Jtev. las V Trstu, * tetrfk, dnt 21. mala 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih* ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AslSkega §t 20. L nadstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista- Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajate!) in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrnsc: * oc-.ejemm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega S. 2u. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za pot leta................. za tri mesece......... • Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ 5JQ za pol leta .............-2*60 •JdinosM" u Primorsko „V edinosti Je močf Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 1'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo upravi »Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št 20. — Poštnohraniinični račun št. 841.652. Essad paša pregnan Iz JUbatile.- Prepreien atentat na bana Skerlecza Cesarjeva bolezen. Cesarjevo stanje bistveno neizpremenjeno. Jutranje sporočilo. DUNAJ 19. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju poroča „Korrespondenz Wilhelm": Noč je bila nemotena, splošno počutje je popolnoma zadovoljivo. Z ozirom na to, da se cesarju zdravje boljša se ne bodo izdajali od sedaj naprej več opoldanski buliet in i. Homatije u Albaniji. V Draču mir. — Essad paša prognan Iz Albanije. — Avstrijske in italijanske čete o:tanejo še nadalje v Draču. — Italijanski in francoski napadi na Avstrijo. DUNAJ 20. (Kor.) Vesti, ki so došle da-iz Albanije, pravijo, da vlada sedaj v ! :u mir in da vzdržujejo avstrijsko-iiaii;unske čete, podpirane od albanske /; Jarmerije in še specijalno sestavljene rde, popolen mir in red. Albanska vla-->;■ sama je odposlala posebno odposlan-iv ; k vstašem, ki se nahajajo pred Dračem, da se pogaja ž njimi. Dalje se je v vsej naglici konstituiralo vojno sodišče, I.red katero pride vojni minister Essad paša, obtožen veleizdaje. Kakor se zatrjuje, bo Essad paša obsojen na smrt, bo i a vsled nedoglednih posledic, ki bi nastale lahko vsled izvršitve justifikacije, ; : liloščen in samo obsojen na večno i ;<>gnanstvo iz Albanije. Sicer pa se v dunai-r h diplomatienih krogih zatrjuje, iia je vsled energičnega nastopa avstrij-T .ga in italijanskega vojaštva smatrati albansko aiero za zaključeno in da se bo šele pozneje pokazalo, če je zavzelo v btaško gibanje v Albaniji res tako velike dimenzije, kakor se je domnevalo. Zato t;:Ji Avstrijci in Italijani ne bodo izkrcali več vojaštva, ampak bodo počakali, ka-,>o se razvijejo nadaljni dogodki. Sicer pa govore v dunajskih diplomatienih krogih silno neradi o možnosti skupnega postopanja Avstrije in Italije, ker se boje, da bi v slučaju skupnega postopanja prišlo do nedoglednih sporov med obema državama, ki bi čisto gotovo razdrli njuno albansko politiko. V slučaju, če bi bili potrebni še nadaljni koraki, bi Avstrija zagovarjala vsekakor internacionalno akcijo, za katero pa se v Italiji nič kaj ne navdušujejo. Glasom poročil iz Drača je bila krivda Es^ad paše dokazana vsled nekega njegovega pisma nekemu zaupniku, v katerem mu je Essad paša nasvetoval, naj se deluje pri prebivalstvu na to, da bi Še bolj poslušalo njegove ukaze in se ne oziralo na naredbe kneza Viljema. To pismo je prišlo knezu Viljemu čisto po naključju v roke. Izročil mu ga je neki sorodnik E>sad paše, njegov osebni nasprotnik. Po drugi verziji pa je pripravila kneza Viljema do energične akcije njegova soproga, ki je prišla trdno do prepričanja, da F ostopa Essad paša nelojalno. Kakor poroča »Zeit« iz Budimpešte, smatrajo tamkaj situacijo v Albaniji za silno nejasno, ker ie postalo muslimansko gibanje silno opasno. Albanski ministrski predsednik Turkhan paša, ki je bil danes še v Budimpešti, ni hotel dati o dogodkih v Albaniji nobenih pojasnil. Izjavil je namreč, da nima nobenih direktnih vesti iz Drača in da sploh ne ve ničesar. Videlo pa se mu je, da je silno konsterniran. Kot jako neprijeten moment se smatra dejstvo, da je podal albanski kabinet svojo demisijo. Med vojnim ministrom Essad pašo in ministrskim predsednikom Turkhan pašo je vladalo, kakor znano, dose-dai jako intimno razmerje in Turkhan paša je še pred par dnevi izjavljal v Rimu, da bi bilo naravnost zločinsko dvomiti o l ojalnosti Essad paše. Sumljivo je tudi, da je Turkhan paša odpotoval iz Drača ravno v času. ko je pripravljal vojni mi- ister Essad paša revolto proti knezu Viljemu. Albanski ministrski predsednik Turkhan paša je prispel danes na Dunaj, kjer ie bil sprejet z najvišjimi častmi. Obiskal ga je v hotelu »Imperial« celo poseben cesarjev odposlanec, ki mu je prinesel cesarjevo darilo, sliko cesarjevo v jako dragocenem okvirju. Ni izključeno, da mu bo Berchtold izposloval tudi avdijenco pri cesarju. Interesantno je, da se je Essad paša pri aretaciji oblekel v svojo gala - obleko in si obesil na prsa avstrijski veliki križec Pranc-Jožeiovega reda in križec reda italijanske krone. Odičen s temi odlikovanji ie korakal Essad paša čisto mirno v -i'remstvu straže na avstrijsko vojno la-!io*Szigetvar«. S kako umetnostjo spravlja italijanska javnost albanske razmere v zvezo z delovanjem Avstrije v Albaniji, dokazuje poročilo milanskega »Corriere della Sera*, ki dolži Avstrijo, da je sma- trala direktno za svoj interes da je ustvarjala v Albaniji težavne razmere in slabila stališče vojnega ministra Essad paše, da bi izgubila Albanija ž njim edino osebo, ki je tvorila jedro eksistence države. Nemški listi nasprotno trde, da ste sedanje dogodke v Albaniji aranžirali Francija in Srbija. DRAl. 20. (lzv.) Knez Viljem in njegova rodbina so še vedno v nevarnosti. V mesto dohajajo namreč vesti, da so sklenile čete Essad paše, da napadejo in da popolnoma porušijo mesto, če ne bo Essad paša izpuščen in popolnoma restavriran. Položaj v Albani i je zelo nevaren in ni izključeno, da pride res do velikega krvo-litja. RIM 19. (Kor.) Poveljnik laške eskadre admiral Trifari, ki je dobil takoj po prihodu v Valono poziv, da naj se vrne nemudoma v Drač, da brani mesto in vladarsko rodbino, je dobil v Draču poveljnika avstrijske in italijanske bojne ladje. Ta dva sta mu dala pojasnila o položaju in sta povedala med drugim sledeče: Knez Viljem je prosil zase in za svojo rodbino takojšnjo pomoč. Obenem sva zagledala iznad palače kneza konvencijonalna znamenja »Na pomoč«. Nato sva takoj izkrcala avstrijske in italijanske mornarje in to izključno v varstvo kneza in njegove rodbine. Admiral Trifari je šel nato z nama h knezu in po kratkem skupnem posvetovanju, v katerem je knez pojasnil nevaren položaj, je bilo sklenjeno, da se Essad paša, ki je povzročitelj in glavni vodja vstaje, nemudoma aretira in odvede na avstrijsko vojno ladjo »Szigetvar«. DUNAJ 20. (Izv.) Pozno ponoči je došlo iz Drača poročilo, da se je knez Viljem na prigovarjanje in po posvetovanju s poslaniki odločil, da ne postavi Essad paše pred nujno konstituirano vojno sodišče, temveč da ga samo izžene iz Albanije. Zato je bila po naročilu kneza Viljema že danes popoldne predložena Essad pasi v podpis izjava, s katero se zavezuje, da zapusti Albanijo in se brez knezovega dovoljenja ne vrne več v deželo. Essad paša je izjavo tudi že podpisal. Njega in njegovo ženo so nato prepeljali na italijanski parnik »Benghasi«, ki je ob treh popoldne potem odplul v Brindisi, kjer se bo Essad paša izkrcal in odpotoval nato v notranjost Italije. Kaj se zgodi z ostalimi vje-timi pristaši Essad paše, še ni znano. Za danes ponoči pričakujejo v Draču še prihod avstrijske križarke »Admiral Spaun«. RIM 20. (Izv.) »Giornale d'Italia« prinaša danes tendencijozno protiavstrijsko pobarvano poročilo iz Drača, v katerem namiguje, da je imela pri padcu Essad paše neposredno vmes svoje prste Avstrija. List pravi: »Izdajalec Essad paša je padel kot žrtev izdajstva, ki bo zopet le na korist avstrijske politike v Albaniji. PARIZ 20. (Izv.) »Temps« priobčuje očividno oficijozni članek o albanski krizi, v kateri izraža nezaupanje proti avstrijski in italijanski politiki v Albaniji. Obe državi da podpirate kneza Viljema, česar pa čisto gotovo ne delate iz idealizma. List poživlja Francijo, naj bo na straži, da ne bodo potem Francija in druge države tripleentente plačevale zadnjih stroškov. DUNAJ 20. (Izv.) Avstrijski in italijanski mornarji ostanejo na izrecno željo kneza Viljema še nadalje v Draču. Knez Viljem je tudi obvestil avstrijskega in italijanskega poslanika, da je poveril ministrsko vodstvo še nadalje sedanji vladi, dokler ne bo sestavljen nov kabinet. Uradno poročilo o odstavitvi in o aretaciji Essad paše. DRAĆ 19. (Kor.) Ker se je vstaja kljub vsem poskusom jo vsaj ublažiti vedno bolj širila in vedno bolj ogrožala ne samo deželo in bližnjo okolico glavnega mesta, marveč celo glavno mesto samo, se je začela viada pozornejše baviti z vstaši. Višek nevarnosti je dosegla vstaja, ko se je zvedelo, $a korakajo močne in izborno oborožene čete vstašev proti glavnemu mestu, da so zavzele na poti že več vasi in naselbin in da so komaj par ur oddaljene od glavnega mesta. V tem se je tudi spoznalo, da je igral Essad paša dvojno igro in njegova krivda se je odkrila popolnoma. Essad paša je slutil to nevarnost in je pomnožil, ko je čul o nevarnem bližan ju vstašev, s katerimi je bil v zvezi, svojo telesno stražo. To dejstvo je kneza Viljema popolnoma uverilo o krivdi in o nepošteni igri do sedaj tako čislanega in vsestransko spoštovanega in odlikovanega albanskega državnika. Knez Viljem je sklenil odstaviti Essad pašo. Knez je ta sklep po daljšem posvetovanju z ostalimi mu zaupniki uresničil in je odredil, da naj gre ta toj častnik holandske žendarmerije s precej moćnim oddelkom k Essad paši m naj zahteva od njega, da naj odpusti svojo telesno stražo in izroči orožje. Essad paša je ugodil povelju častnika »e t* fpent «tr?»Ti. da je odiofita puške. Ko so pa hoteli orožniki te konfiscirane puftkc odnesti, je Essad paša dal nenadoma svojim ljudem ukaz, da naj vzamejo zopet svoje orožje. Ta ukaz, ki se je bliskoma izvrgli je iznenadit vse navzoče. Takoj nato je pričela telesna straža Essad pate streljati na narodne gardiste. Tudi ti so začeti streljati in vnel se je pravi boj v okolici hiše Essad paše. Kmalo nato je začela streljati na Essad pašino hišo tudi baterija, katero so pripeljali prejšnji večer skrivaj na sosedni hrib. Ko je Essad paša uvidel, da je izgubljen, ko se je en del njegove hiše Že porušil vsled krogelj od baterije, za katero ni niti vedel, je ukazal svojim ljudem, da so odložili orožje in se je uda). Vjel ga je oddelek avstrijsko-ogrskih in italijanskih mornarjev, ki so ga odpeljali v vladno palačo. Essad paša, ki je bil oblečen v uniformi generala je vzel s sabo tudi svojo ženo. — V boju med gardisti in četo Essad paše je bil en gardist ubit, veliko pa jih je bilo težko in lahko ranjenih. KOTOR 20. (Kor.) Avstrijska vojna ladja križarka „Admiral Spanu" je dobila nalog, da naj odide takoj v Drač. Turkhan paša rešuje Albanijo na Dunaju. DUNAJ 19. (Kor.) Albanski ministrski predsednik Turkhan paša pride jutri ob 6 pop. iz Budimpešte na Dunaj. Na kolodvoru ga bo počakal c. in k. konzul pl Rudnay, ki je dodeljen predsedniku za čas njegovega bivanja na Dunaju. Turkhan paša bo stanoval kot gost vlade v hotelu „Imperial". Zvečer se bo udeležil dineija, ki ga priredita njemu na čast grof in grofica Schčnburg-Buchleim. Ob 9.30 se vrši njemu na čast soareja pri tajnem svetniku Francu Harrachu, ki je predsednik albanskega komitija. Podpredsednik albanskega komiteja dr. Edvard princ Lichtensteinski bo priredil na čast Turkhan paši v četrtek intimen dejeuner, na katerega je povabljen tud: italijanski poslanik na Dunaju vojvoda Avarnski. Delegacije. Avstrijsko delegacija. Plenarna seja. — Po Švihovi aferi. — Po-izkušeno podk u pijenje državnih uradnikov. BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Sejo je otvo-ril predsednik grof Sylva Tarouca. Prisostvovala sta seji tudi zunanji minister grof Berchtold in ministrski predsednik grof Stiirgkh. Pred prehodom na dnevni red je stavil del. Langenhann na ministrskega predsednika sledeče vprašanje: Povodom procesa dr. Šviha—dr. Heller sta izpovedala državna poslanca Klofač in Striberny, ki sta bila zaslišana kot priče, da sta izvedela od nekega njima osebno znanega poštnega uradnika, da ga je policijski komisar dr.Klima nagovarjal, da naj proti gotovi mesečni nagradi izroči za 24 ur vsa pisma nemškega »Voiksrata« na Češkem, ki pridejo v njegov urad državni policiji v Pragi. Dalje je izjavil uradnik nemškega »Voiksrata«, Pilz, da mu je stavil neki policijski konfident enako ponudbo. Taki, sicer v teh slučajih brezuspešni poizkusi češke državne policije konstati-rajo poizkus, dovesti državnega uradnika do zlorabe svoje uradne oblasti, odnosno zasebnega uradnika h kažnjivi zlorabi zaupane mu oblasti. Ministrski predsednik naj odgovori, če se je o tem informiral, Če je uvedena tozadevna preiskava in kaj namerava tozadevno ukreniti. Grof Stiirgkh ie odgovoril: »Res je, da sta poslanca Klofač in Stfiberny kot priči v Švihovem procesu izpovedala, da je politični komisar dr. Klima nagovarjal nekega poštnega uradnika in mu ponujal denar, da izda pisma nemškega »Voiksrata«. Obenem se je izvršil tudi poskus, da se podkupi na podobni način Pilza, kar pa je Pilz zavrnil. Hočem omeniti pri tem, ker sem že ravno pri besedi, še en drug slučaj, katerega se delegat Langenhan v svojem vprašanju ni dotaknil. Podobno je namreč priobčil tudi neki socijalnodemokratični list, da je spravila državna policija svojo tajno zaupnico Hedviko Ondraczekovo v pisarno odvetnika in poslanca dr. Soukupa. O tem so se izvršile takoj natančne poizvedbe, ki pa niso dosegle nobenega pozitivnega uspeha, ker že ustroj konfidentstva, v kolikor obstoja pri državni policiji, po katerem posredujejo le podrejeni uradniki s konfi-denti, pri čemer vodilni uradniki o načinu teh posredovani niso informirani, sam za hteva, da se vrše take preiskave veliko obširneje kot so se vršile dosedaj. Kar je v tem slučaju dognala preiskava, je to, da je dr. Klima pozvan na odgovor, zanikal, da bi bil sploh s kakim uradnikom govoril kaj podobnega. Za državno upravo je to zadostovalo. Sicer pa se bo stvar dognala še temeljiteje, ker je vzelo vso zadevo v roke državno pravdništvo. Splošno poudarjam. da bo vlada storila tozadevno nrei^ave nadaljujejo - da r->e take razmere končajo in eventualni krivci kaznujejo. — Nato je govoril delegat dr. Ellenbogen, ki je pozval grofa Berchtolda, da naj da natančno pojasnilo glede dogodkov v Albaniji. Grof Berchtold je povedal, da je prišlo med Essad pašo in njegovo pomnoženo četo, ki se je utrdila v Essad paševi hiši in med holandskim orožništvom do spopada, pri katerem je Essad paša podlegel in je bil vjet. V ta boj je posegla tudi artiljerija, ki je porušila del hiše Essad paše. Essad pašo so nato na prošnjo kneza Viljema odpeljali na avstrijsko vojno ladjo »Szigetvar«. Kolikor sem do sedaj zvedel, ne morem še izreči o dalekosežnosti teh dogodkov. Pripominjam pa, da moramo pri oživotvorjenju nove države na Balkanu računati na različne incidente take vrste. Zato mislim, da iz teh dogodkov ne smemo sklepati na preveč dalekosežne posledice. — Delegat Nemec je stavil vprašanje, v kakšnem razmerju je stala vlada s Šviho, iz katerega fonda so bili plačani ti stroški in če je vlada pripravljena uvesti res natančno in strogo preiskavo in kaznovati vse krivce. — Nato je prešla seja na dnevni red in se je pričela obravnava glede proračuna zunanjega ministrstva. Prvi je govoril delegat dr. Baern-r e i t h e r, ki je vprašal zunanjega ministra, če so velesile pred vsemi Avstrija in Italija voljne, da si ustvarijo pravo sliko o položaju v Albaniji in če hočejo ukreniti potrebno, da se napravi končno enkrat tudi mir v Albaniji. Nato je govoril delegat o gospodarskem položaju Avstrije z ozirom na našo zunanjo gospodasko politiko in na naše trgovinske pogodbe. Dalje o vprašanju orijentalske železnice in o raznih notranjih vprašanjih monarhije, kakor o češko-nemškem vprašanju itd. Sledil mu je delegat Nemec, ki je silno ostro napadal sedanji režim v Avstriji. Izjavil je končno, da tvori edino skupno vez v Avstriji samo še parlament, in če se uniči ta, izgine žnjim eksistenčna možnost Avstrije. — Nato je bila seja prekinjena in se nadaljuje popoldne. — Govoril je prvi delegat dr. Korošec, ki je poudarjal, da se morajo kaznovati agitatorji, ki delujejo na mejah monarhije proti monarhiji in oni, ki omogočajo tem agitatorjem njihovo delo. Romuni v Bukovini in na Ogrskem so cesarju in monarhiji vdani, zapeljujejo pa jih brezvestni agitatorji. Kakor z Rusini, se postopa tudi z drugimi narodi. Hoče se jih namreč raznaroditi. Govornik opozarja samo na dejstvo, kako se je zatiralo skozi desetletja hrvatski narod. Kakor se postopa s temi na Ogrskem, tako se postopa v Avstriji z Jugoslovani. Pri tem se spominja govornik razmer v Primorju in položaja Slovencev na Koroškem. Pri presoji naše zunanje politike se mora gotovo vedno vpoštevati to, da so dali Slovenci državi vedno, kar je potrebovala, da je treba torej žnjimi temu primerno ravnati. V naši zunanji politiki se govori vedno o boju med Germani in Slovani. To sta jasno izrazila ogrski ministrski predsednik leta 1912. v Aradu in nemški kancelar Beth-mann-Hollweg leta 1913. Romuni se reklamirajo za monarhijo samo zaradi tega, da se zaključi obroč, falanga okrog Slovanov. Naše razmerje z Italijo si predstavlja nemška javnost kot tako, da pomaga tudi Italija Nemčiji z vsemi močmi v boju proti Slovanom. To vodilno misel naše zaveznice Nemčije so sprejeli od nje za svoje geslo tudi naši primorski Nemci, kar nam kažejo njihove zveze z Italijani, ki so se že dovolj jasno pokazale. Namen naše zunanje politike ne more biti ta, da bi vodila boj proti Slovanom. Cilji naše zunanje politike morajo stremiti za tem, da se ohrani država v notranjosti krepka in da se omogoči njen gospodarski in kulturni razvoj na zunaj. Jugoslovani vedo, da imajo v državi to nalogo, da ostanejo ob Adriji trdna zaslomba Habsburžanov in da odpro pota za prijateljske odnošaje z balkanskimi državami. — Nato je govoril delegat dr. B u-g a 11 o, ki je odgovarjal pred vsem včerajšnjim izvajanjem v delegaciji glede primorskega vprašanja in glede narodnostnih vprašanj med Slovenci in Italijani. Zavzemal se je za italijansko univerzo in je obsojal zatiranje in nazadovanje italijanskega življa v Primorju, ki pada, med tem ko raste in se jači slovanski živelj, pri čemer namigava. kot bi to povzročila vlada, obenem pa poudarja, da ne govori tega v obliki poziva na inozemstvo. Pravi, da so Italijani tudi dobri Avstrijci, da nimajo nobenih centrifugalnih tendenc. — Nato je odgovoril grof Berchtold poslancu dr. Korošcu še zaradi njegove kritike dveh uradnikov pri vatikanskem poslaništvu, nakar je bila seja zaključena in se nadaljuje jutri. Ogrsko telegocilo. Plenarna seja. BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) V današnji seji se «e rndnlievala debata o voinem prora- čunu. Govoril je prvi del. grof Julij A n-d r a s s y in sicer o potrebi ojačenja mornarice in o utrditvi Sedmograške, katero želi imeti utrjeno z močnimi trdnjavami, ne da bi pri tem kazala Avstrija kako ost proti Romuniji. Po kratkih govorih F. M. Tamassvja, grofa Tisze in poročevalca Hegediisa, so bili nato sprejeti ordinarij, ekstraordinarij in špecijalni krediti. — Seja se je nadaljevala popoldne; dnevni red: Mornariški proračun. Dopolnilno đržavnozborska volitev na Notranjskem. LJUBLJANA 20. (Izv.) Pri včerajšnji dopolnilni državnozborski volltvi za postojnski okraj je bil izvoljen kandidat S. L. S. dr. Lovro Pogačnik, ki je dobil 5130 glasov, kandidat narodno - napredne stranke, postojnski župan Lavrenčič, pa 4223 glasov. Pri zadnjih državnozborskih volitvah 1. 1911 je dobil kandidat nar. na1 predne stranke dr. Novak 1383, dr. Žitnik 6559 glasov. Kandidat S. L. S. je zmagal torej z večino 907 glasov. Prepreien atentat na bana Skeriecza ? ZAGREB 20. (Izv.) Na čast nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, ki se mudi sedaj tu, se je vršila danes v »Zemaljskom kazalištu« slavnostna predstava »Tosca«. Pred koncem predstave se je zbralo pred gledališčem veliko število radovednega občinstva, ki je hotelo videti nadvojvodo. Toda nadvojvoda je s svojim spremstvom odšel iz gledališča že precej zgodaj, da se je lahko udeležil garnizijskega večera v »Palače hotelu«. Pač pa je ostal v gledališču do sklepa predstave ban baron Skerlecz. Ko je vstopil ban po predstavi sam v avtomobil, se je polastilo občinstva veliko vznemirjenje. Neki mladenič se je skušal preriti v prve vrste, vsled česar je takoj vzbudil pozornost mnogoštevilno navzoče policije in je bil končno aretiran in odveden na policijsko ekspozituro. Pri zaslišanju je izjavil, da je trgovski akademik in da se piše Miljutin Schesar. Našli so pri njem nabit samokres, toda Schesar je odločno izjavil, da nikakor ni imel namena, izvršiti atentat na bana. Samokres da ie nosil vedno pri sebi. Schesarja so obdržali kljub temu v zaporu in je tudi pri zvečernem zaslišanju vztrajal pri svojih trditvah. Prof. Masaryk za dr. Šviho. PRAGA 20. (Izv.) Masarykovo glasilo »Čas« prinaša danes senzačni uvodnik z naslovom »Šviha in Wiener«. V članku izjavlja Masaryk, da je prišel na podlagi jako zanesljivih informacij do prepričanja, da je praška policija sicer imela nekega konfidenta Wienerja, da pa to ni bil dr. Šviha. Prof. Masaryk pravi: »Izjavljam, da je dokazano, da dr. Sviha ni bil plačan konfident. To mi je zagotavljal tudi neki policijski uradnik In policijski ravnatelj dr. Kfikava je še pred par dnevi osebno izjavil dr. Kramahi, da Šviha ni bil policijski konfident. Izražam željo, naj dr. Kramar, Svehla in Nemec, kot voditelji najmočnejših čeških strank zahtevajo od vlade, da poda točne podatke glede te afere. Masarykova razkritja so vzbudila seveda v češki javnosti veliko začudenje. Danes se celo razširjajo vesti, da eksistira faktično policijski konfident, ki pa še ni razkrinkan in tudi ni član narodno-socijalne stranke. Vsekakor ni izključeno, da pridejo glede afere Šviha še kaka presenečenja. Srbska skupščina. BELGRAD 20. (Izv.) Skupščina je sklicana za petek k seji. Vsi vladni poslanci so pozvani, da se sigurno udeleže seje, češ da je vlada v nevarnosti, ker se pripravlja opozicija na obstrukcijo. Vladna stranka se pripravlja, da stre na vsak način obstrukcijo, ker se zanašajo na zaupanje, ki je ima vlada po srečno dovršenih obeh vojnah. Ločitev države od cerkve. LONDON 20. (Kor.) Zbornica je sprejela zakonski načrt glede ločitve države od cerkve v Walesu v tretjem branju s 328 proti 251 glasovi. Vladarski obiski v Petrogradn. ~ PETROGRAD 20. (Izv.) Predsednik Poin-carč pride v Petrograd dne 6. junija. Dne 19. junija dospe saksonski k;atj, koncem poletja pa nizozemska kraljica Vilje-mina. Tumulti v nemškem državnem zboru. BERLIN 20. (Izv.) Danes je bilo zaključeno zasedanje državnega zbora. Ko je predsednik tem povodom zaklical „Hoch Kaiser Wilhelm", socijalisti niso hoteli vstati raz svoje sedeže, kar je povzročilo velike tu-multe. Predsednik je ostro grajal postopanje socijalistov in izrekel svoje obžalovanje, da so kršili socijalisti s svojim nastopom dolžno spoštovanje do vladarja Socijalisti go proti temu energično protestirali. Stran II. »EDINOST« št 108^ V Trstu, dne 21. maja 1914. 0'. RjfMr e nujni potrebi splošne narcise obrambe. Govoril na občnem zboru „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" 17. dne majnika meseca 1. 1914. Na občnem zboru »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«, ki je bil obenem mejnik petletne dobe delovanja tega tudi tudi za našo splošnost velepomemb-nega društva, je državni poslanec dr. R y-b a r izpregovoril pomemben govor, v katerem je z ozirom na očitanja, izrečena na občnem zboru na naslov jugoslovanske državnozborske delegacije v stvari narodne obrambe in druge podobne očitke podal več tako globoko v naše narodno življenje posegajočih misli, da bi bila prava škoda. ko bi jih ne oteli pozabnosti. Govornik je v začetku svojega govora poudarjal, da ne nastopa kot oficijelni branitelj parlamentarnega zastopstva, ker za to niti nima mandata, niti ni poklican, da bi opravičeval, kar se je in kar se ni zgodilo, temveč edinole v svojem imenu. Spominjal se je nato petletnice društvenega delovanja. Doba petih let pomenja pač res v dobi naroda, posameznika in tudi društva malenkost, toda za to društvo je ta petletna doba res velepomembna. Naravnost čudno je, da se je društvo ob takih razmerah, ki vladajo v Avstriji, sploh moglo vzdržati tako dolgo. Mnogo poguma je bilo treba tistim možem, ki so stali že od začetka na čelu društva in se vzdržali na svojih mestih ne samo vkljub vsem napadom od strani nar. nasprotnikov in njih -denunciiam, temveč tudi najhujšemu pritisku od zgoraj. Slavje društvene petletnice je obenem tudi slavje tistili mož, ki so vodili društvo v tako težkih razmeran. Zato pa tudi najprisrčneje čestitke vsem, ki so bili v vodstvu društva, v centrali in tudi podružnicah, kjer je delo marsikateri-krat še težavnejše, nego v centrali. Slovencem kruha na domačih tleh. Društvo se je ustanovilo, da brani stanovske in narodne interese jugoslovanskega železniškega uradništva. V drugih državah. pri drugih narodili so take organizacije le strogo strokovne, stanovske. Pri nas v Avstriji, kjer pa dobiva vsaka stvar, ki stopa v javnost, nekak narodni kolorit, je naravno, da je dobilo tudi to društvo svoj narodni kolorit in se mora skoraj v prvi vrsti baviti z narodnostnimi vprašanji. Tako je društvo prestopilo na polje, ki je v drugih razmerah izključeno iz društvenega delovanja, pri nas pa je ne le naravno, temveč naravnost potrebno, ker je pri nas vsako strokovno, stanovsko vprašanje tudi narodnostno vprašanje. Kaj pomaga, če mednarodna koalicija pribori železniškemu uradništvu velike poboljške na stanovskem polju, če pa Slovenec sploh ne more priti ne le do teh po-boliškov, temveč niti do te službe; kaj pomaga, ko vsa boljša mesta zasedajo Nemci, našim ljudem pa ostajajo le zadnja, najslabša; kaj pomaga, če vzlic vsemu temu toliko Slovencev ne more živeti na svoji zemlji: prisiljeni smo, da napravljamo iz tega vprašanja narodnostno vprašanje, saj gre tudi tu za narodni obstanek, saj ne gre tu le za zvišanje plače posameznikom, temveč za to, da naši ljudje sploh pridejo do kruha. Omenjalo se je, da se očita našim železniškim uradnikom slovanski iredemizem. To očitanje gre nam vsem. Hudo je to očitanje v tistem smislu, kakor je izrečeno. Toda če hočemo biti odkritosrčni, moramo reči, da smo res iredentisti, neodre-šenci, toda ne v tistem državnopra vnem smislu, kakor nam očitajo. Ne iščemo mi ničesar zunaj črnožoltih mej, kakor delajo drugi, ki se sklicujejo na pomoč od zunaj. Mi se ne obračamo za pomoč na zunaj, mi ne iščemo intervencije tujih zunanjih ministrstev — laški listi so pisali te dni, da se ne bodo Italijani pritoževali več na Dunaju, temveč pri ministrih zunaj Črnožoltih mejnikov — mi se sklicujemo edino le na naše državne osnovne zakone, mi stojimo na zakonitih tleh in hočemo v okviru avstrijskih zakonov doseči, kar nam je zajamčeno v teb zakonih. Tu se vidi, kako zmešane pojme morajo imeti tisti, ki nas hočejo pobijati s takimi sredstvi. Smo iredentisti, ker stokamo pod nesrečnim sistemom, na ,podlagi katerega se smatra za bogu in cesarju ljubo delo, če se s pomočjo nemškega uradnega jezika izpodrivajo z vseh polj naši ljudje in se vrivajo na njihova mesta tujci, ki jih pošiljajo k nam, ker ali niso sposobni za službovanje na svojih mestih, ali iz kakega drugega vzroka. Za službovanje pri nas je dober vsak pritepenec, samo za domačina ni mesta. Po vsem tem pa naj smo mi potem iredentisti, ki stremimo preko naših državnih mej. Očitajo nam, da se izseljujemo v Srbijo. ^ Žaiihog je to res. Toda zakaj? Nikakor ne zato, ker hočemo morda demonstrirati za nedovoljene ideje, temveč zato, ker naši ljudje ne morejo najti kruha na svojih domačih tleh, dočim pa je na naših tleh dovolj krulia za tujce ne le iz domače države, temveč celo iz tujih držav! (Vihar ogorčenja.) Potem se pa še čudijo v vojnem ministrstvu, da se toliko naroda in to zlasti pripadnikov slovanskih in posebno jugoslovanskih narodov seli iz Avstrije v Ameriko in tudi na Balkan ter se bo menda odslej celo še v Malo Azijo, ki jo smatrajo nekateri za obljubljeno deželo avstrijskih narodov, ali pa nekoliko bliže, v Albanijo, za katero se troši toliko naših milijonov. Vojni mmister naj ne preganja izseljeni-šk& agentur, temveč naj se raje oglasi pri svojih kolegih v drugih ministrstvih; potem je pričakovati, da se naši ljudje ne bodo izseljevali več v Ameriko in Albanijo, pa tudi ne v Srbijo! (Odobravanje). V svojem nagovoru je društveni predsednik tudi pozdravljal ljubljansko podružnico, ki da se nahaja v srečnem položaju, da deluje na ozemlju, ki je daleč od obmejnega boja, ki ga morajo voditi druge podružnice. »Naj mi ne zameri gospod predsednik, da ga nekoliko korigiram«, — je dejal govornik. »Morda so razmere v Ljubljani še slabše, nego drugje. in za to trditev naj navedem nekaj znakov, ki kažejo, da je razvoj razmer v Ljubljani tak, da so taka obrambna društva v Ljubljani tudi potrebna, da je potrebno, da so taka društva, kakor je »D. j. ž. u.«, tudi v Ljubljani ne le stanovska, temveč tudi narodno-obrambna. Pred leti je stal na čelu kranjske deželne vlade pripadnik slovenskega naroda, baron Winkler. Ce primerjamo tiste čase z današnjimi, moramo reči, da so se razmere izpremenile naravnost obupno za nas. Danes na čelu deželne vlade ni Slovenec in Slovencev tudi ni na drugih vodilnih mestih. Na sodišču, kjer je vendar največja potreba dobrega občevanja z ljudmi in se zahteva drugje poleg popolnega znanja pismenega jezika celo znanje raznih narečij, vladajo naravnost neverjetne razmere. Samtra se za greh, če se v ju stici posvečenih prostorih oglasi sodnik s slovensko besedo. Je pa treba konstatirati še nekaj drugega, kar kaže, kako žalostne so razmere v Ljubljani. Je res tu pritisk od zgoraj, toda razmere se niso poslabšale toliko zaradi pritiska od zgoraj, temveč ker manjka odpora meščanstva, ker manjka v Ljubljani umevanja položaja. Če se je mogla zgoditi v avtonomnem zastopu, da se je slovenski zastopnik oglasil za utrakviziranje ljubljanskih šol, ko se na mejah z vsemi svojimi močmi borimo proti takim šolam, ko Nemci sami priznavajo in je izreklo tudi ministrstvo samo, da utrakvistične šole ne odgovarjajo zakonitim predpisom; ko vemo, da te šole niso le pedagogičen nonsens, temveč za nas pravi zločin; ko je celo državno sodišče izreklo, da so utrakvistične šole protizakonite; če so se vkljub vsemu temu našli v Ljubljani ljudje, če se je vkljub temu našla slovenska stranka, ki ne le, da se ne brani, temveč celo zahteva take šole: potem moramo reči: razmere so res žalostne! Vsi tisti, ki jim je na tem, da se narod ohrani, se morajo z vsemi silami upreti takemu početju in z vsemi -svojimi močmi delati na to, da ne zmagajo tisti, ki ne samo ne vidijo preteče narodne smrti, temveč jo celo pospešujejo! Zato je potrebno v Ljubljani tudi tako društvo, kakor je »D. j. ž. u.«, in je le želeti, da bi vršilo uspešno svojo narodno-obrambno nalogo. Poslanska pomoč. Govornik se je nato bavil z očitanjem, da društvo ni dobivalo pri državnih in deželnih poslancih tiste pomoči, kakor je je pričakovalo. Povedati hoče v tem oziru odkrito besedo. Ko se je pred petimi leti ustanovilo društvo, si je delalo iluzije društvo in tudi govornik sam. Te iluzije so bile jako rožnate. Mislilo se je, da zadostuje, da se ustanovi društvo, ki bo zbiralo materijal, ki ga bo podajalo državnim poslancem, ti pa poskrbe, da se odpravijo krivice. Zapeljalo nas je vse to, kar smo videli pri Nemcih. Vedeli smo, da se za vsako imenovanje, za vsako izpremembo zanima nemški »Volksrat« in da se vse vrši po njegovih željah. Mislili smo, da bo pri nas tudi tako, ko bodo za društvom stali naši poslanci. Toda stvar ni tako enostavna. Pri nas ni tako, kakor drugje, kjer poslanci z lahkoto dosegajo marsikaj za svoje okraje; pri nas pa ni tako. Kakor hitro zahteva slovenski poslanec nečesa, se hitro oglasi tudi poslanec nasprotne narodnosti. Tako nima slovenska delegacija, tudi če je složna, tiste moči, kakor jo ima nemški »Nationalverband«, ki je steber tega sistema in predstavitelj tiste avstrijske državne misli, ki je vzrastla v glavah tistih ljudi, ki hočejo v Avstriji neomejeno vlado nemškega duha in nemškega naroda. Razmere so torej težavne že same po sebi, a še težje so, ker jugoslovanska delegacija ni složna. Ko je društvo želelo skupnega nastopa, ga ni bilo in napravljalo je to slab vtisk. Morala bi pač res biti vsa jugoslovanska delegacija na strani društva, vsaj z ozirom na nemško nevarnost, ko so Nemci že vso Štajersko in Koroško, da celo tudi že Kranjsko in Trst pritegnili v svojo interesno sfero. Morala bi pač biti složna, vsaj kedar gre za važna vprašanja. Ni pa mogoče to za vsako vprašanje, kajti za malenkosti ni mogoče stavljati kabinetnega vprašanja. Treba je povedati to odkrito, da ni poznejših zamer. Saj je prav tako tudi pri Čehih. Kaizlovi memoari govore dovolj jasno, koliko truda je treba, da se v posameznih osebnih vprašanjih izpodbije vpliv nemških zastopnikov in nemške birokracije. Saj so povsod refe-rentje, ki so prav tako nacijonalno zagrizeni, kakor nemški poslanci sami, le da so previdnejši, a zato tem bolj nevarni, ker imajo več moči. Toda vzlic vsemu temu pa ni treba ob-upavati. Če nas niso pogoltnili dosedaj, nas tudi ne pogoltnejo odslej, ko smo se začeli zavedati. Če pa hočemo uspehov našemu skupnemu delu, nam je treba iskati in najti zaslombe v narodu samem! V tem oziru se strahovito greši. Kaj naj vendar dosežemo poslanci pri železniškem ministru, če se nahajajo slovenske občine (mesto Radovljica na Kranjskem! — Prip. ured.), ki imenujejo istega železniškega ministra za častnega občana, ker se je, ne morda v interesu občine, temveč le v interesu splošnega prometa razširila tamkajšnja železniška postaja. Kako naj grmimo poslanci proti dejstvu, da nam pošiljajo semkaj v naše kraje nemške uradnike, ko skoraj vse občuje z nemškimi uradniki v nemškem jeziku! — Govornik je tu povedal primer iz svoje odvetniške prakse, ko je prišel k njemu slovenski trgovec iz Dolenjske, da bi posredoval zanj pri železniškem ravnateljstvu v Trstu z nemško prošnjo, češ, da drugače ne razumejo. — »In tako se dogaja vsak dan. Če se potem gode take stvari s strani našega ljubega naroda, potem se naj pa nihče ne čudi, če poslanci nimamo dovoli opore na Dunaju! V tem oziru je pač res treba radikalne izpremembe! Treba je poučevati ljudstvo in širiti med njim spoznanje njegovih dolžnosti napram samemu sebi. Šele potem, ko pride narod do spoznanja, je mogoče pričakovati Izpremembe teh razmer. Treba je pa tudi iz druge strani, da se vse uradništvo oklene svoje organizacije. Potem bo tudi stališče poslancev laglje, ker lahko pokažejo, da niso poslanci »hujskači«, kakor jih tako radi imenujejo tam zgoraj, temveč da je za njimi vse uradništvo, ki se zaveda svojih pravic. Treba je mnogo agitacije in — previdnosti. Ne gre, da bi se takoj zametavali razni »kontrolorji Skrobarji«, ki so le iz slabosti krenili na nasprotno stran; ž njimi ne smemo biti prestrogi in jih moramo skušati z dobroto pridobiti zase. Proti tistim, ki so iz iiudobije proti nam, seveda ne smemo poznati nikakega usmiljenja. Tako bodi v bodoče delovanje društva v tej smeri, za kar mu želimo najboljših uspehov! (Dolgotrajno živahno odobravanje.) Hroatsko-slouensklni colUcem Istre u prvih treh okrajih pete kurije. Prvi trije okraji pete kurije za volitve v dež. zbor Istre spadajo pod takozvane italijanske okraje, ki se pa vendar-le nahaja v njih veliko število našega naroda. Zdaj, o priliki volitev, se ponuja lepa prilika našemu narodu v teh okrajih, da zopet dokaže, koliko je našega naroda žrt-vovanega v dosedanjih laških domenah in da ta njegova sedanja nočna afirmacija bo najboljša podlaga nadaljnemu delovanju za rešitev našega naroda iz itlijanskega suženjstva. Kandidature v teh okrajih so postavljene po želji pozvanih naših faktorjev in velikega števila naših volilcev. Čeprav jih službeno ne kandidira P. D., vendar imajo te kandidature enako obvezano moč, ker ne gre za osebo, ampak za našo afirmacijo, da bomo mogli potem šteti, koliko je glasov palo za slovenskega kandidata, in da bomo mogli sklepati iz tega, ali smo nazadovali, ali napredovali, in v koliki meri. Zatorej, vsi naši slovenski in hrvatski volilci: kot en mož dajte svoj glas predloženim vam kandidatom! Nobena osobna razlika, noben izgovor naj ne bo v zapreko, da bi katerih naših volilcev ostal doma, ker vsak naš glas manje pomenja za našo narodno stvar moralno izgubo. Dotični volilni odbori postavljajo te kandidate v navedenih okrajih pete kurije: V I. okraju: Medoš Andrej od Luke, posestnik Medoši. Ta volilni okraj obsega dobar del sodnega okraja piranskega, koperskega in od bujske sodnije samo mesti Umag in Novigrad. V II. okraju: Gerolami Anton, župeu-pravitelj, Feškulin, Mandič Ivan, župnik, Kaštel, (Buje). K temu volilnemu okraju spadajo ostali del sodnega okraja Buje, vsa laška mesta motuvunske in poreske sodnije, staro mesto Buzet, samo mesto Pazin, samo mesto Labin in Plomin, Rovinj, Vale, nekatere občine v puljskem in lošinjskem okraju. — V III. okraju: Pederin dr. Rudolf, odvetniški kandidat, Pula. K temu volilnemu okraju prispada en del mesta Pula, kjer se nahaja precej veliko število našega naroda, in smo več nego uvjereni, da, če bi se vsi naši ljudje, vsi Hrvati in Slovenci v tem okraju zavedali svoje nardne dolžnosti in da se ne bi ne-kteri dajali voditi za nos od fantoma tako-zvanega socijalizma, bi bil ta okraj lahko naš! A tudi v prvih dveh okrajih lahko po-žemo Italijanom svojo moč. Torej vsi na delo! Kadar delamo, nas nasprotnik občuduje in kaže na nas kakor primer rzumnega naroda ; kadar se pa pravdamo in prepiramo, se nasprotniki samo smejejo naši neumnosti. Pokažimo torej, da smo ljudje na svojem mestu, da smo Slovenci in Hrvati, ki dobro umevajo svojo nalogo! hitektov. Za binkošti pa pridejo srbski inženirji in dijaki belgrajske tehnčne fakultete v Bukarešto v obisk in si ogledajo o tej priliki, romunska petrolejna polja in eno pristanišč. V Belgradu delajo velike priprave za sprejem Romunov. Kakor znano se je dne 15. junija 1389od-igrala na Kosovem polju tista velika zgodovinska tragedija, ki je bila začetek 500-letnega suženjstva srbskega naroda: bitka med srbskim carjem Lazarjem in turškim sultanom Muradom. Srbi so bili pregnani, ali na bojišču je doletela smrt tudi sultana. Ubil ga je srbski junak in vojskovodja Miloš Obilic. 70 let potem je srbska država popolnoma prišla pod turško gospodarstvo. Ta tragedija pa je ostala neizbrisno zapisana v duši srbskega naroda in živa je ostala želja po maščevanju od tedaj pa do najnovejih časov, ko je Kosovo — res maščevano in so Srbi, ki so ječali v turškem jarmu, zopet osvobojeni. V proslavo osvobojenja se bo vršil dne 15. junija v bližini starodavnega samostana Gračaniškega velik naroden praznik — Vidovdan. Delajo se že sedaj velike priprave. Dnevne vesti. Vesti iz Srbije. Glasovi o predstojećih spremembah v srbski vladi, posebno pa o odstopu vojnega ministra Stefanovića, so neosnovani in ne more biti niti govora o njih, ker je večina skupščine odobrila postopanje vlade, s čemer je pozicija vlade le ojačena. Taka zagotovila je dobila »Srbska korespondenca« iz parlamentarnih krogov. V kratkem pridejo v obiske v Belgrad romunski inženirji in dijaki, ki bodo gostje tamoSnJega društva inženirjev in ar- DomaČe vesti. Snoči se je vršil pri »Tirolcu« sestanek volilcev od Sv. M. Magd. Zg. s svojimi poslanci. Vkljub nepopolnemu pozivu se jih je zbralo lepo število in so v živahnem pogovoru priobčili navzočima gg. posl. Miklavcu in dr. Wilfanu svoje številne želje in zahteve. Pogovor je dokazal veliko zanimanje od strani volilstva za javna vprašanja. Poslanca sta obljubila, da se bosta s svojimi tovariši vred zavzemala za upravičene zahteve. Socijalno - demokratska — »dobrosrčnost«. V graški »Tagesposti« z dne 17. t. m. na 4. poli čitamo pod naslovom »Poslano« sledeče veleznačilne besede: Glasom prošnje za rubež z dne 14. oktobra 1913, ki jo imam pred seboj, je gospod državni poslanec Vincenc Muchitsch zarubil neko ubogo vdovo na podlagi plačilnega povelja z dne 11. aprila 1913, št. M. 331/13, zaradi ostanka najemnine v znesku — 88 vinarjev in 1 krone 48 vinarjev stroškov. — Dr. Ludvvig Kammerlander, odvetnik in obč. svetovalec.« — Pripominjamo, da je Muchitsch socijalnodemokratski državni poslanec. Na lepem našem »Piccolu« smo zasledili še eno lepo stran, ki še-le prav povzdiga njega lepoto in moralično vzvišenost. — Zasledilo smo,namreč prav v isti številki, kjer agitira proti avtomobilni zvezi Trst-Bazovica-Lokev — inserat, ki dela reklamo prav za tisto avtomobilno zvezo. »Pic-colo« je torej stvor dveh duš: ena se razkriva v prvem, druga v drugem delu lista. Prva je bila čista, idealno-italijanska, druga je čifutsko-kramarska. Ako vspore-dimo ti dve duši, vidimo §e le »Piccola« v vsej njega veličini in vzvišenosti. Kdor zna, pa zna! Tako je »Piccolo« dvakrat oškodoval ono podjetje: enkrat s tem, da mu je vzel denarja za mastno plačani inserat, v drugič pa s tem, da agitira proti! Naj mu dobro tekne! Na adreso poštnega ravnateljstva. Gospa Ana Badalić, stanujoča Via del Tozzo št. 16 je poslala dne 16. t. m. s poštno nakaznico 30 K na adreso Lucija Faganel v Oseku, pošta Šempas. Včeraj pa je dobila od adresatinje pismo, ki jej javlja, da denarja še ni prejela. Rečena odpošiljateljica nam je pripovedovala celo o slučaju, da neki adresat celo par tednov po odpoši-ljatvi ni dobil denarja, poslanega iz Ljub-ljane.Na pošti v Šempasu mora torej vladati precejšen nered, ki bi mu morala poštna uprava odpomočj, če treba tudi z energičnimi odredbami. Iz Jugoslavenskih Aten do jugoslavenske Sparte (Dubrovnik, Boka Kotorska in Črna gora) je naslov predavanju, ki se vrši v soboto dne 23. t. m. ob 8.30 zvečer v veliki dvorani „Slovanske Ćitalniee". Gospod predavatelj...... ki je izvrsten poznavalec južnega Balkana nam bo gotovo podal jasno in objektivno sliko tamošnjih razmer. Predavanje bo pojasnjevalo čez 100 skioptičnih slik, etnografskih in pokrajinskih. Ker se to veleinteresantno in posebno za sedanji čas tako važno predavanje vrši samo enkrat, zato se vabijo vsi, ki se za to zanimajo, da se tega predavanja v soboto polno-številno udeleže. Režijski prispevek za člane .Slovanske Čitalnice" 20 vin. za nečlane 40 vin. Rudolf Pregarc izpuščen na svobodo. Včeraj je bil iz tukajšnjih zaporov izpuščen na svobodo Rudolf Pregarc, ki je bil, kakor znano, aretiran radi dogodkov 1. majnika. Obenem je zaustavljena vsaka nadaljnja preiskava proti njemu. Prav jim prihaja vsaka neumnost ift vsaka lumparija! Neki našinec se je razgo-varjal te dni z nekim Italijanom o političnih dogodkih zadnjih dni. Našinec je očital Italijanom njihovo beračenje za nemško pomoč, ker da ni v čast stranki, ki se sicer tako glasno ponaša, da je gospodarica v deželi, če se ponižuje in prosi pomoči pri elementu, ki ni domač, ki je tu le gost in ki nima niti pravice domovinstva. In on Italijan je iskreno priznal, da občutijo to in da jih zveza z Nemci silno ženi-ra. Ali, kaj hočete — je dostavil v opravi-čenje — ko pa smo Italijani v Trstu, v Istri in v Gorici zašli v tako prekeren položaj, da nam je dobrodošla vsaka pomoč, pa naj je prišla od koder-koli, le Slova-nam je vsako sporazumljenje izključeno. Ni — je rekel — nas srce dovelo v zvezo z Nemci, ampak — sila! Tu bi sicer mi lahko načeli vprašanje, ali je bilo potrebno, da so Italijani zašli v tak položaj? Ali ni marveč krivda le v njih samih, ker so v svoji strasti, v svojem sovraštvu proti nam in v svoji nebrzdljivi gospodarstva-željnosti odklonili zvezo z avtohtonim prebivalstvo druge narodnosti, torej zvezo, ki bi bila naravna, in raje sklenili zvezo, ki je nenaravna, ki je najgrši, najne-ravneji in tudi najnespametneji konkubinat?! Pa pustimo to, ker nas zanimiva neki drugi pojav, ki dela položaj naših Italijanov še posebno prekeren, pojav, da konkubina — nemška zaveznica — ni nič kaj zanesljiva! Je pač le----konkubina! Opažamo namreč čuden fenomen: čim glasneje kriče tržaški Nemci o potrebi njihove zveze z Italijani, teni redkeji postajajo v velikem nemškem časopisju glasovi, ki bi se tako odkrito in odločno postavljali na stran Italijanov in opravičevali njihovo divjanje, kakor je delalo to nekdaj skoro vse nemško časopisje. Posebno se je opažalo to po dogodkih 1. majnika in ob demonstracijah po Italiji. To je hudo razočaranje za naše Italijane. V tem je tudi razloga, zakaj italijansko časopisje poželjivo gleda s svojega svetilnika tja na okoli, ali se morda vendar ne bliža od kje kak važneji nemški list na pomoč v tej stiski? In čim redkeji so ti glasovi, tem hlastneje jih citira italijansko časopisje. Taki slučaji so prava festa in palazzo pri našem — »Piccolu«. Tako praznik ima sedaj, ko je zasledil v »Innsbrucker Nach-richten« članek, ki kriči proti »slovanski politiki v Trstu«, o »Slovencih in Italijanih v Avstriji«. To je »Piccolu« posebno masten grižljaj s svojo trditvijo, da je sedanja narodna organizacija Slovencev v Trstu produkt c. kr. vlade!! Trditev je že sama na sebi tako absurdna in je v tako kričečem nasprotju z dejstvi in dogodki vse minolosti, da res ne bi trebalo izgubljati niti besedice v nje pobijanje. Ali način, kakor jo podkreplja nemški list, je tako interesanten in značilen, da ga moramo vendar omeniti. Začenja namreč z letom 1867 z — lažjo, češ, da tedanji Slovenci niti niso imeli jezika, marveč le narečje, ki so je govorili le nižji sloji. Še le vlada da jim je ustvarila jezik!! Prosimo, tista vlada, ki je od tedaj pa do danes vedno le ovirala naše narodno gibanje in ki še danes v vsakem pojavu krepkeje narodne zavesti med Jugoslovani vidi — veleizdajo!! Vlada je — pravijo »Augsburger Zeitung« — dala Slovencem sreastva za sedanji njih boj proti Nemcem in Italija nom. In kaj vse je počela avstrijska vlad? v ta namen: na svoje stroške je pošiljala slovenske mladenče celo na Francozko, da so tam sestavljali — slovensko gramatiko! Tako je vlada ustvarila slovenski narod, ki se sedaj množi po plodovitih svojih — žena!! (Feconditd). To plodovi-tost povspešujejo tudi — klerikalni uplivi!! Menda se krohotate tudi vi, cenjeni čitatelji, taki — oslariji. Čudimo se le, da ni šel nemški list dalje — zakaj pa ne, če že gazi tako globoko po mlaki neumnosti — do trditve, da avstrijska vlada posreduje kakor babica pri vsakem slovenskem porodu!! Neumnost je tako piramidalna, da se je je nekoliko ustrašil ceio »Piccolo«, kajti pripominja, da za te navedbe prepušča odgovornost Nemcem, ker ti da bolje poznajo Ljubljano. Pač pa s slastjo ponatiskuje denuncijacijo o srbo-filstvu — slovenske duhovščine in dra. Susteršiča!! Drzneje se pač ne more biti resnice po glavi. In prosimo, to ponatiskuje s slastjo tisti »Piccolo«, ki je še nedavno temu slovesno zatrjeval, da se nobenemu plemenu ne sme šteti v greh, če simpatizuje s soplemenjaki — v sedanji državi! Takovo je njihovo poštenje in takov je njihov liberalizem; ta lepi princip naj bi veljal samo za Italijane!! Svoj dokaz, da je vlada ustvarila slovensko narodno gibanje, razpreda nemški list in za njim »Piccolo« od prvega katoliškega shoda, preko znanih dekretov princa Ho-henlohe, pa do dogodkov 1. majnika in prihaja do zaključka, da so imeli Italijani popolnoma prav, ko so reagirali proti slovenskemu sprevodu, ter konstatuje, da ima slovenska borba na severu proti Nemcem, na jugu proti Italijanom — isti izvor: c. k. vlado!! In na koncu konca: Nemci in Italijani morajo biti zavezniki in avstrijski in italijanski minister za vnanje stvari morata najodločneje nastopiti proti politiki avstrijske vlade, ki je v občutno škodo za interese trozvezne politike!! -To bi bil torej njihov dokazilni materijal za označeno krivdo vlade: laži, vzvrača-nje, falzificiranje dejstev in trditve ,ki se ne morejo vzdržati niti za hip na solncu zdrave človeške pameti. Nemški list pravi sam, da slovensko gibanje datira od leta 1867. Ali pa nič ne ve, da so v tej dobi na-mestnikovali v Trstu Depretisi, Rinaldi-niji, Goessi, katerih imena značijo nepre-tržno vrsto proganjanja Slovencev, dobo. ko je talijanska gospodovalna stranka mogla naravnost kupovati izvestne c. k. funkcijonarje, da niso bili nič druzega, nego izvrševatelji nje ukazov!! Da se je slovensko gibanje vendar-le razvijalo dalje, na tem gotovo ne zadene krivda tacih namestnikov, ki so gospodarili v Trstu cela desetletja in ki so bili organi iste c. k. vlade, ki jo sedaj obdolžujejo, da je mati in hraniteljica slovenskega gibanja. — Naši Italijani morajo biti res še v zelo preker-nem položaju, da jim prihaja prav vsaka neumnost in vsaka — lumparija. Kajti tiste večne denuncijacije so res lumparija, ki bi se jo morali sramovati ravno Italijani že radi vse svoje minolosti in svojega programa sedanjosti in za — bodočnost. Nekoliko doslednosti in poštenja treba vendar tudi v politiki! Iz nove proste luke nam pišejo: V četrtek, 14. dne t. m., okoli 2 popoldne je prišlo v skladišču tvrdke Odorico do prerekanja med laškimi in našimi delavci. Neki Italijan je grozil našim ljudem in je nekemu Hrvatu celo preklel zemljo, na kateri je bil rojen. Hrvat je na tako žalitev odgovoril s tem, da je priložil Lahu par klofut. Ta do- V Trstu, dne 31- maja 1914. »EDINOST« ft HL Stran III. godek pa je videl redarski nadzornik Asquini, ki je potegnil sabljo iz nožnic in tako pridrl v skladišče. Tu je s tako stfo butnil onega Hrvata s pestjo, v kateri je držal sabljo, da je delavec padel na tla. Seveda je bil nato še aretiran. Izpustili pa so ga kmalu. — Dogodek se je dogodil prav tako, kakor smo tu opisali, in zato vprašamo le: ali je res dovoljeno, da smejo redarji na tak način skrbeti za mir in red? ^opravljamo. V poročilo o delegacij skem zasedanju, priobčenem v včerajšnji številki »Edinosti«, je zašla precej moteča pogreška. V poročilu korespondenčnega urada je bilo namreč izpuščeno ime delegata dr. S u s t e r š i č a in je bil ves oni govor pripisan delegatu grofu Liitzowu. Dr. SusterŠičev govor pričenja tamkaj, kjer je govor o protiavstrijskih demonstracijah v Italiji. Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« naznanja, da se bodo izdajale tudi letos potom osrednjega odbora S. P. D. dijaške izkaznice, ki dajo pravico do brezplačnega prenočevanja po planinskih kočah, domih i. t. d. »Slovenskega planinskega društva«. Dijaki, ki žele dobiti te izkaznice, naj pošljejo najkasneje do 15. junija t 1. svoj natančni naslov in pristojbino 40 vinarjev na tržaško podružnico »Slov. planinskega društva« ul. Torre bianca Št. 41, I. nad. Podzemska jama »Dimnice« v Slivjah. Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« je dogotovila vsa pota v podzemski jami »Dimnice« v SHvjah in jo je izročila prometu. Jama »Dimnice«, ki po svoji lepoti ne zaostaja za svetovno-znano » Postojnsko jamo«, se nahaja v bližini vasi Slivje in Markovščine, ki je od železniške postaje Herpelje-Kozina oddaljena poltretjo uro, z vozom pa se dospe po lepi državni cesti v dobri uri. Obiskovalcem iz Opatije in Reke pa je priporočati, da uporabljajo poštni avtomobil, ki vozi med Trstom in Opatijo. Dokler ni uredila podružnica S. P. D. potov, je bil obisk iame skoraj nemogoč, ali vsaj sila nevaren, kajti dostop je zapiralo nad 25 metrov globoko brezdno z gladkimi mokrimi stenami, ki jih je razjedla razdirajoča vodna sila. Sedaj nas vodi v brezdno široka, z železno ograjo zavarovana pot, ki se vije v živo skalo vsekana ob temnih stenah. V nekaj minutah dospemo po teh galerijah do grobljastega brezdna, ki se razširja v dve strani, v daljšo in krajšo jamo. Nakrat stojimo v velikanskem domu, ki ga razsvetljuje močna acetilenska luč. Dolgotrajno je bilo to delo; pred nami je sto in tisočletno delo umetniške roke — narave. Ta večni zidar nikdar ne počiva, ni mu nikdar omahnila delavna roka, ampak tvori venomer, oblikuje, podira, popravlja, izpreminja. Stene, strop in tla, vse je polno kipov, podob, fresk in krista-lastih kaskad. Mogočni stalagmiti in sta-lak , bajnih oblik polnijo nadaljnje visoke dvorane in razsežne dome, katerih stene so polne biserno čiste sige in nadrapanih zaves. Opazovalčevo oko bega od umotvora do umotvora in vedno zapaža lepše, veličastnejše tvorbe. Jama je tako polna naravnih krasot, da ni najti besed, s katerimi bi mogel primerno opisati to podzemsko čudo, temveč je treba le posetiti jamo in se na lastne oči prepričati. Tudi prvi najvažnejši pogoj tvorjenja podzemskih jam — voda, — krasi dvorane in z bobnenjem in šumom vznemirja grobno tišino. Močan potok vre v jami iz skalne razpoke in se zopet izgublja v skalnih ožinah; vendar želeč si belega dne privre po daljšem podzemskem teku za vasjo na dan. Po vseh delih jame vodi nad poldrug meter široka, lepo izpeljana pot, tako da so obiskovalcem dostopni vsi prostori. Jamo razsvetljujeio izvrstne, nalašč za to prirejene acetilenske svetiljke s 6 do 8 gorilci. Vstopnice prodaja v Slivjah gostilničar Ivan Bubnič in v Markovščini gostilničar J. Grl. Vstopnina znaša z vodnikom in z razsvetljavo za osebo 3 K: člani S. P. D., ki se izkažejo z društveno izkaznico, pa plačajo 2 K. V Herpeljah, kakor tudi v Slivjah in Markovščini. so vozovi za prevažanje oseb vedno na razpolago; v kratkem pa otvorijo avtomobilno vožnjo med Hrušico in Trstom, kar bo posebno ugodno za obiskovalce podzemske jame »Dimnice*. Izjalovljen poizkus goljufije. Neki mladenič, ime katerega nam niso hoteli povedati, se je pred nekaj dnevi zglasil na enem policijskih komisarijatov v mestu in tam prijavil, da mu je neki njemu neznan človek ponudil na prodaj za 10.000 kron ponarejenih 20kronskih bankovcev. Povedal je, da se je hlinil, kakor bi bil pripravljen skleniti to kupčijo, nakar mu je oni, ki mu je to kupčijo ponujal, naročil, naj pride naslednji dan v neko gostilno v bližini dirkališča na Montebellu, kjer bo mogel govoriti definitivno o tej stvari z drugo osebo. Naslednji dan je on šel res v omenjeno gostilno in tam je našel onega, s katerim je govoril dan prej, in še nekega drugega človeka, ki je govoril v nekem re-njikolskem narečju. Ta poslednji mu je ponudu na prodaj za 2000 kron dobrega de- narja 500 ponarejenih 20krotiSkih bankovcev, ki so torej predstavljali 10.000 kron ponarejenega denarja. Povedal mu je obenem, da so ti bankovci tako dobro ponarejeni, da jih ne more nihče razločiti od pravih. No, kupčija je bila sklenjena in dogovorili so se, da se naslednji dan sesta-nejo v bližini vrta pred kolodvorom južne železnice, kjer kupec izroči 2000 kron dobrega denarja za 10.000 kron ponarejenega. Kakor smo že prej povedali, je pa mladenič vse to prijavil policiji, ki je poskrbela, da so bili ob uri, za katero je bil zmenjen sestanek, tam tudi policijski agentje. Ta sestanek se je vršil predsnočnjim. Ko je prišel mladenič-kupec na dogovorjeno mesto, je že našel tam enega onih dveh, ki sta mu bila ponudila kupčijo. Sla sta proti Sylosu in tam je oni neznanec izročil kupcu nek omot, čakaje, da mu kupec s svoje strani izroči 2000 kron. V istem hipu so pa planili nadenj policijski agentje, ki so bili skriti tam blizu, ter so ga takoj aretirali in uklenili. Njegov pajdaš je med tem časom opazoval ves prizor iz vrta pred kolodvorom, in ko je videl, kako se je vsa stvar zasukala, je hotel pobegniti, a ni vtegnil: dva druga dva policijska agenta, ki sta pazila nanj, sta prijela tudi njega. — Na policiji so odprli omot, ki ga je bil prodajalec izročil onemu mladeniču in v katerem je imelo biti 500 ponarejenih 20kron-skih bankovcev, a našli so v omotu le dva, in sicer prava bankovca po 20 kron: enega zgoraj in drugega spodaj, dočim je bil med njima čist papir. Omot je bil na robovih pobarvan, kakor bi obstojal iz samih 20kronskih bankovcev ter je bil trdno zvezan s žico. Na ta način sta hotela ona dva tiča oslepariti onega mladeniča: žrtvovati sta hotela dva dobra 20kronska bankovca in mu za 2000 kron prodati kup papirja. Će bi bil on slepo pristal na to kupčijo, bi ju ne mogel niti več ovaditi, ker bi ga bili obdolžili, da je hotel kupiti ponarejen denar, — Eden teh dveh tičev je dobroznani 451etni Peter Norbedo, ki se je izdajal za sodnega zemljemerca. Znan je pa še izza dobe, ko je imel opraviti z oblastjo radi tatvine keliha stolne cerkve v Kopru. Drugi je pa 37Ietni Ivan Stenovich, stanujoč v ulici Cancellieri št. 109. Tudi ta je dobro znan policiji in sodišču. Z Norbedom sta se spoznala v koprski kaznilnici, kjer sta presedela skupaj nekaj let. Morilec inženirja Pichlerja aretiran? Trdi se, da je bil na otoku Krfu aretiran neki človek, katerega zunanjost baje popolnoma odgovarja osebnemu popisu onega Maria Zanierja, ki je pred štirimi meseci umoril inženirja Pichlerja v »Tržaškem tehničnem zavodu« (Stabilimento tecnico Triestino). — Na otoku Krfu aretirani človek se je pa legitimiral z dokumenti, ki se ne giase na ime Zanierja._ Osrednji odbor Z. J. L ima jutri, v petek ob 8 zvečer v društveni pisarni izredno sejo. Odborniki so Mprolenf, da se seje polnoštevltno udeleže. Telovadno društvo „Sokol" na Opči-nah vabi na II. Sokolski nastop, ki ga priredi Eco« pač veliko bolje storila, če bi poskrbela za časa volitev za opozicijo v mestnem svetu. I a takrat je vse slovenske argumente preslisaia. Upamo, da jih v prihodnje ne preshsi. Slovenci nabrali več, ko Italijani. Poročali smo že, kako lep uspeh je dosegla slovenska požrtvovalnost pri cvetlicnin dnevih. Nad dva težka tisočaka so nabrale marljive slovenske dame in za razširjenje šole na Blančah je bil storjen velik korak. Veseli in ponosni smo bili na slovensko požrtvovalnost, danes pa. ko je pred nami izkaz laškega cvetličnega dneva, je naše veselje še večje in naš ponos še silnejši. Italijani so nabrali manj ko mi, slovenska manjšina ie premagala absolutno in relativno laško meščanstvo, naši ljudje, četudi manj premožni, darujejo več. ko bogati Italiiani! — To ie dejstvo, ki mora dvigniti v vsakem samozavest. Tako velika slovenska požrtvovalnost in tako silno domoljubje nam ie aiiasneiša priča, da smo Slovenci šele a početku svojega razvoja, da sloven- ska Gorica šele začenja svoj preporod. In že v začetku je naša ideja silnejša, že v začetku preporoda zmagujemo. Zato pokoncu glave, kvišku srca, naša zmaga je na potu in skoraj ovenčamo Slovenijo z grbom slovenske Gorice. Uspeh laškega cvetličnega dne. Včerajšnja »L' Eco del Litorale« poroča, da je po poročilu »Odbora dijakov« finančni uspeh cvetličnih dnevov z dne 16. in 17. sledeči: Dohodki 2049.79 K« stroški 256 K, torej čisti dobiček 1794.79 K. Dohodki so torej manjši, ko pri slovenskem cvetličnem dneva, stroški pa večji. Ker znaša čisti dobiček slovenskih cvetličnih dnevov 2135 K, so torej zaostali Italijani za približno 350 K. Tako zmaguje slovenska manjšina. Errata corrige! V včerajšnji številki se nam je vrinila neljuba pomota. V Ajdovščini priredi v nedeljo izlet in koncert Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani in ne, kakor se je pomotoma glasilo Pevsko in bralno društvo. I. Okrožje Goriške sokolske župe priredi v nedeljo dne 24. t. m. pešizlet v kroju v Ajdovščino, kjer se bodo izvajale skupne redovne vaje v zboru. Bratje! Zleti jubilejnega leta so pred durmi. Pridite vsi! Sestanek ob 10. uri pred. Popoldne po vaji koncert Pevskega in glasbenega društva iz Gorice. Nazdar! — Okrožni načelnik. Nameščenci v odvetniških pisarnah v Gorici, brez razlike stranke, bodo imeli 20. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani gostilne »pri zlatem angelju« sestanek v svrho, da se popoldanska služba ob sobotah odpravi. Zločinski napad pri Rodiku. V por.deljek zvečer se je Anton Race, gostilničar v Rodiku, vračal iz Sežane. Ker je bil konj truden, je hodil od Kačič proti Rodiku večinoma v korak. Pri km 9.6 je srečal ne-kogm srednje velikega neznanca, ki ga pa radi teme ni spoznal. Nič zlega sluteč je vozil počasi tudi mimo neznanca, ki je šel ob cestnem jarku molče mimo. Nenadoma in neopaženo se je neznanec od zadaj približal Racetu, ter ga je z veliko silo u-daril z nekim palici ali kolu podobnim predmetom po glavi čez desno uho. R. je hotel takoj skočiti z voza, a ni se mogel vzdržati na nogah vsled omotice ter je telebnil po tleh. Storilec pa je takoj po udarcu urno brusil pete po cesti proti Kačičem. Ko je ranjenec prišel nekoliko k moči, je stopil na voz ter se odpeljal domov. Da ni bil storilec ropar po poklicu, jasno priča njegov beg in prizadevanje, da ga ni mogel R. spoznati. Cin je najhitreje posledica sovraštva, nevoščljivosti ter je morda v zvezi z občinskimi volitvami, ki so se vršile pred dvema mesecema. Pred tremi leti je nekdo prerezal v hlevu Racetovo kobilo ter odrezal na paši kravi rep. Pred dvema letoma je prerezal na Racetovem dvorišču usnjato pogrinjalo na kočiji; lani pa je pomešal nekdo v R. kleti med prazne steklenice pollitersko steklenico žveplene kisline, s katero se je pri spravljanju steklenic v zaboje vžgala petletna Racetova hčerka, ter bi se bilo lahko zgodilo še kaj hujšega, da ni oče takoj strgal z deklice vžgane obleke. Zadnje dogodke smo navedli, ker so lahko s prvim kaj v zvezi in ni izključeno, da utegne biti storilec vedno isti apaš, ki dela Racetu občutno škodo ter mu že streže po življenju, dasi je R. obče spoštovana oseba, ki ne stori nikomur žalega. Zahtevamo, da poklicani faktorji zadevo vsestransko in temeljito preiščejo, da pride hudobnež vsaj sede k računu in prejme zasluženo kazen. Rojstro, življenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa v filmu se bo videlo v Gorici v »Central-Bio« in opozarjamo si. občinstvo na današnji inserat. V Trstu je imel ta film velikansko privlačno silo. Zdrava vas. Iz Skopega nam pišejo: Naša vas Skopo šteje okolu 400 duš, a od 27. februarija 1913 do 16. maja t. 1., torej v 14 in pol mesecu ni nihče umrl. V soboto je umrlo 201etno dekle Antonija Gorup. Strela je ubila v torek popoldne 451et-nega Josipa Batiča. ko je vozil iz broda na Soči pesek v mesto. V Gorici sicer ni bilo nobene nevihte, ravno da je enkrat treščilo in po nesrečnem slučaju je zahtevalo to človeško žrtev._ Vesti iz Istre. V Slivje, v jamo Dimnice, je napravila dne 16. t. m. šolska mladina iz Mislič izlet pod vodstvom g. učitelja Erjavca. — O-troke je podzemska krasota kar omamila ter se niso mogli načuditi naravnemu delu. — Po primernem pokrepčanju so zapeli kaj mične narodne pesmice ter čvrsto in veselo zopet mahnili čez hrib domov. Deželno sođitfe. Tatvine v prosti luki. Kar štirje obtoženci so včeraj sedeli na zatoženi klopi pred sodniki deželnega sodišča. Bili so: 221etni težak Anton Gerion, doma iz Ogleja. 201etni težak Ivan Vittori, doma iz Fogiiana v Purlaniji, 201etni težak Josip Valentich, ki je rojen v Puli, a ima domovinsko pravico v Piranu, in 23letni voznik Roman Ghersich. ki je tudi rojen v Puli, a ima domovinsko pravico v Pazinu. Vsi Štirje so bili že večkrat predkaznovani radi tatvine. In včeraj so bili obtoženi, da so med 4. in 7. meseca aprila t. 1. ukradli na škodo spedicijske družbe »Adriatica« dva zaboja železne amajlirane posode, vredne preko 50 kron, a Gerion in Gher-sich, da sta dne 9. aprila t. I. ukradla na škodo državne železnice odnosno na Škodo javnih skladišč zaboj sladkorja, vreden 15 kron. Dne 4. aprila t. 1. je namreč spedicijska družba »Adriatica« izročila v svoje skladišče v prosti luki dva zaboja železne emajlirane posode. Dne 7. aprila so pa našli, da je bil eden teh dveh zabojev popolnoma, a drugi do polovice prazen. Izvedelo se je pa potom policijskih poizvedeb, da je bilo mnogo te posode prodane na grškem par-niku »Trachi«. Ko je bil na dne 9. aprila t. 1. v prosti luki ukraden zaboj sladkorja, je policija izvedela, da je ta zaboj kupil kuhar paznika »Isonzo«, in sicer od Antona Geriona. Ta poslednji je bil vsled tega aretiran, ter je tudi takoj priznal, da je zaboj sladkorja ukradel skupaj z Ghersi-cliem. Ko so pa aretirali Gersicha, so našli v njegovi družbi tudi Valenticha in Vit-torija ter so aretirali tudi ta dva, ker sta bila sploh na sumu, da živita edino le od kraje. Ko so pa aretirance na policiji preiskali, so našli pri njih razne ključe, vetri-he in drugo tatinsko orodje. Končno so pa še mornarji grškega parnika »Trachi«, ko so jim bili vsi štirje aretiranci pokazani, potrdili, da so to ravno oni, ki so na parni-ku prodali rečeno posodo. Kakor na policiji in kakor vedno pred preiskovalnim sodnikom, so tudi včeraj na razpravi vsi štirje obtoženci tajili vsako udeležbo na tatvini dveh zabojev že-leznate posode. Tajili so tudi vsi štirje, da bi bili kdaj prodali le en sam komad rečene posode na parniku »Trachi«. Glede zaboja sladkorja sta pa obtoženca Gerion in Ghersich priznala, da sta res zakrivila to tatvino ter da sta ukradeni zaboj prodala kuharju parnika »Isonzo«. Kakor priča je bil prvi zaslišan policijski agent Anton Jovčič, ki je povedal, kako je izvedel za tatvino, kako je aretiral Vittorija in Valenticha, in sicer poslednje tri v neki kavarni v Starem mestu. Povedal je pa tudi, da je, odkar so ti štirje obtoženci v zaporih, mnogo manje tatvin v prosti luki. Ker mu je predsednik povedal, da obtoženci trdijo, da jih policija preganja, je priča to zanikal in povedal, da so se ravno ti štirje presneto norčevali s policijo. Ko so namreč imeli slab dan. to se pravi, ko niso mogli ničesar ukrasti, so, odliajaje iz proste luke, nekako ironično pozdravljali policijske organe z besedami: »Na svidenje! Danes ni bilo nič kupčije. Borza mrtva!« — Ko je priča nekoč Vittoriju prigovarjal, naj se vendar enkrat povrne na pravo pot, ali gre delat ali naj se vkrca na kak parnik, in mu celo obljubil, da se bo on, priča, sam potrudil zaio, da mu dobi službo na kakem parniku, mu je Vittori odgovoril: »Preveč delati, škoduje zdravju; po morju naj pa ribe plavajo, pa ne jaz!« Kakor priče so bili zaslišani še policijski oricijal Adolf Mermann — ki je tudi potrdil, da se je število tatvin v prosti luki zmanjšalo, odkar so ti štirje obtoženci v zaporih —, Lovrenc Delič in Fortunat Peter, uradnik pri ekspedicijski družbi »Adriatica«. Ta poslednji je povedal, da so bile prej tatvine na škodo družbe na dnevnem redu, a odkar so ti štirje obtoženci »vzeti iz prometa«, so te tatvine izostale popolnoma. Sodišče je na podlagi teh rezultatov razprave obsodilo Antona Geriona na leto dni, Ivana Vittorija na 10 mesecev, Josipa Valenticha na leto dni in Romana Ghersicha na 5 mesecev težke ječe. Edini Gerion si je pridržal zakoniti trodnevni rok za premišljevanje, kaj mu je storiti, dočim so vsi ostali trije mirno sprejeli razsodbo. * * Okrajno kazensko sodišče. Radi razžaljenja časti. Včerajšnje poročilo pod tem naslovom moramo popraviti v smislu, da Fran Skok ni bil obsojen v dva dni zapora, ampak v 20 kron globe, eventuveino dva dni zapora. Trgovino m sospodarstuo. BORZNO POROČILO. dne 20. majnika 1914. Efektna borza. Dunaj. 1.15 pop. Avstrijska reata papir 81.(»O avstrijska srebrna renta «1.45. avstrijska kronska rentn 82. IO ogrska kronska renta SO 55, kre-ditke 6 6. — . Anglobanka 330.—. Union 575.2«, Laiitlerbank 49<».—, Bankverein 510.— drž. žel »>91.75, Ijombardi P7.—, alpinke 804 25, turške srečke 220 , Napoleoni 1016, marke papir 117.65 Londoo kratko 24.12. Pariz 95.80 Slnb.je Dunaj, 3.C6 pop. Avstr. rent* papir 31.55, kre-ditke 606.75, Llovd - . drž. fel 692.-, lo - bardi 97.75, alninke Š06.—. turške srečke--- cheques Pari* 05.81 Vzirtno. Trst, urad.) Francija 95.55 - 96.—, Nemčija 117 50 -117.8-.». It. 95.2«> -95.SO, London 24.10-24. iS, 20 frankov 19.12 -19.20. 20 mark 23.49 - 23.54, so-vereign 2+.03-24.09. nemški papir 117.50-117 80, italijanski papir 95 20 - 95.6o, av*tr. zlata renta 100 — 100.40, avstrijska kronska renta 82.— - 82.90, ogrska zlata renta »<>.05 - 95 95, ogrska kronska renta 80.40 80.80, turške sreftt« 219-222 — diskont za menice I do 3 mesecev - 47//,, nad 3 mesece 4l/. - 4»//V Blagovna borza. BudimpeSta, 20 tnajn. Pšenica za april —.—, maj —.—. oktober 12.42; rž za april —.—. oktober 931; o v e s za april--, oktober 815; k o ru z a za maj 7 85, juli 7 55 avgust 7.68 Ponudbe plenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna. Prodaje 18 000 q. 5 v. višje. Trst, 20. maj. Kava. Santos good average za maj 55 56- 55.75. za juli 55.75 - 56.50 september 56.75 - 57 25. december 57 75 - 58.—, marec 58.-- 58.50. Tendenca mirna. Good Rio za maj —.-- —juli 50.50- 53.50, september —.--53.25, december 5450--.—, marec 55.50--.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27.--28l/, maj avgust 27*/, - 28* .. novem.-marec - 23.*/, - 29' melis takoj 30.--30V,, maj-avgust 293/, —.—, nov.-mar. 29---.— concasse takoj 29. V, - 29.T/, kocke 30*/4.— 31*/,, kristal takoj 28.% 28 —maj. -avgust —.—, okt.-dec. 27.--—.—. Mirno. nn se računaj° P° ^ stot- besedo. I II I 1—"L-1 Mastno ti-kane besede se raču- j-SS-. najo enkrat več. — Najmanjša r—•!—i I f JUJ : pristojbina znaša 40 stotink. : LJLJ fSrfsffl se takoj soba in sobica meblirane s hrano. l?UUU Ilica Boschetto št 40. vr 2. 900 U feilžlnl Tržiča S8.000 metrov obdelane zemlje z napeljano vodo. Primerno tudi za stavbe Cene zmerne. Naslov pri Ins. odd. Ed. 493 FiSflrfff V najem se 04^a lli§a v Križu L iUUU na glavni nliri Pripravna za vsako obrt. Naslov pod Ins. odd. Edino-^i pod St. 515. 515 VaiimpIm vajenci s plačo se iščejo. Tovarna IUJV&5KI rouleuux Ing. Lud. Fischer Trst-Ro^an ulica Moreri 72. 517 ffanAnnnfft za letoviščarje v novi hiši, ki MUllUvUilJtS obstoji iz dveh sob (eventuelno t>*eh) in kuhmje, 15 minut oddaljeno od postaje Rakek, se po nizki ceni odda. V krajnje vodov d, DO>tni urad. lepi gozdovi. V bliži i Postoj na-Cirk-niško jezero. Več se izve pri Ivanu Puntar, Unec št. 145 via ^akek. 518 Tmini (Gva dijanj za vilo, oženjen, brez otrok, lUVUj kateri se razume v vrtnarstvu, se sprejme t .koj. Žena bi se porabila za pohišna dela. Zgla-! siti se : Vila H i 1 d, Opčine _ 527 fiffrffl se takoj meb irana so*>a z dvema poste-13UU ijama Ulica Farneto 16. m nad 528 meblovana soba z lepim razgledom v ItiillM bližini Narodnega doma se takoj odda. i ' liepenšek, knjigovez Ul ca Cecilia Stev. 9. 800 VMAAitittM jestvin in kolonijalnega blaga, A iFSUUina Miheli« Trst-Rojan via di Roiano št 8, se pripor ča c^uj. občinstvu a obilen obisk Blago vedno sveže, cene zmerne. Postrežba tudi na dom — Jakob Mrsič, v ditelj._2351 M BMulFAfllifvlt se odda čedno or remljena so-V DUrKOviJUn bica ob ce>ti za 16 kron mesečno, vprašati v žsranjarni Taccani. 520 Vft*»liw#fHft soba se odda 9 l- juniJem — Na Flcsjlirunu ogl^d r d 2—4 pop. Chiozza št. 36 II nad. vra a 5. vogel P.duina. 522 "50 Iftillff gosiodtčna se želi poročiti z gospo-1*9 icSIllU dom v cesarski službi. Sprejmejo se ..imo resne ponudbe v slovenskem ali nemškem jeziku pod .Karla" na glavni pošti. Trst 523 na TO£alu primeren za gostilno se da SrlUVlUr v najem s 24 avgustom. — Ulica S M»rco Sb. 52 P^lflffl se "tanovanje v Rcjanu Pojasnil* tlUUU ul Geppa 16. žganjarna. 525 €*nl«M z dv tna po teljama se odda po nizki cen« JUDU Via Cbi«>zza 39 V nad. 524 se takoi meblir^na soba. Ulica Commer OSA ciale St. 16. II nad._526 f-s^T" III PRIPOROČLJIVE TURBKE g • ■■ ————-———■ 51 Brivnice. Anton Novak 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. SVOJI K SVOJIm 1_2660 Hffshnllrn in n:ijlePša lasuljarska dela se izvr-nUjslUljaU šujejo v frizerskem salonu Andreja ROJ LC a v s rstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 NftfllM hnifiniffl Belvedere št. 4 se pripc llUVU IlilUlIllU ruča sla- nemu občinstvu — t dani Muijević Jurij, bivši pomočnik V Gjurina. 2£p Macarol. ulica Conti št. 38 lSti3 Fotografi. Jugoslovani! !££1LM^ 10 — Gorica, Gosposka ulic* 7. 4444 Gorivo. IfiMM /"ahmmIf (naslednik Ribaričt priporoča za-IvSn Uermert logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom, Tr?t, ulica S«iaero r.uovo 15. telefon 2243 4032 Glasovir ji. Cltfin tftlffiftfl u'iCa Fomace 13. Tovarna in 11 Mil aullJllIll trgovina glasovirjev iu piani nov Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Deio zajamčeno. Cene zmerne Svoji k svojim ! 2224 Gos ilne. Prenočišče - gostilna - buffet Hfnko Kritih Trst ul Garradori io. Vedno na razpolago lilljlli gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D eherjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H osič. 2333 ■ MlA lUfaM ul i ca Lazzaretto vecchio št MlllC LiMlU, lLM 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vtno iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah