ONITID | STATES * fcfBONDS H )A**»< ItSRMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVI. — VOL. XLVI. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 2, 1943' Ta bo dobra in varčna žena Pittsburgh. — Edith Ingram je pokazala, da kot gospodinja ne bo v stiski. Oni dati bi se morala vršiti njena poroka. Vedela je, da svatov ne bo, ker ne dobijo gazolina.- Brihtno dekle je pogrmitala nekaj drugega. Najela je voz ulične železnice, naložila vanj ženina, tovariše in tovaršiče, pa svate ter se odpeljala ž njimi v cerkev in po poroki zopet domov. Motorman je rekel, da je bilo v vozu res kot na ohceti. Clevelandske industrije bodo potrebovale do 125,000 novih delavcev Dr. W. P. Edmunds, direktor za delovno silo v tem predelu, je včeraj izjavil, da bodo vojne industrije v okraju Cuyahoga potrebovale v prihodnjih 10 mesecih najmanj 125,000 novih delavcev. Nekaj mest bo praznih vsled vpoklicancev v armado in pa vsled tega, ker se bodo industrije razširile. Dr. Edmunds je rekel, da morajo ta nova dela zasesti Clevelandčani, sicer bo treba dobiti delfrv.ce: £)d drugod. To bi pa zopet pomenilo težave pri transportaciji, pomanjkanje stanovanj in pa problem zaposlitve importiranih dela'vcev po vojni. MifiRISKft DOMOVINA AMERICAN HOME watke vojne in druge vesti I sekti?N?0N--"Rusi Poročajo, da so začeli z novo ofenzivo v j I»a!a TJu ^zera Ilmen, južno od Leningrada,, kjer so čete mar-: J.^.'^šenka okupirale Demjansk in 302 drugih naselij. Iftiož, J°.Se morali naglo umakniti potem, ko so izgubili 11,000 |90o". ;!tJh in ujetih. Rusi so osvobodili na tej fronti več kot lsoj,a^'^kih milj ozemlja in razbili močan obrambni zid, ki mci gradili 17 mesecev, ik. * * * ■ |faj0 vASHlNGTON—Predsednik Roosevelt je ukazal, da mo-|Y^aSa federalna vozila zmanjšati miljažo za 40 odstotkov, iki b0 vlac*na agencija mora imenovati posebnega nadzornika, nadzoroval vozila. * * * Pil, 'tt^GTON—Zakladniški tajnik Morgenthau je nazna-■Nlith i Vlada 12 ■ aPrila odprla novo kampanjo za prodajo obveznic. Kvota je dol o/en a na $13,000,000,000. Hiirv * * * frna ^^N—Glavni stan svobodnih Francozov javlja, daj iS^a ?kah dokaze- kako so se Nemci polastili francoskega iN Pol ■ JevJa v Tunisu. Francoski admiral Jean Esteva je Ure časa, da ladje izroči, sicer bodo Nemci pomorili »c, ntk, do Z£»dnjega moža. V Tunisu je bil kak ducat podmor-Manjših ladij in nekaj trgovskih ladij. 'lirg^^BURGH, Pa,—Več kot 600 premogarjev pri Pitts-'la n,l(j°al Co. je bilo na stavki en teden, ker je kompanija pro-,0' ki j°rno kPmisijo, naj ne pokliče v armado Petra Defillip-5li. (lae.ta,lnik pri uniji šti. 1198. Stavkarji so zdaj odglaso-ar"° PorT b°Cl° sicer vrnili na delo, toda bodo ostali na delu če bo ta delavec poklican v armado. NOVI GROBOVI • Mar// Stokel Kakor smo že poročali, je v Glenville bolnišnici umrla Mary Stokel, stara 53 let, stanujoča na 728 E. 159. St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Emil, doma iz Velike Zable, okraj Gorica na Goriškem in sina Wil-liama, sestro Antonio, omož. Stokel ter brata Franka v Južni Ameriki in več sorodnikov. Rojena je bila v Tomaju pri Trstu, kjer zapušča očeta Franka in sestro Frances in nekaj sorodnikov. Tukaj je bivala 17 let ter je bila članica društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ in podružnice št. 10 SŽZ. Pogreb bo v četrtek ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Kalvarijo. Bodi ji ohranjen blag spomin-, preostalim naše iskreno sožalje. Anna Franik V nedeljo večer je umrla za srčno hibo Mrs. Anna Franik, rojena Rossman, stara 42 let, stanujoča na 6909 St. Clair Ave., kjer zapušča soproga Matija in dve hčeri: Adelino in , Doris Sutija. Zapušča dva brata, Charleta in Georgija ter se- , stro Carolino Muza. Pogreb bo v četrtek potom cerkve sv. Pavla na pokopališče Kalvarijo pod vodstvom Grdi-novega pogrebnega zavoda. Richard F. Urankar V St. Ann's bolnišnici je umrl Richard Florijan Uran- . kar, star dva meseca in 6 dni. i Zapušča starše John in Jennie. < Mati je iz družine Vidmarjeve, i stanujoči na 1158 E. 74. St. Po- . greb se vrši iz Grdinove kapele -v cerkev sv. Vida danes ob 1. 1 uri popoldne. Adelina Gornik Umrla je Adelina iz splošno poznanih družin Gornik in Ga- 1 brenja, stara 4 mesece in pol, hčerka Ermin in Adeline Gornik. Mati je iz družine Gabre-nja, stanujoči na 6217 St. Clair Ave. Poleg staršev zapušča mnogo sorodnikov. Poreb se vrši iz Grdinove kapele ob dveh popoldne v cerkev sv. Vida in v družinsko grobnico Gornikove družine. Štefan Jakša Smrtno se je ponesrečil v tovarni The Leece-Neville Co. Štefan Jakša, star 36 let, stanujoč z družino na 6523 Bonna Ave. Zadel ga je električni tok. Nesreča se je pripetila v ponde-ljek malo predpoldnem. V omenjeni tovarni je delal šele štiri dni, poprej je bil v ulužben kot mesarski pomočnik v prodajalni Mrs. Bukovec. Rajni je bil rojen v Jolietu, njegovi starši so doma iz Vrtače, fara Semič. Poročen je bil z Rozalijo Stari-ha, ki je doma iz iste fare kot njegovi starši. Poleg soproge zapušča dva sina: Steve star 5 in Tomi star tri in pol leta. Zapušča brata Gregorija in sestro Anno v San Francisco, Cal., tukaj pa sestro Mrs. Agnes Bukovec. V stari domovini zapušča starše in dve sestri. Bil je član društva sv. Vida ,št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil iz kapele A. Grdina in Sinovi v petek v cerkev sv. Vida ob 9:30 in potem na pokopališče Kalvarijo. Vsem tem sorodnikom in prizadetim izrekamo srčno sožalje. Aleksij Zaleski Umrl je Alexij Zaleski, brat ; rajne Lotile Pianko, katere po-'reb se je vršil 23. februarja. BOJNA FRONTA AFRIKA — V severni Tuniziji j so Nemci včeraj petkrat na-' skočili angleške postojanke in končno se jim je posrečilo napredovati za tri milje. Toda to so plačali z velikimi izgubami. Ti boji so 40 milj zapadno od Tunisa. V osrednji Tuniziji Amerikawei še vedno pro-s dira jo južno jd sedla Kasse-rine, zasledujoč Rommelovo armado, ki ni$ kaže nobenega odpora. V južni Tuniziji patrulja osme angleške armade poskuša moč nemške obrambe. PACIFIK — Ob severni obali Nove Gvineje;.so spazili skupino 14 japonskih ladij. Kam je to ladjevje^,namenjeno, zavezniki še nis.fi ugotovili. Konvoj sestoji iz lojnih in transportnih ladij, .premija jih pa zračna sila. Zavezniški glavni stan poroča, ;.la pričakuje v ] kratkem večje|bitke z Japonci nekje severno ,kl Avstralije. IZJAVA Izvrševalni odbor Slovenskega amerikansksga narodnega sveta je ncc svoH seji dne 27. februarja t. 1. razpravljal o resign aci j i tajnika, Rev. Kazimirja Zakrajška in je prišel do sledečega sklepa; Ker tajnik, data je bil napro-šen, da bi ostal J ni bil navzoč, ko je zadeva Prešla na dnevni red, ker odbor vsled tega fii poznal in ni mogel oceniti razlogov, ki so napotili tajnika na njegov korak; ker misli odbor, da so vsi odborniki sprejeli svoje mandate od Slovenskega narodnega kongrem, ki je s svojimi sklepi začrtal pot SANSu, pa bi zaradi tega vsak član odbora moral vztrajati na sprejetem mandatu, razen če bi to spravilo zelo tehtne interese kot n. pr. odbornilcovo zdrawje v nevarnost in ker polaga izvrševalni odbor na kongresu doseženega sporazuma iti na solidarno delo za rešitev v njegovem obstanku ugroženega slovenskega naroda in njegovo srečnejšo bodočnost, sklepa izvrševalni odbor, da ne more sprejeti r e s i g n a c i je tajnika, Rev. Kazimir Zakrajška. ETBIN KRISTAN, predsednik. Ohijski farmarji so dobili od vlade 13 milijonov Ohijski farmarji so dobili v zadnjih šestih mesecih lanskega leta $13,100,000 od poljedelskega oddelka vlade, ker so sodelovali pri programu ter pod-orali gotove vrste pridelke in posejali več pšenice. Pokonča-vanje mladih prašičev ni bilo na programu v teh mesecih, kot je bilo poprej. Vrhu tega so dobili ohijski farmarji $81,085 kot odškodnino za pobito bolno živino. Tozadevno je plačala vlada ameriškim farmarjem v šestih mesecih prošlega leta $238,000,000. Novi penniji bodo kmalu v prometu Washington. — Vladna kovnica denarja bo kmalu dala v promet nove pennije, ki so delani iz jekla in prevlečeni z zin-kom. Ko so novi izgledajo kot bi bili delani iz srebra, toda kmalu postanejo temno sivi: Velikosti bodo take, kot so sedanji iz bakra. Seja in card party Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo. Po seji bo pa prijeten card party, članice, pridite v velikem številu. Važna seja bo jutri Progresivne Slovenke krožek št. 3 ima jutri večer važno sejo na Recher Ave. Treba bo ukreniti vse potrebno radi igre 28. marca. Rajni je bil star 50 let, stanoval je na 1561 E. 45. St.; zapušča 4 sinove in dve hčeri; sin George se 'nahaja v Camp Forest v Tennessee. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Razpoloženje v Nemčiji London. (ONA) — Nemška javnost je vojne sita —.zdaj se je pokazal nov simptom pri Nemcih, ki so se nastanili na Poljskem. Nacistični župan mesta Lodz se pritožuje na nekem nacističnem shodu, da germanizaci-ja ozemlja trpi zaradi tega ne-razpoloženja, kateremu daje ime "Ostmuedigkeit," kar pomeni v dobesednem prevodu utrujenost vzhoda, to je, nerazpoloženje, izvirajoče iz domotožja ljudi, ki so se naveličali živeti v sovražni I zemlji na vzhodu. Japonska zračna sila izgublja moč Kitajska.—Brigadni general Chennault, ki poveljuje ameriški zračni sili na*Kitajskem, je izjavil, da je japonska zračna sila dosegla svoj višek v moči in da je zdaj na potu nizdol. Japonci imajo dva problema, ki jih ne morejo rešiti, produkcija, letal in trenirane letalce. Izjavil je tudi, da potem, ko bo enkrat Hitler strt ne bo vzelo Združene narode dolgo, da bodo pomandrali Japonce. Naši vojaki Angleški bombniki so razbijali Berlin Nemci priznajo, da so zanetile bombe številne požare v mestu. Angleški in ameriški bombniki že pet dni vsipljejo na tisoče bomb na Nemčijo. NAPAD NA PRISTANIŠČE ST. NAZAIRE NAPRAVIL VELIKO ŠKODO : bili videti na 30 milj daleč, j Nekateri tolmačijo to silno bombardiranje zavezniških letal po Nemčiji kot znak, da se pripravljajo zavezniki na invazijo Evrope, ali pa da hočejo prisiliti Hitlerja, da vzame izdatnejšo bojno silo v. ruske fronte. —--o- Diktatorja se posvetujeta v Rimu London. — Pariški radio je včeraj poročal, da imata Mussolini in nemški zunanji minister von Ribbentrop že štiri dni važna posvetovanja v Rimu. Drevo, ki ga je ljubila, ji je dal krsto Pomeroy. — Tukaj so pokopali 78 letno Mrs. William Chambers. Krsto ji je napravil njen mož, ki je mizar. Deske je dobil |z drgvesa, pod .katerim se le najraje igrala, ko je bila Še otrok. Pet dni in pet noči brez odmora že vsipljejo ameriški in tik , c J IV k iCSina- - pred 16 b l>^ie kov> ki je bilo ri s ,??0 mest0'še 35 . 'cev» veli-tCSi if Višjih šol, 137 pii'3li ^ničnih kole- i J^mci>ki so M. mo»tvami in raz- rv* so» ' dobili osvobodili v njem komaj Oropana rojakinja Ko se je vračala Mrs. Ana Pirnat, 1193 Norwood Rd. v soboto domov, ji je neznani zliko-vec iztrgal iz rok ročno torbico. Policija je pozneje našla v bližini napada prazno torbico. Na operacijo Včeraj se je podala v University bolnišnico McDonald House) v svrho operacije Mrs. Agnes Prinčič iz 6913 Hecker Ave. Dobri ženi želimo, da bi operacijo srečno prestala. Poročila trdijo, da je Brauchitsch izginil London.—Neka vest iz Moskve trdi, da je Gestapo spravila s poti nemškega feldmaršala Brauchitscha, ki je bil svoje čase vrhovni poveljnik vse nemške bojne sile. Maršal se je nahajal na potovanju po južni 'Nemčiji, ko je nenadno izginil. -o- Vlada je določila ceno jajcem ha drobno Washington. — Urad za kon-i trolo cen je določil maksimalno j ceno jajcem in sicer za prodajo ; na drobno. Odredba stopi v veljavo. 11. marca.. Cene bodo v raznih predelih dežele in za razne vrste jajec različne. Tr-jgovci na drobno bodo smeli ra-| čunati od 7 do 10 centov nad prodajo na debelo. Povprečno bO| ducat jajec A vrste 52c ducat,j posebno velike vrste A 54c, vr-j ste B 50c in vrste C 47c. Po l.| juniju se bo pa cena dvignila za približno 10c ducat nad marčevo ceno. Velike trgovine bodo morale prodajati jajca.ceneje kot njih mali tekmeci. -o- C ?°s'anske zbornice If 20% davka ";d't0n—Pododsek po- !> wlice je tentativno ar na' na mezdo in Pla" w!toPUo v veljavo oti »XTa davek bi se , krotil po delodajalcu 'bil ta Toda tudi če V biaavek sprejet od kon-Nva®!°rali ljudje plačati za lanske do-;Junija Qavke, is. marca in 4Vek b" 4 kot v/6 P°biral na enak 4' ? 3 odlaJ41Victory'davek in t in ke od zasl«žk" * ^zdai, na vseh pla-L ^ko ' po odbitku $500 Cene in ?1'200 za Neb0 * 50 za vsako od- 'o h ecetio + . i j, H^-.to .le odobril sa- ! Slo 6 'Vredno bo sto- ' F 0b% I 1]avo' mora-0be zbornici I 40ti Pobir^ kositer 'r^^itrl d6lje naprej >ffOv 1*tlje PObirali kosi' Iilh.(ltli8ejn,sicer vsako nede-iC i0C. del« mesta. Pri->S ve°Jih b0d0 Pobirali Ii od Cedar Ave. l'RkiC n-CeSte- G0sp0" v ,ak,atlje> Jih morajo Hvc? °u3 pred in i';r%>ajohHbodo pobralL (J nJen oprane, papir b Ti 1Snjene. na61- cesti ^ (OV1 nam je prinesla /Kr>nic'0k' s^o jih zatakni-k0t prve Znanilce 2 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 2, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN, HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMPS DKBFVEC Editor 611 7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _________Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za. Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. s. and Canada »3.50 for 6 month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 months u. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ______ ____Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 51 Tue., March 2, 1943 Propaganda v ruski armadi V ruski armadi igra propaganda veliko vlogo. Širijo jo z besedo, potom časopisja, s filmom, in knjigami. Posebne propagandne edinice delajo gor in dol ob fronti, prirejajoč shode navadno večer pred bitko ali ob času razdeljevanja nagrad. Ena takih propagandnih edinic je obdržala celo 83 shodov v šestih tednih. Na takih shodih so govori,.petje in pa premikajoče slike, ki imajo na-men podučiti vojaka, kako se bo boljše bori aii branil. V teh filmih kažejo tudi grozodejstva, ki jih uga njajo naciji nad ruskim narodom v okupiranem ozemlju. Zdaj igra v ruski armadi narodnost glavno vlogo. Pred četrt stoletjem je bilo geslo ruske armade: borba za zdru žitev proletariata vsega sveta. Leta 1927, ko je komunizmu spodletelo dobiti premoč na Kitajskem, je Stalin spremenil moto iz "borbe za združitev svetovnega proletariata" v "branite Rusijo, domovino socializma." Ko je Hitler napadel Rusijo, je prišel Stalin na dan z drugim geslom za rusko armado, namreč: "Boj za matuško Rusijo in našo rodino." Ta sprememba je izvedla popolen preobrat nacionalizma starih časov. V armado so uvedli čine, kot so bili v carski armadi; epolete, ki so bile prej simbol carskega režima, so zopet našili na ramena ruskih vojakov. Poveljniki zmagovitih čet so odlikovani z redom Kuto-zov in Surovov, imenovana po famoznih militaristih iz carskih časov. Armadni poveljniki študirajo bitke, ki so jih bojevali slavni ruski vojskovodje kot Aleksander Nevski, ki sc je boril proti Nemcem in Švedom v 13. stoletju, Peter Veli ki, princ Aleksander Suvorov, princ Mihael Kutuzov, ki jt potolkel Napoleona leta 1812, in celo vodstvo carskega po veljnika Alekseja Brusilova iz leta 1914-17. Posebni predavatelji potujejo na. fronti, ki predavajo -bitkah, ki so jih bojevali gori omenjeni vojskovodje iz pree' sovjetskih časen*. Ko je korakali neka armadna edinica ^ Leningradu mimo katedrale, kjer je pokopan general Su vorov, je poveljnik ukazal obstati, nakar so se častniki po dali v notranjost p6kleknili pred Suvorovo grobnico Eden izmed popularnih filmov je imenovan "Suvorov" ir lahki tanki iz Amerike so dobili ime Suvorov. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade svetuje armadnirr častnikom, naj posnemajo Suvorova v občevanju z vojaki Ko je namreč nekdo vprašal Suvorova, kako je izvedel take dobro moralo v ruski vojski, je odgovoril: "O, to je čiste lahko. Ljubi vojaka, daj mu prijazno besedo in vojak te bc vzljubil." Iz ruskega domoljubja veje ponos in moč orožja. Sta^ lin je rekel 6. novembra moskovskemu sovjetu: "Nobeni druga dežela in nobena druga armada ne bi vzdržala takege napada. Samo naša Sovjetija in naša rdeča armada sta tega zmožni; pa ne samo vzdržati napad, ampak napad tudi zlomiti." Ruska armada s ponosom kaže, da je 240 nemških divi; zij ni moglo vreči iz akciie. V zadnji svetovni vojni so imeli Nemci na. ruski fronti samo 127 divizij, dočim jih je vrge' Hitler v tej vojni proti Rusom najmanj 240. Pa s ponosom, s katerim se ruska armada po vsej pravici danes ponaša radi svojih uspehov, je zvezano tudi smrtne sovraštvo do Nemcev, mrzlo sovraštvo brez vsakega znaka usmiljenosti do nacijev. Sovjetsko časopisje in govorniki ne zamude nobene prilike in nobene podrobnosti, kadar opisujejo grozodejstva, ki jih uganjajo Nemci v okupirani Rusiji. Malo je ruskih vojakov, če je sploh kateri, ki še ni slišal zgodbe o 53 ujetih ruskih vojakih, katere so Nemci počasi in metodično razsekali na kose. Odrezali so jim ušesa, nosove, iztaknili oči, toda ruski vojaki so trdovratno molčali, ko so jih Nemci silili, naj izdajo vojaške tajnosti. V časopisju so slike ubitih otrok in žena, katere so Nemci brez usmiljenja pomorili. "Rdeča zvezda" 'nosi na načelni strani trpko geslo: "Smrt nemškim okupatorjem." Rdeča flota, glasilo ruske mornarice, kliče neprestano: "Pobijete proklete fašistovske pse povsod, na vodi, pod vodo, na suhem in v zraku." Izvestija, uradni časopis, piše: "Pobijte Nemce! Ta klic prihaja od milijonov našega naroda, ki so začasno pod nemškim jarmom. Pobijte Nemce! To je, kar zahteva ruski narod od svoje armade. Milijone Nemcev je že našlo smrtna naši zemlji. Toda to ni dovolj. Pobiti nemške vojake in častnike, kolikor največ mogoče in kakorhitro mogoče, je sveta dolžnost vsakega ruskega vojaka, vsakega partizana, vsakega prebivalca v okupiranem predelu. Matere, ki piše-jo svojim sinovom na fronto, vprašujejo: "Sin moj, si-li ubil kakega Nemca, danes?" .Nevesta piše svojemu izvoljencu: "Ali si maščeval danes smrt naših sester?" Otroci pišejo svojim očetom: "Ata, koliko Nemcev si že ubil danes?" Ruska armada, ki je obstojala pred 25 leti iz kakega poli milijona delavcev in kmetov, slabo oboroženih, lačnih in j raztrganih, danes kljubuje in pobija največji vojaški ustroj,' ki se ie še kdaj pojavil na tej zemlji — elitno Hitlerjevo armado. V 25 letnih reorganiziranja ruske armade je dosegla . boljševiškn vlada silno spremembo. In kar ta ogromna ruska bo i na sila misli in verjame, bo igralo važno vlogo po tej : vojni v Evropi, morda po vsem svetu. I • Dekleta imajo besedo Skupina deklet združena pod imenom) "Glee Club," to so tiste, ki nam večkrat prav lepo opravljene tudi prav lepo zapojejo slovenske pesmice. Te sedaj razglašajo zopet svo-je predpustne večere, v katerih hočejo po predpustnem običaju, kakor so to naredile vsa prejšna leta, tudi letos "in sicer 1. in 9 marca nas prijetno zabavati z programom, kakoršen je primeren za ta dva večera. Kateri smo že bili priča takim programom, smo že sklenili, da takega programa ne zamudimo. Tistim pa, kateri še niso do sedaj poskusili, pa svetujemo, da naj to store. Tako prijetne domače predpustne zabave enkrat na leto se pa že ne sme prezreti, rajši naj kaj drugega izpustimo, nikakor pa ne teh večerov, kjer bo vse prav domače pa nič razkošno, marveč tako, kot smo te pustne praznike obhajali doma na ta debelo nedeljo in na pustni večer. Ta praznik je nam še kve-dno bil nekako najbolj domač in kratkočasen, ki je bil mejnik med postom in predpustom. Dekleta se s programom pripravljajo, torej je gotovo da bo nekaj zelo prijetnega. Seveda bo poleg lepih pesmic zagodel Mr. Matt Mlinar z njegovo har-" moniko takih, ki nas bodo kai dvigale iz sedežev. Nastopil bo priljubljeni kvartet: brata Bra-dach, Lube in Samsa. Kajne da ne boste pozabili priti 7. ki bo v nedeljo in 9. ki bo v torek na pustni, večer. Vse to se vrši, kakor vsako leto, v dvorani nove šole. Vstopnina bo 50 centov, kar je prav malo za kaj takega, obenem je pa zasluženemu klubu v zadoščenje za trud vsega leta in za v bodočo naklonjenost. Le odločite se v velikem številu za dotične večere. Eden, ki bo navzoč. -o- oni dobivali Ameriško Domovino še isti dan ko izide in jim ne bo treba čakati na novice do naslednjega dne. No, kaj pravite k temu vi Maplehajčani? Pa tudi društveno življenje je v Maple Hts. precej živahno. Tako bo v soboto 6. marca praznovalo društvo Dom št. 25 SDZ 20 letnico obstanka, člani prav prijazno vabijo svoje prijatelje in znance, da jih pridejo v soboto obiskat. Mislim, da je naša dolžnost, da se temu vabilu odzovemo in tako damo našim rojakom več veselja in poguma za nadaljne delovanje na društvenem polju. Jaz bom že gotovo tam, še me le delo ne bo zadrževalo. če bom pa moral na delo, bom pa vseeno nekaj prispeval v njih društveno blagajno. Zavednemu članstvu društva Dom št. 25 SDZ pa že danes čestitam k njih dvajsetletnemu delovanju za blagor članstva in porast naše Slovenske dobrodelne zveze. Le tako naprej in želim, da bi vsi zdravi in zadovoljni obhajali tudi 50 letnico društvenega delovanja. France s elev. hriba Pečlarjem in Pec ^ zdaj za nohte. T" s®.jfl več onim, ki si h° svoje želodce v Vlada je namreč bodo dobile restaV'j li in druge take jaV'11j.0 polovico manj živ1 - ^ dozdaj. Seveda, t0 ^ samo na konzerve 11 j dila, ki so in ki #■ cioniranju ali We i»: Pečlarje skrbi, bili manjše porciJ6, ^ bodo sploh dobili, ^ le restavracije A -azpolago. V itavracijah, kjer kj^l ii stari šegi in |/ primer pri Šornu, ačen, ker niso 0(1 U. :erv. Velik krož"1^^ nesa in dobra rredo lahko vse W1 :erve solit. Ampak naša Irugače pogrunt0 q ne bo dobila v ^ A ciji dovolj za Je'st' • dve ali tri. V / bo dečva lepo r»s j gnadi božji. /j Ta ideja ni mora obnesti. jz flj "merkantu" To^u Pj 16- »vi ka obnesla in sc Jg{$\ j je z lesom in je 1(1 „!i'j na teden na Rak?v/J V takih slučajih Je , -ti v gostilni, KakoPJ/1 strašno rad im čenko, česar mU i meri. Ker je h^d^l pak, je bila ena ^ j. 1 kokoš ravno tako * ^fj ni hotel, da bi Ž* > J beh nosili, kolibi /J naročil v eni #°S,fc)] -I kokoši, potem Je s. ie in je tam naro^ d/J mu je dalo moč "^v"' I nje. Če ni umrl, fc Londonski radio o. položaju v Jugoslaviji V teku oddaje v slovenskem jeziku je londonski radio dne 3. februarja poročal naslednje: Strokovnjaštvo stratega — kaplarja Hitlerja stane Nemčijo mnogo več nego strokovnjaštvo generala Ludendorfa . . . Leta 1933 je svet napenjal vse V Zed. državah ,le ^ylj,, imajo nad 300,000 V* jL BESEDA IZ NARODA ■ ■ —v Londonski radio o polo-> žaju v Jugoslaviji ' V teku oddaje v srbohrvaščini, v uri imenovani "ustmene no-vice," je londonski radio našlo 1 vil svojim jugoslovanskim slu šalcem naslednji govor: Dajemo vam krate'k preglec položaja v Jugoslaviji. Znano nam je, da je kleti sovrag take raztrgal našo zemljo, da posamezna mesta in vasi ne vedo, kaj se godi okoli njih, niti ne za svojo najbližjo okolico. Tu v Londonu pa si moremo mi, na podlagi različnih" vesti, napraviti jasnejšo sliko, akoravno je tudi ta morda še nepopolna in nekoliko motna. V Jugosaviji še ni prenehal? strahovlada. Sovražniki še ubijajo in palijo, ter odnašajo one malo kar je -še ostalo. Odpo: Srbov, Hrvatov in Slovencev pr se nadaljuje in nam dokazuje, da tujčeva vlada ni nikjer uspela, tudi ne preko domačih kviz-lingov. Njihovo časopisje samo to najbolje potrjuje. Vsi naši bojevniki niso pori enotno komando. General Mi-hajlovič, naš vojni minister, na-čeljuje vojaškim oddelkom. Ravno tako pa obstojajo tudi partizani. Res je, da so spori. Nekateri oddelki delajo na svojo roko — to je temna stran. To so pojavi, ki kakor sence v kaosu okupacije pripravljajo vojno. Sličice stvari se dogajajo tudi v drugih deželah, kjer je odpor silen, čim hujši upor, tem hujši je metež — toda sovražnik sam nam priznava, kako težke preglavice mu prizadevajo, : tako general Mihajlovič, kakor ! partizani. J Kako je v Sloveniji? Leta 1900, v začetku 20. stoletja, je bila izšla knjiga, v kateri čita-mo naslednje besede: "Kadar bodo zmagoslavne armade Nemčije zagospodarile od Vltave do Jadrana, takrat bomo izgnali vse ne-nemško prebivalstvo iz teh krajev in poselili jih bomo z Nemci." • Kakor so leta 1900 sanjali, tako oni zdaj delajo, a to ne samo Nemci, temveč tudi Italijani. Italijanski komisar je ukazal, da se zapleni vse premoženje oseb, ki bi le malo postrani pogledale Italijana. Lahi so mojstri komedije. Ko so se dvignili z raznih strani protesti proti njihovim zločinom, tudi s strslni Vati- J kana, so postavili, kakor pišeta tržaški "II Piccolo" in "Ljub-1 Ijansko Jutro," svoje žrtve pred f sodišče in jih obsodili v ječo ali na smrt. Nekatere so tudi oprostili obtožbe. To vse je le igra, kajti II Piccolo ne pove tega, kar 1 je objavljeno v Jutru, da je bil ;; brez vsake sodbe v Ljubljani ;; ustreljen Kukovič, in z njim 11 osem drugih oseb. Tudi ne pove, '* da je bil 8. oktobra ubit bivši ban Natlačen. Ubijalec se je bil preoblekel v katoliško duhovniško oblačilo in je po uboju Natlačena ušel. Italijani so brez vsake sodbe ustrelili 24 talcev v Ljubljani, osumljenih, da so bili jugoslovanski patrioti. Kako je na Hrvaškem? Po Hitlerjevem vzorcu je Pavelič dne 28. oktobra dejal, da se ne more umakniti, da ne more odstopiti in da sme samo on govoriti v imenu hrvaškega naroda. "Na nikogar ne morem prenesti svoje odgovornosti", je dejal Pavelič. Ali veste zakaj? Po vesteh iz Zagreba so vesti o zavezniških uspehih tako preplašile ustaše, da si vsi belijo glave z vprašanjem, kako se rešiti. Nekateri izmed ustašev mislijo, da bi bilo najbolje, kar na kratko i odstopiti oblast Hrvatski selja-čki stranki. Pavelič pa kljub te- i mu hoče ostati na čelu poglavni-štva. In zato tudi trdi, da ne mo- i re odstopiti. * Preostaja mu edi- i >j nole še beg. Toda kam? Povsod i li na Hrvaškem vlada lakota in na- i i. silnost je ravno zdaj najhujša, i Šef oskrbe v "Neodvisni" Kova- i \ čič, je na nekem shodu dejal zbranim kmetom: "Težko je, to- < da vendar, svojega poglavnika i imamo." Eden izmed kmetov ga 1 je takrat prekinil z vprašanjem I "Prav gospod, toda moralo bi 1 biti tako, da bi tega poglavnika i mogli pojesti." Hrvaški kmetje zdaj na vso načine poskušajo potrošiti svoje kune, trdeč da "ta naša kuna vsak dan dlako menja in prav za prav dlako izgublja." Ustaški list piše, da je mnogo Hrvatov interniranih, ker so zapustili vojsko, ko so jih vpoklicali v domobranstvo. Nekateri beže k zdravniku, drugi v gozdove, zopet dr«gi pa se predajo na fronti. Le izvržki se še bore. A v Srbiji se kljub vsem re-presalijam nadaljuje odpor z nezmanjšano silo. Dne 17. januarja so začeli sredi Beograda streljati na tri policaje, ki so služili sovražniku. Bolgarske in nemške čete so bile v boju s patrioti na mostu pri Vladičinom Hanu. Patrioti so nameravali pognati most v zrak. Poročajo, da most ni bil poškodovan. Toda Nemci sami priznavajo, da je bitka trajala 10 ur. Iz tega je videti, kakšen je njihov položaj. Omenjeni most se nahaja na progi, ki vo-. d i v Grčijo. A to ni prav najzadnja vest. . Nemški radio poroča zdaj o bo-- jih s patrioti pri Aleksincu. Zo-i pet drugje govori, da je bilo ne-i kaj ranjenih v bojih, in sicer kje? —- pri Kruševcu in čačku. Iz govora švabskih petolizcev je videti, kako je narod zavrel in kako se bori. V svojem govoru v Negotinu je Nedič trdil, da bo- n do Rusi to zimo propadli, ker nimajo več topov. Komaj 14 dni za tem, pa so Rusi zajeli preko 20 nemških generalov in uničili nemško armado od 330,000 mož. Cunja klečeplazcev, ki si je nadela ime "Srbski Narod," obžaluje, da vsepovsod 11 a pada j o Nemce. Zdaj so vendar uvideli, da srbski narod noče tega novega reda. A izdajalci se še vedno trudijo, da bi pomagali Nemcem. Ako bi Nediču in drugim izdajalcem bilo do Srbstva, se ne bi bili nikdar podali v službo Nemcev. Tudi general Bader se je začel sklicevati na haško konferenco. To je malo pozno. Upoštevati bi jo bil moral, predno je bil Beograd bombardiran. Ako zberemo vse te novice in iz njih napravimo celotno sliko, vidimo, da se ves narod bori za osvoboditev. Vsi vemo zdaj, da je Hitler moral napasti Jugoslavijo, predno je udaril na Rusijo. Jugoslavija je bila največja ovira. Hitler bo zdaj uvidel, da je Jugoslavija že zopet njegova največja težkoča. Nemci bi radi rešili kar se da rešiti. Toda pri L,e 1 nas general Bader ne bo rešil ničesar, kljub vsem naredbam, ki 1 jih je izdal proti generalu Draži , Mihajloviču. To je vojno poročilo o vojaškem položaju za vse naše geril-ce. Danes je najbolj značilen oni poziv Vladike Nikolaja: "Pomo-zi, Bože da se brača slože." Londonski radio opisuje v neki drugi oddaji, v srbohrvaščini položaj na frontah po padcu Sta-lingrada. Pripoveduje kako so vse nemške pozicije ogrožene in, da grozi Nemcem uničujoč poraz pri Rostovu. Opisuje nato vtis Hitlerjevega poročila o padcu Stalingrada in omenja nemško trditev, da je bil 1 tam uničen oddelek Hrvatov. 1 "To pač niso bili pravi Hr- i vati, ki so tam umirali za slavo 1 nemškega rajha, kakor bi to Hit- ] ler rad pokazal v svojem komu- i nikeju. Bili so Paveličevi ustaši, i roparska zalega, take propalice, ; da so na željo svojih gospodarjev 1 ubili svojega lastnega kralja. Tu- < di na rusko fronto so odšli, ko i jim je gospodar to ukazal in dali t svoje glave za oni "novi red," ki 1 edini dopušča obstoj roparskih 1 elementov kakor ustaši. Dejstvo, 1 da Nemci svirajo hrvaško himno i na svojem radiu, ne bo spremenilo tega, da niti en sam pravi Hr- 1 vat ne bo žaloval za tolovaji, ki ^ so sramotili njegovo hrvaško t ime. Kako naj bi Hrvati žalova- s li za onimi, ki so šli v boj le za- 1 to, da še utrde zidove ječe, v ka- i tero sovražnik zapira njihovo ( domovino? t _r.__i Trpljenje našega naroda Kako Nemci sinjo svojo "kulhi-ro" med Slovenci na štajerskem , švedski časopis "S ven ska Pressen" poroča dne 26. oktobra : Po zaključku vojne z Jugoslavijo so Nemci takoj anektirali in vključili v nemški rajh vso Spodnjo štajersko. Pridobili so s tem 500,000 prebivalcev, ki govore, kakor pravijo Nemci, slovenski 'dialekt.' Pred kratkim je objavil vodja štajerskega Heimat Verband-a v Marburger Zeitung pod svojim lastnim podpisom, da prepoveduje našemil prebivalstvu govoriti slovenščino in mu obenem zapoveduje, da se takoj nauči nemščine. Z onimi, ki bi kljub temu, da so zmožni nemščine, govorili kakšen tuj dialekt (slovenščino), se bo ravnalo kakor s saboterji. Glasom novic iz Berlina je razglas določil, da bodo prestopki kaznovani z izključenjem iz občine. Spodnja štajerska zdaj ni več avstro-ogrska provinca, temveč del večjega nemškega rajha. V Nemčiji, pravi "Leiter štajerskega Heimat Verband-a, se govori le nemški, a teh 500,000 spodnjih Štajercev, vendar ne more zahtevati, da se sto milijonov Nemcev nauči spodnje štajerskega dialekta. Naučiti se morajo govoriti nemščino iz nazornih in stvarnih razlogov. V teku zime leta 1941-42 se je baje naučilo nemščine 10,000 dečkov in deklic v otroških vrtcih in šo-1 lah, a 130,000 odraslih se je uči-! lo jezika v posebnih tečajih pri t, Heimat Verband-11. Za zimo 1942-43 pa naj velja geslo, da se vsakdo nauči nemščine in da ta j jezik potem tudi govori. Od vsakogar, ki zna nemško, zahtevam, i da se poslužuje izključno le nem- ' ščine. Vi niste Slovenci, vi ste 1 spojni člen nemške narodne „ skupnosti. Preskočite poslednjo 1 oviro! 1 svoje sile, da bi se i2*1 težke krize, v katero Je, svetovno gospodarstvo, dneh je Hitler zapalil 1* in požar potem podtak*11 listom in komunistom oblast in vlado pa je zaS1° podprl z uničevanjem'' mentov. Zdaj zopet zatrjuje, gov boj naperjen proti _ zrnu in posvečen rešitvi ske kulture. Toda ta l«ž * raa več nobenega uspe" varnost, ki grozi kulturl pe je resnična. (Na t^11 je bil prenos nejasen, plošča večkrat ponavlJfJJ stavek). Spominjate se : takrat pri nas govorili P . munizmu. Sami ste svojih cerkvah pridige fj munistom. Takrat Je °.J solidarnost med Hitler,J mnogimi krogi. Kako fj agiralo v Sloveniji in J viji? Mnogi, ki niso bi'1'j cisti, niti fašisti, so 2l8J sedli in pomagali Hitlerji so škodili sebi, a drža^/J bili. Zdaj vidite, kako.'Ji kulture, nacisti in ljajo najboljše sinove 1 in zažigajo slovenske ^1 Velika Britanija, ^ J Rusija in Amerika J vezniki ne le na papirju'.j tudi na bojišču. Povelj J seboj s skupnimi & nes fašisti vedo, da 1)0I izgubili. Goering sanl0gJ da bi se z gentlemen'1" I ti sporazum, toda 111 J bolševiki. Da, fašisti? J zdaj zopet s svoji"11 jI spletkami, zato m°ratfjs7l vas ne prevarijo. FaS M do uspeli s svojo sta M o bolševizmu. Poglej J zavezniki složno bore | jajo novo bodočnost- led Slovenci v Maple Hts, Odkar sem pooblaščen oc uredništva Ameriške Domovine da smem pobirati naročnino oc starih in novih naročnikov tudi v slovenski naselbini v Maplc Heights, se vedno bolj pogoste ustavim v tej naši slovenski naselbini pri naših prijaznih rojakih. Kjer se ustavim, sem povsod prijazno sprejet. Tako se je zgodilo, ko sem prišel prvič po takem opravku v Maple Hts. in se tam 11a Miller Ave. oziram, kje naj bi začel, pa zagledam našega požrtvovalnega društvenega in narodnega delavca Mr. Anton Pe ruška, ki je sedaj tudi tajnik Slovenskega narodnega doma v Maple Hts. Takrat je ravno polagal pločnik krog svoje hiše. Ko m? zagleda, me takoj povabi, da pristopim in me predstavi t^im stoječim rojakom. Ker je že vedel po kaj sem prišel, pravi: Vidite to je pa France s hriba, ki "je zastopnik Ameriške Domovine. Torej sedaj so tudi ostali vedeli, po kakšnem opravku sem prišel. Nato pa me Mr. Perušek povabi v svojo hišo in me je tudi dobro postregel. Kaj smo jedli in pili, pa ne bom povedal, samo toliko rečem, da sem bil po-strežen po naši lepi slovenski navadi. Kakor sem že rekel, Mr. Perušek je jako aktiven narodni j delavec tako na društvenem kot! narodnem in kulturnem polju. Kot tajnik Slovenskega narodne#-Ra doma tudi vestno vrši svoje delo v zadovoljstvo in napredek tamošnje naselbine. Da bi le imeli še kaj več takih zavednih in delavnih.mož, kajti tako naši na- j rodni domovi kakor tudi naše podporne organizacije potrebujejo takih delovnih moči. Sedaj je po dolgem času ustreženo tudi našim rojakom' v tej dovenski naselbini, da bodo tudi ■ i>i4' AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 2, 194, ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta, SEE WHAT YOU'RE INVESTING INI WAR SAVINGS BONDS POLJANČEV CENCEK (Sličica iz življenja malih I ju dij. Spisal Fr. Ks. Mesko.) "To je menda Vincenc, kaj ne?" "Vincenc bom zapisan v šoli. Doma pa sem Cencek." Gospod se je nasmehnil. "Kdaj pa že pojdeš v šolo?" "Jeseni." "Lepo, tako je prav. A Cencek, ali hočeš, da te naslikam?" Cencek je vprašaje gledal tujca. "Da me naslika ..." je po-mišljal. In nekaj se mu ni dozdevalo povsem v redu. "Bog ve, ali se možu sme zaupati?" Spet se je spomnil svaritve materine. In po strani je poškilil proti vasi, ali Strniševa Nanca še ni odgnala kravice v hlev. "Naslikam te. Glej ravno tak boš na papirju, kakoršen stojiš sedaj tukaj — kakor živ bodeš." Cencek je vstal. In spet je pogledal proti vasi. Fojtoglraf je opazil nezaupljivi in boječi pogled fantkov. "Nič se ne boj, nič se ti ne zgodi. Ako mirno tako stojiš kakor sedaj, bo vse v redu. . . . In navrh ti dam še krajcar!" "Krajcar — to bi ne bilo napačno," je' naglo pomislil Cencek. In že je zabijal na svarilne besede materine in na vso nevrnost. Obraz se mu je razjasnil, in oči so se mu dobrodušno nasmehnile. Gospod je segnil v žep ter privlekel nekaj drobiža iz nje-i ga. "No, da boš tem bolj priden, ti dam 'bačkar' (štirje krajcarji)." Cencku se je zasmejal ves obraz. Smejal ae mu je tudi klobuk ter mu lezel na stran. Fante je že iztegnil roko — a i takoj jo je zopet odmaknil. VI zadnjem'hipu se je še nečfesar domislil. "A kaj poreko mati, če me res ustreli?" je pomislil tiho. Glasno pa je menil: "A-ali me ne bode ono .-t-, ali me ne bode | ustrelilo?" Gospod se je zasmejal: "Nej boj se, Cencek! — Le mirno j stoj in vzemi krajcarje." Cencek je spet iztegnil roko ter vzel denar. In iznova se mu je zasmejal ves obraz. Med tem pa je ptujec že priredil svojo robo. "Le mirno stoj. . . . Ena — dve —- tri! — Tako! Sedaj pa si res priden, Cencek. Pojutrišnjem pa dobiš sliko." "In sedaj smem iti?" "Smeš!" Cencek je ,še enkrat naglo pogledal na trinogo kukalo. Potem pa jo je ves vesel udri proti domu. Torej ga vendarle ni ustrelilo! In navrh je dobil še bačkar! Doma pa se je mati Katra napol čudila in napol jezila. "Ah, ta otrok, kaj ta vsega ne počne! A daj krajcarje, da jih shranim. Suknjiče bo treba, sicer jeseni niti v šolo ne moreš." Cencek se je sicer težko ločil od bačkarja, a vendar ga je dal. — A predno je zvečer zaspal, je prosil mamico, naj mu ga še enkrat pokaže. In.poka-Izati mu ga je morala! Zabiča-val ji je, naj ga na nikak način nikomur ne da. No, za suk-njico, tq bi še morda bilo — a lepo pisana bi morala biti, ali vsaj lepo siva. . . . >Oalje prihodnjič.) Cencku je to prijazno vprašanje delo dobrot Obraz se mu je razjasnil ter se razširil v prijeten smehljaj. "Pol jančev!" "Kje pa si doma?" "Tam-le!" "In kako ti je ime?" "Cencek." SI V Angliji se vežbajo posebni francoski vojaški oddelki. Na sliki vidimo en tak oddelek fantov, ki so dospeli is Zed. držav, Sirije in Francije in sc sedaj vežbajo v neinimova. ,ir.ni. kra iv v Analiii. To so kadet je, ki bodo nekoč častniki francoske armade. SHOOT STRAIGHT With Our Boysl MJY WAR BONDS Oblak Furniture Co. trgovina s pohištvom Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 3 So sedeli vselej dol-,a . pri skodelici krep-a C,a]a; Viljem in To-v la morala pripovedo-,, je dogodivščine. Tako tlT^dnevi in Pri" ijoJecas slovesa. 0;nirsta spre- ta u m Hermma svoje «* ,amerikansko ladi-bJ! Še tist> dan za->7 V1 ko luko. še en- iežal V roke in Ed" lgjostnodjal: "Viljem v. • a'i se še kedaj I vedi t )itar) - mogoče," odvrnil da hi , Se obrnil na ,ar zakril solze. *jelaVaVriskali' ^ Eihal in la" % , a od začetka po-taje Pavedno urneje iz »estu 'TJem se je ozrl al p ' .■Majhen čolniček Vri aju in v "Jem r^lfm in Herrnina K Zl V P°zdravlje-Cn bci" - "Ostani ^Cantelj!'' djal Je i ste T ln dve svitli ** zaigrali v 0čeh. bolj J Je 'srce vtripa-Wst a se Mižala Kal-1 iti lacU-Upala zopet sre->«hu LV" sv°J'e tova" 61 Ju k , ze Vldela> ka-Sprejel stari °Sorer>. pa ven-l0de a, ' m°ž, kako pri-Kff20pet očeta po- Hli0v ga ^eni mor- ki-T^- Mol ° jako krat" i bili Sfl JI- sami Ame-*r je'b° Jako veseli iju-1,1 libit mor-ie vedno jg So s°. nill°go opravi-"*>>. ^ . c&s z raznimi So r» i- So imeli &k h) .2hčnih rastlin, P s0 v, ,C dr"zih živa-H ^ seboj samo J Je L. , takovi'h za- Sih H Potekel čas Vi !*11 3e že zdr-°t»'avii kušk« luko. ? o Je bilo sedaj K ni^ici." v lu-"h ljudi , Zapazila> tu-i' a Je 0 J Zatorej sta lil ala morda v \i 8ta So . Pristanišču. N Cr dan k N n fVarju' da bi " j-^^o jeznju-Lia "La^t naznani, ' <> je iz,ožila zopet od- 8edaj Poče- K'a la ta Vec'ela, .se aiPr0ti Ame" L ^bo, ^ arjala> kaj hi °ii r,ti- Sled" d-PelJati katera K >ki kf Jem ^ h ; '^Pet t h dal.ie. tfo ladij LS VoJa,.KaIkuts f , y v^tVodna Pla. dvaiZapustil že IC^iti, se od ta I ok.Sijrlik°novi| IV^la 111 žalos n že J Vee ne mi • °pi'a\ lja molitev za njegovo dušo, od druge strani pa ga je zopet vznemirjala misel, da je morda žena že mrtva, ali pa živi v groznej revščini, morda celo v sužnosti. In kaj je z njegovim drugim sinom Ferdinandom, katerega je zapustil še v zibe-li? Morda tudi otrok deli žalostno osodo z materjo vred? Oh koliko bi bil rad dal, ko bi mogel kdo v tem trenotku vse razodeti, kar mu je težilo srce! Nekega dne, ko so objadrali se vso Afriko in bili v atlanti-škem morji, naznani čuvaj na iarboli prihod tuje ladije. Kapitan, ponosen Amerikanec, ka-eremu se je bral na obrazu po-jum in neustrašenost, stopi brž / svojo kajuto, opaše sabljo, •zame v eno roko nabito puško, t drugo pa daljeglas in tako )borožen stopi zopet med svo-ie mornarje, ki so radovedno pričakovali njegovega povelja. Ladija se je kmalu približa-a toliko, da jo je lahko zakli-»al, — "Oho ladija! — oho!" sadonel je gromovit glas. — Nfikakoršnega odgovora. — Še rnkrat ponovi.—Zopet nič. Ne-cako dvomljivo zmajal je z ?lavo, položil daljeglas na | Strauss, Mrs. Blatnick, Mr. Joseph Perko, » ^ Merhar, Mr. A. Byprozvar, Mary Makart, Mr- ^ bel, Mr. in Mrs. Frank Boldan, E. 41 St., Mrs- ^ ^ Vrtar in družina, Mr. John Skrajner, Mrs. Ajg* v y ( vec, Mrs. Jennie Strumbly, Mrs. Theresa K J J , * Turk, Mrs. Frances Prijatel, Mr. in Mrs. J,mMrJf Mrs. Joseph Perko, Mr. in Mrs. A. Kutnar, M ^ d J A. Wolf, (Fvances Rutar, Mary Montali, Mr- j !J f " ko, Mr. in Mrs. Geo. Benich, Anton in Louise N ft ^ Frank Cos, Mrs. Rose Verbic, Mr. in Mrs- ^ ^ char družina, Mrs. Rose Vovk, Mrs. Mary V« , v. Mrs. Steve Marolt, Mary Ter jack, Zupančič «» .J 41 St., Mr. in Mrs. Kepic, Mr. Leo Kerhcic, >.1, F. Lonchar, Mr. in Mrs. Grzincic, Mrs. Car® f Mr* JM,)f kar, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Mr. in MrS'Vt ^ var, Mrs. Agnes Gole in hči, Mr. Geo. Mlacha*' .J r,^ Spelich, Mr. in Mrs. L. Muhic in družina, ^ f e* Emil Hoffert, Mr. in Mrs. Joseph Kuhel, M* Jtj» Pirnat, Mr. in Mrs. John Strojin, Mr. in Mrs. A. Rose, Mr. John Mismas, družina_Br° ^i, JSP.OQi Mr'; jy iJ ...................................... Ct., Miss Helen Vuk, Mr. in Mrs. S. Wykf^ % Paul Uroic, Mrs. Strnad, Ursula Dejak, Mr1" M \ Tony Kosyglav - Ray Leinen - John MaloVjc'J derwol - Matty Zurga - Heine Primosch; W % Conception Intermediate Team, St. Vincent d Jj ciety of Immaculate Conception, Mr. in Mr»- f/Hi,0 nen, Mr. in Mrs. John Young, The Darm®^ A , ^ The Ushers of the Immaculate Conception _ S . 0! i v Po- Martin Murphy, The Moroney Family, Mr-Cassidy, Mr. A1 Team, Dorothy Primosch nick, Mrs. Mary Koffalt. Jf , d»l»5 ihe Moroney ramny, - R m Williams, Eighth Grade, » ft ^ rimosch, Frank Novario, Ed § . Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so tomobile brezplačno na razpolago pri pogre • Nadalje želimo izreči našo iskreno cam društva sv. Marije Magdalene st. štva sv. Cecilije št. 37 SDZ in podružnice st.^"j{l so se udeležile skupne molitve ob krsti pok'Ht ki so se udeležili svete maše in pogreba. jti^ srčna hvala pa članicam, ki so nosile krsto ^ ^ mile do groba in položile k večnemu počitk«- ^^ Našo prisrčno zahvalo naj sprejme V0**6^' fa^ Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno P°9tr j % klonjenost in za lepo urejen pogreb. pi/, j. Ce imo pomotoma kakšno ime izpu«11 '^f ^ da nam oprostite ter se želimo vsem najp«'1 ^ hvaliti. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in dobra, skrbna mat., zastonj Te sedaj i.cejo na.e » kako prazen in žalosten je dom ko Tebe več med nami ni, ker tako prezgodaj s, morala zapustit, At, ;; Te tako iskreno ljubili. Kako težko je bilo slovo, ko smo v ^Izah zatop^en, ob krst, zbrani zad^ J Tvo j mili obraz, toda Bog Ti je uro odločil in končalo I voj mu, oDraz, uma oo* ------------- - - - - , _. , , , ■ . .. :„ spominu in v bridki žalosti nad Tvojo izgubo poiUjamo prošnje k Bogu, da naj T. bo dober placn.k »> deli večni mir v prezgodnjem grobu in nebeška luč naj T, svet,. Žalujoči ostali: JOSEPH WIDMAR, soprog (' . JOSEPH, JOHN in ALBERT, sinovi M ARYAN N in MARGARET hce'« Zapušča tukaj tudi žalujočo mater Anna Macerol in sestre Mary Rozmk, Ro*eSkrab, France. Rojc, Smrdel in Angela Pizem in brat* Joseph Jernejcic. Cleveland, Ohio, 2. marca 1943. f J > S &os > \