i^<A>
ŠTEVILKA 43
MENGSAN
GLASILO   OBČINE   MENGEŠ
fSčftlK: V »SEPTEMBER / KIMAVEC • 1997
NOVEMU IZZIVU NA ROB  stran 4 PROGRAM MIHAELOVEGA.SEJMA^stran^^ INTERVJU Z A. JANEŽIČEM stran 7 NOVA TELOVADNICA stran^^^^ O PROMETNI VARNOSTI jp>r^flB|
ZLAXO7A PGD JQ^^^Mran 1^^H
^^B^^^^^^^^^S^H»* * * * * ^AttjžttBr*  i*5W*...........                 ^
^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Ht. f«f,^ . * jJBf^EB^^       i||||||i||i|Ž||iMPr||||                                                       ::'
KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58
1230 DOMŽALE
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006
P.E. MENGEŠ
SLOVENSKA 24
Telefon: 061 738 980
AVTOMOBILSKI PROGRAM
LAĐA
V industrijski prodajalni
HELKO
DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE
Informacije po telefonu: 061 715 233
■ lm/II ■Im^L/   INŽENIRING d.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengeš • Telefon: 738 956
P.E. NEPREMIČNINE
Slovenska cesta 35 • Mengeš ■ Telefon: 738 036,738 015
•   PRODAMO:
V ihanu, 800m od priključka na avloceslo, prodajamo v PSO eno do štiri - sobna stanovanja ter 10 lokalov; cene stanovanj od 1.490.000 do 1.950.000 DEM/m'.
•   KUPIMO:
-   V Mengšu in njegovi okolici kupimo zazidljive parcele, h i se,
stanovanja, starejše hiše.
•   O D D AM O:
-   V Ljubljani oddamo več pisarniških prostorov na Kersnikovi, Tavčarjcvi ulici in Celovški cesti.
-    Poslovni proslor - trgovina, Slovenska c, 17 jn' in 17 rtr', izložba, telefon, za 85.000,00 DEM v pritličju.
-   V Mengšu, proslor primeren za skladiščc SOirr in (>() m', nizka najemnina.
(^ometični Studio
Vam v sodobno opremljenem in umirjenem ambientu nudi:
• nege obraza in dekolteja z kozmetiko MATIS,
• profesionalno ličenje,
• izjemno učinkovito štirifazno proticelitno nego,
• limfno drenažo, ultrazvočno terapijo in elektroterapije,
• vođenje shujšcvalnih programov
po metodi - MONTIGNAC,
• aromaterapije, • depilacije po sistemu HAIRAWAY,
• izdelovanje umetnih nohtov z akrilatom - OPI '    in gelom - ALKSSANDRO,
• sončenje v odličnem sodobnem solariju ERGOLINE.
Iz zakladnice tradicionalne kitajske medicine Vam nudimo najboljše
za sprostitev in zdravje - uravnoteženje in pretok YING in YANG
energijz TU I-NA kitajsko masažo telesa.
NB PMfflMTRi nMIBNA UOJDBN^DSf V SEIPWMŠltUl
Rezervirajte si svoj termin za BKEZI'IAČNO demonstracijo
TVI-NA masaže za sprostitev telesa in duha, odpravljanje bolečin in
izboljšanje zdravja.
i       Moste 89F (pri Komcndi) • Tcl.: 061 841 538    J
MENGŠAN
Borno dobili
športno dvorano?
Septembra so se olroci ponovno podali v šolske klopi. Nekateri veselih, drugi bolj žaloslnih obrazov, toda pomembno je, da so se na pot podali varno in brez nezgod. Slovensko cesto so lahko prečkali tuđi pri novem semaforju, hi šega nekateri voznikiše nišopovsemprinudili, in marsikdoje švignil mimo, tuđi koje gorela rdeča luč. Povsem, drugačepa je bilo ob starem Traku, koje obprehodu zapešće stalpolicist. Takrat so voznih vozili veliko boljprevidno.
Šolarji so se torej ponovno vrnili v solo, telovadba, Uje za marsikoga pri-jelnejši del šolskega programa (vsaj menije bila), pa bo še naprej potekala ne samo v šolski telovadnici, temveč tuđi v avli sole in pa v telovadnici Partizana. Zakaj? Ker je telovadnica premajbna za vse. Žal pa se tuđi v Partizanu ležko zvrslijo vsi, ki potrebujejo rekreacijo ali pa trening. Rešitev? Rešilev bi bila nova športna dvorana, o tem, ali jo potrebujemo in ali sm.o jo pripravljeni tuđi finančno podpreli, pa se borno odločali na referendumu. Dejslvo je, da brez samoprispevka športne dvorane ne bo.
Referendum za samoprispevek bo 1% oktobra, več informacij o njem in pa o šporlni dvorani boste lahko prebrali v posebni izdaji Mengšana, ki bo izšla nekaj dni prej.
Še na en pomemben dogodek bi vas rada opozorila - letos bo že peti Mihaelov sejem vMengšu, na katerem si borno lahko ogledali ludi "kmečko ohcet po mengeško". Ženina in nevesto, ki smo ju predstavili že v zadnji številki Mengšana, borno lahko spremljali na njuni poli v zakonski jarem in jima zaželeli srečo. Zabavajte se torej, kajtipriložnosti bo dovolj!
Urša Bleje
kazalo
UVODNIK                                         8
OBČINSKA UPRAVA                         4
MIHAELOV SEJEM                             6
RAZGOVOR                                      7
ŽIVLJENJE V OBČINI                         9
RAZPISI                                           11
ŽUPAN NA OBISKU                       12
113 POLICIJA                                  13
PROMET                                          14
DRUŠTVA                                        17
KULTURA                                       25
KMETIJSTVO                                   27
POLITIČNE STRANKE                     28
NAŠA ŠOLA                                    29
PRI SOSEDIH                                  32
ŠPORT                                                 33
NAŠI PISATELJI                               39
VAŠA POŠTA                                40
OBVESTILA                                     40
UVODNIK
GLASILO OBČ1NE MENGEŠ
•
Glasilo ureja uredniški odbor:
Urša Bleje (odgovorna urednica),
Tatjana Sivec Strmšek, Ljubica Rožman,
Milica Tomšič, Jože Vahlar,
Blažjanežič, Franc Veider (člani)
•
Odgovorna urednica Uradnega vestnika:
Irena Podboršek, tel. 737 081
•
Tehnična urednica:
Sabina Kompase, tel. 737 484 •
Lektoriranje: Lili Epih
• Oblikovanje, računalniški prelom in tisk:
Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE
tel, &fax: 713 074 •
Fotografija na naslovnici:
Edi PURKART
• Izdaja:
Občinski svet Občine Mengeš.
Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa
gospoelinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom.
• Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296
•
Prispevke lahko odelajate osebno v sprejemni pisami
Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek,
sreda, petek) ali odgovorni urednici, vsak petek
od 16. do 18. ure, v sejni sobi ObĆine Mengeš.
Lahko pa jih pošljete tuđi po pošti na naslov:
Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš.
Sprejemamo jih do 12. v mesecu.
a
MENGŠAN
OBČINSKA    UPRAVA
Spoštovani občani!
& Septembra spet stopamo v jesen in urejamo vtise iz dopustniških dni, ki so nas le za kratek čas iztrgali neverjetni naglici vsakdanjega dne. Šolarji se ponovno ogrevajo v razredih in si nabirajo znanje; vsak po svoje se lotevamo dela na svojem področju.
& Pred začetkom šolskega leta načrtujemo in nato izvedemo akcijo, kako omogočiti otrokom varno pot v solo in domov.
& Nekaj dni pred pričetkom pouka smo usposobili semafor, ki s pritiskom na gumb omogoča varen prehod čez cesto, na novo smo prebarvali prehode za pešce in druge cestne oznake ter nadomestili manjkajoče prometne znake v občini.
& Predloge posreduje stroka in Pododbor za varnost v cest-nem prometu, ki skrbno bdi nad vsem, kar je v zvezi s prometom.
& Na začetku septembra smo se sestali na preloženi julijski seji Občinskega sveta. Obdelali smo nekaj pomembnejših točk dnevnega reda, med drugim tuđi izbor kupca zemljišča za izgradnjo tržnice v Mengšu.
& Občinski svet se je na predlog gradbenega odbora in odbora za infrastrukturo odločil za gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Opazna je tuđi odločitev OS, da uredimo vhod na pokopališče, naslednje leto pa načrtujemo ureditev parkirnega prostora proti Pšati.
& Oktobra pripravljamo obnova mostu na Kamniški cesti. Imamo nekaj težav na državni ravni, zaradi obnove ceste od Pavovca do omenjenega mostu... Prepričani smo, da borno tuđi to uspešno resili.
& Društvo Mihaelovega sejma pripravlja že tradicionalni Mihaelov sejem. Želim in upam, da se tam srečamo. Nadebudnim šolarjem pa želim, naj bodo čim bolj uspešni v soli.
Na svidenje!
Vaš župan
janez Per
OBČINSKA    UPRAVA
**"*   Novemu izzivu na rob
■  Rili oče ali mati  je najlepša vloga v našem življenju, vendar tuđi najtežja in najodgovornejša. Vzgoja je najpomembnejša dota,  ki jo vcepimo otroku, je nepogrešljiva  pri  njegovom odraščanju.
■   Dati mu moramo ljubezen in zaposlitcv od najranejšega otroštva, brez tega je osiromašen. Ne dajajmo mu bogatih darov v zibelko, ne odvzcmajmo pa mu svobodo ustvarjanja in ga primerno motivirajmo.
■  Otroci premorejo energijo za premikanje gora, zato jih je treba zaposliti, pa smo pri srčiki problema: kako?!
■   Ob tohtanju možnosti za /graditcv športnega objekta ob osnovni soli, se ponovno obraćam na vas, spoštovani občani. Otroci in vnuki so naša skupna skrb in prihodnost.
■   Dajmo jim možnost, da v delu in športu razvijajo svoje sposobnosti in se dokazujejo v pozitivnem smislu. Zato se odločimo nadaljevati s samoprispevkom in ob pomoći države dokončajmo začete stvari.   Rad bi, da vsak od vas doumol ta problem, ki je problem vseh nas.
■  Vrnimo mladim voljo do zdravega športa, kajti to je za njih delo, zaposlitov, garanje.
■  Doslej smo bili v samopomoči vselej uspešni, zato premore Mengeš nekaj zavidanja vrednih objektov in dela infrastrukture.
■  Vem, marsikdo se bo zamislil, da čaši nišo primerni. Ce gledamo tako, čas ni nikoli primeren.
■ Tocla treba je vorjoti in gledati širše.
UVODNO POJASNILO IN DEL KRONOLOGIJE
Osnovna šola Mengeš je bila zgrajena leta 1974, prizidekpa lela 1993- Šola ima 29 učilnic, ki so razporejene v treh nad-stropjih. Vse specialne učilnice so v kleli. V šolskem letu 1996/1997 je bilo v soli v 30 oddelkih upisanih 696 učencev.
Telovadnica je 18 m odmaknjena od sole in z njo povezana s povezovalnim traktom, v katerem je hišnikovo stanovanje in pomožni prostori lelovadnice. Prav telovadnica predstavlja poseben problem, saj imajo učenci pouk še na dveh dodatnih lokacijah.
Iz "Pregleda šolskega prostora na Osnovni soli Mengeš", v katerem se ugolavlja uslreznosl obstoječih prostorov za sedanji in bodoči obseg vpisanih oddelkov, je razvidno, da je obsloječa telovadnica premajhna. Primerjava normativnih površin za lelesno vzgojo z obstoječimi kaže, da bi šola potrebovala za telesno vzgojo še 528,60 m2 dodatnih prostorov. Prvotno je bilo
mm
MENGŠAN
OBĆINSKA    UPRAVA
OBČINSKA   UPRAVAN
načrtovano, da se k obstoječi lelovadnici i dozida še ena, a se je izkazalo, da obsto- \ ječe konstrukcije ni mogoče adaptirati. \ Zato je bila soglasna odločilev o delnem i rušenju telovadnice. V Mengšu v nepo- \ sredni blizini sole ni zemljišča, na ka- \ tereni bi gradili telovadnico za izven- \ šolske dejavnosti. Ugolovljeno je bilo, da \ je najbolj racionalna, izgradnja nove i telovadnica, ki bi služila soli in krajev- I nimpolrebam, v njej pa bo možno prire- \ jati ludi razna šporlna lekmovanja višje- \ ga ranga. Občina Mengeš je že pridobila \ gradbeno dovoljenje za prizidavo lelo- \ vadnice k Osnovni soli Mengeš.                  \
Nova lelovadnica bi imela v pritličju i naslednje prostore: veliko telovadnico z i dvama košarkaškima igriščema, sanitari- \ je in garderobe pod galerijo. Garderobe \ bodo razdeljene na štiti sklope. V vsakem I sklopu sla dve garderobi, WC in umival- \ nica s luši. Javne sanitarije za gledalce so \ ločene in razdeljene na moške in ženske. \ Sanitarije in garderobe za nogometni \ klub imajo ludi zunanji vhod.                   \
Galerija je na koti +3,05 m in obsega \ naslednje prostore: dve manjši telovadni- \ ci za gimnasliko in orodno telovadbo in i dva manjša kabineta za specialno vadbo.  i
Reporlerska kabina nad glavnim vho- \ dom je namenjena režiji in reporlerjem \ ob večjih priredilvah. Vhodi, doslopi in \ urgentni izhodi so ločeni za solo, za \ popoldansko rekreacijo in društva ler za \ obiskovalce.                                              \
Občina Mengeš je za podkrepilev želja, i da bi zgradili telovadnico, naročita kon- i cem leta 1996 investicijski program pri \ UZ Ljubljana, izdelala ga je Olga Ur- \ bane, dip. oec. Po taj analizi se za potre- i bc 9 lelnega šolanja pojavlja primankljaj \ (po normativih) pri površini telovadnice v \ 528 ni2 površine. Po analizi stanja in po \ normativih je predračunska urednost i investicije 414.468.000,00 SIT. fnvesti- \ cijski elaborat naj bi omogočil pridobitev \ dela sredslev za financiranje iz sredstev i Republike Slovenije (88 milijonov). Kerje i teh sredstev premalo, je bilo danih več i variant za zapiranje finančne konstruk- i
čije. Vvseh variantah je predviđen samo-prispevek. ki naj bi prinesel v Ireh letih približno 120 milijonov tolarjev. Prav lako je predviđen dohodak od prodaje zemljišč in parkirnih prostorov pri novi tržnici v Mengšu (pribl. 20 milijonov SIT)' S tako pridobljenim in že zdaj rez-erviranimi sredstvi, bi finančno konstrukcijo uspeli zaokrožiti. Objekt naj bi zgradili vpol leta, financirali pa v štirib.
ing. Radovan Meta
■  Pripravili smo izračun najoptimalnejše variante samoprispevka,  ko bi z  1,5% stopnjo   samoprispevka   v   petih   letih zbrali 173 mio SIT.
■  Razumljivo pa je, da se samoprispevka ne plačuje iz socialne varnostne pomoći, priznavalnin, invalidnin, denarnih nado-mestil za telesno okvaro,  dodatka  za pomoč in postrežbo, pokojnin, ki ne pre-segajo zeska za polno pokojninsko dobo, od   starostne   pokojnine,   priznane   po zakonu o starostnem zavaravanju kmetov, štipendij in od plač, ki ne presegajo zneska, ki zagotavlja materialno in social-no vainost delavcev.
■  To delamo v dobro naših otrok, zato sledimo klicu: Ne prepustimo jih cesti, poti nazaj so pretežke ali pa jih sploh ni
IZVAjANjE
DIMNIKARSKIH
STORITEV
Energetski servis E.S. d.o.o.,
Roška 2A, Ljubljana obvešča lastnike -uporabnike kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, da borno 1. oktobrom 1997 pričeli izvajati redne dimnikarske storitve v vaši občini.
Dimnikarske storitve bomo izvajali v skladu s koncesijsko pogodbo sklen-jeno septembra 1997 med Občino Mengeš in našim podjetjem. Pri izva-janju vseh dimnikarskih storitev bomo upoštevali veljavno pravno in tehnično regulativo na tem področju, sprejeto na državnem in lokalnem nivoju.
Dimnikarske storitve - pregledovanje, nadzorovanje in čišćenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav so lokalne javne službe, ki so obvezne za lastnike - uporabnike kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.
V kurilni sezoni, ki bo trajala od 1.10.1997 do 1.05.1998, bomo izvajali obvezne dimnikarske storitve v rednih obhodih. Razpored bo objavljen v naslednji številki Mengšana.
(nadaljevanje na naslednji strani) >■
OBVESTILO
Ponovno vas obveščamo, da lahko kupite
mengeške zastave na Občini Mengeš, Slovenska cesta 30.
Zastave, velikosti 1,5 m x 0,5 m, po ceni 5.040,00 SIT
lahko naročite po telefonu 737 081 ali osebno med uradnimi urami na občini,
najkasneje do 15.10.1997. Naročila sprejema Boris Kavčič.
Občinska uprava
B
MENGŠAN
"6 B Č I N S K A     U P RA VA
Obvezne dimnikarske storitve, ki se pravi loma izvajajo v kurilni sezoni so
naslednje:
■ čišćenje ali kontrolni pregled,
■ občasne meritve emisij dimnih plinov,
■ vođenje evidenc - katastra naprav, ki spadajo pod dimnikarske storitve,
■ vođenje izvedenih in neizvedenih dimnikarskih storitev.
Ostale obvezne dimnikarske storitve
kot so:
■ letni strokovni pregled,
■ prvi strokovni pregled za izdajo pozitivnega strokovnega mnenja, soglasja,
■ prve meritve emisij dimnih plinov s pozitivnim poročilom o meritvah,
■ popis naprav, ki spadajo med dimnikarske storitve,
■ izredni strokovni pregled po naročilu pristojnega inšpektorja, borno izvajali po naročilu uporabnika, inšpektorja ali po predhodni najavi uporabniku.
Neobvezne dimnikarske storitve
kot so:
■ kemično čišćenje,
■ antikorozijska zaščita kurišč,
■ izžiganje katranskih oblog,
■ meritve toplotno-tehničnih lastnosti naprav,
■ izredna čišćenja*
■ svetovanje s področja izbire, vzdrževanja in uporabe naprav, itd,
lahko naročite.
Vse storitve lahko naročite po telefonu na števiIke:      «1310-330,
■ 1310-045,
■ 130-29-60,
■ 130 29-65, ali tuđi po faxu s številko 1310 - 004.
Seveda pa lahko storitve naročite pisno po pošti na naš naslov ali oseb-no v našem podjetju.
Delovničas od 6.00 do 15.00.
Vedno pa lahko naročila pustite na telefonski tajnici.
Za zaupanje in sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Energetski servis E.S. d.o.o.
Roška2A, LJUBLJANA
Dir. Miran PLANINC, ing.str.
Pri kmetovanju se srečujete /. različnimi težavami, ena je ludi kamenje, ki se pojavlja pri oranju na skoraj vseh površinah. Večina vas problem resuje s pobiranjem kamenja, kar pa je pre-cej zamudno. S strojem je možno kamenje tuđi pobirati ali drobiti. Drobljenje kamenja je se posebno zanimivo, saj tako ne odnašamo materiala s površine. Zato smo v Občini Mengeš že spomtedi organizirali prikaz drobljenja kamenja, ki ga je s svojimi stroji i/vedel podjetnik Jurij Berlot iz Domžal.
Ker Občina Mengeš tuđi na ta način želi spodbuditi kmetijsko dejavnost v Mengšu in kmclom nuditi pomoč, vas obveščamo, da oktobra organiziramo strojno grabljenje, pobiranje ali drobljenje kamenja na njivskih površinah.
Storitve bo s stroji opravljal Jurij Berlot, Miklošičeva 9, Domžale, podjetje Eko Agral Domžale. Vsi zainteresirani se lahko osebno prijavite gospe Marti Drčar na Občini Mengeš, Slovenska cesta 30, in sicer od 30. septembra do vključno 4. oktobra 1997. Občina Mengeš je v proračunu za leto 1997 namenila sofinanciranjc manjših melioracij in odpravo pomanjkljivosti v visini 1 mio SIT, in sicer do 50 % vrednosti investicije. Za prido-bitev teh sredstev morate na občino skupaj z vlogo posredovati šc posestni list, parcelno številko in velikost parcele, na kateri bodo dela potekala.
Občinska uprava
MIHAELOV   SEJEM
MIHAELOV SEJEM
PETEK, 26. SEPTEMBER 1997
(na predvečer otvoritve sejma)
19.00
Slovo od samskega stanu -fantovščina in dekliščina.
Za veselo raspoloženje bo skrbcl narodno-zabavni ansambel GAMSI.
SOBOTA, 27. SEPTEMBER 1997
Svetovni dan turizma homo obeležili z naslednjim programom:
9.00
Otvoritcv sejma in dvig sejemske zastave.
9.15 Slovesen prihod ženina in neveste.
Doklcr ženin ne bo plačal za nevesto,
ženitovanjski sprevod ne bo mogel
mimo preprege.
10.15 Civilna poroka.
11.15
Odhod ženina in neveste na cerkveno poroko v cerkev.
12.00- 13.30
Predstavitev občine Moravče.
14.00-16.00
ŽIV - ŽAV, zabavni program za najmlaj.še.
16.00-18.30
Nastop glasbenikov z instrumenti mengeških izdelovalcev.
19.00 Svatovanje z zabavnimi prizori
ob zvokih narodno-zabavnega ansambla SLOVI-NSKI KVINTKT.
n
MENGŠAN
MIHAELOV SEJEM
NEDELJA, 28. SEPTEMBER 1997
10.00 Masa na prostem
pri cerkvi f'arnega patrona sv. Mihaela.
11.15
Blagoslovitcv miniaturnih zvonov na sejemskem prostorni.
11.30-12.30
Pritrkovanje.
RAZGOVOR
Intervju z Alojzijem Janežićern
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA JE PRAZNOVAL 60 LET
Svoj šesdeseti rojstni dan je Alojzij Janežič praznoval prav na dan zasedanja Občinskega sveta in ob tej priložnosti je prejel čestitke in šopek rož. Nekaj dni kasneje pa sem ga obiskala in povprašala po njegovem življenju in delu.
Kdaj ste postali predsednik Občinskega sveta in kakšni so bili takrat vaši nacrti?
Predsednik Občinskega sveta sem že tretje leto. Po odstopu prejšnjega predsednika sem nekaj časa vodil zasedanja kot pod-predsednik, nato pa sem kandidiral na to mesto in bil izvoljen.
Katere naloge ste si najprej zastavili?
Ker je bilo to še povsem na začetku nastanka občine, je bila stvar jasna. Vse je bilo potrebno narediti od začetka, predvsem oblikovati občinsko zakonodajo. Sprejeli smo najbolj bistvene odloke, pa tuđi sprotnega dela je bilo preeej, kar kažejo tuđi naši obširni dnevni redi. Ogromno dela pa nas še caka, prihodnje leto je namreč zadnje leto našega mandata.
Na zadnji seji Občinskega sveta ste sprejeli sklep o referendumu za športno dvorano v Mengšu. Kakšno je vaše stališče do gradnje dvorane?
Moj odnos je pozitiven. Za vsak napredek v občini je namreč potrebno vložiti vse moči vseh struktur, če želimo biti uspešni. Absolutno sem za športno halo, saj so potrebe v tem trenutku velike. Vemo, da morajo šolarji hoditi na telovadbo tuđi do Partizana, kar vključuje tuđi prehod čez cesto, pri tem'pa lahko priđe tuđi do nesreče, čeprav do sedaj do tega ni prišlo. Sedanja dvorana je od jutra do noči zasedena, pa kljub temu ni prostora za vse.
Ml H AELOV   SEJEM
12.30- 13.00
Srečanje županov iz bližnje in daljne okolice Mengša
12.30
Pozdravni nagovor predsednika Turistične
zveze Slovenije dr. Marjana Rožica, v počastitev Svetovnega dneva turizma.
13.00-14.00
Koncert godb iz Mengša in Avstrije.
15.00- 16.00 Prevozbale -POVORKA
(odhod iz Cankarjeve ulice po Liparjevi
cesti in Trdinovem trgu na prireditveni
prostor).
16.00-18.00
Veselo ■/. narodno-zabavnim ansamblom BORISA RAZPOTNI KA
18.00- 19.00
Podelitev priznanja najlepši
in najbolj izvirno urejeni stojnici ler
plaket jubilantom.
19.00-23.00
Zabava.
Svoje blago vam bodo trgovci ponudili na
številnih stojnicah. Za lačne in žejne borno
poskrbeli s kvalitetno gostinsko ponudbo.
a
MENGŠAN
RAZGOVOR
Tuđi promet je eden od problemov i Mengša, zlasti zaradi preobre-          I
menjenosti Slovenske ceste. Kako i se lahko spopademo s tem?               j
Vsi se strinjamo, da je v Mengšu potrebno j zgraditi obvoznico, vendar je stvar v dr- i žavnih rokah, saj je cesta skozi Mengeš i republiška. Mi lahko le dokazujemo in ob- i veščamo državne institucije, da je stanje i nemogoče in da je obvoznica potrebna. j O variantah obvoznice pa se že i razpravlja?                                             ;
Variante je vsekakor potrebno pripraviti,  i smiselni  sta  pravzaprav  dve,   ena  po i vzhodni   in   ena   po   zahodni   strani. Potrebno  pa  je  oceniti,   katera   naredi manj škode in katera bo Mengšu prinesla največ koristi. Znebiti se moramo torcj prevelikega prometa skozi Mengeš, paziti pa moramo, da Mengeš na ta način ne bo izoliran in da se bodo ljudje še vedno ustavljali   v   njem.   Tako   bo   potrebno obvoznico prilagoditi. Kateri pa so še drugi problemi, s katerimi se občina v tem trenutku spopada?
Problem je vsekakor oskrba z vodo oz. vodovod. Vemo, da je napeljava dotra-jana in jo je potrebno od Komende do Mengša  obnoviti.   Letos  že  izdelujemo projekte in drugo leto naj bi začeli z deli. Upam, da borno to upoštevali tuđi pri naslednjem proračunu. Pa vendar, kljub naštetim problemom verjetno radi živite v Mengšu, gotovo ima tuđi prednosti? Seveda.   Kljub   temu,   da   nisem   rojen Mengšan, sem tu že trideset let in sem se ga privadil. To je lep kraj in rad sem v njem, pa tuđi vse radosti mojega sedanjc-ga življenja se odvijajo tu. Kje pa je vaš rojstni kraj? Rodil sem se v Komenski fari, ki je poleg Komende in sem tam živel do 29. leta. Nato pa sem v Mengšu spoznal bodočo ženo,  se  poročil  in  prišel  živet sem. Kasneje sva dobila tuđi dva otroka, zdaj pa imam tuđi že tri vnuke, ki so mi v veliko veselje in zadovoljstvo.
Zdaj ste že v pokoju, kakšno pa je bilo prej vaše delo?
Po  izobrazbi  sem  inženir
organizacije dela in sem bil
največ časa zaposlen v Ko-
linski v Ljubljani kot vodja
obrata. Delo je bilo kar za-
nimivo in dinamično. Delal
sem z ljudmi in potrebno je
bilo  imeti  dovolj  posluha
za uskladitev dela in potreb ljudi.
Verjetno pa je tuđi v
Občinskem svetu potrebna
neka mera usklajevanja, saj se
včasih razvijejo kar burne
razprave?
Seveda,  saj  srno  vsi   ljudje   in   imamo
različne   poglede   na   probleme,   poleg
tega je tu tuđi strankarska pripadnost.
Vendar ne glede na to, o čemer razprav-
ljamo, moramo izhajati iz stališča, kaj je
dobro za občino in kaj ne. Kar se tiče
discipline imamo tuđi določena pravila,
ki se jih moramo držati.
Ali drži tisto, kar pravijo, da ima
človek po upokojitvi še manj časa
kot prej?
To je res. Najbrž pa je razlog za to tuđi,
da z leti naša učinkovitost pada.
Katera so sedaj vaša priljubljena
opravila?
No,   delo   v   občinskih   strukturah   mi
vzamc kar nekaj časa.  Sicer pa  imam
dovolj dela tuđi okrog doma, ukvarjatn
se zlasti s sadnim vrtom, rad vzgajam
drevesa in včasih kako drevo tuđi pre-
cepim v drugo vrsto. Ukvarjam se tuđi z
družino, vnuki, rad grem v naravo, malo
tuđi kolesarim.
Česa v življenju pa se najbolj
spomnite?
Spominjam se mladosti, ki je bila sicer
odrekajoča, pa kljub temu optimistična.
Bili smo veseli svojega življenja. Danes
se mi zdi mladina bolj pesimistična. Rad
se tuđi spominjam ustvarjanja družine in
vzgoje otrok, kajti to so bila kar vesela
leta. Pravzaprav pa je tuđi sedaj lepo.
Kdaj pa ste začeli delati v politiki?
To se je začelo od 90. leta naprej, po rušenju    starega    sistema    in    začetku osamosvajanja,   pluralizma   in   rojevanja strank.   V  starem   režimu   nisem   hotel sodelovati, kajti enoumje ni bilo po moji duši. Sedaj pa sem videl možnost, da si Slovenci lahko zgradimo novo državo in tuđi lokalno samoupravo, ki je pripravila rojstvo  nove Občine  Mengeš.  Pri  tem procesu pa sem želei sodelovati. Pa še eno prijetno vprašanje za konec tega pogovora. Kako ste praznovali svojih šestdeset let? Za tako okroglo številko se že kar spodobi praznovanje? Rojstni dan sem imel prav na dan seje Občinskcga sveta in vesel sem bil, da so se   tega   spomnili   tuđi   s   šopkom.   V družini   pa   sem   pripravil   malo   večje praznovanje in sem v nedeljo  povabil družino in najbližje sorodnike na kosilo. Sli smo na Mengeško kočo. Ker je ludi moja želja, da bi ta izletniška točka lepo zaživela, sem šel proslavlja! svojo šestde-setletnico v to okolje.
Urša Bleje
Gospod Alojzij Janežič!
ISKRENE ČESTITKE OB VAŠEM JUBILEJU.
Župan in
Občinska uprava
Občine Mengeš

MENGŠAN
™   NOVA
™lovadnica
O novi in večji telovadnici v Mengšu govorimo že kar nekaj let. Ko sem prišcl pred sedmimi leti v mengeško solo, je bilo pomanjkanje ustreznih prostorov za pouk šporlnc vzgoje že zelo izposlavljen problem. V prvih poročilih, ki sem jih pisal o prostorski problematiki še v letu 1990, sem izpostavljal: pridobitev učilnic, da bi odpravili izmenski pouk, posodobitev šolske kuhinje, da bo bolj funkcionalna in sanitarno-higiensko ustrezna, pridobitev ustrezno velikih garderobnih prostorov za učence ter pridobitev novih prostorov za športno dejavnost. Poročila in opozorila so obradila prve sadove, pripomogel je tuđi odločen priti.sk staršev in Svela staršev. Ob soglasju vodstva prejšnje Obdne Domžale smo imenovali gradbeni odbor pod prizadevnim vodstvom Petra Janežiča, nato pa so se stvari začele kar pospešeno odvijati. Gradbeni odbor je pridobil nacrte za izgradnjo prizidka, prostorov za garderobe, preureditev kuhinje in za novo telovadnico. Žal pa je bila na občini sprejeta odločitev o gradnji v dveh delih; v prvem vse, ražen telovadnice, v drugem pa telovadnica. Uradno je bilo rečeno, da bo investicijo finančno lažje izvesti v dveh delih, resnični razlog pa je bil verjelno to, kar se je takrat že vedelo, da bo šel Mengeš "na svoje". Obdnski možje so gotovo vedeli, da domžalski občini ne bo nikoli več treba graditi mengeške telovadnice.
Gradbeni odbor je moral odločitev o postopnosti gradnje seveda upoštevati. Zajeten kup projektov za telovadnico je šel čakal lepše čaše v posebno omaro v ravnateljevi pisarni, za prizidek, garderobe in kuhinjo pa smo pridobili vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje. In ko je bil ob prizadevnem vođenju aktivnosti takratnega vodstva KS Mengeš, zlasti predsednika gospoda Janeza Pera, na referendumu izglasovan samo-prispevek, ki je pomenil 50% delež Mengša k celotni investiciji (dmgih 50 % je namenil takratni občinski -domžalski proračun), so na gradbišču zaropotali stroji. Ni preteklo veliko časa, pa so bila dela končana, novo pri-dobljeni in obnovljeni prostori pa predani namenu. Žal imamo spet prostorsko stisko - učilnic primanjkuje zaradi spremenjenih normativov in pravkar pripravljamo rešitev tuđi za ta problem.
Kaj pa telovadnica? Mislim, da je napočil čas, ko je treba obljubo uresničiti. Približno pred petimi leti je bila sprejeta odločitev, da se pričetek gradnje začasno odloži. No, začasnost traja že nekaj let, potreba pa je še naprej enaka, prej bi rekel, da je še večja. Tuđi domžalske občine ni več, ki bi lahko spet vplivala, naj se gradnja odloži. Sedaj se lahko odločimo sami!
Projektna dokumentacija je že plačana in ne bo potrebno nobenih popravkov. Opremljena je z dovoljenji in tako bi z gradnjo lahko začeli takoj. Opraviti pa je treba pomembni nalogi: bodoče gradbišče arheološko raziskati in zagotoviti investicijska sredstva.
Ceprav je najbrž vsakomur znano, naj povemo še enkrat, zakaj potrebujemo telovadnico večjih dimenzij kot je sedanja.
Potrebujejo jo predšolski otroci: izvajanje vzgojnega programa v vrtcu bi bilo še kvalitetnejše, če bi bila telovadnica namenjena tuđi njim. Sedaj to ni mogoče.
Potrebujejo jo osnovnošolski učenci: v sedanji telovadnici je možna le približno tretjina ur obveznega pouka športne vzgoje. Preostale ure imajo učenci v telovadnici Partizan, pri čemer je treba prečkati regionalno cesto ter porabiti del ure za pot tja in nazaj ter v šolski avli, kjer so keramična tla zdravstveno povsem neprimerna in ćelo škodljiva. Oba prostora ništa primerno opremljena in sta veliko premajhna.
Potrebuje jo mladina, ki je končala osnovno solo in je pri športnih aktivnostih zaradi pomanjkanja prostora nekako "izvisela". Mladi se zadržujejo na neprimernih krajih, zaradi česar se
ŽIVLJENJE         V         OBĆINI
Đ
MENGŠAN
NOVA
telovadnica
mnogi odrasli radi zgražajo. Jasno pa je, da je v Mengšu z najvišjim odstotkom poraslo prav število gostinskih lokalov, kjer so menda pripravljeni zamižati na obe očcsi, kadar se pred šankom znajde mladoletnik iz osnovno.šolske klopi.
Potrebujejo jo vsi odrasli, ki jim je športna aktivnost potrebna za zdravo in polnejše življenje.
Pogrešajo jo organizatorji prvensiev in tekem. Le velika telovadnica v Mengšu bo omogočila, da bo v Mengšu možno organizirati pomembnejša prvenstva in tekme. V sedanji telovadnici to ni mogoče, ker telovadnica ne more sprejeti gledalcev. Tekma brez gledalcev je sama sebi namen in nima tište vrednosti, kot si jo zasluži. Tekma mora namreč motivirati, pritegniti k dejavnosti, navduševati. Mladi se danes še bolj kot včasih istovetijo s svojimi idoli.
Potrebujemo jo za izvedbo velikih        ~ prireditev, ki bi prinesla sredstva za pokrivanje stroškov obratovanja.
Verjamem, da ima ideja o gradnji povećane telovadnice veliko pristašev, ki se zavedajo pomena takega objekta. Ne bodo pomišljali, ko bo treba prispevati delež s samoprispevkom ali kako drugače.
Zal, slišati je tuđi nasprotnike gradnje. Glasni so, saj bi radi še koga pridobili na svojo stran.
Pravijo:
■ Kaj je treba nove telovadnice, saj je sedanja čisto dobra. V njihovih mladih letih še take ni bilo. To je najbrž res,
kot je tuđi res, da je takrat pred njihovo hišo morda stalo kolo, danes pa moderen in drag avto.
■ Danes nišo pravi čaši za take gradnje. Hm, morda res nišo idealni, kdaj pa sploh so? Življenje teče svojo pot in pred nas postavlja naloge in izzive.
■ Ali ni škoda sedanje telovadnice? Ob njej naj bi postavili še eno tnanjšo, pa bi bil problem rešen. Že, vendar bi potem imeli dve manjši telovadnici, v katerih še vedno ne bi mogli imeti nobenih tekmovanj in prireditev, niti pokriti vseh potreb po športnih aktivnostih.
■ Vzdrževanje in pokrivanje tekočih stroškov bo predrago. Res bo dražje, vendar bo možno z objektom tuđi zaslužiti, kar s sedanjo telovadnico ni mogoče.
■ Gradnja športnih hal po Sloveniji je postala nekakšna moda. Mengeš menda ja ne bo odvisen od nekakšnih modnih muh! To, da po državi gradijo športne objekte, kaže na stopnjo osveščenosti in pojmovanja kvalitete življenja. Dober ulični asfalt, javna razsvetljava ter osebni standard so seveda pomcmbni, ampak za kvalitetno življenje je danes potrebno veliko več!
Spoštovani občani, prepričan sem, da se zavedate pomena tega športnega objekta za Mengeš. Vem, da je marsikdo v nezavidljivem materialnem položaju, vendar pa ne dvomim, da ne boste podprli projekta. Prav gotovo vas bo večina podprla odločitev za samoprispevek. Z optimizmom me navdaja odločnost občinskega vodstva z županom in podžupanom na čelu ter velike večine v občinskem svetu, da projekt izpeljemo. Potrebno je, da tuđi politiki in stranke ob tem projektu strnejo vrste ter pozabijo na ožje politične interese.
Seveda nas vse caka veliko clela, tuđi izoblikovanje rešitev in odgovorov na vprašanja, na katera jih doslej še ni bilo. Vsak po svoje moramo sodelovati, da mladih ne borno prikrajšali za nekaj, kar jim že pripada.
Navsezadnje je važno, da imamo vsi občutek, da složni zmoremo uresničiti tuđi velike nacrte.
Branko Lipar
ŽIVLJENJE         V         OBČINI
Bfil
MENGSAN
R  A  Z   P   I   S   I
OBČINAMENGEŠ Slovenska c. 30 • 1234 Mengeš
Na podlagi 13. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mnegeš, št. 1/95) in Pravilnika o stipendiranju dijakov in studentov v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 43/97) in Sklepa Občinskega sveta Občine Mengeš (št. 338/97) se objavlja
RAZPIS
DVEH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN STUDENTE ZA ŠOLSKO LETO
1997/98
■  Stipendiji se razpisujeta v skladu / 10. členom Pravilnika o stipendiranju dijakov in studentov v Občini Mengeš, in sicer:
-  eno stipendijo za šolanje na srednji soli,
-  eno stipendijo za studij na fakulteti.
■ Prijava mora vsebovati:
-    dokazilo o vpisu v tekoči letnik sole,
-    dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževaja,
-    potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
-    življenjcpis,
-    dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana,
-    dokazilo o stalnom prebivališču v Občini Mengeš.
■   Prošnjo  z  zahlevano  dokumentacijo mora  kandidat  poslati  v  15  dneh  po objavi   razpisa   v   glasilu   Mengšan   na naslov: Občina Mengeš, Referat za druž-bene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
■  O izbiri boclo kandidati obveščeni 15 dni  po opravljenem  izboru,  ki ga  bo opravila   Komisija    za   stipendiranje   v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o stipendiranju   dijakov   in   studentov   v Občini Mengeš.
Župan Janez Per
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodelje-    I
vanju posojil iz sredstev občinskega prora-    i
čuna   za   razvoj   kmetijstva   v   Občini    i
Mengeš   (Uradni   vestnik   št.14/96),   je    i
Občinski svet Občine Mengeš na seji dne    i
3. septembra 1997, sprejel                            i
SKLEP     |
o ponovitvi razpisa posojila za     i
pospeševanje razvoja kmetijstva    i
v Občini Mengeš                |
I.člen                        |
Razpisana vsota posojila znaša           i
3.500.000,00 SIT.                     i
2. člen                          !
Posojilo se dodeljuje:                                i
a)  za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih    i proizvodnili in pomožnih objektov,          i
b)  za izgradnjo in adaptacijo proslorov    i za dopolnilno dejavnost na kmetijah,        i
c)  za nakup opreme, ki se vgrajuje v    i kmetijske  proizvodne  objekte  ali   za    i dopolnilno dejavnost na kmetijah,            |
d)  za nakup opreme za namakanje in odvodnjavanje,
c)  za   nakup  kmetijskih   zemljišč  in
gozdnih zemljišč.                                      i
3. člen                        |
Za   posojilo  lahko  zaprosijo  kmetje,    i
lastniki   kmetij   na   območju   Občine    i
Mengeš, če ima vsaj en družinski član    i
status kmeta in investirajo na osnovi    j
usmeritveno razvojnega programa, ki    i
ga je izdelal kmetijski svetovalec. Kraj    i
investicije   mora    biti    na    področju    i
Občine Mengeš,                                       !
4. člen                        |
Posojilo    se    prvenstveno    dodeljuje    i
prosilcem, ki boclo lahko z dodeljenimi    i
sredstvi dokončali investicijo, ki posoji-    j
la iz občinskega proračuna še nišo pre-    i
jeli,   prosilcem  s   področij   s   težjimi    j
obdelovalnimi pogoji ter kmetom, ki    i
jim je  kmetijska  dejavnost  edini  vir    i
dohodka.                                                 I
5. člen
Doba vračanja posojila znaša 3 oziroma 5 let, obrestna mera je TOM + 3,5 % in odplačilna doba 3 leta ali 4 % in odplačilna doba 5 let. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. Posojilojemalec mora v vlogi navesti izbrano odplačilno dobo, to je 3 oziroma 5 let.
6. člen
Posojilojemalcu odvzamemo možnosti koriščenja posojila, če ga v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi.
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahlevano dokumentacijo do'31. oktobra 1997 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako "posojila   za   kmetijstvo".   :'             za
posojilo mora obvezno vs<-      .....i:IC)
priimek in naslov prosili.,, ,- ■ in pre-dračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z naveclbo lastne-ga deleža, rok zaključitve investicije.
8. člen
Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
1.  posestni list za celotno posestvo,
2.  potrdilo o plačilu vseh zapadlih dav-kov in prispevkov,
3.  izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta,
4. usmeritveno-razvojni program kmetije,
5.  gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del,
6.  predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev,
7.  overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč,
8.  poručilo oziroma oceno kmetijskega svelovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije.
R    A    Z    P    1    S    I
m
MENGŠAN
9. člen
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje ne borno upoštevali.
10. člen
Komisija za kmetijstvo in oceno škod na kmetijskih površinah bo najkasneje v 15 dneh po poteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu obvestila vse prosilce o iziđu natečaja.
11. člen
Posojila se plasirajo preko HKS Domžale, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo.
Številka: 386/97
Datum: 3. september 1997
Predsednik
Občinskega sveta Občine Mengeš AlojzijJanežič
Osnovna
rjl$tes        bolska ulica 11 1234 Mengeš
OBJAVA DELOVNECA ME ST A
■  Na Osnovni soli Mengeš borno od 1.12.1997 dalje za nedoločen čas potre-bovali hišnika.
■ Kandidati, ki želijo opravljati to delo, morajo  imeti   končano  triletno  stro-kovno solo, zaželeno pa je še:
-  da imajo tovrstne delovne izkušnje,
-  da znajo ustrezno komunicirati z otroki in odraslimi,
-  da znajo poleg svojga pokliča opravljati še dela drugih poklicev,
-  da imajo izpit B kategorije ter svoj osebni avtomobil.
■  Predviđeno je, da hišnik stanuje v soli. Poskusno delo traja tri mesece.
■  Prijave z navedbami o izpolnjevanju obveznega in zelenih pogojev naj kandidati  pošljejo v  14 dneh  po  iziđu Mengšana. Vse informacije o razpisu bodo prejeli pri ravnatelju sole.
Ravnatelj Branko Lipar
ŽUPAN       NA      OBISKU

V začetku avgusta je i gospa Francka Ficker I praznovala svoj 91. rojstni I dan. Župan Janez Per je M nekaj dni kasneje obiskal I jubilantko. Srečanje je bilo prisrčno, še posebno zato, ker je bil na obisku ravno sin Sandi z družino, ki živi v Nemčiji že veČ kot 36 let. V prijetem razgovoru sta z županom obujala spomine na stare čaše, pa tuđi marsi katcra pohvalna beseda je bila izrečena na račun naše občine. Gospa Francka je še vedno vedra, živahna in delavna. Veliko postori v hiši, pa tuđi na lepo urejenem vrtu vsak dan kaj ureja. Povedala je, da je bil njen oče Jakob med ustanovitelji mengeške godbe, na kar je še danes zelo ponosna.
Veliko načrtov ima s hčerko Neli. Želimo jima, da se bodo njune želje ures-ničile. Gospe Francki pa želimo veliko zdravja in dobre volje.            p 7auret
"!;?Zff$8ffi$%gŽ$$8&nrt-J!&
MflRIJfl
§u!nik.
Marija Sušnik ni rojena Mengšanka, a v Mengšu živi že celih 49 let. Rojena je bila v Crni, vendar se je že s tri-najstimi leti podala služit na kmete. Kmalu je spoznala, da od življenja pričakuje več in se je preselila v Ljubljano, kjer je živela štiri leta. Leta 1938 je začela delati v Induplatih v Jaršah in tam je ostala do upokojitve. Pravi, da je bila vesela rednega plačila, čeprav delo v predilnici ni bilo vedno lahko, kajti zlasti po vojni je bilo dela veliko. Redno delo je spremljalo tuđi udarništvo. Gospa Marija je bila petkrat udarnica.
Sina je dobila, ko je bila stara 41 let. Takrat je živela v Šentjakobu pri sestri in je peš hodila na delo, dokler ji ni prijateljica in sodelavka Marta ponudila sobo pri njej, na Jarški cesti v Mengšu. Pred trinajstimi leti je gospa Marija dobila tuđi vnukinjo in dva vnuka, trojčke. Nanje je pazila od malega in še vedno jo sin vsak dan odpelje v svojo hišo v Trzin, kjer poskrbi za vsakdanja opravila, skuha in skrbi za vrt. Ko se vrne v Mengeš, se ji zdi, kot da bi prišla na počitnice.
Pravi, da je s sedanjim življenjem zadovoljna. S prijateljico Marto Hribar se dobro razumeta in pravita, da se še nikdar ništa sprli. Vesela je, da ji zdravje še vedno dobro služi, zdravja in sreče ji ob njenem 85. rojstnem dnevu želimo tuđi
mL                                                                                                           U. Bleje
R    A    Z    P    I    S    I
Marija Sušnik (na levi) s prijateljico Marto.

MENGŠAN
ŽUPAN       NA      OBISKU
FIlsIp
je-ReTiN-fl
Zdaj že 85- lelni Filip Jeretina je bil rojen v Straži pri Lukovici in jej po pokliču zidar. Leta 1938 je kupil hišo v Mengšu. Dve leti kasneje se je poročil. Vsak dan se je s kolesom vozil na delo v Ljubljano. Nato je prišla vojna. Tri leta je bil na oro/nih vajah, nato pa je štiri leta in pol delal v Nemčiji. Pravi, da mu ni bilo lahko in bi bil raje na fronti. Doma se je prav zaradi dela v Nemčiji le tcžko zaposlil.
Upokojil se je pred 27 leti. Življenje ni bilo lahko, trinajst let je moral skrbeti tuđi za nepokretno ženo, ki mu je umrla leta 1991. Danes živi v niši, ki jo je zgradil na Dragarjevi ulici.
"Zdravje in mir je vse, kar sem si želei, in zdaj to imam," mi je povedal. Ko je prišel v Mengeš, so bili ljudje zaprti do tujcev, zdaj pa se tu dobro počuti in pravi, da ima tuđi dobre sosede. S kolesom se vozi že 70 let in tuđi zdaj se rad z njim odpelje po opravkih.
Gospod Jeretina ima zanimivo zbirko starin, pokazal mi je razglednice še izpred prve svetovnc vojne, palico iz leta 1842, pozornost pa so mi zbudile tuđi tedenske priloge časnika Slovence iz leta 1926, ki jih je zvezal in skrbno shranil, tako da jih lahko vzame v roke še danes. Pravi, da ima tuđi stare plošče z glasbo, saj je bil včasih veseljak in je rad zaigra 1 na harmonike-, še vedno pa rad zapoje.
Njegov nasvet za dolgo življenje se glasi: dobra volja in ustrašiti se nobene stvari, ne dela ne težav. Pravi, da se da prebroditi prav vse.                        v R
iSNfic <§apej
Gornja Radgona je rojstni kraj gospoda Ignaca, ki je v Mengeš prišel skupaj z ženo pred enajstimi leti, da bi bil bliže sinu, ki živi v Trzinu. Žal pa je žena hudo bolna in zdaj živi v Domu počitka Mengeš, on pa jo vsak dan, če je le mogoče, obišče. Tako je v hiši na Dragarjevi ulici sam, a se mu"boTm7lu pridružil tudTvnuk, ki si v ta namen ureja del hiše. Sosedje pa so, kot pravi gospod Ignac, dobri in se z njimi lepo razume.
Pred upokojitvijo pred 25 leti je delal na železnici in tega dela je bil kar vesel. Ni pa si takrat mislil, ko je opazoval vlake, namenjene na postajo Jarše-Mengeš, da bo tuđi sam kelaj živel na tem koncu.
Zdaj pa je tu in ob njegovem 85. rojstnem dnevu ga je obiskal tuđi župan Janez Per in mu zaželel šc veliko zdravja.                                                  y ^
113    POLICIJA
1 i?«MTfe HiiSIBMr
■  A. I. iz Mengša je 8. jul i ja zaradi nepravilnega pomika vozila povzročil nezgodo    na    Kolodvorski    cesti    v Mengšu.  Trčil  je v vozilo  F.  M.  iz Zg.Dupleka   in   povzročil   materialno škodo, približno 160.000 tolarjev.
■  Ob 21.50 uri je 13. julija prišlo na Slovenski cesti v Mengšu do prometne nezgode s pobegom. Neznani voznik je trčil v kolo z motorjem,  ki ga je vozil R. Z. iz Mengša. Ta je bil lažje poškodovan. Policisti so ugotovili, da je mladoletnik iz Domžal vzel staršem ključe od avta, jih dal prijatelju in nato sta se skupaj odpeljala in povzročila omenjeno prometno nesrećo.
■  Na Kolodvorski cesti v Mengšu se je 18. julija pripetila prometna nezgoda zaradi   izsiljevanja  prednosti  voznika P. P. iz Godiča. Trčil je v kombinirano vozilo voznika J. J. iz Ljubljane. *
■  22. julija se je nezgoda s telesnimi poškodbami   pripetila   na   Grobeljski cesti v Mengšu.  Njeno obravnavo je prevzela   prometna   patrulja   iz   Ljjj-bljane, zato o njej nimamo natančnih podatkov.
PONESRJČIODPELJAL  _            ___
Na Kamniški cesti v Mengšu se je 31. julija pred semaforiziranim križiščem pripetila nezgoda. S. A. iz Ivančne Gorice je ustavljal pred semaforjem, neznani voznik osebnega avta Zastava Jugo pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj. Vozilo je bele barve in iz celjskega registrskega območja. Kljub temu, da sta se s kretnjami dogovorila, da se ustavita malo naprej, je neznanec z jugom odpeljal naprej.
EE1
MENGŠAN
-Hin^PO L I C I J A
UKRADEN MITSUBISHI
Na Cankarjevi ulici v Mengšu so 21. julija ukradli Mitshubishi pajero 2,5 TD, ki ga je lastnik pustil odklenjenega in v njem ključe. Naslednji dan so avto našli v Kamniku. Dejanja je osumljen moški, visok okoli 165 cm, suhe postave, oblečen v rde-čezelena zgornja oblačila in kapo s šiltom.
ODKLENIL TREZOR
V Trgovini Rasica so 22. julija prijavili tatvino denarja - storilec je v pisarni odklenil trezor s ključem, ki ga je dobil na trezorju in odnesel 400.000 SIT.
PRETEP MED BRATOMA
Brata M. in V. Š. iz Mengša sta se 26. julija okoli sedme ure sprla tako, da je slednji udaril prvega s kovinsko palico. Ta mu jo je nato iztrgal iz rok in brata večkrat udaril po glavi. Prišlo je tuđi do telesnih poškodb in poklicali so reševalno vozilo. Zoper brata sledi kazenska ovadba.
VLOM PRI NOVOGRADNJI
Na Dobenu je neznani storilec vlomil v gradbeni zaboj z orodjem pri novogradnji. Preščipnil je ključavnico in iz zaboja vzel več orodja, med drugim motorno žago, električni podaljšek, kotno brusilko in vibrator za utrjevanje terena. Krajo so prijavili 30. julija zju-traj. Storilec je gradbeno podjetje Križnar oškodoval za okoli pol mili-jona tolarjev, zato policisti prosijo občane za kakršne koli podatke, ki bi pripomogli k raziskavi dejanja.
PRETEPEL BIVŠO ŽENO             ___
Na Kolodvorski ulici v Mengšu je 4. septembra pomoč policije potrebovala N. B., ker jo je v stanovanju pretepal njen bivši mož. Posegal je tuđi po nožu. Tuđi po prihodu policistov se ni umiril, zato so ga odpeljali in pridržali do iztreznitve.
O PROMETNI VARNOSTI
Policijska postaja Domžale nam je 16. julija 1997
poslala poročilo o prometni varnosti na območju Občine Mengeš
v prvem polletju leta 1997. Poročilo objavljamo v celoti.
POROČILO O PROMETNI VARNOSTI NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ V PRVEM POLLETJU 1997
■  Območjc Občine Mengeš je sestavni del  območja,   ki  ga  pokriva  Policijska postaja Domžale.
■  Značilnost cestne mreže na območju Občine Mengeš je, da po njej poteka regionalna cesta št. 322 iz Žirovnice do Trzina, v samem Mengšu pa se tej regionalni cesti priključi še en krak regionalne ceste št. 322/a, ki v Mengeš pripe-lje iz Duplice pri Kamniku.
■ Zaradi blizine Ljubljane je predvsem ta regionalna cesta vsakodnevno zelo obre-menjena,   ker  se  po  njej  vozi  veliko število vozil, s katerimi se ljudje vozijo v Ljubljano v službo in po nakupili. Vsakodnevno je tako ob jutranji konici velika gostota prometa iz smeri Most oz. Brnika in iz smeri Kamnika v smeri proti Trzinu in naprej proli Ljubljani, v po-poldanski konici pa je glavnina prometa usmerjena v obratni smeri.
■   Omenjena   regionalna   cesta   poteka skozi samo središče Mengša in ker je na njej tuđi veliko število tovornih vozil, pri-haja    občasno    do    takšnih    zgostitev prometa, da poteka v strnjenih kolonah.
■  Obremenjene so tuđi mestne ulice v naselju  Mengeš,  poseben  problem  pa predstavljajo nepravilno parkirana vozila. Ravno glede nepravilno parkiranih vozil smo Pododboru za varnost prometa pri Občini Mengeš v preteklosti že podali pobudo, da bi pričeli reševati to pro-blematiko na nekaterih krajih. Po našem mnenju je namreč na območju Levčeve in Slamnikarske ulice premalo parkirnih prostorov,  zato  so  stanovalci  prisiljeni
svoja vozila nepravilno parkirati. Drugi problem pri prarkiranju se pojavlja še na Kolodvorski ulici, kjer obiskovalci gostinskih lokalov Bohinj bar in Pavovec ter prodajalne Rasica pogosto parkirajo svoja vozila na vozišču ali na pločniku, saj predvsem oba gostinska lokala nimata lastnih parkirišč.
■  Ostale lokalne ceste, ki potekajo na območju  Občine Mengeš,  zaenkrat ne izstopajo po prometni problematiki.
■  Pri pregledu prometne problematike oz.  navajanju  številk  o  prometnih  ne-srečah, ki so se pripetile na območju Občine  Mengeš,  je  potrebno  povedati naslednje:
-  zajeti podatki se nanašajo na prometne nesreče, ki so se pripetile v prvih šestih mesecih letošnjega leta;
-   navedene številke za  leto  1997 nišo točne,  ker večino  prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in prometnih nesreč s smrtnim izzidom obravnava-jo   policisti   Postaje   prometne   policije Ljubljana,   kjer   imajo   zaradi   velikega števila obravnavanja zadev zaostanek pri vnosu  v  računalnik,  zato  so  dejanske številke še nekoliko višje od navedenih;
-  primerjalni podatki za prvo pollelje leta 1996 so točni.
■  Številčni  podatki  o  prometnih nesrečah:
V prvih šestih mesecih leta 1997 se je na območju Občine Mengeš pripetilo skupno 67 prometnih nesreč, ki jih je obrav-navala   policija.   V   enakem   obdobju
PROMET
IU
BI
MENGŠAN
preteklega leta se je pripetilo 57 prometnih nesreč. Število prometnih nesreč se je povećalo za 18%.
■   V  letošjem  letu  se  je  pripetilo   15 prometnih nesreč s telesnimi poškodba-mi in 52 z materialno škodo. V enakem obdobju preteklega leta se je s telesno poškodbo pripetilo 8 prometnih nesreč Getos za 88 % več) in 49 z materialno škodo (letos za 6 % več).
■  V  teli  prometnih  nesrečah  se je v lanskem   letu   1   oseba   hudo   telesno poškodovala, 7 oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. V letošnjem letu pa se je 5 oseb hudo telesno poškodovalo, 11 oseb pa je imelo manjše poškodbe.
■  Kot je razvidno iz zgornjih podatkov, se je večina letošnjih prometnih nesreč pripetila na regionalnih cestah, kar 36, medtem ko se je v preteklem letu na teh cestah pripetilo 26 prometnih nesreč.
■  Ocenjujemo, da se je prometna problematika na območju Občine Mengeš poslabšala predvsem zaradi nediscipline voznikov. Pri pregledu represivnih ukre-pov, ki jih je v opazovanem časovnem obdobju izvedla Policijska postaja Dom-žale, namreč ugotavljamo, da smo povećali število represivnih ukrepov za 5 % glede na enako obdobje lanskega leta. Dejstvo je tuđi, da so kazni za prometne prekrške zelo nizke. Precejšen problem Pa    je    tuđi    neučinkovitost    davčnih
organov pri izterjavi denarih kazni za prometne prekrške. S spremembami Zakona o prekrških so se sicer že tako majhne kazni, ki jih policisti izrečejo na kraju prekrška storilcem, še zmanjšale, saj mora od uveljavitve sprememb dalje policist osebi, ki kazen plača takoj na kraju samem ali v zakonitem roku 8 dni, izreci polovično kazen.
■  Po uveljavitvi omenjenih  sprememb Zakona o  prekrških sta  se v  začetku meseca julija 1997 (natančneje 10.7.1997) pripetili v Mengšu na regionalni cesti 322 dve prometni nesreči, v katerih sta dva udeleženca izgubila življenje. Poleg tega pa se je v mesecu Juliju pripetila še ena prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani.
■ ZAKLJUČEK:
Zavedamo se, da so v tem kratkem poročilu resnično navedeni samo naj-osnovnejši podatki o prometni vamosti na območju Občine Mengeš. Za celo-vitejšo oceno namreč nismo imeli dovolj časa, prav tako pa v tem trenutku še nimamo vseh podatkov, ki jih potrebujemo za poglobljeno oceno. Prepričani smo, da vam bodo koristili tuđi omenjeni podatki.
Oceno zapisal Alojz Senčar
Iz omenjenega sledi, da Občina Mengeš ni nikakršna izjema. Prometna varnost se je v primer-javi z lanskim enakim obdobjem poslabšala. Pri tem posebej izsto-pata obe regionalni cesti in mestne ulice v Mengšu.
Ne glede na kazensko politiko, ki je zaenkrat taka, kakršna je, se moramo zavedati, da prav mi, udeleženci v prometu, lahko naredimo največ, da bi zmanjšali krvni davek na cestah.
Občina Mengeš, Referat za infrastrukturo, pripravlja obnovitev horizontalne in vertikalne prometne signalizacije z novimi pro-metnimi znaki. Tam, kjer jih do sedaj ni bilo, bodo postavljeni novi.
Upajmo, da bo nato celoletno poročilo Policijske postaje Dom-žale o prometni varnosti na območju naše občine ugodnejše.
Pododbor za varnost v
cestnem prometu
Srečko Hribar
PROMET
Vzroki za prometne nesreće:       leto 1996            1997              Indeks 1. Neprilagojena hitrost                                   13  .....................20.............................!.-?!. 2. Izsiljevanje prednosti            ................................15.........................!§............................lr.9.. 3. Premiki z vozilom                                          13    ...................11   ...........................°5 4. Varnostna razdajja......................................................4............................8...........................200 5. Nepravilna stran iinsmer.vožnje.........................5...........................6...........................120 6. Nepravilno prehitevaje            ............................3...........................3.............................IOU 7. Nepravilnost pešca      ............................................../...............................................................'■■■ ft'ncV^i«......................................                             4                    /                        /
Prometne nesreće po cestah:       leto 1996            1997              Indeks 1. Reg. cesta št. 322 (skupaj)                         .....1.7........................1.?............................1.1.2. - odsek Moste - Mengeš...........................................?...........................?...............................?•-.. - odsek Mengeš- Trzin                                   ?........................)..:.............................!/.r!.. 2. Reg. cesta št. 322/a (skupaj)                   .........?........................I7............................I.8.?.. 3. Lokalne ceste (skupaj)                               .....1........................U...........................?43.. 4. Mestne ulice v Mengšu                                 23........................1.3...............................57 s.n^in............................ .........................................     1                 1                 10°
■a
MENGŠAN
TRETJE
SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE
S 1. septembrom 1997 je vključeno v redno delovanje novo tretje semaforizirano križišče v Meng.su na križišču Slovenske ceste s Kersnikovo ob kompleksu Karo.
Do sedaj je voznike in pešce opozarjalo na previdnost z rumenimi utripajočimi lučmi.
Uporabnike tega križi.šča, tako voznike motornih vozil kot pešce, je potrebno opozoriti na nekaj značilnosti v elelovanju tega semaforiziranega križi.šča.
To križišče je koordinirano s križiščema pri Pavovcu in Lovcu. "Zeleni" prehod za pešce preko Slovenske ceste se prikliče s pritiskom na zeleno tipko v rumenem ohišju, ki so pritrjena na drogovih semaforjev. Vključi se v sistem "čakanje" v koordinaciji z ostalima križiščema. V rumenem ohišju se prižge utripa-joči napis "čakajte". Ko se izteče čas "čakanja" (približno od 10
do 90 sekund), se vključi zelena luč za pešce in motorna vozila, ki stojijo na Kersnikovi (ob objektu Karo in Mohorič). Podoben postopek poteka, ko voznik "povozi" induktivno zanko, ki je v cestišču na Kersnikovi in čakajo na zeleno luč. S pritiskom na tipko torej prikličemo zeleno luč za varen prehod. Da je prehod res varen, se je kljub temu treba prepričati. Na cestišču je lahko voznik, ki se mu "zelo mudi" in bi lahko povzročil nesrečo.
Previdnosti ni nikoli preveč.
Pešče, ki prihajajo iz Zavrtov mimo slaščičarne Flere proti Slovenski cesti oziroma trgovini Zarja, je treba opozoriti, da tu ni več prehoda za pešce in je Slovensko cesto potrebno obvezno prečkati pri novem semaforiziranem križišču po prej omenjenem postopku, oziroma na prehodu za pešce pri Lovcu.
Pa še nekaj. Starejši občani naj ne bi dajali zgled mlajšim tako, da cestišče prečkajo izven označenih prehodov za pešce.
Srećko Hribar
DOPISI IN PRIPOROČILA
Pododbor za varnost v cestnem prometu pri Občinskem svetu Občine Mengeš je na svoji 14. seji 20. avgusta 1997 sprejel sklep, da v Mengšanu objavi dopisa in priporočila, ki se nanašajo na varnost prometa v naši občini.
Pred začetkom šolskega leta so s Policijske postaje Domžale poslali dopis gospodu županu z naslovom Začetek šolsketa leta, vzdrževanje čest in obnovitev prometne signalizacije.
Vsebino dopisa objavljamo v celoti.
Referat za infrastrukturo Občine Mengeš je nekaj naštetih opozoril že pred poslanim dopisom uredil, ostale pomanjkljivosti pa bodo odpravili v čim krajšem času.
Pododbor za varnost v cestnem prometu
Srećko Hribar
-PROMET
Foto: Edi Purkart

MENGŠAN
PROMET
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA, VZDRŽEVAJE ČEST IN OBNOVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE
■  Nezadržno se bliža prvi dan pouka v šolskem letu   1997/78.  Da  bi  bile vse ceste, predvsem pa tište, po katerih se vozijo ali hodijo šoloobvezni otroci, čim bolj urejene, vzdrževane in opremljene s predpisano prometno signalizacijo, pos-krbite pri vzdrževalcih čest, t.j. Cestno podjetje Ljubljana in Komunalno stano-vanjsko podjetje Domžale. Avgusta naj obnovijo ali popravijo vso prometno signalizacijo,   ki   je   nujno   potrebna   za varnost prometa. Nasipajo naj tuđi bank-ine, pokosijo travo v križiščih in ob ces-tah, postrižejo naj žive meje, saj vemo, da   je   v   mnogih   primerih   prišlo   do prometne nesreće prav zaradi slabe preglednosti.
■  Tuđi v letošnjem letu nam narava ne prizanaša    z    nevihtami    in    obilnimi padavinami, kar tuđi nedvomno pripo-more k razdiranju malodane vseh vozišč, in je zaradi tega vožnja po takšnih cestah zelo otežkočena ali pa tuđi nevarna. Zato vam predlagamo, da takšne ceste posipa-jo ali pa jih s stroji "pogredajo".
■   Prepričani   smo,   da   bodo   pravilno opremljenen in urejene ceste pripomogle k  večji  varnosti.   Če   preprečimo  eno prometno  nesrećo,   poškodbo  ali  ćelo življenje, bo to naš uspeh.
■  Pri pregledu čest na območju Občine Mengeš,   ki   jih   vzdržuje   Komunalno stanovanjsko   podjetje   Domžale,   smo ugotovili naslednje pomanjkljivosti:
-    Lokalna   cesta   Loka   pri   Mengšu   -Dobeno: potrebno je pokositi travo in nasipati bankine,
-   lokalna cesta Mengeš - Šinkov Turn: bankine bi bilo potrebno nasipati, ob cesti pa posekati grmovje,
-  lokalna cesta med Rodico in Mengšem: bankine je potrebno nasipati in pokositi travo,
-  lokalna cesta Mengeš - Preserje: bankine nišo nasute,  potrebno je  pokositi
travo, pred mostom razbremenilnika Pšata, kjer so bile postavljene zvočne zapore, bi jih morda kazalo obnoviti, saj tu beležimo občasne prometne nesreče.
■ Regionalne ceste vzdržuje Cestno podjetje Ljubljana. Regionalni cesti Trzin -Brnik št. 322 in Mengeš - Kamnik št. 322/a    imata    vrhnjo    plast    izredno izbrabljeno, kar nedvomno pripomore k prometnim nesrečam. V letošnjem letu je bilo na vašem območju veliko prometnih nesreč, imele so tuđi tragične posledice. Tuđi na teh cestah je potrebno nasuti bankine.
■ Prepričani smo, da nismo navedli vseh pomanjkljivosti in zajeli vseh čest,  na katerih  bi  bilo  potrebno  opraviti  do-ločena opravila, zato vam predlagamo, da  naložite vzdrževalcema čest,  naj  s svojimi pregledniki opravita temeljit pregled in pomanjkljivosti v najkrajšem času
odpravita.
Alojz Senčar
Komandir Policijske postaje inspektor

V danskem mestu Herning je bila od 6. do 12. ju lija 1997 gasilska olimpijada, kjer so uspešno nastopili člani B (skupina nad 30 let) Prostovoljnega ga-silskega društva Topole. V izredno ize-načeni konkurenci 61-ih ekip iz 23-ih držav so dosegli 7. mesto in osvojila zlato medaljo.
Pot do uspeha pa je bila vse prej kot lahka, saj je bilo v predolimpijskem obdobju potrebno opraviti vrsto prever-janj na različnih tekmovanjih. Sledilo je sedem mesecev intenzivnih priprav telesne zmogljivosti, vaje z orodjem in štafete. Treninge so spremljale resne' poškodbe, ki so bile k sreči pravočasno pozdravjene. Zaključne priprave so potekale od 25. do 29. junija na Rogli, kjer se je pod strokovnim vodstvom zbrala celotna reprezentanca Slovenije, ki je štela dve ženski in devet moških ekip ter ekipi mladink in mladincev. >
Ekipa pred vstopom na stadion.
DRUŠTVA
IB
MENGŠAN
Ob zaključku priprav je sledilo preverjanje in vrnili smo se z dobrim rezultatom, kar je ekipe vzpodbujalo za delo, ko smo z lažjimi treningi skušali odpraviti še zadnje pomanjkljivosti.
4. julija je prišel težko pričakovani čas odhoda. Ob 23.00 uri smo z avtobusi odšli na pot, ki nas je vodila preko mejnega prehoda Šentilj skozi Avstrijo do Gotingena v Nemčiji, kjer smo prenočili, nato pa nadaljevali pot do Herninga na Danskem, kamor smo prispeli 6. julija popoldan. Nastanili smo se v eni izmed poklicnih šol. Imeli smo dva uradna treninga trodelnega napada in trening štafete, sicer pa smo dodatno trenirali še na šolskem igrišču.
Za vse tište, ki manj poznajo gasilske tekmovalne discipline, naj povem, da gre za tekmovalni discplini trdodelnega napada in štafete. Trodelni napad predstavlja namišljeno gašenje požara z odvzemom vode iz bazena preko motorne brizgalne, nato pa se po dveh B-tlačnih ceveh v dolžini 20 m razvijeta še dva napada po dveh C-tlačnih ceveh.
Stafetni tek predstavlja atletska proga dolga 450 m, na kateri so postavljene 3 ovire, ki jih je potrebno premagati. To so rov, dolg 8 m s premerom 0,7 m, lesena ovira, visoka 1,5 m in gred, dolga 6 m, široka 20 cm in dvignjena 60 cm od tal. V obeh disciplinah tek-muje 9 tekmovalcev v gasilski uniformi, čelado, z delovnim pašom in delovnimi čevlji.
Med uradnimi obveznostmi, ki jih je bilo potrebno opraviti, je bila generalka za slavnostno otvoritev, ki je potekala drugi dan bivanja. Slavnostna otvoritev se je pričela ob 18. uri 9. julija in je bila resnično pravo doživetje. Prek 2000 gasilcev v pestrih uniformah posameznih držav se je po slavnostnem mimohodu zbralo na glavnem stadionu, kjer so sledili pozdravni nagovori najvišjih gasil-skih funkcionarjev CTIF (mednarodna gasilska organizacija), župana mesta Herning in visokega državnega predstavnika.
Med obilico zadolžitev pa smo našli tuđi čas za sprostitev. Pred dnevom tekmovanja, smo se popoldan odpeljali na izlet proti severu Danske (že samo mesto Herning leži v geografski širini Glasgovva, glavnega mesta Škotske). Videli smo zanimivo pokrajino, ki jo predstavlja nizko gričevje, med katerimi se razprostirajo polja, ki so zaradi stalnega vetra, ki izsušuje zemljo, oskrbljena z namakalnimi sistemi. Veter Danci s pridom izkoriščajo, saj imajo na vseh gričih, zlasti pa ob obali (7.300 km) postavljene velike sisteme vetrnic za proizvodnjo električne energije. Po vsej deželi je veliko lično urejenih kmetij, pravo posebnost pa predstavljajo tište, ki so krite s slamo.
Tako smo na dan pred tekmovanjem prispeli do ribiške vasice Hvide Sande, ki predstavlja kulturno in etnološko zanimivost. Seveda smo ogled izkoristili tuđi za kopanje v Severnem morju in
Izlet na Severnem morju.
Trenutki odločitve.
Veselje po uspešnem nastopu.
Spomin na svečano razglasitev.
DRUŠTVA
m
MENGŠAN
za pogovor s prijaznim domačinom, ki nas je povabil kar domov na požirek osvežilne pijace. Opisal je življenje na Danskem, glavni značiInosti sta urejenost in skromnost, kar je dejansko opaziti na vsakem koraku, saj so mesta čista, grajena predvsem iz enodružinskih pritličnih ali visokopritličnih hiš in nizkih blokov. majo veliko športnih objektov, zelo dobro je poskrbljeno za kole-sarje, saj imajo samo v mestu Herning, ki ima 57.000 prebival-cev, preko 70 km urejenih kolesarskih poti, zato je kolo po-membno in tuđi zelo priljubljeno prevozno sredstvo. Avto-mobilski promet je bil redek, delno zaradi dopustniške sezone, bolj pa zaradi izredno visokega davka na avtomobile, saj kar 2/3 cene avtomobila znaša prometni davek. To seveda pomeni, da Danci, če že kupujejo avtomobile, kupijo največkrat vozilo srednjega ali nižjega cenovnega razreda. Dobro je organiziran tuđi promet z mestnimi avtobusi, na katerih so posebne pozornosti deležni invalidi, saj so avtobusi posebej prirejeni za normalen vstop in izstop z invalidskimi vozički, pri tem pa invalidom vedno pomagajo prijazni šoferji. Tuđi sicer smo se povsod srečevali z domačini in naleteli na izredno prijaznost in gos-toljubje.
V poznih popoldanskih urah smo se vrnili, kajti prihajajoči dan je bil za nas najpomembnejši. 0 pravi noči na Danskem v tem !etnem času ne moremo govoriti, saj se je stemnilo sele okoli polnoči, daniti pa se je pričelo že po tretji uri zjutraj.
Kljub temu smo vstali spočiti, saj je bil 11. julij dan odločitve. Po zajtrku smo se pripravili na tekmovanje. Opravili smo še manjši trening na orodju, ki je zelo dobro uspel. Na tekmo smo odšli optimistično razpoloženi, treme praktično ni bilo. Po temeljitem ogrevanju smo se ob 14.15 uri zglasili pri sprejemni komisiji, kjer je bil opravljen pregled opreme in druge prijavne formalnosti, nato smo čakali na vstop na stadion. Ob 14.45 smo se pripravili na nastop in pod strogimi očmi mednarodnih sodnikov izvedli vajo trodelnega napada s časom 42,1 sekunde, nato smo takoj °dšli na štafeto, ki smo jo pretekli v 67,9 sekunde. Napak ni bili in vedeli smo, da smo visoko uvrščeni, zato je bilo veselje nepopisno, še toliko bolj, ker so tuđi druge slovenske enote dobro nastopile. Pri tem smo jih nenehno vzpodbujali do zadnjega nastopa, ko so nastopala dekleta iz Hajdoš in osvojila 1. mesto. Vsi Slovenci smo bili na nogah, zastave so plapolale, povsod eno samo veselje, kajti neuradni rezultati so ob koncu tekmovanja   j dali slutiti velik uspeh celotne reprezentance. Slovenija je osvoji-   j la naslov olimpijskih prvakinj, deset zlatih, dve srebrni in eno   j bronasto medaljo, kar je največji uspeh slovenskih gasilcev na   j gasilskih olimpijadah doslej.                                                               |
Naslednji dan je bila zaključna slovesnost s svečano parado, raz- j glasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Spustila se je olimpi- j jska zastava in ugasnil je olimpijski ogenj, ki bo zaplapolal spet   i
Slavnostni sprejem ob vrnitvi.
čez štiri leta na Finskem. Stadion smo zapuščali z zadovoljstvom, saj smo nalogo dobro opravili. Isti dan smo odpotovali proti domu. Po 30-urni vožnji s krajšimi vmesnimi postanki smo 13. julija prispeli na mejni prehod Šentilj, kjer nas je sprejel predsed-nik Casilske zveze Slovenije Ernest E6ry in nas popeljal do Hajdoš, kjer smo se udeležili slavnostnega sprejema olimpijskih prvakinj. Po krajšem postanku smo že hiteli proti Mengšu, kjer so nas na sedežu Gasilske zveze Mengeš pred gasilsko-godbenim domom pričakali predstavniki GZ Mengeš, Občine Mengeš, godba, gasilci in prijatelji gasilstva. Sprejem je bil veličasten, ganljiv in za vse tekmovalce nepozaben. Po pozdravnih nagovorili predsednika GZ Mengeš Jožeta Žargija, podžupana Petra Janežiča in tajnice PGD Topole Mateje Jemec smo nazdravili k uspehu, se pogovorili ob prigrizku, nato pa se nam je že mudilo naprej, domov v Topole, kjer so nas čakali svojci in vaščani. Po prijetnem druženju pozno v noč smo odšli domov, srečni, da smo prispeli brez nezgod in ponosni ob doseženem uspehu.
Seveda ob tem nikakor ne smemo pozabiti, da so za uspeh zaslužni tuđi vsi tišti, ki so nam pri pripravah, udeležbi in vrnitvi s tekmovanja pomagali materialno in finančno, pa tuđi z nasveti in
dobrimi željami.
Janez Koncilija
SEZAM PODJETIJ IN POSAMEZNIKOV, Kl SO PODPRLI UDELEŽBO NA GASILSKI OLIMPIJADI:
Filc Mengeš, VGP Hidrotehnik Ljubljana, Dinos Holding, Gasilska zveza Mengeš, Občina Mengeš, Fersped Ljubljana, Napredek Domžale, Lip Radomlje, Glaso Mengeš, Pavza d.o.o., Ljubljanska banka Domžale, Lek, Semesadike, CMT Mengeš, Bojan Burnik, Avto Car, HKS Domžale, MBB d.o.o., Mizarstvo Ipavec Anton, Zora Mengeš, Kovaštvo Andrej Mušič, Željama Ručigaj, Servis avtogum Gregorc Franc, Ključavničarstvo Ciril Zabret, Franc Stele, Avtogen Trzin, Transport Drolc, Ha-Ni, Milan Jelen, Avtocenter Lovše, Avtoličarstvo Gregorc Stašo, Roman Skok, Market Brigita, Pro Emba, Limato, Ciril Rudolf, Plamatik, Mesing bar, Kamnoseštvo Burgar, Ignac Zaletel, Mizarstvo Kumer, Mizarstvo Urbane Franc, Avtokleparstvo Udovč Janez, Alojz Veselič, Franc Ogrinc, Elektromehanika Skok, Frizerski salon Melita, Barbka Vrebec, Ivan Kapš, Avtopralnica Bolta, Janez Mušič, Nada Kurent, Osnovna šola Mengeš, Zavarovalnica Triglav.
Zahvaljujemo se z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
PGD Topole
D    R    U    Š    T    V    A
Dl
MENGŠAN
DRUŠTVA
ORATORIJ
pod geslom
Biser planin od 25. do 29. 8. 1997 v Mengšu
♦ Kar nekaj priprav in prostovoljnega dela je bilo potrebno, da se je mengeški oratorij dat. molilnica) uresničil. Na notranjem župnijskem dvorišču ga je vodil salezijanec Peter Pučnik z mla-dimi animatorji: Barbaro Brojan, Matejo Ipavec, Katarino Marin, Martino Ručigaj, Ano in Meto Skok, Ano Škrlep, Ireno
in   Evo   Žnidar,   Andrejem   Bizjakom   in Matevžem Vrhovnikom. Pritegnili so 63 šolarjev domačinov v zadnjem tednu počitnic,  da bi lepo   in   koristno   preživeli prosti čas.
♦ Oratorij nadaljuje karizmo don Bosca, ki je v Torinu zbi-ral   mlade   brezposelne   fani Zasnovan je na štirih temeljili:
- DOM, ki sprejema. Vsak naj se počuti tu domaćega, dobrodošlega. Cutiti mora, da se lahko zateče sem s svojimi skrbmi;
-  ŽUPNIJA, ki evan-gelizira.      Pripravlja mlade na kršćanske ideale - skupno iska-nje Boga in vrednot ob molitvi;
-   SOLA, ki uči za življenje.     Poudarja osnovne   življenjske vrednote,      kulturo. Nauči naj nas živeti pošteno;
■ DVORIŠČE za pri jateljske stike in življenje v veselju. Ne-mogoče je, da mlad človek zaživi v popolnosti, če se ne zna predati igri, veselju. Dvorišče je kraj, polno mladosti.
♦  Skozi ves teden pa je mlade Mengšane spremljala zgodba o fantiču Hinku, ki je izhajal iz zdravega podeželskega okolja. Družina  mu  je  dala  trajne  moralne  krščanske  vrednote  in potrebno samozavest. Med šolanjem v mestu se je srečal s prijatelji, ki so drugače gledali na življenje. Čeprav je naletel na toliko krivih poti, je sklenil, da bo ostal trden. Še več, prijateljem je bil živi zgled poštenega življenja.
♦ Ni naključje, da je bil naslov oratorija Biser planin. Deček je utrjeval svoj značaj v hribih. Vsak človek, ki se i.šče, gre rad v samoto, tja, kjer se lahko sreča sam s seboj in z Bogom. Šamota je tista, ki pomaga odkriti lastne bisere. Vsak otrok razmišlja, kaj je dobrega v njem. In v Mengšu so odkrivali bisere otroci skupaj z animatorji. Našli so \ jih v sebi, družini, prijateljih, župniji, naši prelepi deželi. Vsak dan so z molitvijo pobrisali prah z njih, tako da so se še bolj lesketali.
$♦ V učnih delavnicah so rr/J**/ animatorji spodbujali otro-W^  ke, da so odkrivali svoje talente, še več, naučili so jih, da je treba dokončati, kar začneš. S pctjem in vesclimi igrami so lahko vsak dan začutili mladost, radoživost. Mengeški otroci so se radi udeleževali tej srečanj in
tako polno preživeli zadnji avgustovski teden. Pa tuđi animatorji so se prepričali, da je naj-boljša naložba za srečo v življenju velikodušnost. ♦ G. Peter Pučnik je povedal, da od-haja iz Mengša bo-gatejši, srečnejši. Sam izhaja iz šest-članske družine v župniji Prihovn pri Slovenskih Konjicah. Po osnovni soli se je podal v salezijansko skupnost. Zdaj studira na teološki fakulteti v Torinu. Iskren namen ima približati kršćanstvo mladim, predvsem razsežnost ljubazni in dobrote. Vsak dan je treba vzpostaviti pristen odnos z Bogom. Vsak dan moraš reci Bogu svoj DA. Vsak dan moraš pobrisati prah s svojega bisera.
Za Župnijsko Karilas Mengeš Bogdana Rženičnik
Foto: Matevž Vrhovnik
Foto: Matevž Vrhovnik

MENGŠAN
DRUŠTVA
Družno
zapojmo v
Jaršah
Kulturno društvo Groblje je pevce vseh zhorov s področja ZKO Domžale že tretjič na prvo septembrsko soboto povabilo k njim v Jarše. Na vzorno organizirani prireelitvi je vsak zbor kar iz omizja zapel dve pesmi. Program je povez-oval gospod Tone Ftičar, govoril je o 9O-tih letih šolstva v Jaršah. Zanimivo je bilo sledili lemi, saj je bil večkrat omenjen dele'ž Mengša, ki se je pre-pletal /. zgodovino šolstva v tem kraju.
Na prireditvi so nastupili zbori društva upokojeneev Domžale, in sicer moška in ženska zascclba, pod vodstvom staroste voditelja zborov gospoda Staneta Ilabcta. Naslopili so še oktet 'l'osama in oktet bratov l'irnat, Grobeljski zbor in fantje iz Mcnge-škega zvona. Kot goste so nas s prijet-nim koroškim naglasom pozdravili s pesmimi kvartet Jutro ali bolje znanimi fanti Smrtnik z Jezerskoga. Prircditev je bila dobro obiskana.
Zanimivo je, da se ostali zbori odreka-P ta kim oblikam druženja. Smo že "vsi" navelieani nastopanja ali mislimo, da smo vsak nekaj posebnega in taka druženja nišo potrebna. To si mora odgovoriti vsak pevovodja in predsed-nik zbora, ki zavrne tako povabilo. s'cer pa na svidenje v Jaršah naslednje 'eto, tuđi z oslalimi pevskimi zasedba-mi iz Mengša.
Za Mengeški zvon Jože Vahtar
Vedno lepo in nikoli prepozno
Prijetno je obujati spomine na lepe reci. Ni pa v življenju vedno tako, da bi nas spremljala samo lepa doživetja. Čestokrat nas obkrožajo tuđi težki dogodki, ki jih mnogokrat povzročamo ljudje sami. K sreči je tako, da skušamo pozabiti slabo, da se trudimo zle misli odgnati, naj izpuhtijo kot milni mehurji v neskon-čnost.
Tak prijeten dogodek je bil za vse, ki smo bili v dvorani, za vse, ki živimo s pevci in slovensko pesmijo, je bil v maju, ko je Mešani pevski zbor Svoboda praznoval četrt stoletja svojega delovanja.
Zaključek sezone in obletnico so združili v prelep večer s koncertom narodnih, ponarodelih, umetnih in črnsko-duhov-nih pesmi.
Vse je bilo tako lepo svečano; prostor, oder, dvorana, prcdvsem pa pevci, ki so s svojo sproščenostjo in samozavestjo ter z jasno čistim glasom še bolj napolnili že tako akustično dvorano.
Prav zanimivo je bilo poslušati besedila pesmi, sozvočje akordov in v vse to vple-
tati mimiko, nasmehe in oči pevcev. Te so bile uprte v dirigentove roke, ki so nakazovale ne samo glasbene poudarke, temveč so vključevale tuđi vsebinsko doživetje posameznih zapetih pesmi.
Na svojstven način so pevci znali prikazati, da je nekje, visoko na drugi strani mavrice, dežela iz pravljice. Hkrati pa vsem nam in Sloveniji znali povedati in zatrditi:
Mati Slovenija, tvoji smo sinovi,
naše je življenje tvoje,
kopozovešnas.
Mengeško faro v priredbi Matevža Goršiča so zapeli tako iskrivo in razigrano, da smo v dvorani skoraj videli Mshsva cartanga in spouds hudiča grdga.
Pevci današnjega zbora in generacije pred njim so se sprva pod vodstvom pro-fesorja Tomaža Habeta, zdaj pa Matevža Goršiča, temeljito seznanjali s pevskim poustvarjanjem ljudskih in umetnih skladb. Na proslavah, občinskih in območnih revijah, na šentviškem taboru,
(nadaljevanje na naslednji strani) >
Likovno društvo Mengeš
Jesen je tu in ponovo se borno srečevali. vabimo vse dosedanje in nove člane in vse ljubitelje likovnega ustvarjanja na PRVO SREČANJE, ki bo v četrtek, 9. oktobra, ob 19. uri, v preddverju Kulturnega doma Mengeš (Bar Teater).
V oktobru borno pričeli s tečajem osnove risanja. Tečaj je namenjen vsem, ki želijo spoznati to obliko ustvarjanja. V tečaj se lahko prijavijo otroci in odrasli, ki bodo vsak v svoji skupini spoznavali osnove risanja pod vodstvom akademskega slikarja Vinka Železnika. Tečaj bo trajal 20 - 30 ur enkrat tedensko po dve uri.
Cvetka Mlakar
DRUŠTVA
m
MENGSAN
otvoritvah, gostovanjih in snemanjih, pa so pravi ambasadorji te zvrsti glasbene ustvarjalnosti.
Takšen zbor se nikoli ne poštara, zmeraj dobiva podmladek. Vsak je sprejel in sprejema ko.šćek pevskega znanja in ga prenaša naprej.
Jedro zbora so še vedno pevci, ki so pri zboru že od vsega začetka - Ljuba Sitar, Vera Brank, Justa Koželj in Julij Tottar. Nanje se naslanjajo novinci, vsi pa /. vso vnemo in zagnanostjo osvajajo čedalje širši in bogatejši program.
Prav gotovo že razmišljajo o novi sezoni. Gotovo bodo začeli pripravljati programe za božično-novoletni čas. Če se ne motim, smo se Mengšani lani dogovorili, da borno ob letu osorej napolnili prire-ditvene prostore.
Ob tem majskem koncertu pa smo z županom in njegovo ženo ugotavljali, da bi bilo res lepo in še bolj prijetno, če bi Mengšani napolnili dvorano do zadnjega kotička, posebno še takrat, ko nastopajo domačini.
Pa še res je. Neverjetno lepše je na odru pokazati vse tisto, za kar si prizadevamo dneve, tedne in mesece, če je dvorana polna, kot pa igrati, peti ali plesati v na pol prazni dvorani.
In septembra bodo pevci že začeli vaditi. Veseli bodo novih članov. Pridružite se jim. Naučili se boste mnogih novih pesmi in skupaj preživeli marsi katero lepo urico.
Zle misli in težki trenutki bodo skozi reže zapetih pesmi izpuhtele v nes-končnost in lažje bo vsem - tištim, ki boste peli, in tištim, ki borno poslušali.
Šlefka Mlakar
MENGEŠKI
ŠAHISTI IN PLESALCI V NEMČIJI
Mengšani in prebivalci nemškega mesta Bubenreuth imamo že od leta 1982 prijateljske vezi in sodelujemo, posebno na področju šaha in folklore. To sodelovanje je prvi pričel pokojni Stane Jaklič, ki je več kot 20 let delal v tamkajšnji tovarni glasbil Homer. Na njegovo povabilo so leta 1982 prvi prišli v Mengeš bubenreuthski šahisti in prijatelji. Takrat smo se dogovorili za srečanja izmenoma na dve leti. Tako smo se dosedaj obiskali že osemkrat, Mengšani smo bili štirikrat v Bubenreuthu, oni pa štirikrat v Mengšu; vedno je bilo preko 40 udeležencev.
V tem času so se spletla pristna prijateljstva in znanstva med številnimi prebivalci obeh mest, saj se prvotna generacije udeležencev vedno bolj pomlajuje. Predvsem zato, ker ob tri-dnevnem obisku stanujemo pri pri-jateljih doma in tako vedno bolj spo-znavamo način življenja in razmere.
Po velikosti sta si mesti dokaj podobni, Bubenreuth ima ćelo nekaj manj prebivalcev kot Mengeš. Leži 30 km severno od Nurnberga, razvilo pa se je iz kmečkega naselja, ki so ga spremenili v mesto iz Češke pregnani Sudetski Nemci po drugi svetovni vojni. Mesto nima industrije, ima pa razvito obrtništvo, predvsem tamkajšnji glasbi-larji so svetovno poznani. Izdelujejo kitare, violine, citre, violončela, kontrabase in tuđi druga glasbila in pribor žanje. Poslovne zveze z njimi je imela tuđi Melodija Mengeš.
V okolici mesta je tuđi lepo razvito kmetijstvo.
Bubenreuth smo letos obiskali 4.julija in ostali do 6. julija (petek, sobota in nedelja). Odšlo je 24 šahistov in njihovih družinskih članov ter 20 mladih članic in članov plesne skupine Kultumega društva Svoboda Mengeš s 4 glasbeniki. Avtobus nas je v petek popoldne pripeljal v Bubenreuth, kjer so nas naši prijatelji sprejeli in razporedili po stanovanjih, nekateri pa so dobili stanovanje v gostinskem lokalu.
Zvečer je bil v dvorani gostilne "Pri pošti" uradni sprejem gostov iz Mengša. Prvi nas je pozdravi! predsednik Šahovskega kluba Reinhold VVunderlich. Poudaril je predvsem 15-letno sodelovanje, ki dobiva vedno večji pomen. Izročil nam je 2 šahovski garnituri z urami. Za lep sprejem se je zahvalil predsednik Šahovskega društva Mengeš Stane Hribar; gostiteljem je izročil častno diplomo in izbrano kolekcijo naših vin. Zoran Jagodič je v imenu plesne skupine podari! umetniško sliko, delo slikarja Vinka Železnikarja. Udeleženec vseh dosedanjih srečanj Lojze Jagodic je v pozdravnem govoru dejal, da je šahovsko in folklorno delovanje manjših mest, kot sta Mengeš in Bubenreuth, pomembnotudi na državni ravni, saj iz tega nastanejo državne zvcze.
V
Župan Bubenreutha Klaus Bilhofer je v svoji dobrodošlici orisal zgodovino šaha, pozdravil šahiste in plesalce ter izročil Občini Mengeš spominsko plaketo z grbom Bubenreutha.
LaR u š t v a..
DRUŠTVA

MENGŠAN
;  Po večerji je bil prijeten družabni večer.
;  Sodelovali so: Muzikalni kvartet iz Bubenreutha,
\  presenetil je naš mladi violinist Sandi Sitar, ki je zaigral nemško himno. Najbolj pa je navdušila plesna skupina, godci in pevci iz Mengša. Vsi so mladi in ražen enega prvič v Bubenreuthu. Novi program je s povezanimi venčki narodnih plesov in petjem izredno pester in učinkovit. Odlično je zapel pevski kvartet, harmonikaš
■  Klemen Leben, spremljevalci s koso, klepalom in grabljami
;  pa so ustvarili enkratno vzdušje.
'■ V soboto dopoldne je bilo v Športnem domu prijateljsko šahovsko srečanje, člani na 10 deskah, mladinci na 4 deskah. Naši člani so zmagali s 6,5 proti 3,5 točke, mladinci pa izgubili 1,5 proti 2,5 točke; tako je bil skupni rezultat 8 : 6 za Mengeš
V okviru tridnevnih dobrodelnih prireditev so v soboto zvečor v šotoru za 400 obiskovalcev ob katoliški fami cerkvi nastopili naši folkloristi. Mengšani so z razširjenim programom navdušili navzoče. Po nastopu se je razvila prosta zabava s plesom, ki je ob živahni glasbi naših muzikantov trajala vse do zgodnjih jutranjih ur. Prireditve se je poleg župana Bilhoferja udeležil tuđi odposlanec Bavarskega parlamenta Eberharh Irlinger. Oba sta izrazila željo, da bi sodelovanje z Občino Mengeš razširili.
Na pot domov smo se podali v nedeljo bo 9. uri, s|ovo je bilo prisrčno. Ko smo proti večeru prevozili slovensko mejo, je vse še enkrat pozdravil Lojze Jagodic in jim zaželel še nadaljnje uspešno delo. Za pripravo takih uspešnih nastopov je potrebno veliko učenja in požrtvoval-nosti, tako v šahu, plesih, petju in glasbi. Tako dosežemo ' tuđi osebno zadovoljstvo in ugled Sovenije v drugih deželah.
Lojze )agodic
DRUŠTVA
PRIREDITEV OB 50. OBLETNICI PIGD LEK MENGEŠ
Vaja dela mojstra,
petdeset let vaje dela
dobre gasilce
Ob 50. obletnici delovanja prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Lek Mengeš je bila 5. septembra prireditev, katere glavni dogodek je bila gasilska vaja, na obratu za proizvodnjo ergotalkaloidov. Vaje se je udeležilo 17 gasilskih društev iz mengeške, kamniške in domžalske občine.
V laboratoriju za kromatografijo se je vžgala vnetljiva tekočina, razvila seje velika količina strupenega dima, požar pa seje hitro širil. To je bil motiv za izvedbo vaje. Oglasila se je sirena za požar, na prizorišče pa so kmalu prihiteli gasilni avtomobili. Vaja je bila zahtevna, saj je vključevala postavitev štirih lestev, vstop v prostor z dihalnimi aparati in kombinezoni proti dimu, param in kislinam, zato je bila v vajo vključena tuđi reševalna služba. Po petnajstih minutah je vajo zaključila t.i. piramida s topovi. Po opravljeni vaji se je več kot 100 sodelujočih gasilcev zbralo na raportu. Vaja je dobila pozitivno oceno.
Na prireditvi je občinska gasilska zveza podelila dve državni in 10 občinskih priznanj. Priznanje Gasilske zveze Slovenije pa je pre-jela tuđi enota PIGD Lek. Na prireditev je bil, kot nekdanji direktor Leka, povab-ljen tuđi Metod Dragonja, ministcr za gospodarstvo.
Tuđi enota Lek je podelila priznanja trem gasilskim zveza m, vsem društvom, najbolj zaslužnim Lekovim di-rektorjem, direk-torju Nafte Lenda-va, Brigadi Ljubljana in poveljniku.
Poveljnik Lekovih gasilcev je že 22 let   Marjan   Kon-
DRUŠTVA

MENGŠAN
D   R........U........Š  T  VA
cilja, predsednik daištva pa je Matjaž Peršin. Društvo od letošnjega leta deluje v Gasilski zvezi Mengeš in ima 40 članov, med njimi sta bila dva tuđi na 11. gasilskih olimpijskih igrah na Danskem.
Eden največjih požarov, ki so ga v svoji zgodovini morali pogasiti, je bil leta 1987. Takrat je zagorelo v polinclustrijskern laboratoriju, posredovala pa je tuđi gasilska brigada. Štiri leta prej pa so bili za strokovno gašenje požarov trije domaći gasilci odlikovani z gasilsko plamenico.
Društvo je ob podpori vodstva podjetje in pa delu njegovih članov zraslo iz male gasilske enote v pravo gasilsko društvo z najmodernejšo opremo in sodobnim gasilskim vozilom. Načrtu-jejo pridobiti čim več mladih članov, prihodnje leto pa želijo pripraviti tuđi enoto, ki bi sodelovala na tekmovanjih.
Uspeli gasilski vaji, predaji raporta, igranju godbe, predstavitvi zgodovine društva in pa podelitvi priznanj je sledila pogoslitev za vse udeležence, ki je na prijeten način zaključila prireditev ob 50. letnici PIGD Lek.
Vrša Bleje
■  Na Uiborni prostor so se najprej odpravili "koliscaiji" s labor-no opremo (šotori, športnimi rekviziti...).Dan za njimi pa so prispeli ostali taboreči. Po kosilu smo se s svojo opremo vselili v naš desetdnevni dom. Začelo se je pravo taborniško življenje.
■  Imeli smo veliko aktivnosti. Večji del časa taborjenja pa je zasedla gozdna šola, v kateri so se mlajši taborniki učili raznih veščin. Poleg gozdne sole smo imeli tuđi orientacijo, lokostrelst-vo,   pohode,   kopanje,   veslanje,   družabne  igre   in   seveda družabne večere. Najpomembnejša športna aktivnost pa je bila pri mlajših kopanje in pri malo starejših odbojka (le-ta je bila vedno v naš ponos).
■  V času taborjenja smo obiskali ludi rod Crno jezero iz Slovenske Bistrice. Tja smo se odpravili s kanuji in splavom, ki smo ga dan poprej naredili iz gum in lesa. Odigrali smo prijateljsko lekmo v "skavlbolu". Imeli smo tuđi celodnevni pohod ob toku reke Kolpe, kjer smo si sami skuhali kosilo. Starejši taborniki smo si po kosilu ogledali tuđi bližnjo jamo. Zvečer pa smo se vsi zbrali pri tabornem ognju, kjer smo peli pesmi, pripove-dovali viče... Ko se je tabor počasi bližal koncu, so zopet ostali "konočarji", ki so pospravili šotore, podrli pionirske objekte in se postavili od tabornega prostora, vsak s svojimi spomini.
■  Ta mesec je potekal v Velenju državni zlet tabornikov. Na zletu so se taborniki soočili s temo energija. Udeleženci so zbrani v vodih po 5 do 10 oseb. Zleta se je udeležilo tuđi 5 tabornikov iz Mengša. Na zletu so naslednje aktivnosti:
•  slovenska razvojna vas (racionalna raba in alternativni viri energije, ekologija in varstvo okolja, taborništvo in družba),
•  taborništvo (pohodi, progra preživetja, duhovnost),
•   šport (rečne aktivnosti, aktivnosti na jezeru, aktivnosti na igriščih, jahanje, gorsko kolesarjenje, prosto plezanje na umetni steni, jamarstvo),
•  kultura (delavnice, ogledi mest, muzejev in galerij, dogajanje na osrednjem prireditvenem prošlom).                      RUP Mcngcš
_P—E-JU.   $   T   v   A
irAlii^Ui \!?M\L\P&Ww

MENGŠAN
DRUŠTVA
Spominska pot vojne za Slovenijo
v organizaciji območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo
DOMŽALE
Spominska pot vojne za Slovenijo je etapna spominska pot, dolga 71 km,
in poleka na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Cilj spo-minske poti je, da se udeleženci po-hodov seznanijo z avtcntičnimi podatki o cl«gajanjih na lokacijah in krajih, ki so v K'nijsko-juljjski vojni v letu 1991 pome-mbneje zaznamovali posamezna vojna dogajanja na območju navedenih občin. Trasa poti poteka tuđi mimo določenih spominskih obeležij NOB ter turističnih krajev oziroma kulturnih spomenikov. N;i pričetku pohoda - startu 1. etape -vsak udeleženec pohoda prejme pohodni karton s 14 spominskimi točkami, ki jih Je potrebno žigosati ob prihodu na posamezno točko spominske poti.
^ ccloti izpolnjen oziroma žigosan pohodni karton je pogoj za pridobitev pisnega priznanja za prchojeno spomin-sko pol vojne za Slovenijo na našem območju. Posamezne etape pohoda Rodo organizirane v naslednjih tenninih:
1 • etapa:
Nedelja,    21.    septembra:    Zborno
"icsto:    gostilna   Šporn   Radomlje;
Pri&tek pohoda ob 8.00 uri. Pohod bo Potekal v smeri: Radomlje - Lukova bol-nic'i - Dupeljne - Mala Lašna - Brezovica " Krajno Brdo - Sp.Loke (Cilj: gostišče Am'«o). Dolžina pohoda 22 km. Prihod ob 15.00 uri. 2- etapa:
Nedelja, 5. oktobra: Zborno mesto: 8°stilna Kralj, Moste pri Komendi; Pri&tek pohoda ob 8.00 uri. Pohod P°Potekal   v   smeri:   Moste   -   Žeje   -
Mengeš- Jable -Trzin - oddajnik Domžale - Oljska gora - Sv.Jakob - Dragomelj -Pšata   (Cilj:   gostilna Janežič).   Dolžina pohoda 23 km. Prihod ob 15.00 uri. 3. etapa:
Nedelja, 19. oktobra: Zborno mesto: gostišče Amigo, Sp. Loke pri Krašnji; pričetek pohoda ob 8.00 uri. Pohod bo potekal v smeri: Sp. Loke - Limbarska gora - Hrastnik - grad Tuštanj - Zg. Javorščica - Trojica - Gorjuša (Cilj: 'lamarski dom). Dolžina pohoda 25 km. Prihod na cilj ob 15. uri. Dolžina pohoda 24 km. Prihod ob 15.00 uri.
Vsak pohod vodi vodnik pohoda. Pohodov se lahko udeležijo vsi zainteresirani občani. Prihod na zborno mesto in odhod z etapnega cilja domov si organizira vsak posameznik sam. Pot ni zahtevna in jo priporočamo tuđi mlajšim občanom, njihovim staršem in drugim. Vsem udeležencem priporočamo ustrez-no pohodno opremo (tuđi za primer slabega vremena) in lastno oskrbo s hrano in pijaco, čeprav se bo možno oskrbeti tuđi na določenih točkah pohoda. Pohodi bodo ob vsakem vremenu. Pohoda se vsak posameznik udeleži na lastno odgovornost.
Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 722 738 popoldan!
Po zaključeni spominski poti "Vojne za Slovenijo na našem območju" bodo vsi udeleženci prejeli spominsko priznanje, ki jim bo podeljeno na cilju zadnje, tret-je etape pohoda, pri jamarskem domu na
Gorjuši.
Vabi vas OOZVVS Domžale
Velma VVallis v
Zenici
Aljaska legenda o izdajstvu, pogumu in preživetju.
"V vsakem posamezniku
na tem širnem in zapletenem svetu se
skriva osupljiva zmožnost veličine.
Vendarse redko zgodi, da bi se li skriti
darovi razkrili, če tako
ne nanese usoda."
(V. WaMs)
•» Poletni dnevi bodo kmalu izginili za obzorjem vsakdana,  v naših srcih pa bodo   ostale   fotografije,   ki   smo   jih "poslikali" na morju, v hribih, tujini, naravi. Ostali bodo v valovanju morja in se nadaljevali  v  pisanem  listju   in  zrelih plodovih jeseni. Prišla bo jesen in nas s svojim razkošjem barv zvabila v tišino narave. Vsak letni čas nosi v sebi nekaj lepega, nekaj enkratnega. Saj res, kmalu bi pozabila, da tu vendar kramljamo 0 knjigah, v njih pa se ravno tako prepleta-jo barve, vonji, občutenja, lepota ... •*• Morda je poletje pravi čas za tište, ki se spočijejo tuđi ob branju dobre knjige. •> Sama sem odkrila tako knjigo, ob kateri se bralec lahko prepusti užitku branja - knjiga ima naslov Ženici, napisala jo je Velma Wallis,  Indijanka  z Aljaske. Za razumevanje zgodbe morda ne bo odveč nekaj podatkov o pisate-ljičinem življenju. Velmi je umri oče, ko je imela trinajst let. Razmere na Aljaski so zelo trde za preživetje, zato je morala ' Velma pustiti solo in pomagati mami pri preživljanju  številne daižine.  Ko so se mlajši bratje osamosvojili, je Velma naredila izpite za srednjo solo, nato pa se sama prebijala skozi dolge zime snega in ledu
ZA KNJIŽNE MOLJE
ta
MENGŠAN
na Aljaski in i uspelo ji je preživeti. Na izposojenem računalniku je pisala zgo-dbo Ženici, ki jo ji je pove-dala mama in je prehajala iz roda v rod. Velma je zgodbi seveda dodala ščepec umetniškosti, zgodba in predvsem spo-ročilo pa sta ostali isti. "*• Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je narava na Aljaski še posebej neizprosna. Indijanci se preživljajo predvsem z ribami in nekaterimi drugimi žival-mi, kiti, loši, vevericami in zajci. Ce ni živali, ni hrane in ljudje so obsojeni na lakoto. Zato so Indijanci tu nomadi - selijo se tja, kjer je hrana. Tuđi v naši zgodbi začne pestiti ljudi lakota. Ljudje so postali obsojeni na stradanje in morda, če ne bo hrane, tuđi na neizogibni konec. Zdaj je postalo pomembno samo eno - golo preživetje. Vemo, kaj vse bi ljudje naredili, če njihovo življenje visi na tanki nitki in
tako je bilo tuđi v rodu, ki ga opisuje leg-  j enda. V rodu sta bili tuđi dve stari ženici,  I ki sta se sprijaznili s tem, da je njuno živi-  I jenjc odvisno od drugih v rodu. Mislili sta,  i da ništa več za nobeno rabo. Poglavar  i plemena je bil zelo trd mož in odločil je,   j da bodo najprej potovali brez obeh stark,  i kar je pomenilo,da sta starki prepuščeni  i stradanju in lakoti. Starki Cidzigjak in Sa  i ništa mogli verjeti svojim ušesom - njim  i lastni rod ju bo pustil stradati in umreti.  i Najbolj žalostno pa je bilo to, da je imela  j starka Cidzigjak hčerko, ki ni pokazala do  i svoje matere nobenih čustev naklonjenosti in   nestrinjanja   s   spoglavarjem.   Edino starkin vnuk je potiho irpel in jima naskri-vaj pustil sekiro, da bi imeli vsaj majhno možnost preživetja  v neizprosni  naravi. Starki sta tako ostali sami, prepričani sta bili v lastno nemoč in preživejte je bilo zanju nemogoče. A starki sta bili bolj močni, kot sta pričakovali sami in ta moč se je še podvojila, saj sta bili dve. Takole pravi   ena   od   stark:    "Menija,   da sva prestari in premalo koristni. Pozabili so, da sva si tuđi midve zaslužili pravico do življenja! Zala pravim: Ce sva že pred smrtjo, prijateljica moja, preden umreva,
poskusiva,   ne  vdajva  se sede! Preden umreva, poskusiva!"
•* Starki sta se tako podali v neizprosen boj z naravo, videli sta, kako sta se prej zanašali na mlajše v rodu, pa sta bili tuđi sami sposobni skrbeti zase. Starki sta živeli v tesnem medsebojnem sodelovan-i ju, spoprijateljili sta se in spoznali, kako i velika je moč sodelovanja in prijateljstva, i •* To pa je nekako tuđi glavna misel | knjige - potrebno je poskusiti, ne pa že v i naprej trditi, da je nemogoče. In pre-I senečeni bi bili, koliko stvari bi bilo I izpolnjenih, koliko misli, ki jih nikoli ne I izrečemo, bi se uresničilo v dejanjih, le i potruditi bi se morali. Zato - predno I umremo, poskusimo! i •*• Knjiga Ženici (Two oki woman) je I postala svetovna uspešnica. Pisateljica pa j je potrebovala veliko potrpežljivosti in I časa, da so knjigo izdali. Takrat je bila I samo neznana Indijanka in njene knjige i nišo hoteli izdati. Za knjigo so se zavzeli I študentje in knjiga je s pomočjo njihovih i predplačil tuđi izšla. V Sloveniji je knjigo j izdala založba Vale Novak. i                                      Sabina Accetlo
Nekaj njegovih del v stalni galeriji samostana Sv. Evfemije v Kampom na otoku Rab.
Statai ©Mstetai Mj^tm dlfenrj)$i JJ^imkii T^tteMi
Zadnjega dne v avgustu je minilo 100 let od rojstva loškega rojaka, frančiškanskega brata Janka Testena. Brat Ambrozij, takšno je bilo njegovo ime za samostanskimi zidovi se je rodil v bici daljnjega leta 1897. Že kot 16-letni fantič je vstopil v red Frančiška Asiškega in nato do smrti leta 1984 služboval na Hrvaškem. Zadar, Dubrovnik, Cavtat, Orebić, Kuna, Krapanj pri Šibeniku in Kampor na otoku Rabu so mesta, kjer je uresničeval svoje mladostne sanje. Poleg neizmerne vdanosti Bogu je bil z vsem srcem predan slikarstvu kot popoln samouk. V avtobiografiji je med drugim zapisal: "Za pisanje sem bil vedno len, nikomur svojih najbližjih nisem nikoli odgovarjal na njihova pisma. To mi je bilo naporno in zoprno. Tuđi učenje je bilo zame prava muka. Spominjani se, kako nam je v šestem razredu učitelj dal za nalogo narisati cesarja \ranca Jožefa. Na koncu je med vsemi risbami izbral mojo in rekel: 'Ti boš zagotovo slikar!" Prav te besede so me spremljale in hrabrile zlasti v obdobju, ko sem se za kratek čas zasiti! slikanja, pa sem prav zaradi njih spet začenjal."
Testenova dela so zbrana v muzeju samostana sv. Evfemije na otoku Rabu in Narodni knjižnici v Zagrebu. Koliko jih je v resnici ustvaril in kje vse visijo, ne borno zvedeli nikoli. Svoje slike je predvsem poklanjal, v zrelih letih pa tuđi pro-dajal za lažje vzdrževanje samostanov, v katerih je živel. Najbolj znan in cen-jen je njegov Križev pot, ki krasi samostansko cerkev na Rabu, njegovi zadnji postaji, preden je odšel v večnost.
Jože Brojan   \
K    U    L    T    U    R    A
:ZIlmaw.a;ClIs
Zenici!
^^^^^^HHkLoboda

MENGŠAN
KMETIjST V O
27.
tekmovanje
oračev
ljubljanske
regije
Tuđi v letošnjem letu sta Občino Mengeš zastopala dva tekmovalca na regijskem tek-movanju oračev, ki je bilo letos i6.avgustavGrosupljem.
Tekmovanje je potekalo v pri-jetnem vzdušju, vendar pa je bilo na razmočeni in težki zemlji zelo težavno. Kljub vsemu se fanta ništa vdala. Trudila sta se do konca in opravila oranje tako, kot se spodobi.
Tekmovali so v članski in mladinski konkurenci. Tekmo-valo je 49 oračev. Boštjan Per je zasedel 9. mesto v članski konkurenci, Gregor Bergant Pa 10. mesto v mladinski konkurenci.
To tekmovanje sta nam omo-gočila Srednja kmetijska šola iz Kranja, ki nam je posodila tek-movalni plug, in Občina Mengeš. Obema sponzorjema se v imenu tekmovalcev lepo zahvaljujem.
Franci Bergant
Kako si lahko       JU%L|y*
DOMA pripravimo**""■ "
KISLO mleko ali jogurt?
Nekaj o mleku,...
Mleko je biološko polnovredno hranilo, ki nas spremlja od rojstva do pozne starosti. Vsebuje hranilne snovi, ki so človeku nujno potrebne in v razmerju, ki jih telo potrebuje. Mleko vsebuje preko 90 različnih snovi. Glede na biološko in energetsko vrednost je med najcenejšimi živili. Če si boste nekatere izdelke iz mleka pripravili sami po svojem okusu, boste spoznali še večjo uporabnost mleka.
Mleko pogosto odsvetujejo tuđi zdravniki v primeru alergij, zaradi raznih drugih obolenj. Če ste alergični na kravje mleko, većina ljudi nima razvitega fermenta za razgradnjo mlečnega sladkorja, vam priporočamo uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov (jogurt, kislo mleko, čim dalj časa zor-jeni siri), kjer se je mlečni sladkor že predelal v mlečno kislino. Se posebno so ti izdelki pomembni za ljudi, ki se zdravijo z antibiotiki, zaradi obogatitve črevesne sluznice, ženam v starosti nad 40 let zaradi preprečevanja osteoporoze (pomanjkanje kalcija v kosteh).
Mlečne izdelke pripravimo iz mleka, kupljenega v trgovini ali svežega na kmetiji. Sedanji pogoji za odkup mleka iz kmetij so tako zaoštreni, da boste na kmetiji gotovo dobili kvalitetno mleko, ki je v primerjavi s standardiziranim kupljenim bogatejše z maščobami in beljakovinami.
... kislem mleku ...
Uporabimo sveže mleko (dve uri po molži) ali prevreto sveže mleko, ohlajeno na 22°C ali kupljeno mleko. Mleku, ki ima stalno temperaturo 22°C, kar poleti dosežemo brez ogrevanja na sobni temperaturi, dodamo na 1 liter 2 žlici kislega mleka ali kisle smetane, ki ju za začetek kupimo v trgovini. Dobro premešamo in pustimo stati 16 do 20 ur. Ko mleko postane čvrsto, ga postavimo v hladilnik. Sčasoma se kislost mleka povečuje.
V
Ce uporabimo sveže mleko, ki že samo po sebi vsebuje mikroorganizme, se nam bo mleko poleti usirilo brez dodajanja kislega mleka. Ker pa sveže mleko vsebuje različne mikroorganizme, želimo pa pospešiti nastanek koristnih mikroorganizmov za tvorbo kislega mleka, vam le svetuje-mo, da prvo kislo mleko pripravite z dodajanjem kulture, ker če se mleko ne usiri v enem dnevu, priđe do razgradnje mleka, kar pa je zdravju lahko škodljivo. Dobro kislo mleko, ki smo ga pripravili sami, uporabimo kot kulturo pri naslednji pripravi kislega mleka. Če ga hranimo v hladilniku, ga lahko pripravljamo na tri dni.
... in jogurtu
Sveže ali kupljeno mleko segrejemo na 95°C, kar pomeni, da ga odstavimo tik predno zavre, pa četudi ga zavremo, ni
K    M    E    T    I    I    S    T    V    O

MENGŠAN
nič narobe. To pomeni, da prevreto mleko, ki vam je ostalo, lahko uporabite za kislo mleko, jogurt. S kuhanjem mikroorganizme uničimo. Mleko v mrzli kopeli ohladimo na 45°C. Med ohlajevanjem ga večkrat premešamo, da izparimo čim več vode, da bo jogurt čim bolj čvrst (ali pa tuđi ne, stvar okusa in tuđi časa).
Na liter mleka dodamo 2-3 žlice kupljenega jogurta (jogurt se razlikuje od kislega mleka po vrsti mikro-organizmov) in dobro premešamo. Posodo z mlekom imamo v kopeli z vodo od 40°C do 45 °C, da mleko zori. Po desetih do petnajstih minutah mleko ponovno premešamo in pustimo pri miru in pokrijemo. Čas zoren-ja je odvisen od temperature. Po 2,5 do 4 urah bo mleko čvrsto, samo če je imelo temperaturo od 40 - 45°C.
Mikroorganizmi za tvorbo jugorta se pri temperaturi pod 38°C ne množijo, pri temperaturah nad predpisano pa jih uničimo. Ko je zorenje končano, jogurt čim prej ohladimo v hladilniku.
Jogurt je najboljši po dveh do treh dneh, ko se dodatno razvije kislina in aroma. Dober sadni jogurt pripravite poleti z dodatkom sladkorja in delno pretlačenega svežega sadja (maline, jagode, borovnice, češnje...). Izven sezone lahko za sadje uporabite kompot in razne sadne sirupe.
Tišti, ki si hrano radi pripravite po svojem okusu, pa pripavite zelenjavo z začimbami, prelilo s kislim mlekom ali jogurtom.
DOBER TEK!
Marta Kos, dipL ing.
iz potepanja po slikoviti Koroški
■  Na pobudo članov 00 LDS Mengeš smo tuđi letos organizirali izlet članov in simpatizerjev stranke po manj znanem delu   Slovenije.   Po   lanskem   uspelem "odkrivanju"   Dolenjske,   smo   se   letos odločili, da na Dan državnosti obiščemo Koroško.
■  Zbrali smo se 25. junija v zgodnjih jutranjih urah in z avtobusom odpotovali proti   Mislinjski   dolini.    Potovanje   na Koroško  je,   ob   krajšem   postanku   na jutranji kavi in v pričakovanju odkrivanja novih lepot Koroške, minilo zelo hitro. Večina udeležencev našega izleta tega dela Slovenije še ni dovolj poznala.
■ V še zgodnjih dopoldanskih urah smo srečno  prispeli  na  prvo  točko  našega potepanja.  Avtobus nas je pripeljal do koče na Naverskih ledinah na nadmorski visini nekaj preko 1000 metrov, kjer smo se razdelili v dve skupini.
■   Skupina   planinskih   navdušencev  je odšla po planinski  poti  na vrh  Uršlje gore (1700 m n.m.). Tu smo z vrha občudovali Kamniške planine in Saleško
dolino na južni strani. Proti sevcru se nam je pogled odpiral preko Mislinjske in Mežiške doline, vse do Pohorja, Peče in vrhov v sosednji Avstriji. Na Uršlji gori smo videli KTV oddajnik in najvišje ležečo cerkev v Sloveniji.
■  Drugo skupino je navdušil ogled rudnika v Mežici, ki postaja vse večja atrakcija koroškega turizma. V dobrih dveh urah vožnje z rudniškim vlakom in hoje v   rudarski   opremi,   je   bilo   nazorno prikazano težaško delo rudarjev v starih časih.
■ Polni lepih vtisov in doživelij smo se v popoldanskem   času   zopet.   srečali   ob majhnem, vendar turistično lepo ureje-nem Ivarčkem jezeru ob vznožju Uršlje gore.
■   Nalo smo se odpeljali v Kotlje na Prežihovino,   rojstno   hišo   Prežihovega Voranca oziroma Lovra Kuharja. Ob ogledu "bajte" in zanimivi predstavitvi smo se spomnili na Vorančeva literarna dela in njegove   ljubezni   do   domovine.   Svoje bralce je presenečal s pripovedmi uso-dovca, podložnega obdelovalca zemlje in
KMETIJSTVO
Počitek tik pod vrhom Uršlje gore...
.JLO1!JJLČ^M^E^S  T  R  KM K   E     :1

MENGŠAN
Politične stranke
posebnostmi iz hlapčevega življenja, dogodki iz otroštva ter belcženjem zgodovine. Tako je ludi sam kot bajtars-ki sin že pri osemnajstih lctih iskal pot i/, nicin, kakor rečejo v njegovem domaćem kraju senčnim krajem in stranem življenja. Iz njegovih del je razvidno uporništvo, ki mu ga je vcepil oče, ki je kot najcmnik na posestvu tujega veleposestnika občutil narodnosl.no zatiranje Slovencev. Spo-ronili smo se šolskih dni, zbirke črtic otroških spominov "Solzice", novele "Samorastniki", romanov "Požganica" in "^oberdob", knjižice o slovenskem naro-dnostnem vprašanju in drugih njegovih del.
■ Za prijeten zaključek izleta so poskrbe-11 na luristični kmetiji "Pri l'lodru" v hri-bovitem    Šentanelu    nad    cesto   med Prevaljami  in Mežico.  Ob dobrotah  iz domaće koroške kuhinje in zvokih harmonike   smo   se  veseli   in   zadovoljni, predvscm    pa    utrujeni,    poslovili    od Koroške.
■ "Naslednje leto na svidenje na drugem koncu Slovenije!"
S toplimi pozdravi vsem bralcem Mengšana!
Terezija Korošec Potočar OOLDSMengeš
— nekaterim
Pa še spomin na Voranca.
Novo šolsko leto
Ko boste bralciprebirali to šlevilko Mengšana, bo eden od najvznemirljivejših dogodkov v šolskem letu že za nami. Začetek šolskega leta namreč. Vsakdo ima seveda svoj razlog za to, o čemer pa tu ne bi razglabljali. Bolj enotni so razlogi za vznemirljivost ob drugih dogodkib, kot npr. počilnice, prazniki, zaključek šolskega leta.
Posebno mesto in pozornost na začetku šolskega leta zaslužijo najmlajši - šolski novinci. Vsekakorje začetek Manja za njih ena največjih prelomnic v življenju. Začelo se je obdohje, ki sepravzaprav ne bo več končalo, sajje za sodobni, še bolj pa bo to veljalo za bodoči čas, značilno, daje učenje sestavni del življenja. Zdavnaj so že za nami čaši, koje veljalo pravilo, da seješolanje lahko končalo, ko je oirok znal brali in pisati, pa še malopozneje, ko smo menili, da smo na življenje dovoljpripravljeni, če smo končali osnovno solo" ter si pridobili poklič.
Lelos smo sprejeli 86prvošolcev s celotnega območja občine Mengeš, razporedilipa smojih v 4 oddelke. Tako kot že nekaj generacijpred njimi, bodo ludi oniprejeli opisne ocene vprvem in drugem razredu. Poukposameznih predmelov ne poteku strogo ločeno, ampak se vsebine vprvih dveh razredih preplelajo medsabo, se povezu jejo. Aktualen naziv za tak pouk je integriran pouk.
Z opisnim ocenjevanjem želimo otroka obvarovatipred - za marsikaterega otroka - krutim številčnim vrednolenjem. Vseje v redu, če je otrok deležen odličnih ocen. Kaj pa listi, ki bi vsak dan starše
razočarali z dvojkami, trojkami ali ceh nezadostnimi ocenami, pa za to sami nišo krivi, ker so pačpočasnejši v razvoju ali pa živijo v neugodnih socialnih pogojih, družinskih razmerah in podobno?! Do treljega razreda se marsikaj uredi, pa ludi slarši s pomočjo številnih razgovorov z učitelji natančneje spoznajo svojega otroka tuđi s "šolske strani", da nezahtevajo od njega ne preveč ne premalo. V ostalih razredih bo delopotekalo kot vpreteklem šolskem letu. Obstoječi predmetnih se ni spremenil in tuđi učni nacrti ostajajo isti. Kot lansko leto, borno ludi lelos učencem dali možnost, da se bodo v .5. razredu pri športni vzgoji in 8. razredu pri matematiki razporedili v skupine z različno stopnjo zahtevnosti. Nekajletne izkušnje so večinoma pozitivne.
Učencem. 1. in 2. razreda nudimo podaljšano bivanje, vsem učencem pa prehrano. Navada ježe, daprejemajo vsi učenci malico, nobenih omejitevpa ni pri naročilu za kosilo. Ministrstvo za šolstvo bo še naprejpomagalo pri plačevanju malice učencem, ki živijo v težjih socialnih razmerah. Šolska sveto-valna služba bo pomagala pri urejanju te problematike ter vseh vprašanj, ki se nanašajo na (ne)uspešno delo otroka v soli. Učenci 3- razreda bodo odšli v zimsko solo v naravi, učenci 4. razreda pa v letno. Ker bo v bodoče letna šola za učence 2. razreda, bodo lelos, podobno kot lani, letovali tuđi ti učenci. Uspelo nam je pridobiti nekaj terminov za izvedbo kulturnih in naravoslovnih dni ter programa življenja v naravi pri Centru za šolske in obšolske dejavnosti, kar bo popestrilo siceršnjeprograme kulturnih, naravoslovnih in športnih dni.
N    A    Š    A         ŠOLA

MENGŠAN
Šolski delovni program sestavljajo še številni drugi programi.
Med njimi naj posebej omenim prireditve in proslave
obpraznikih in spominskih dnevih terže
tradicionalne prireditve, kot npr. Šola lako in dnigače.
Naši učenci se bodo lahko uključili v različna tekmovanja: v
znanju, športna, kulturna, poljudnoznanstvena, lehnična,
pa tuđi v številne interesne dejavnosti.
Boljše učence borno spodbujali z dodatnimi, učno šibkejšimpa
pomagali z dopolnilnim poukom. Že doslej uveljavljeno
obliko -pomoč učencem sposebnimi težavami,
hipotekaposamično ali v manjših skupinah, borno še razširili.
Zapouk angleškega jezika 3- in 4. razreda
bodo nekaj morali prispevali ludi starši.
Vsem učencem smo omogočili nabavo učbenikov
iz učbeniškega sklada ter delovnih zvezkov
preko založbe MK Domžale.
Tuđi v lem šolskem letu bi radi,
da bi slarši navezali kar najbolj uslvarjalne slike s
svojimi učitelji. Na roditeljskih sestankih
naj skupaj z razrednikom iščejo najboljše rešilve za celolen
oddelek, nagovorilnih urahpa naj se temeljito pogovorijo
o svojem otroku. Ni dovolj, če se zadovoljijo le z informacijo
razrednika, kakšne ocene ima otrok; na predmetni
stopnji morajo vsaj enkrai v letu poiskali učitelje prav vseh
predmetov ter sepogovorili, kako odpraviti ležave.
Zmotno je mnenje, da razgovor z učiteljem nipotreben,
čegre otroku dobro. Vtemprimeru je treba iskali poli,
kako bi bil še boljši! To velja tako za matematiko, malerin ali luj
jezik kot za likovno aliglasbeno vzgojo.
Morda so pa otrokovi talenti skriti pri teh predmetih,
le odkriti in razvijati jih je treba in uveljaviti vpoznejšem
šolanju ler jmklicnem življenju.
Kot že marsikatero leto doslej tuđi letos urejamo
dodatne prostore za pouk. Zaradi normalivov, ki omogočajo
kvalitetnejše pedagoško delo z manjšim številom učencev v
oddelku, šlevilo oddelkovpri nas narašča; letos je sj)el eden več.
Lansko leto je kolektiv "žrtvoval" zbornico, lelosjm ni nobene
rezerve več. Imamo nacrte za ureditevpodstrehe in prepričan
sem, da borno jmMem z razumevanjem občine in v dobro naših
otrok uspeli resiti, jwepričan sem, še za nekaj let naprej.
Veseli borno staršev, ki bodo spremjali naše delo
in sodelovali z nami, dajali predloge in pobude,
izrekali utemeljene kritike in nas pohvalili, kadar borno
pohvalo zaslužili. Skupaj borno naredili našo solo še boljšo, topa
je navsezadje naša dolžnost.
Branko Lipar
flf         NAŠA      ŠOLA
Mengeški četrtošolci na Krku -
@ Poleg učencev 2. razreda, ki so bili kot: prva generacija letos v letni soli v naravi, in sicer v juniju v Izoli, smo - kot vsa leta doslej - ta program izvedli tuđi za učence 4. razreda. Priprave so se pričele v aprilu tega leta, ko smo se odločili za lokacijo in čas za izvedbo. Odločili smo se za domžalski dom na otoku Krku, ker le dom omogoča skupno bivanje učencev in učiteljev in nudi ugodne možnosti za vse oblike dela sole v naravi. Konec avgusta se nam je zdel še sprejemljiv. Počitnic je tako rekoč že konec, učenci so že navajeni sonca, voda je še topla, vreme pa je v tem času navadno ugodno.
©  Od 75 četrtošolcev se je za solo v naravi odločilo 59 učencev, udeležilo pa se jih je 56, to je 76 %. Delo je potekalo v treh programskih sklopili:
- športno-vzgojne dejavnosti,
- pouk z izbrano vzgojno-izobraževalno vsebino,
- kulturno, zabavno in družabno življenje.
© Da je bilo življenje v soli v naravi bolj prijetno in tekmovanja bolj privlačna, so za nagrade poskrbelil sponzorji, ki so se prijazno odzvali našim prošnjam za pomoč:
- MK Ljubljana, Birooprema
- Ljubljanske mlekarne d.o.o., Tolstojeva 63, Ljubljana
- Podjetje Dan d.d., Ljubljana,
- E - Blagovnica Bežigrad, Ljubljana
- Frizerstvo Kosec, Zadružniška 28, Mengeš -Zveza paraplegikov Slovenije, Štihova 14, Ljubljana
- Ljubljanska banka Mengeš
- Maja d.o.o. Domžale, Ljubljanska cesta
- Mi Amigo d.o.o., Mengeš -MBB Mengeš
© Da je bilo življenje v soli v naravi prijetno in varno in da so vse dejavnosti potekale po začrtanem programu, so skrbeli razredniki Marjan Pavli, Dana Brank in Marija Kastelic, učitelji in vaditelji plavanja Janez Zajc, Aleš Voh, Milica Tomšič, Špela Preisinger, Maruša Stanovnik in Anita Flerin ter medicinska sestra Olga Pavlin.
POUK
© Na učnih sprehodih smo spoznavali okolico doma, značilnosti otoka Krka, podnebne značilnosti in kako so se rastline prilagodile tem razmeram.  Merili  smo temperaturo
NAŠA         ŠOLA

MENGŠAN
NAŠA      Š  O  L  A
Med rekreacijo -
v ozadju dom na Krku.
zraka in vode, zračni tlak in sproti izpolnjevali preglednico.
Orientirali smo se na zemljevidu in v naravi, na vožnji z barko   |
P;l smo spoznali nekaj značilnosti morja in cici obale otoka   |
K>'ka. Pisali smo razglednice, pisma, sestavljali spise in pesmice,   i
"sali in slikali okolico doma. Zaradi skalovite in težko dostop-   |
^ obale pa nismo mogli raziskovati življenja v pasu plime in   j
oseke.                                                                                       j
ŠOLA PLAVANJA                  |
® Po uvodnem preizkusu smo učence razdelili v 6 plavalnih   j
sk"pin. Otroci so spoznavali nove plavalne tehnike in izpolnje-   j
val" že naučene. / vajami vzdržljivosli so krepili plavalno in   |
teksno kondicijo. Tekmovali so v prostem plavanju na 50 m in   j
Plavalnem maratonu. Kljub strogim pravalnim normativom pa   |
s« dosegli odlične rezultate na zaključnem preizkusu:                  |
*      M učencev je dobilo naziv otlličcn plavalec                          j in prejelo ZI.ATEGA DELFINČKA,                            "            |
*     26 učencev je dobilo naziv dober plavalec                            j in prejelo SREBRNEGA DELE1NČKA,                           ■         j ■3 učencev je dobilo naziv plavalec                                     i in prejelo BRONASTEGA DELFINČKA,                                 j
*     2 učenca sta plavalca pripravnika (preplavala sta 25 m),         | le 1 učenec pa je ostal neplavalec.                                       j
Skupina Vetrnic z učiteljico Špelo.                                        j
© Lepe rezultate so učenci dosegli v zabavnem tekmovanju Vedno dobre volje. Igre in tekmovanja z rezultati bodo prikazane na panojih v avli sole. V času športne aktivnosti po svoji izbiti so učenci kolesarili z gorskimi kolesi ali pa veslali v kanujih.
KULTURNO,ZABAVNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE
© V sklopu kulturno-zabavnega in družabnega življenja so učenci nastopali: igrali so skeče, peli, pripovedovali smešnice in plesali. Plesni večer z Mi Amigom je pokazal, da ta generacija o'iok izredno rada pleše, saj samo nekaj učencev ni sodelo-valo. S plesnim učiteljem Tadejem so se naučili plesati rock'n roll, tekmovali za najboljšega plesalca in uživali v plesu. Devet finalistk je prejelo tuđi praktične nagrade. © Na prijetno preživete dneve in uspešno delo bodo otroke spominjale prejete nagrade, diplome, priznanja, delfinčki in fotografije. Ni pa odveč tuđi povedati, da imamo zelo prijetne vtise tuđi učitelji.
Vodja sole v naravi Marjan Pavli
GAJA:
Prvi dan na Krku
Zelo sem se veselila dne 25.8.1997, ko smo šli na Krk. V ponedeljek smo odšli s kombijem. V kombiju je bilo 14 otrok in 3 učitelji. Bila sem zelo nestrpna, kdaj borno prišli. Polni pričako-vanj smo prišli do mosta, ki vodi do Krka. Srečno smo prispeli do Porata. Tam smo šli v dom, kjer borno spali in jedli. Dobili smo prvo sobo. V sobi smo bile jerneja, Zala, nova sošolka Suzana, Anja, Masa, Natalija, Tjaša, Iva, Žana in jaz.
Po kosilu smo oblekli kopalke in se preizkusili v plavanju. Bilo me je strah, kako bom plavala. Zaplavalti si moral žabico, kravi in mrtvaka. Uspelo mi je žabico in mrtvaka. Šla sem v peto skupino. Tam smo se učili kravi. Utrujeni smo se vrnili v dom na večerjo. Z užitkom sem pojedla šmoren. Nato smo se pripravili na spoznavni večer. Sklenili smo, da borno igrali tragedijo o vampirki.
Ob osmih smo šli na teraso. Začela so dekleta iz 4. A. Odigrale so dobro igrico in povedale nekaj vicev. Potem so bili na vrsti dečki iz 4. A. Igrali so skeče in peli. Mi smo bili za njimi. Odigrali smo tragedijo. Nastopili so 4. C in tako seje kmalu končalo.
Ob 9. uri smo se stuširali in umili. Kmalu smo šli spat. Nihče ni mogel zaspati. Potiho smo se pogovarjali in smejali. Tako je minil prvi dan na Krku. Bilo mi je lepo in všeč. Upam, da bodo vsi dnevi taki.
•A Risba: MIHA GUBANC
EM
MENGŠAN
"    NAŠA   J^jjj^A.
NAJBOUŠE POČITNIČE!
V sobah se sladkamo, v morju čofotamo, ko pa priđe čas, se odpravimo domov.
Včasih se smejimo, včasih pa ježimo. Joda nam je mar, saj to je špica, raj.
Vsi se nam smejijo,
ker se mi pođimo in potimo.
Zvečer se zabavamo
in na koncu vsi popadamo.
PETRA ROŽMAN
Sobotno romanje na Zasavsko Sveto goro
TJAŠAJERAZ:
Šola v naravi
Vsi smo se že veselili dne, ko borno končno le odpotovali na otok Krk. Sama scm se tega še posebno veselila, saj zelo rada plavam. Poleg tega tuđi rada potujem. Dan odho-da se je čedalje bolj bližal, sama pa sem napeto pričakovala tuđi dan pakiranja. Dan odhoda je le prišel in v ponedeljek smo se že peljali proti našemu cilju. Med vožnjo smo vsi veselo prepevali. Tako smo si krajšali čas, saj je bila vožnja zelo dolga, za nekatere tuđi naporna. Okoli poldneva smo že prispeli na svoj cilj. Kmalu po prihodu smo že odšli na kosilo, sicer hrana ni bila preveč dobra, ampak seje dalo preživeti.
Zadnjih nekaj dni je minilo vse prehitro. Imeli smo zelo veliko, dela, a tuđi to nam ni vzelo vsega potrpljenja, saj smo imeli tuđi nekaj prostega časa. Ves ta čas pa smo izra-6/7/ za pisanje sporočil. Imeli smo zelo veliko športnih in prostih dejavnosti.
Ena izmed njih je bila tuđi potovanje z ladjo. Pričakovali smo lepo vreme, a izkazalo se je, da temu ni tako. Hoteli smo obiskati mesto Cres, vendar smo morali ogled zaradi slabega vremena preložiti. Seveda pa smo le izkusili kanček potovanja.
Pripešačili smo do Poretovega pristana. Tam je bilo zasidranih veliko ladij in ladjic, toda naša je bila še največja. V gosjem redu smo se povzpeli na ladjo, kjer smo se vsi udobno namestili. Ladja pa je odplula. Morje je ob našem potovanju veselo burkalo, veter pa nam je pošiljal svoje vetrovne pozdrave. Ko smo pluli po modrini morja, smo vsi veseli razgrajali. Igrali smo se raznorazne igrice, saj je bilo naše potovanje neu-trudljivo. Nekateri so svoje poglede usmerjali na valoveče morje, spet drugi pa so imeli na očeh bližnje učitelje in učiteljice. Pripluli smo skoraj do konca, ko nas je ujela nevih-ta. Hitro smo odpluli nazaj. V domu smo vsi premočeni hiteli sušit svoje stvari.
Škoda, da tega dne nismo bolje izkoristili, vendar je bilo tuđi v domu zelo zabavno. Ta dan se mi je zdel zelo zanimiv, saj še nikoli nisem pričakovala, da bi kaj preprečilo moje nacrte. Upam pa, da borno v naslednji plovbi uspešnejši.
■   Društvo   upokojcnccv   liukovica-Šinkov   Turn   v   Občini   Vodice   in Društvo upokojcnccv Moravče sta že tretjič organizirala srečanje na Sv. Gori pri Litiji. Romanja se je udeležilo 35 vernikov   -    upokojcnccv    iz   obeh društev.   Organiziran   je   bil   posebni prcvoz. Svele Gore nišo prvi odkrili planinci,   lako   kot  so   razne  visoke vrhove v naši domovini Sloveniji in šc kje dru god po svetu. To so slorili že predslovenski starosclci, ki so bivali locl okrog,  največ v  blizini  Vač.  In poglejmo, Sv. Gora 849 m, ki leži med Zasavsko in Medijsko dolino, je brez dvoma najslikovilejši gorski  pojav v Zasavju.
■  Vrh strmih, z zelenjem obraščenih pečin, stoji na močnem obzidju cerkev -  romarska,  ne  samo  za  domaćine, ampak   ludi   za  ostale   iz  Slovenije. Cerkev je nekakšna trdnjava, poleg nje je čokat stolp na samom, a spodaj pod župniščem na "raunobi" s krasnim razgledom še častitljivo košala  lipa. 1'° njej spoznamo goro iz daljave.
■  Najboljši dostop je z avtomobiloffl, pa tuđi avtobusom z moravske strani. Za Vidergarjem se kmalu odcepi pot na desno navzgor - asfalstna cesta do
P    R    I          S    O    S    E    D    I    H

MENGŠAN
zaselka Ravne. Od tu pa makedamska, še v gradnji. Z ljubljanske avtobusne postaje odpelje ob 13. uri avtobus, namenjen prvonedeljskim mašam za romarje. Svetogorska cerkev je stara in zeta dobro obiskana božja pot in tuđi planinska pot. Vsako prvo nedeljo ob 15. uri je romarski shod s sveto maso, sledi evharistična pobožnost in rožni venec v novi kapeli Kraljice miru. Pritrkavanje je veličasmo, težko še najdemo kje take mojstrc kot so na Gori.
■•Sobota je bila, V). julij, lep dan, ko sc je zbralo veliko izletnikov - ver-nikov, med njimi tuđi upokojencev pri maši v cerkvi na Zasavski Sv. Gori. ^ašo je imel župnik Jaka Kralj iz župnije Oselica pri Škofji Loki, pri somaševanju mu je pomagal domač župnik Maks Kozjek, ki je tuđi povedal zgodovino tega kraja pred vojno, med in po vojni. Po končanem obredu je župnik Kozjek povabil vse navzoče pred župnišče na čaj z domaćim kruhom. Ob slovesu sta se predstavnika izletnikov - romarjev ^'hvalila /;i gosloljubje, župnik pa je '■elel srečno vožnjo nazaj v dolino.
■    Zatem    so    upokojenci    iz    011 lukovica - Šinkov Turn in Moravče odšli v Planinski dom, kjer smo imeli "bilno   kosilo,   nato   pa   srečanje   s kratkim  kulturnim  programom pred-stavnikov obeh društev.
■  Po končanam programu, ki ga je vodi] jože Novak, je naš harmonikar ''ranc tuđi potegnil meli za naše ple-Sa'<-'e,  ni  pa  majkalo še lepega domaćega pelja, smešnic in Franckinega pesnikovanja. Bilo je prijetno, le čas je 'lilro minil.  Dmžba  izletnikov se je morala postavili z željo "na svidenje" Prihodnje leto na že četrtem romanju n;' Zasavsko Sv. Goro. Kot spomin na srečanje   je   nastala   tuđi   skupinska fotografija  jirccl  planinskom  domom PD Zapnrii.
1 Zagorje.
Jože Novak
ŠPORT
PRI      S O S E D  I  H
pričetek vadbe v TVD Partizan Mengeš
Pričenjamo novo sezono 1997/98. Na sestanku
vaditeljev in izvršnega odbora smo pripravili urnik vadbe v društvu.
Vse skupine prično z vadbo 1. septembra, ražen:
- cicibani prično z vadbo v torek, 7. oktobra, ob 17.00 uri,
- otroci in starši v sredo, 8. oktobra, ob 15.30 uri,
- fitnes v ponedeljek, 15. septembra, ob 20. uri (vpis in razpored),
- aerobika v ponedeljek, 6. oktobra,
_ namiznoteniška šola v soboto, 4. oktobra (vpis in predstavitev).
ODtMM Wa®@@
PONEDELJEK 14.30 - 16.00     tenis 16 30 _ 18.00      namizni tenis - 2. skupina 18 00 - 20.00      namizni tenis - tekmovalna skupina 18 00 - 1930      badminton ŠŠD (telovadnica OŠ) 20,00 - 22.00      namizni tenis - rekreacija 1 20 00 - 22.00      aerobika (telovadnica osnovne sole) 20.00 - 22.00      fitnes (Fitnes studio)
TOREK 14 00 - 15.30      namizni tenis - tekmovalna skupina 15 30 - 17.00      namizni tenis - 2. skupina 17 0() - 18.00      cicibani 18 00 - 20.00      namizni tenis - tekmovalna skupina 20.00 - 22.00      rekreacija - ženske 20.00 - 22.00      fitnes (Fitnes studio) 20 00 - 22.00      badminton (telovadnica osnovne sole)
SREPA 14.30 - 15.30     tenis 15 30 _ 16.30      otroci in starši l6 30 - 18.00      namizni tenis - 2. skupina 18 00 - 20.00      namizni tenis - tekmovalna skupina iq 00 - 19.30      badminton - mladina (telovadnica osnovne sole) 20 00 - 22.00      aerobika (telovadnica TVD) 20 00 - 22.00      odbojka - rekreacija (telovadnica osnovne sole)
ČETRTEK 14 30 - 16.30      namizni tenis - 2. skupina 15 30 _ 18.30      rekreacija - upokojenke 18 30 - 20.30      namizni tenis - temovalna skupina 20.30 - 22.30      rekreacija - moški 20 00 - 22.00      fitnes (Fitnes studio)

MENGŠAN
PETEK
14.00 - 15.00      tenis
15-00 - 16.30      namizni tenis - krožek
16.30 - 18.00      namizni tenis - 2. skupina
18.00 - 20.00      namizni tenis - tekmovalna skupina
20.00 - 22.00      namizni tenis - rekreacija 2
20.00 - 22.00      badminton (telovadnica osnovne sole)
SOBOTA
08.00 - 10.00      namizni tenis - temovalna skupina 10.00 - 11.00      namiznoteniška šola 14.00 - 16.00      odbojka - mladi 17.00 - 19.00      badminton
NEDELIA
09-30 - 11.00      namizni tenis - rekreacija 3
Vabimo vse, ki želite vaditi v sproščenem okolju pod strokovnim vodstvom, da se nam pridružite!
Jože Mlakar
Prihod v Mengeš.
Kolesarske novice...
Kolesarska dirka Dobeno 97
je za nami. Z udeležbo in
potekom dirke smo bili člani
Kolesarskega društva Mengeš
zadovoljni, za počitek pa nam ni
ostalo prav veliko časa.
11., 12. in 19. junija smo imeli čistil-no akcijo v letnem gledališču, s;ij smo imeli 21. junija koncert godb. Deset članov našega društva je opravilo okoli 100 ur zcmcljskih clel.
14. junija smo imeli pri I.ovski koči v Mengšu piknik, ki se ga je udele/.ilo 40 članov društva. Se večjo udeležbo pa so verjetno prcprečile de/.ne kaplje.
12.  julija smo pri   prihdou v Mengeš pričakali našega člana Gorazda l.uka-na,  ki  se je vračal  / dvajseldnevne ekstremne ture po Italiji  in Švici. V dresu Kolesarskega društva Mengeš je prevozil 4.500 km, / mnogimi v/.poni in  prelazi,  tuđi  preko  2000  metrov nadmorske visine.
13.  julija se je osom članov udele/.ilo legendarnega Maratona l'ianja. Krogje dolg 155 km, venelar se tekmovalni clel začne pri Brezovici, tako da izmer-jeni čaši veljajo za 130 km proge.
Naši  člani  so  na Maratonu  Franja dosegli naslednje rezultate:
MOŠKI DO 30	LET		
(549 tekmovalcev)			
(iorazd Lukan	3:44:02	70.	mesto
Boris Martinčič	3:51:40	80.	mesto
Samo Gmeiner	4:34:39	265	. mesto
Samo Gabrilo	4:34:39	266	. mesto
ŠPORT
Foto: lana Gregorin
Člani i
KD Mengeš.
Foto: Jana Gregorin
o
MENGŠAN
ŠPORT
ŠPORT
MOŠKI OD 31 DO 45 LET
(523 tekmovalcev)_________________
Ciril Porenta      4:01:03   73. mcsto
MOŠKI OD 46 DO 55 LET
__90 Ickmovalccv)_________________
VW Jelene           5:18:18   129. mcsto
Zvojejuršič       5:40:22    152. mcsto
MOŠKI NAD 56 LET
[73 tekmovalcev)             ^^^^^__
Niko LJrankar    4:01:03   1. mcsto
10. avgusta smo se štirje člani na-&#i društva prei/kusili na dirki Črnivec 97. V kategoriji IM je bil Gorazd J.ukan v hucli konkurenci 9., Jernej Rode pa 17. Druga dva člana Pa sta dosegla: v kategoriji veterani A: Ciril Porenta 8. mcsto in kategoriji veterani F,: Niko llrankar 2. mesto. Dirke se je udclcžilo 220 tekmovalcev.
23- avgusta se je 18-članska ekipa l|delc/.ila 3. super maratona 200 km alpskih tlest. Proga je potekala od Kokricc preko Škofjc Lokc, Mcdvod, Mcngša, Domžal, Kamnika, Črnivca, Gorenjega Grada in Mozirja, kjcr smo po postanku obrnili. Na P°vratku je bil od Gornjega Gradu do vrha Črnivca tekmovalni cici mar.itonn za pokal Alp.
Najlepši dcl maratona, pa ne samo *a Meng.šane, kot smo slišali v koloni, je bil prihod in sprejem v Mengeš. Ob igranju Mengeške god-)c 'n prijaznom nagovoru župana Jancza l>cra in predsednika turis-l^nega društva Franca Zabrđa so n:is (:';ini tinističncga in kolesarskega tirL'štva pogostili s sendviči in hkitl-111111 pivom. Za sprejem, ki so ga podprle Občina Mengeš   Pivovarna
T T    *
niOn, Dom počitka Mcngcš in NaPreclek Domžalc, se lepo za-hvaljujemo.
Dobro podprti in veselo razpoloženi smo se zapeljali proti končnemu cilju, proti Kokrici, kjer je bil zaključek s podelitvijo medalj in pokalov.
Vsak udeleženec je dobi] medaljo. Največ pokalov, ki jih je podeljeval gospod Jelko Kacin, je prejelo prav naše društvo, in sicer za naslednje dosežke:
■      Niko LJrankar
pokal Alp za zmago v kategoriji veterani I),
■      Laura Šišak
pokal za najmlajšo udeleženko super maratona,
■       Ekipa Kolesarskega društva Mengeš
pokal za 2. mesto po številu tekmovalcev.
Iz vseh treh pokalov smo pili:
Laura Šišak Urška Llrankar Rok Urbani ja Gorazd Lukan Jernej Rode Samo Gabrilo
Edi Purkart Robert Purkart Boris Martinčič Marko Martinčič MarjanTottcr Marko Benda
Tomaž Štebe Vid Jelene Bojan llribar Marjan Urbanija Niko LJrankar Ciril Porenta
in naši spremljevalci.
Ciril Porenta
Novice iz
vašega BALINIŠČA
Dopustov in počitic je konec,
balinarji pa smo bili tuđi poleti kar
aktivni.
Ekipa Mengša se je na kvalifikacijah uvrstila na glavni TURNIR BUDNIČARJA na Količevem 16. avgusta, kjer pa ni bilo preveč sreče.
30. avgusta smo organizirali klub-sko prvenstvo dvojic, ki se ga je udeležilo 26 članov.
Po lepih in napetih borbah so medalje osvojili naslednji pari:
1.  mesto JANEZ KOŽELJ STANE KUŽNIK
2. mesto VIKTOR LOPARIČ
ŠTEFAN KOVAČ ml.
3. mesto IVO BLEJC
JOŽE ŠUŠTARŠIČ
Plaketo za četrto mesto
pa sta osvojila Martin Belentin in
Mitja Pengal.
Predsednik BS Marjan Tomazin

MENGŠAN
Nova namiznoteniška sezona
O Ko je većina športnikov počivala, so namiznoteniški igralci NTS Edigs pod vodstvom trenerjev pridno vadili vse počitnice. Treninge so imeli dvakrat dnevno. Dopoldan so si nabirali moči na trim stezi in okolici Mengša, popoldan pa vadili v telovadnici. O Špela Burgar je uspešno tekmovala na evropskem prvenstvu na Slovaškem. Državni kapetan pa jo je ponovno uvrstil v reprezentanco in bo 12. in 13. septembra nastopila v Nemčiji. Na turnirju v Zagrebu so navezali stike z namiznoteniškim klubom iz Varaždina. Na njihovo povabilo smo se skupnih priprav v Varaždinu udeležili tuđi tekmovalci NTS Edigs. Pod vodstvom kitajskega trenerja Hu Ana, Alena Ivaniča in našega trenerja Gregorja Gostiše so trenirali: Špela Burgar, Natalija Lužar, Žiga Ravnikar, Andraž Avbelj in David Orešnik. O Spoznali so nov način dela in navezali- stike z vrstniki iz Varaždina, ki so jih izredno lepo sprejeli. Bii so gostje svojih vrstnikov, tekmovalci iz Varaždina pa bodo naši gostje v času zimskih počitnic.
O Zahvaljujemo se mengeškemu županu gospodu Janezu Peru za "mengeške bačke" in direktorju Svit Kamnika gospodu Franciju Zoru za majolike, ki so jih naši tekmovalci podarili svojim gostiteljem.
O Po končanih pripravan so se naši tekmovalci udeležili prvih tekmovanj.
O Fantje so tekmovali na odprtem prvenstvu Murske Sobote in dosegli naslednje rezultate:
Mlajši pionirji ekipno: David Orešnik, Peter Vida - 4.mesto.
Mlajši pionirji posamezno: David Orešnik 3. - 4. mesto. O Dekleta   pa so se udeležila odprtega prvenstva Čakovca na Hrvaškem.
V ekipnem tekmovanju sta Špela Burgar in Natalija Lužar osvojili 3. mesto med starejšimi pionirkami.
V  posamičnem tekmovanju v kategoriji pionirk je Špela Burgar osvojila 3- mesto.
V  kategoriji ml. pionirk je Natalija Lužar osvojila 4. mesto.
Mlaj
Mengeški namiznoteniški igralci s kitajskim trenerjem Hu Anom in Gregorjem Gostišo.
Skakalci Kluba
Servis Debevc trenirali vse
poletje in osvajali pokale
Ni še minilo leto od ustanovitve kluba, že sta mlada smučaska skakalca iz Mengša osvojila prve "stopničke". V soboto, 26. julija je bilo v Ljubnem ob Savlnji tekmovanje za Pokal flosarja.
V kategoriji dečkov do
9 let je Blaž Trplan s
prvim, samo za 25 cm
prekratkim skokom,
zapravil Izjemno priložnost za prvo zmago^ Tako je s točko
zaostanka osvojil še vedno odlično drugo mesto in tuđi prvi
pokal kot posameznik za skakalce iz Mengša.
To pa za ta dan še ni bilo vse. že v naslednjl kategoriji dečkov do 13 let je Rok Benkovič s svojim nastopim in osvojitvijo tretjega mesta potrdil, da v SSK Servis Debevc zares trdo, predvsem pa strokovno delamo.
Na naslednji tekml v Kisovcu pri zagorju pa je Rok ponovno pokazal svoj talent in sposobnost ter stal v svoji kategoriji zopet na drugi najvišji stopnički.
Prav tako dober rezultat je dosegel 14 dni kasneje v Adergasu, kjer je z malce smole pri odskoku dosegel 5. mesto v zelo moćni konkurenci. Obakrat je imel drugo daljavo, takoj za Kranjčanom Bogatajem, reprezentantom In enim najbolj perspektivnim skakalcem te kategorije v Evropi. Prav tako pa ne smemo po-zabiti na našega najmlajšega Gregorja Skoka, saj je za svojih pet let zasedel odlično 31. mesto z dolžino 22 m, na tej, za njega že zelo veliki skakalnici in v družbi tekmovalcev starih do 11 let.
Do teh uspehov pa so pripomogli tuđi treningi v Avstrijl in poletne priprave na Slovaškem, ki so jih v celoti finančno podprll starši tekmovalcev.
Vsi ti rezultati pa so tuđi plod našega glavnega sponzorja Servis Debevc Mengeš, ki nam omogoča varne prevoze na tekme in treninge. Ne smemo pa pozablti tuđi drugih sponzorjev, kl so že pred temi uspehi verjeli v sposobnosti tega mlađega športnega kolektiva in tako s svojimi finančnimi, pa tuđi materlalnimi prispevki, pomagali do teh razutatov. Zato se ob tej priliki vsem, ki so kakor koli pomagali, zares iskreno zahvaljujemo in jim
ponujemo še tesnejše sode-lovanje in še boljše rezultate.
ssk servis
Debevc Mengeš Trplan &ŠušW
Pctinpollctni Grega Skok.
ŠPORT
„, .y,jtv.. o.. r.,,, x
^„„„„^^^i iJlJ^....r.ir...';i.         a...........     ;/  f ^^
Jernej Urbančič

MENGŠAN
Dru-Bonattijev steber, ki sta ga preplezala M. Kambič in K. Mali.
Tomaž Humar prevzema ^^tov,oMa
do njegove vrnitve iz Himalaje pa se bo, kot pravi, do njegove               ^^ ^^ bo|jša po|ov|ca>
ŠPORT
PRED ODHODOM V HIMALAJO VW VENTO
za alpinista Tomaža Humarja
Mengeš, 5. september - Tomaž Humar, 28. letni elektrotehnik iz Kamnika je vodja alpinistične odprave v Himalajo s ciljem Pumori - Nuptse, ki se bo iz Ljubljane proti Nepalu napotila 10. septembra. Pet dni pred odhodom je podjet-je Avto Debevc d.o.o. in Mengša izročilo temu vrhunskemu alpinistu ključe vozila VW Vento.
■   V  servisno  prodajnem   centru  Avto Debevc v Mengšu je na tiskovni konfe-renci    predsednik    Alpinistične    zveze Slovenije,  Tone Škarja  poudaril,  da je slovenski alpinizem na vrhuncu, velika pa je tuđi cena Slovencev, ki jih poleg sposobnosti odlikuje tuđi velika drznost. Alpinističnima odpravama Pumori 97 in Nuptse 97 je zaželel veliko uspeha.
■ Odprava Pumori 97 je organizirana ob šestdesetletnici    alpinističnega    odseka Kamnik. Njen cilj je prvenstvena smer v jugovzhodni steni Pumorija (7165 m), t.j. normalni pristop na vrh. Najsposobnejši del odprave namerava preplezati 2000-metrsko JV steno v alpskem stilu. Štirje člani odprave pa bodo po vzponu na Pumori, ki jim bo hkrati služil za aklimatizacijo, preplezali se zahodno steno Nuptseja (7861 m).
■ Vrh Nuptseja je bil že osvojen, njegova zahodna stena pa ostaja kljub številnim poskusom nepreplezana. Člani slovenske himalajske odprave so Tomaž Humar, Janez Jeglič, Marjan Kovač, pridružil se jim bo tuđi Mehičan Carlos Carsolio, dr. Franci Kokalj pa je zdravnik odprave.
■ Med odpravo bodo posneli dokumentarni film, s seboj pa bodo imeli tuđi satelitski telefon,  ki jim bo omogočal neposredno javljanje v domovino.
■  Kot je dejal Janez Jeglič: "Vetrovi in bogovi naj nam bodo naklonjeni!"
M. Fajdiga, U. Bleje
ŠPORT

Poleti je bilo zelo slabo vreme v centralnih Alpah in v naših stenah zato so *>«*** vili tuđi manj vzponov. Najboljši vzpon sta dosegla Monika Kdmkc m Klemen Mah (AO Kamnik). V Druju sta preplezala Bonatijev steber. Smer sta preplezala v 11 urah, ocena "*i Po je (VI,A„ 550 m). Dušan Kralj pa je opravil dva pristopa na Gran Parad,so 4067 -"I in Matterhorn (4477 m). Monika Kambič in Klemen Mali (AO Kamn. ) sta pre-plezala * nekaj teikih vzponov. V Mormoladi - smer Gogna (VI, A„ 800 m), v severn, sten, P'anje - smer Monsarda (VI,Ao, 500 m), v steni Aniča Kuk smer Subara d.rekt (VI+,Ao, 350 m) in v Triglavu smer Kunaver-Drašler (VII-,Ai, 800 m).                                     ^^

MENGŠAN
DAVID JERIČ
želim med 30 na itf lestvici
Rekreativni tenis je v Mengšu močno razširjen. Izpolnjeni so vsi pogoji, saj imamo peščena igrišča in kompleks Fit-top. Še lani je Tenis TOP klub Mengeš igral v drugi slovenski ligi (kar marsikdo niti ne ve), a so člansko ekipo žal zaradi finančnih vzrokov razpustili. Mnogo mladih se odloči za resnejši pristop k temu športu in med njimi je tuđi šestnajstletni David Jerič, ki ga ražen teniskih krogov malokdo pozna oz. ve za njegove teniske uspehe, k temu nekaj . pripomore tuđi Davidova skromnost. Zato je prav, da njegovo dosedanjo tenisko pot malo pobliže predstavimo.
David Jerič je vsestranski športnik, saj je bil zelo uspešen v atletiki, kjer je osvojil tuđi nekaj medalj, igral pa je tuđi namizni tenis in odbojko. Sedem let je igral tuđi trobento, tako da ga nekateri morda poznate iz Mengeške godbe. Vendar pa je tenis prevladal in danes ves svoj prosti čas posveti treningu. Med šolskim letom (ni še pravi profesionalec, saj je zelo uspešen tuđi v soli, je dijak Kamniške gimnazije) trenira vsak dan po dve uri in ima dvakrat tedensko kondicijski trening. Med počitnicami pa ima treninge dvakrat dnevno (tuđi sobote in nedelje) in trikrat na teden kondicijski trening.
Za tenis ga je navdušil oče, igrati pa ga je začel pri šestih letih. V Mengšu je pod vodstvom Marjana Goloba opravil prvo tenisko solo. Naslednji korak je bil teniski pool (vodil ga je Jaka Luču), ki ga je za mlade talente uvedla Teniska zveza Slovenije, a se kljub optimizmu in obljubam ni obdržal. Nato je treniral v Mengšu (trener Rado Vengust), kjer pa žal ni
imel perspektive, ker ni bilo enakovrednih igralcev njegove starosti. Po enoletnem skoku v Kamnik (vodja | Irena Šnabl) je leta 1991 končno prišel v | Teniski klub Domžale (Univerzale), kjer i je bila moćna generacija in idealni pogoji i za napredek. Treniral ga je Aleš Bergelj, i sedaj pa je že štiri leta negov glavni tre-| ner Aleš Pogačnik. V tem obdobju je I dosegel tuđi največje uspehe:
|       1993:
i   •   igral je v ligi z ekipo Univerzale
i       Domžale,
i   •   postal je državni ekipni prvak do 14
I       let (kljub dvanajstim letom je
i       premagal absolutnega favorita Aljaža
i       Kosa (Branik Maribor) in odločil
i       skupnega zmagovalca).
|       1995:
j   •   uvrstil se je v 1/4 finale do 14 let na
j       državnem prvenstvu,
i   •   dvakrat se je uvrstil v 1/2 finale do 14
j       let OP (odprto prvenstvo),
i   •   uvrstil se je v finale do 14 let OP,
i   •   postal je član ekipe Univerzale
i       Domžale - državni prvaki do 14 let
i       (tuđi tokrat nepričakovana zmaga
i       proti Roku Pogorelčniku).
|       1996:
i   •   uvrstil se je v 1/8 finala do 16 let na
i       državnem prvenstvu,
i   •   uvrstil se je v 1/8 finala do 18 let na
i       državnem prvenstvu,
i    •   uvrstil se je v 1/2 finale do 16 let OP,
i        zmagovalec do 16 let OP,
j       finalist do 16 let OP.
|       1997:
I  •   uvrstil se je v 1/8 finala ITF (medna-i       rodni turnir) v Costa Rici in Maroku,
i   •   uvrstil se je v finale do 16 let OP
i       Domžale,
I   •   uvrstil se je v 1/4 finale do 18 let na
i       državnem prvenstvu v Litiji,
I   •   uvrstil se je v 1/4 finale do 16 let na
i       državnem prvenstvu v Domžalah,
i   •   uvrstil se je v finale do 16 let OP
I       Portorož,
i   •   uvrstil se je v finale do 16 let OP
i       Kamnik,
!   •   uvrstil se je v 1/2 finale do 18 let OP
i       Trbovlje,
I   •   uvrstil se je v 1/4 finale do 18 let OP
i       Domžale,
i   •   uvrstil se je v 1/4 finale ITF do 18 let
i       v Domžalah.
j   Igral je tuđi v slovenski reprezentanci
I  do 14 let (B reprezentanca), danes pa je
i  član reprezentance do 16 let.
j   Igra tuđi za člansko ekipo Standox
i   Domžale v 1. ligi, kjer je letos že
i   zabeležil štiri zmage na šestih tekmah
i  (porazil je tuđi Čeha Mareka Linharta,
i   ki igra za Slovan). Pomembna letošnja
i   tekma je tuđi v kvalifikacijah za
i   Stovenian Open v Domžalah.
j   Najbolj pri srcu mu je zmaga na OP do
i   16 let, ogromno pa mu pomeni tud i
i   1/4 finale ITF, ki mu je prineslo tuđi
I   prvih 10 točk ITF, kar ga uvršča okrog
|   400-tega mesta na svetu do 18 let
I   (star je 16 let!).V Sloveniji je na jakostni
i   lestvici do 16 let na petem mestu.
j   Uspehov je torej veliko, vendar pa se do
i   njih ne da priti le z velikim talentom in
i  ogromno vloženega truda v treninge,
i  ampak so potrebna predvscm finančna
i  sredstva. Financirajo ga v glavnem starši,
i   oče pa poskuša pridobiti še kakšnega
i   sponzorja, ki jim finančno ali materialno
ŠPORT
HSTTflj
MENGŠAN
ŠPORT
pomaga. Za pomoč se tako zahvaljuje podjetju Armstrong (Urban Kobilšek), Darku Žekšu, trgovini s tekstilnimi izdelki Ila-Ni, podjetju KLP (Rudi Jauh), podjeteju Kalcer (Metod Cerar). Sezona družino stane od 15.000 d 20.000 DEM, čeprav gre David na malo turnirjev, predvsem mednarodnih (ITFD). Čim več ITF (zaenkrat predvsem serije 5,4 in 3) turnirjev pa je njegova želja, saj hoče napread-ovati med 30 igralcev sveta ITF lestvice. Za orientacijo povejmo, da po kvaliteti prvi igralec na lestvici ITF ustreza okoli 20. mestu ATP lestvice. Velika želja je osvojitev kakšne ATP točke, pot do tja pa je posuta z veliko če-ji. Če bo uvrščen med 20 igralcev ITF in če mu bo uspelo pridobiti sponzorje, se bo popolnoma posvetil tenisu (odreci bi se moral tuđi soli) in poskušal doseći zastavljene cilje, ki so - to moramo priznati - ambiciozni. Vsaka pomoč je dobrodošla in pomcni korak naprcj k uresničitvi Davidove zacrtane poti. Spremenimo znano slovensko zgodbo o mladih športnih ta-lentih, ki nikoli ne dosežejo svojega maksimuma le zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Za konec povejmo še, da se bo letos udeležil še turnirja ITF serije 3 korffic septembra v Frankfurtu, kjer bo •gral v kvalifikacija!: (uvrstitev na turnir
mu omogočajo že osvojene ITF točke). Konec decembra pa bo igral še na turnir-ju ITF serije 4 in serije 5 na Švcdskem. O rezulalih s teli turnirjev homo pisali v prihodnjih številkah Mengšana, zaenkrat mu laho zaželimo le obilo športne sreče in uresničitev zelenih razultatov.
Blažjanežič Državni ekipni prvak i do 14 let.
Najhujši invalidi so Ijudje spokvarjeno dušo.
Če kdo izgubi zaupanje v ljudi, je huje, kot če bi izgubil vsepremoženje.
Tuđi zlati okovi so samo okovi.
Najboljši lažnivec je tišti, ki verjame lastnim lažem.
Kdor odvrže prijatelja kot papirnat robec,
ko gaje uporabil, naj se ne čudi,
če kaj kmalu ne bo imel kam obrisati ne
svojih solz ne smrklja.
Besede sopopolne sele lakrat,
ko jih potrdijo dejanja, same po sebi so le
prazen cvek.
Maslo je zdravo, a ne Usto na glavi.
Samo poslušati je premalo, treba je tuđi slišati.
Topelsiisk rokepove več kot ploha praznih besed.
Vsakdopiše s svojim delom knjigo
življenja; čeprav ni natisnjena
ima veliko bralcev.
Marsikdoje užaljen,če mu rečejo,
da seje razvil iz opice. Kaj pa opice,
jih je kdo kaj vprašal, mogoče bi bile pa
ludi one užaljene.
Danica Bleje
David Jerič
Izreki:
"Iz življenja - za življenje"
|    NAŠI    PISATELJI    |
IcTU
MENGŠAN
^g^ VAŠA      POŠTA
Življenje v naši ulici je del Mengša
■ Mengeš se res preureja in spreminja. Ob sprehodih po ulicah se mi zavrti čas nazaj in slike izpred več kot 30 let, ko sem prišla v ta kraj, se zvrstijo kot na filmskem platnu. Veliko nove-ga je, veliko lepega, veliko koristnega. Spremenili smo se tuđi ljudje. Včasih v boljše, včasih v slabše. V takratnih letih smo bili dolgo priseljenci, danes smo že vsi pravi Mengšani in prav je tako. Če pa še vsi prebivalci neke ulice vzamejo kraj, kjer živijo za svojega, je idila popolna. Tako idilo smo znali pričarati v Šublljevi ulici. Dobre organizatorje imamo. Eni so kuharji, drugi gledališki animatorji, tretji organizatorji iger brez meja, pa dobri pevci in kitarist gospod Peršin. Gospodinje so s svojimi sladka-rijami pripravile prave umetelne razstave. Posebno radi imamo otroke. Ob zaključku šolskega leta smo pripravili piknik na ulici. Ob dežju smo morali vse preseliti v Šubijeve nedograjene garaže. Ta večer smo ulico neuradno podaljšali in vključili v ulično skupnost še družino gospoda Marjana Makovca. Včlan-itev je s tekom v vreči potrdila njegova žena Pavla.
■ Po vlečenju vrvi je bil vedno močnejši spodnji konec ulice in zmagovali so. Seveda, saj so v tistih hišah sami velikani, pa so jih pametnejši manjši velikani zgornjega dela ulice ugnali, ko so vrv opremili s kljuko in jo pri vlečenju zataknili v pokrov kanalizacije. Smeha je bilo polno vrečo. Še več ga je bilo, ko je Tine Ostrman moral odrezati dno vreče, da je lahko opravil disciplino, "tek v vrečah". Tako je v vrečastem krilu z dolgimi in golimi nogami pritekel prvi na cilj.
■ Ob prepevanju ljudskih pesmi, poslušanju glasbe za otroke, pripovedovanju šal in dogodivščin, so vsi iz teh lepih novih hiš zatrdili, da se v Mengšu dobro počutijo, da je to naša ulica, da je to naš kraj.
■  Družabnost smo organizirali za vse starostne kategorije in skupine - otroke, pa mlajše mladince, mladince nad 40 let in zrelostnike do 60 let.
■  Pri določanju kategorij je bil smejalni klobuk poln in pre-poln. Ves čas smo se podpirali z dobro jedačo in močili grla s še boljšo pijaco.
■  Sobotni večer se je že spreminjal v nedeljsko jutro in možje so pekli še naslednji dan. Vsak, ki je šel mimo, si je lahko privoščil dobroto.
■ V septembru načrtujemo izlet za starše in otroke. Prav prijet-no je po taki ulici hoditi po opravkih. Nihče se ne zapira samo v svoj vrt na svoje dvorišče, za svojo ograjo.
■  In če bo takega razumevanja med nami vse več, vse več pogovorov, vse več strpnosti in veselja nad vsem lepim, bo tuđi lažje premagati bolečino, napor in pregnati skrb.
Štefka Mlakar
w
Obvestilo vsem članom AMZS -
AMD Mengeš iz območja občine
Mengeš
Minilo je že nekaj časa od preimenovanja nekaterih ulic na področju občine Mengeš. A naša centralna evidenca članstva na Avto moto zvezi Slovenije nima vaših pravih naslovov in se zato dogaja, da so vaše poštne pošiljke z navedbo stare ulice vmjene na AMZS. Prosimo vse naše člane, ki spre-membe naslova doslej še niste uredili, da nam to sporodtc čim prej. To je potrebno predvsem zato, da ne boste imeli težav, ko boste potrebovali brezplačne članske ugodnosti in da boste Moto revijo in drugo pošto prejemali bolj zaneslji-vo. Spremembo vaše ulice in hišne števike nam lahko pošljete z dopisnico na naslov AMD Mengeš, p.p. 10 ali pa sporočite telefonsko na našo številko 739 621 v času urad-nih ur vsak teden ob sredah in četrtkih med 16. in 18. uro, lahko pa tuđi osebno v tem času v društveni pisarni kdor koli od družinskih članov.
Vse občane, ki še niste člani motorizirane družine AMZS, vabimo, da se nam pridružite. Članske ugodnosti so zelo zanimive. Hvala za razumevanje in sodelovanje in še naprej želimo vsem srečno vožnjo.
Predscdnik AMD Mengeš Ivan Ošep
URA PRAVUIC V VRTCU SONČEK
Obveščamo starše otrok,
stari 3 in 4 leta, ki nišo vključeni
v vrtec, da v vrtcu "SONCEK"
organiziramo vsak torek od 16. - 17. ure "URO PRAVUIC". Vpji bq 7. 10. 1997ob 16. uri. ^Cena 4.000 SIT.
Vabita Zdravka in Božena.
OBVESTILA
E!ll
MENGŠAN
-pO   B  V   E  STIL  A
Pravljične
urice v Knjižnici
Mengeš
Lej ga, spetjadra
z tnesečevo plimo
kuštrav pesnik.
V mesečino
sloči trnek
in lovi čarobno rimo
glasov svela, ki žuborijo mimo.
Tiho, tiho, da mu rime ne splašitno
tiho, tiho jadrom sanj se prepustimo...!
Najlepše in najrazburljivejše
je potovati s plimo pravljic!
Srečno pot!
Bina Štampe Žmavc
S plimo pravljic bodo vaši otroci potovali v čudežni svet vsak torek ob 17. uri. Pravljične urice bodo od oktobra do maja, namenjene pa so otrokom od četrtega leta dalje. Prvi pravljici bodo otroci lahko prisluhnili 7.10.1997. Skupina bo stalna, zato je treba otroke vpisati v to obliko knjižne vzgoje. Stevilo otrok v skupini bo omejeno, zato pohitite s prijavami. Vpis bo potekal do zasedbe prostih mest.
VABUENI!
KULTURNO DRUŠTVO FRANCAJELOVŠKA MENGEŠ
Dramska sekcija bo 17. in 18. oktobra 1997 uprizorila
komedijo
ZLI DUH -
Lumpacij
Vagabundus
Spisal: Nestroy
V tej'komediji je avtor napisal polno zabavnih
izrekov
in komičnih prizorov.
Nastopa do 30 igralcev,
ki vas vljudno vabijo na predstave.
Pričetek ob 20. uri.
VSTOPN1CE bodo v predprodaji
od 10. oktobra dalje
v trgovini Brigita Market in
eno uro pred predstavo.
VABLJENI!
OBVESTILA
EB
MENGSAN
Kot zvezda se svetla ulme z neba, duša je tvoja odšla s sveta. Ostali spomini so lepina vse, kar tvoja je roka pisala v srce.
(družina Bizjak)
Zahvala
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijle, zdelane roke, zaprle so ulrujene oči, le mamin nasmeh na uslnicah nikoh ne zbledi!
Zahvala
Zahvala
Ob boleči izgubi dragoga
ntoža, očeta, starega očeta
in strica
MIHAELA KREČA
iz Loke pri Mengšu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-nikom, sosedom, prijateljem, sodelav-kam in sodelavcem nabave, komer-cialc podjetja TITAN d.ci, za izručena jnsna in ustna sožalja, jmdarjene svece, cvetje in /nispevke za maše ter spremstvo na njegom zadnji poti. 'Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Loka in ostalim gasilskim društvom, društvu WI ter Zvezi borcev Mengeš, ker ste se v tako velikem številu poslovili od svojega člana. Iskrena hvala g. I'FTRIJ PIURIČU za poslovilue besede, pevcem Mengeškega zvona za lepo zapete pesmi in g. Stoparju za zaigrano Tišino.
Posebna zahvala gre ludi gosjioda prodekanu Maleju ZEVN1KU za lepo upravljen pogrebni obred, g. direktorju Skofijske karilas Ljubljana g. Štandu KERINU in g. Feliksu ZAJCUza šlevil-ne molitve in duhovno pomoč. Beseda hvala je morda premalo tuđi za vse, kar sta slorila dr. Gabrijcla KOVAČ-MOIIAR in sestra Iva KRALJ, saj sta nam s slrokovno pomočjo, člu-veško toplino in pozornostjo stali ob strani vse do zadnjega slovesa. Vsem prisrčna hvala in Bog povrni!
Njegovi: žena ANA,
hči MARIJA BIZJAK z družino,
Mi DRAGA SKOK z družino ter
ostalo sorodstvo.
Ko je prenehah bili plemenito
srce naše mamice, stare mame,
sestre, tele in svakinje
MARIJE LOMOVŠEK roj. LIPOVŠEK
Sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci in znanci - bili ste z nami v najležjih trenulkih.
Hvala vsem, ki ste /o /; lako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli, ji darovali cvetje, svece, darove za sv. maso ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala g. župniku Fmncu HALOIIU za ganljive jMslovilne besede in za lepo opravljano [)ogrebno slovesnost.
Hvala g. Frančišku IIRIHARJII za l>oslovihii govor ob odprtem grobu in Mengeški godbi. Prav jmsehna zahvala sosedom za njihovo nesebično vsestransko pomoč, osebju Zl) Kamnik, j)osebno zahvalo dr. Jani PIAVCF.VI in jialronužni sestri Marinki RF.SNIK za obiske na domu in slrežnemu osebju Doma počilka v Mengšu, lerg. Slanetu MALIJU. Še enkral vsem imenovanim in neimenovanim: in vsakomur jx>sebej jtrisrčna hvala.
Obranile našo mamico v lejiem spominu!
VSI NJENI
Stabljevek, Laže v Tuhinju, Kamnik, Mlaka pri Komendi, Mengeš, Ljubljana
28. julija 1997
nas je v 84. letu za vedno
zapustila naša mama, babica
in prababica
FRANČIŠKAJERŠE
iz Mengša
Ob boleči izgubi sa zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, jm-jaleljem in znancem za cvelje, svece in izražena sožalja ler vsem, ki sle /o /jos/irerndli na njeni zadnji poli.
I'osebna zahvala i>. žujmiku Maleju ZliVNIKU, dr. Cabrijeli KO VA Č-M011 A R, jjraporščakom in g. STOPARJU za lepo zaigrano Tišino. Zahvala ludi slanovalcern Slovenske ceste 67 ler sosedom iz llribarjeve ulice.
Vsem še enkral iskrena hvala!
VSI NJENI
o
MENGŠAN
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage
mame, babice, prababice
in tete
ANGELE KONCILIJA
roj.MEJAČ
(1902 -1997)
se zahvaljujemo vsetn, ki sic naša mamo imeli radi, jo spremili na njeni zadnji poli, podarili cucljc, svece in darove za sv. maše.
Posebna zahvala dr. Gabrijeli KOVAČ-MO1IOR za nesebično po-moč, zlasti v najležjih Irenulkih.
Iskrena hvala duhovnikoma gospodu Male/u ZF.VN1KU za več-lelno obiskovan/e naše mame in gospodu Slanelu Klih'INU za opravljani pogrebni obred.
Hvala ludi pevcem za zapele pesmi.
Njeni otroci z družinami.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in svaka
DUŠANA PESTOTNIKA
Iskreno se zahvaljujemo sorod-nikom, sosedom, jmjaleljem, znancem in sodelavcem za spremslvo na njegovi zadnji poli. Zahvaljujemo se ludi gospodu Zevniku za lepo opravljen obred in gospodu Sloparju za zaigrano Tišino.
Žalujoči:
mama,
bratjanko in sestra Joži
z družinama,
sestra Nada
in nečaki.
3. oktober 1997
koncert ADIJA SMOLARJA
Vabljeni!
HflMBERGER
TELEFON: 061 737 614
ŠIVANJE PO VAŠI MERI IN VAŠI
ŽELJI.
•
KOSTIMI
ŽE OD 20.000 SIT DALJE (delood 10.500 SIT)
KULTURNI DOM MENGES
» f   ^fr*""**\               Sci~i.on
^^3     T*»l • 77ft - 755
Vam nudi brezplačni pregled vašega lasišča in
las z mikro kamero.
•
MODNO STRIŽEJNJE ,           za vso družino.
Od 1. oktobra 1997 velja novi delovni čas:
PON. TOR. SRE. ČET. PET.: 13:00 - 20.00
TOREK: 7.00 -14.00
SOBOTA: 7.00-12.00
ra
ISKRICE
"Najboljših in najlepših stvari na svetu ne moretno videti,
niti sejih ditakniti. Čutitijih moramo s srcem."
Helen Keller
"Ljubezen neposkuša sebi ustreči,
niti fi ni zase mar,
temveč za drugega svoj mir daruje,
izpekla ustvari raj."
William Blake
"Čas je
prepočasen za tište, ki čakajo,
prehiter za tište, ki se boje,
predolg za tište, ki žalujejo,
prekratek za liste, ki se veselijo,
toda za tište, ki Ijubijo,
je neskončen."
ilcnry van Dyke
/ 0 gradbena dela                        I
/ 0 zaključna dela v gradbeništvu I / 0 vodovodne instalacije               I
/ 0 izposoja rušilnih kladiv              I
OBNOVA KOPALNIC, SANITARIJ, STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV
jTomaž Prelovšek s.p.l / Zadružniška ul. 36 I (        1234Mengeš     J
tef./fax.:   061/738-522 mobitel: 06091 630 - 232
V_________________________________________J
ŽUPNIJSKA KARITAS
M E N GEŠ
Trdinov trg 8 Telefon: 061 738 977
Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure.
•
KLIC V STISKI
med 16.00 in 18.00
smo Vam pripravljeni prisluhniti po telefonu 738 977.
V novih prostorih naše KARITAS pa se lahko oglasite osebno.
•
SVETOVALNICA - vsak ponedeljek.
Žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98
OPEL
V DOMŽALAH
♦    4-    fe       Mfl©  •     J/nCCP         S4iOW LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE,Tel.: 061 71 60 92
aVlOtenna  WU§) in AUOtU d.o.o.   SERVIS KAMNIŠKA 19, DOKAZALE, Tel.: 061 71 53 33
PRODAJA VSEH MODELOV OPEL, SERVIS IN NADOMESTNI DELI, AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE
UGODNI KREDITI za vse modele OPLOV; Corsa, Astra, Vectra, Frontera, Sintra
z dobo odplačevanja   TOM +5% do 4. let
Za Vas razstavljamo Oplova vozila na MIHAELOVEM SUMU.
Avtotehna VIS KOSEC ■ tehtna odločitev OPEL -0-  MOJ NASLEDNJI AVTO!

AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAD
DOBENO 75 • MENGEŠ
Zaposlimo vozni ka cisterne.
POGOJI: starost nad 21 let, poklicni voznik ali mehanik C + E kategorije, praksa zaželjena.   ,_
INFORMACIJE na tek: 737 473 ali mobitel 0609 617 355.
P"»8    MMMK    MMM    MMHM    nniB    MMH   ^^    mt^m    ^^™    ^^^—    ^^^    ^Mi«!    MNHK    HMHM    H9MMB    MSK
!
!       POSLOVNE PROSTORE
j         na Liparjevi cesti 6 v Mengšu,
I              od dam v najem.
INFORMACIJE
po telefonu:
737 873 ali 716 255
Za vse lastnike
in ljubitelje malih živali.
VET.AM.
d.o.o.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Slomškova 30, Domžale, Rodica Telefon: 714 247
Odprto ob ponedeljkih do petkih
od 10. -17. ure.
Ob sobotah od 9. -12. ure.
ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO!
RODICA
-**-
^
DOMŽALE
~DIJAKI in ŠTUDIflTJE
Studentski Servis domžale
Posredovanje dela dijakom in studentom z rednim ali izrednim statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tek: 711-790
/zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
,/Naročanje napotnic in informacijeo prejetem /   zaslužku po TELEFONU ali INTERNETU
,/ Odprto tuđi 0B SOBOTAH od 9h do 12h /odpiranje tekočih računov na servisu / Studentski krediti
WQ3!M3!2I
I «o žtFmNA m oovou...                          / |2posoja kombija
DlJAKir šfuDENTJi'''sp'oROči'TE NAM SVOJ E-MAIL
r E Đ I N I     PRAVI     S E R V Flfl
HOME PAGE:  HTTP://www.studentskl-s-domzale.sl
ZA BOUŠE POČUTJE IN HOJO VAM
HEBA
Mengeš • Slovenska 18 • tel.: 73 98 39
NUDI:
•  CELOTNO OSKRBO VAŠIH STOPAL: odstranjevanje utišancev, kurjih očes, trde kože, vraščencev.
Izdelava ortoz. Kozmetična sredstva proti glivičnemu obolenju,
suhim, razpokanim, prepotenim, utrujenim, pekočim,
hladnim in prevročim stopalom.
•  SONČENJE V SOLARIJU ERGOLINE
* DEPILACIJO
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, petelc 15.00 - 20.00 torek, četrtek 9.00 - 13.00
O
trgovina
ZARJA
Slovenska cesta 30 • Mengeš Telefon: 061 73 70 44
m        Delovni čas: I od 8.00 do 19.30 ure I.           sobota
I   od 7.30 do 13. ure
NAPREDEK
Haj VeCj a     spodnjega perila
za ženske  IZBIRA za moške   V MengŠU
Priznane blagovne znamke:                              ZCt OtOfZC
Lisca, Skiny, Wonderbra, Playtex, Cacharel, Selina, Komet...
OBLAČILA za vso družino:
- moški bombažni puliji za samo  1 .390 SIT
- otroške trenirke že za 2.28O SIT
- velika izbira prehodnih jaken za vso družino
- široka paleta kompletov za dojenčke
- G0@W@> oblačila za mlade
NOVO
w Tfogj©wam§
TV VIDEO HI-FI CENTER
Velika ponudba TV sprejemnikov, glasbenih stolpov, HI-FI komponent, videorekorderjev, CD - playerjev, avtoradiev in malih gospodinjskih aparatov priznanih svetovnih proizvajalcev: Philips, Grunding, Gorenje, Aiiva, Sony, Panasonic, JVC, Technics, Moulinex, Braun.
3.290 SIT
Walkman Sharp
74.900 SIT
Glasbeni stolp      I SonyMHC-RX70 (2 x 90W, 3 x CD mini) |
51.900 SIT
Glasbeni stolp Panasonic SC-AK 20 I (2 x 50W, 5 x CD mini)_______I
Vablieni ste tuđi v:
DISKONT MENGEŠ
Glavni trg 5, Mengeš, tel.: 061 73 70 18
Prodaja piva in brezalkoholnih pijač pivovame Union po diskontnih cenah,
Delovni čas: od 8.00 do 16.oo ure sobota od 8.oo do 13. ure
Veliko samopostrežno trgovino RASICA
Kolodvorska 2, Mengeš, tel.: 061 73 72 30
Delovni čas: od 7.30 do 19.30
sobota od 7.00 do 19. ure (v septembru)
_______nedeljaod7.30do11.30_______
Trgovina UGODNE PRODAJE
Slovenska 67, Mengeš tel.: 061 73 7013
Delovni čas:
od 7.00 do 22. ure vsak dan, ________ražen nedelje.________
NAPREDEK - dobro ime med trgovci!
• HOMERU OGLRSI
Cena glede na velikost oglasa:
- ćela 1/1 stran (260 x 185 mm)                                                  36.000,00 SIT -pol 1/2 strani (130x185 mm)                                                  18.000,00 SIT
- tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm)                                              12.000,00 SIT
- četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm)                                              9.000,00 SIT
- šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm)                                                 6.000,00 SIT -osminka 1/8 strani (60x65 mm)                                            4.500,00 SIT
- šcstnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm)                                        2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa:
- objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa:
- za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna,
-  za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen,
- v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno.
•  OBVESTILH. PDVHBTLn. ČESTIM
Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed.
•  OSMRTNICE IN ZRHVHLE
Cena za velikost:
- 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm)                              6.000,00 Sit
- polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm)                3.000,00 Sit Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno.
V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek.
•  U ODDRJRNJR OGLRSOV
Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu.
•  POJRSNILO!
Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki.
Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor oddati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih urdo 10. v mesecu.
k^čna
JESEN
33 <3z&3 [S£\KQC)[?£\ @3QffiaKIQ(3Q9
Tuđi letos vas Sadna drevesnica Kočne KamnikJC^^ vabi k nakupu ozimnice:                ijJMBB
JABOLKA in HRUŠKE             , "^^
KROMPIR, ČEBULA/ ČESEN       ^ :M£            OZIMNICAETA         "     ^^M
Npjvečjo izbiro ozimnice - VSE NA ENEM MESTU - boste OQiU v naši Š^m dre^esnici na Elcslerjevi 6 v Kamniku, vsak crelcnrtftk  I od 8.00 do 17.00  ure m ob sobotah do 12.00 ure.    ^J
Informacije4Qbite na telefonski številki 813 352 ali 811 386, ^J|
Druga prodajna mesta: VSE ŽIVILSKE PRODAJALNE in DISKONT KOČNA na Perovem; vsak delavnik od 7.00 do 19.30 ure,
ob sobotah do 13. 00 ure.
QQK1B S® QD@®B>Gagg Q2BQCM đQ PSS^B^a