krone. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlov! lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu, v lekarni Cabr. Piccoli-ja na Dunajski cesti. j%t« j boljša uporaba mlelta! Kar največ in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". iu milijona tacih strojev v rabi! Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drngi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. Načrti, proračnni. ■ » (470) Akcijska družba (2) Alf a-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezp lačno. Kataralis. Te prane pastile se priporočajo po svojem izbornem in naglem učinku kot najboljše varst tveno in olajšujoče sredstvo pri kašlju, lirl-pavostl in katHrih prav same po sebi, imajo torej prednost pred vsemi drugimi jedna-kimi sredstvi. Kataralis pastile imajo dober okus in ne vplivajo v nobenem oziru škodljivo na želodec, kakor se to večkrat zgodi pri jednacih izdelkih. Dobivajo se po 50 vin. veliki zavoj v Ljubljani pri lekarnarjih M. Leustek-u in Ubaldu pl. Trnkoczy-ju. (1931-5) Varuj wvojo ženo! rZa viako rodbino naj važnejšo ^ i knjigo t otroških zadevah ■ čes ' i tisoč sahvalnimi pianu pošilja | [diskretno aa »b Tin. t avstr. » znamkah (odprto 70 vin.) fjk gospa A. Kaupn, Hk\ Berlin S. W. 220 Lin-|njBJ^_" denstrasse 56. (300-13) Najboljša desertna m vina ., vinograd-* ^'niške dražbe #V„ACHAIA" / v Patrasu. Glavne znamke: MavTOdaplmO (rudeče io sladko) Achajec (belo in ne sladko). - (146—8) Glavni zastopnik: C. J. Sehr auth Dunaji IX.. Frankgasse 4. Zalog:a, tt Xjji3."bl3an.I: Josip Mayer, lekarnar. Pekarija (490-2) v večjem kraju na deželi se da üHPtät v najem. ~3g&£ Kje? pove upravništvo .Slov Nar.". Proti malokrvnosti no lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže ima v sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. III. (1368—25) Vsled tega najveeje Jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvcilli, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Hiša v Kamniku na prodaj! Euonadstropna hiša z velikim vrtom, v kateri je bila mnogo let slavnoznan* gostilna „Fischer", se proda pod zelc ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe g. c. kr. poštnemu oficialn P. Gilly-ju v Ljubljani. (509-i> Tovarna ustanovljena I. Anton SodiSjo puškai v Elorovljali (Ferlach) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje za loge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemi? iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. Speeialitete x Troeevn«-puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške eo c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvri i jem vse hitro in po najnižjih cenah. JPaT* Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. ~W9 (1963—25; Otvoritev gostilne. Usojam si slavnemu občinstvu uljadno naznaniti, da sem otvorll gostilno v Grumnikovi hiši poleg lekarne Piccoli, Dunajska cesta pod imenom gostilna pri Jakobu Bevc-u. Postregel bodem p. n. gostom vedno s pristnim iNtriJanMklm in dolenjskim vinom in svežim Puntl^aniMklm pivom, kakor tudi z okusnimi gorkimi in mrzlimi Jedili po zmerni eeni. tako v gostilni, kakor tudi čez ulico. Za mnogobrojen obisk se priporoča (621-1) Jakob gostilničar. Življenska zavarovalnica v Gotha. I Stanje zavarovanj dne 1. februvarja 1901: 792 v2 milijonov mark. j£j Bančni fondi dne 1. febr. 1901: 528 „ „ Dividenda v letu 1901: 29 do 128 , letne normalne premije, po starosti zavarovanja. K pristopu vabi ,422-2) Ed- Mahr. e 3 •4*» *4* Hb« «4* •■*» F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnlo uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4 86 priporoča slavnemu občinstva za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-Coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, firancosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje riev in baretov. talarjt 10 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = urar =z v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur Blatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih cenah. iToTroatl v žepnih in stenskih urah so vedno T zalogi. 10 Popravita se tavriujejo nsjtočnej*. I Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana. Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal. lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografiSnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravita In vnanja naročila točno In csno. 10 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko leeaji HUGOIHL v Ljubljani I v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga io suknenih ostankov. kw____Ä (501-2) iz dobre hiSe, poštenega, ki ima dobro Sol 8ko naobrazbo, vsprejme v svojo trgovino J. S. Benedikt v Ljubljani. ufekejeva moka za otroke nemških il-d. avl-oril-erpriporočen a ■ _na za zdrave m na črevih bolne otroke I rogusrljah lig v tovarni R. KUFEKE PUNAi vi/2 1 od avstro - pa psk I h najbolja innajceneja h Dobiva se v lekarnah. morsko kopališče Sistiana. Postaja: Devin-Sistiana f) avstrijske jnžne železnice. Ti Lastnik: Rnei Aleksander pl. Thurn-Taxia. kl kJ Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta»/«ure vožnje po železnici. Odlično biva- ^ fj lišče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski ^ VA voz na postaji. J^J (487—3) Ravnatelj Frane tVSansmUller taWA fß " poprej hotel Mansch in nadvojvoda Kari na Dunaji. M Prostovoljno se prodajajo h graSöini JKIevise pri Polšiitkli spadajoča poslopja in zemljišča, ležeča ob vozni cesti od postaje Sava proti Poianiku na solnčni strani v zatišja. Njive, travniki, vrti, vinogradi in pašniki merijo blizo SO oral, gozdovje okoli fÄ© oral. Graščina s 6 prostornimi sobami v I. nadstropju itd. ter gospodarska poslopja so v najboljšem stanju. Prodaja se skupno ali pa na dele — po dogovoru. Skupna vrednost znaša 15.000 fB»ltl. Natančneja pojasnila daje Qr JankO JatTlŠek, (525—1) advokat v Litiji. za ZIT1D0. Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem prebavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1*40, V, zavojčka K —-70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: II. (1363—11) rl IV IVtVI/iln muntkl In knei. bolgarski dvorni ■ it ni iMiii-uu, dobavitelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji. A 115/01/7 (510) Oddanje v zakup Jurij Jan kovice vil* posestev obstoječih iz hiše in gospodarskih poslopij v Ljubljani — Kolodvorske uiice St. 27 — potem njiv in travnikov razven borštov in prodaja vse premičnine določi se na dan 14. marcija 1901. leta dopoldne oli lO. url in če treba naslednje dni v Ljubljani, Kolodvorske ulice St. 27. Najemni pogoji se lahko pregledajo pri sovaruhu gospodu Alojziju Vodnik-u, Kolodvorske ulice št. 28. ali pa v pisarni c. kr. notarja Schoenwetter-je v Ljubljani. Premičnina, med katero se nahaja precej konj in vozov plačati in odstraniti mora se takoj. Ponudniki naj si ogledajo posestva in zemljišča pred dražbo, ker se vrši na domačiji in ne na lici mesta posameznih njiv in travnikov. Potrebna pojasnila da g. Alojzij Vodnik. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani oddelek I. dne 6. marcija 1901. „Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za ras« las, katero ni nikako sleparatvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zatirani Izpadanje las In odstrani praltaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—24) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 9 M. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna razpoSiljatev pri iznajditelju: r*« Herrmann Zgornja Poljska v a. X'roprod.a.jaJ.el popust Zaloga v LJubljani pri g. Vaso Petrlčič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v KranJI. 2a pomladansko sezono ^>^*<&* «<\&i<' se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje elegantnih oblek in površnikov G G G. G Kg (523-1) Opojarjam vse p. n. cenjene naročnice na velijo ijber angleškega suk^a. Q 9 S Q Jfroj al/a Paris 1900. Predzadnji teden! Glavni dobitek kron 60.000 vrednosti. V gotovini *©°/0 manj. Me invalidska Mi po 1 krono priporoča (416—7) J. O. MAYBR Tr I_0"u."t>13axii. Kranjsko društvo za varstvo lova. Razpis premij. Odbor kranjskega društva za varstvo lova je v smislu svojih, po pravilih določenih namenov sklenil, da se za varstvo lova posebno zaslužnim lovstvövarstvenim osobam razdele premije. Prošnje za podelitev premije naj obsegajo kratko pojasnilo o storjenih delih v lov* stvenem varstvu, in naj jih podpiše lovstveni gospodar ali njega namestnik. Prošnje je poslati do dne 1. aprila, t. 1. v Ljubljano odboru kranjskega društva za varstvo lova. (499-2) V Ljubljani, dne 6. marca 1901, Odbor kranjskega društva za varstvo lova. r Največja življenjsko-zavarovalna družba na svetu ~» i. „Tfrc Jlfrittiql" Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna. Skupno premoženje dne 1. (annvarja 1.1900! K 14896/io milijonov. €JI *»*! dohodek na korist Kavaupovauncev 1.18991 K 38,158.423- Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaji. (454-8) Glavna agentura za Kranjsko: Brata Pollak v Ljubljani. Važno! z. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce Itd. Itd. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, vsakovrstna zelišča In korenine, tudi po Knelppu, ribje olje, redilne In posl-paine moke za otroke, kemikalije raznih vrst, dišave, toaletne predmete, fotografierte aparate in potrebščine ter klrurglčna obve-zila Itd. Itd. g Zam živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno 1.1, d. Oblastv. konces. oddaja strupov. Vsakovrstna sredstva za desinfekoijo. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. ?!2sffl! Anton Kane Ljubljana. Selenburgove ulica it. 3 A Alojzij Erjavec /zU črevljarski mojster y Ljubljani, Čevljarske ulica 3. Po večletni skufinji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaja v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega mnzeja na Dunaju mi je mogoče V8trezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno narocevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vofičila aa Črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt 10 I« m ihr*ijij«jo. — Tuijn nrafiha uj h fttim mm. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na f-llncah št. 9* fiilijalka: Selenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo atragarsklh del loatneajo Izdelka. Sprejema vsakovrstna naroČila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravilo v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 10 MODERGE natančno po životni meri ia vsako starost! sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča <| ^ ^ ^ ^ v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. @ ® 10 Skladiiöa za modno blago, pozamantrija, trakova, ölpke, avileno blago, parilo. • m s 0 s klobuka za dama, tkana In kratka roba na dobilo In drobno. • a • a • HENRIK KENDA Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 Tu se dobiva 4-krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille* Zwiebak), kakor tudi ržen kruh ^3 nlebekt po ».O, 15 In «» kr. V slasčlčarnlcl j>ostrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in a finimi pristnimi likerji ter a Ve rmouth-vlnom. Posebno opozarjam na .One Indijanske krofa in napolnjen« zavitka. 10 t » : Plüss-Staufer-jev klej • v toboltlh In ■fenlentcnn večkrat odlikovan a alatimi in srebrnimi svetinjami, a katerim se lahko slepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fmn Möllmann vr IJnnJJnnl._ (611-1) Koncesija za žganjetoč se daje v zakup. Povpraša naj se na Resljevi cesti it. 24, pritlično na levi. (493—3) (»daloavaaev») (495-2) dobro izurjen, vsprejme se takoj v tovarni za lim (Leimfabrik). spreten In zanesljiv akviziter ki je v Ljubljani dobro znan in ki bi imel voljo, delati v zavarovalni stroki proti stalni plači in proviziji. Pismene ponudbe upravništvu .Slov. Naroda". (616-1) ^AAAA, farst.raamka: Sidro. iz Klehlerjeve lekarne v Prajtl priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo ; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (z498—15) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete cesta 5. s svojimi 185 centi* metrov dolgimi Lo- reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-seCne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejSe avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasni k, po-uspeSuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim po-vzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila*. (193—7) i na t Hi Uit fi Dunaj I.. Seilergasse öt. S. Katera izvozna firma z lastnimi zastopnika se hoče pečati s prodajo neke novosti a avtomatom. Več pove firma Jeief Vrba, Praga — Iilbeft. — Sprejemajo se tudi samoatalni zastopniki. (430—3) Za tukaj bo loče v aB.s> B»a~ m nlsa k verjlm otrokom zanesljiva hišina za otroke. Vse podrobnosti se izvedo v posredovalnici sluieb Toreae \ovotn j- Dunajska cesta št. 9. (426-3) vS o . tr—% B vi xa