Poštnina plačana v gotovini Leto III. V Ljubliani, v ponedeljek dne 3. novembra 1930. St. 44. Posamezna številka Din i SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. ti!III Tele/on St. 3487, interurban 3487 Rokopisi se ne vračalo Posamezna Si. l Z>in( mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po no i/i dostavile n lisi 5 Din. Celoletna naročnina 50 Din, polletna 21 D n, četrtletna 13 Din. inserati po dogovoru Za mir med narodi Hoover posreduje v francosko-italijanskem sporu - Misija poslanika Gibsona -Francosko-italijanska pogajanja se bodo nadaljevala Rim, 2. nov. j. V Rimu se mudi te dni g. Gibson, ameriški poslanik na belgijskem dvoru. Njegov prihod vzbuja med tukajšnjimi političnimi in gospodarskimi krogi veliko pozornost. Po poročilih iz Washingtona je predsednik Hoover naročil Gibsonu, naj posreduje med Francijo in Italijo v vprašanju vojnega brodovja. Gibson je šel ameriške delegacije v pripravljalni konferenci za razorožitev. Ta konferenca se bo 6. novembra sestala v Ženevi, šestič in zadnjič, da konča svoja dela, ki bodo kasneje predložena splošni razorožit-veni konferenci. Ta komisija že nad pet let pretresa možnost sklicanja splošne razorožit-vene konference in je'v ta namen zbrala že obilo materijala, vendar pa končni načrt, po katerem bi se mogla uvesti redukcija splošne oborožitve, še ni gotovo. Ovirajo ga razne zapreke, pa tudi znani spor med Italijo in Francijo, ki je nastal na pomorski konferenci v Londonu, onemogoča, da se končno reši vprašanje redukcije oboroževanja na morju. Razorožitvena komisije je klj^b temu premagala mnoge težave, zato se pričakuje, da bo konferenca, ki se prične 6. t. m. zadnja i« da bo prihodnje leto mogoče sklicati splošno razorožitveno konferenco. Anglija je že poskušala doseči sporazum med Italijo in Francijo, pa so bili doslej vsi njeni; napori zaman, ker Italija trdovratno vztraja pri svoji zahtevi, da se ji prizna in zagotovi na morju pariteta s Francijo. Mislili so že, da bo treba zasedanje komisije, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za splošno razorožitveno konferenco, odložiti, dokler itali-jamsko-francoski spor ne bo rešen. Zadnje dni se je širila vest, da se bo Francija ne glede na Italijo pridružila trojnemu pomorskemu sporazumu, ki so ga sklenile med seboj Anglija, Amerika in Japonska. Ta vest je pa neverjetna, ker bi potem Italija imela svobodne roke glede oboroževanja na moTju. Poslanik Gibsoin se je pred prihodom v Rhn mudil tudi v Parizu, kjer je imel sestanek z zunanjim ministrom Briandom. Ko je prišel v Rim, se je takoj sestal z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Kakor poroča »Tribuna«, je bil razgovor med obema državnikoma zelo dolg in prisrčen. Pariz, 2. nov. j. Pretekli teden se je tu več dni mudil ameriški poslanik na belgijskem dvoru g. Gibson. Šele sedaj se je zvedelo, da je imel v Parizu več sestankov z vodilnimi francoskimi osebnostmi in da se je razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Briandom in ministrskim predsednikom Tardieu-jem. Takoj po teh sestankih se je vršila konferenca francoskih delegatov in ekspertov, ki so zastopali Francijo na pomorski razorožit-veni konferenci v Londonu. Na tej konferenci je poročal ministrski predsednik Tardieu o svojih razgovorih s poslanikom Gibsonom. Rim, 2. nov. j. Ameriški poslanik Gibson je zastopnikom ameriškega in italijanskega tiska podal par izjav o svojem potovanju v Pariz in Rim. Poudarjal je, da je prišel kot član komisije za pripravo splošne razorožit-vene konference, da se informira o vprašanjih, ki zanimajo to komisijo. Gibson je opo- zoril, da francosko-italijanska pogajanja zn rešitev pomorskega spora niso popolnoma prekinjena, marveč, da se bodo nadaljevala in da je možnost, da bodo privedla do dobrega uspeha. Iz razgovorov, ki jih je imel v Parizu in Rimu, je dobil vtis, da se bodo francosko-italijanska pogajanja kljub dosedanjim neuspehom nadaljevala in z uspehom končala. Ne glede na to, kakšen uspeh ho imel Gibson v Parizu in Rimu, je zanimivo, da se ImkIo francosko-italijanska pogajanja kljub italijanski zahtevi po pariteti na morju iu kljub ostrim besedam Mussolini ja v njegovem zadnjem govoru sploh še nadaljevala. Pariz, 2. nov. as. Pariš-ki dopisnik >Daily Heraldac poroča, da bi bila francoska vlada morebiti pripravljena podpisati londonsko pomorsko pogodbo, če bi se pogodbi pristavil dodatek, ki določa, da sme Francija graditi preko določene ji tonaže, da bi dosegla premoč nad Italijo za 240.000 ton. Viscount Cecif o razorožitvi London, 2. nov. j. Viscount Cecil je objavil članek, v katerem govori o razorožitvi. Poudarja, da je dolžnost razorožitve ugotovljena v mednarodnem zakonu in da so se zavezniki na mirovnih konferenca i i sveto zavezali, da bodo razorožitev izvedli. Kar se tiče Angležev, pravi Ceoil, bodo svojo besedo držali, pričakujejo pa. da bodo tudi drugi storili isto. Ko smo s statutom Društva narodov in z locarnskiml pogodbami prevzeli dolžnost, da se bomo morebitnemu napadu uprli, smo to storili radi obljube — brezpogojne obljube — da bomo vsi, kakor hitro se bo Nemčija razorožila, sledili temu zgledu. Še vedno pa čakamo na lojalno izpolnitev te obljube iu jaz nočem misliti na možnost, da bomo morali to upanje opustita. Eno je jasno: Nobena angleška vlada, iz katerekoli stranke naj pride, ne bo mogla nikdar predlagati, niti izpeljati kake nadaljnje obveznosti, kar se tiče cilja ustvaritve mednarodne varnosti, razen del sprejetega načrta o omejitvi in redukciji oboroževanja po mednarodnem sporazumu. Zunanji minister Henderson ni govori v imenu manjšinske vlade, ampak v imenu vse Velike Britanije, ko je na septeinberski skupščini Društva narodov v razgovoru o takozvani finančni konvenciji za podporo napadenim državam izjavil: »Stavili bomo pogoj, da bodo ti ukrepi z naše strani veljavni tudi tedaj, ko razorožitev ne lx> več samo gola fraza, ampak dejstvo. To je torej načelo, na katerem bo vsekakor temeljila bodoča politika Velike Britanije.« Razorožitev je začetek, ni pa konec evolucije civilizirane družbe, razorožitev je bistveni predpogoj miru. Gotovo je, da mir stane, zahteva prave, resnične žrtve, morda težje, kakor so bile žrtve svetovne vojne. Ne, koliko obdržimo, marveč koliko lahko damo. da zagotovimo mir, to je vprašanje, na katero mora odgovoriti vsak pravi državnik. Ministri med ljudstvom Karlovac, 2, nov. AA. Snoči ob 21.05 so prispeli v Zagreb z belgrajskim brzovlakom ministri Maksimovič, dr. Šibenik, Demetrovič in dr. Šve-gelj. P? 20 minutnem postanku, ki je bil potreben, da so bili njihovi salonski vozovi priključeni brzovlaku na Sušak, so nadaljevali pot v Karlovac, kamor so prispeli ob pol 11. Postaja je bila okrašena z zelenjem in z zastavami. Tu se je navedenim ministrom priključil minister za šume in rude ing. Sernec. Ministre je pozdravil na postaji podpredsednik mestne občine Rainer, Nato so se ministri napotili v avtomobilh skozi goste špalirje navdušenega občinstva v mesto, ki je bilo okrašeno z državnimi trobojnicami. Danes na vse zgodaj so napolnili mestno posvetovalnico zastopniki iz Karlovca in iz vseh okrajev, ki gravitirajo h Karlovcu. Ministri so prispeli v dvorano ob 10 dopoldne. Zastopnike kraljevske vlade je pozdravil predsednik občine Gustav Modruša, dolgoletni narodni poslanec. Najprej so je zahvalil Nj. Vel. kralju za modro dejanje z dne 6. januarja in naglašal, da je Karlovac od nekdaj sodeloval pri narodnem in državnem edinstvu, Naposled se je zahvalil gg. ministrom za njihovo naklonjenost do Karlovca. Zatem je 'predsednik prečital pozdravno brzojavko Nj. Vel, kralju, vrhovnemu našemu voditelju in glavnemu poborniku našega edinstva in naše slave. (Burno vzklikanjel Živel naš kralji Živel naš kraljevski dom!) Pozdravna brzojavka je bila odposlana predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču. Za tem je povzel besedo prof. dr, Nikšič, ki l'e naglašal, kolikšne važnosti je današnji sestanek Karlovac. Nato je govoril o važnosti manifesta z dno 6. januarja in se zahvalil kralju, kraljevski vladi In gg. ministrom za njihovo dosedanje delo. Nato so govorili zastopniki iz vseh krajev od Metlike do Siska in od Korena do morja na drugi strani. Najpomembnejši je bil vsekakor govor odvetnika dr. Nemca, ki je kot zastopnik svojih prijateljev in somišljenikov iz Siska, Petrinj in Gline ter v imenu bivših pristašev ukinjenih strank prečita! deklaracijo svojih prijateljev, ki pravi na koncu: »Globoko smo prešinjeni s prepričanjem, da je bodočnost našega naroda in naše države le v polnem našem edinstvu. Zato smatramo za svojo dolžnost, da podpremo z vsemi svojimi silami vsako delo, ki je usmerjeno k temu cilju. Naj živi kraljevina Jugoslavija! Naj živi Ni. Vel. jugoslovanski kraii Aleksander 1.1» Prisotni so pozdravili zadnje besede govornika z navdušeno manifestacijo za kralja in za državo. Po izčrpani listi govornikov je povzel besedo minister dr. Stanko Šibenik. Najprej je govoril o opombah svojih predgovornikov ter nadaljeval: »Ko sem poslednjič govoril na tem mestu, neposredno izza manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja — prisotni sc bodo tega spomnili — sem dejal, da smo se borili v parlamentu in v vladi v Belgradu proti korupciji, proti temu, da se državna last izrablja v korist poedincev, borili smo se proti partizanstvu, ki je državo izkoriščalo za oblast večine nad manjšino. Te borbe je ustavil Nj. Vel. kralj, naš vzvišeni vladar, ki se mu moramo zahvaliti, da je prenehalo parti-zanstvo in korupcija. Delo, ki ga izvaja kraljevska vlada, sloni na naslednjih splošno priznanih načelih: 1. da oblast ni v službi ene stranke, marveč, da gre vsej državi; 2. da mora biti urad-ništvo izven strank, nad strankami. Državni denar, ki je narodna last, mora pripadati državi, ne pa posameznim strankam. Ta načela je mogla izvesti samo vlada, ki je nad strankami, izven strank in izven strankarskih borb. Zato naslanja sedanja kraljevska vlada in sedanji režim vedoma vse svoje delo, vse svoje naloge in vso svojo odgovornost na tale načela: 1. na absolutno enakost pred zakonom vseh državljanov ne glede na vero, pleme in prejšnjo stranko; 2. na absolutno odgovornost uradništva, da izvaja zakon enako in v isti meri napram vsem; 3. na absolutni enakopravnosti vseh državljanov, pri uživanju koristi, ki jih daje država. Prizadevanja kraljevske vlade so bila učinkovita in lahko rečemo, da so ta vprašanja rešena. To so vprašanja, ki jih ne more rešiti nobena stranka. Nadalje so vprašanja tako splošnega značaja, da jih ni mogla rešiti nobena stranka in da se niso smela izročiti nobeni stranki. Pač pa jih je bilo treba rešiti v zadovoljstvo vseh državljanov, v korist celote in tako, da teh vprašanj nihče več ne bo mogel postaviti Ta vprašanja so: 1.. nacionalno vprašanje; 2. državno vprašanje; 3. vprašanje vere in 4. stanovska vprašanja. Minister dr. Šibenik je utemeljeval pomen teh vprašanj in dejal: Lahko rečem, da so vsa ta vprašanja našla uprav najsrečnejto rešitev. Nacionalno vprašanje je bilo rešeno s pravim in iskrenim jugoslovanstvoip. (Burno in navdušeno vzkfi- kanje: Živela Jugoslavija!) Jugoslovanslvo je naj-sijajnejši izraz naše nacionalne pripadnosti in našega nacionalnega edinstva in najlepša garancija za popolno ravnopravnost vseh Jugoslovanov. Ju-slovanstvo je s tem postalo popoln pojem v nacionalnem in državnem oziru. Jugoslovanstvo ne pomeni smrti srbstva, hrvatstva in slovenstva, ker bi bilo sicer sirota brez očeta in majke, marveč je rezultat našega prostega in iskrenega prepričanja, prostega sklepa vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bodo odslej živeli kot Jugoslovani v eni nacionalni državi. (Viharno odobravanje.) Državno vprašanje je bilo rešeno tako, da je dobila naša država ime Jugoslavija. To je državno edinstvo na znotraj in na zunaj pod vzvišenim kraljevskim domom Karadjordjevičev. To popolno državno edinstvo je bilo razpredeljeno v upravne in samoupravne enote. Tem enotam so bila prepuščena vprašanja, ki jih ni treba naprtiti celoti. Tudi to vprašanje je bilo rešeno tako, da je vsem dana popolna enakopravnost. Kar sc tiče vere, je izvedena popolna ravnopravnost. Verske razlike slone na čuvstvu. Zato so vere ekskluzivne in vsaka stranka, ki sloni na veri, je brezpogojno ekskluzivna. Vedno zahteva prednosti pred drugimi. Glede stanovskih vprašanj je treba omeniti, da so bila rešena na osnovi popolne enakosti in ravnopravnosti. Vsak sloj sodeluje pri rešitvi teh vprašanj, posamezno ali skupno. Ta vprašanja pa se morajo reševati tako, da ne sme preostati v srcih kakršnakoli zagrenjenost. Ml smo doslej skrbeli, da to zagrenjenost od vsega začetka izključimo. Pangalosova zarota Nihče je ni smatral za resno. Atene, 2. nov. j. Preiskava v pangalistični zaroti jo pokazala, da jo stal Pangalos na čelu čisto majhno skupine častnikov, ki so bili prepričani, da bodo zopet z lahkoto ponovili pangalistično nemire iz leta 1925. Prav tako je preiskava ugotovila, da niti garnizija v Atenah, niti kaka garnl-zija v provinci ni imela nobenih zvez s tem načrtom. Ves načrt, ki so je tako hitro izjali vil, je bil plod ambicij tc male skupine, ki pa nima ničesar skupnega nili z vojako. niti z javnim mišljenjem. Vsi listi in javne ustanove brez izjeme obsojajo In načrt in v svojih resolucijah, ki so jih uoslali vladi, zahtevajo ostro kožen za puiiiarjc. Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/JU Poštni čeU. račun. Clubllana 15.179 lelc/on štev. 2549 Obisk k raljicr Marij r. v bolnišnici Belgrad, 1. nov. j. Včeraj je. Ni. Vel. kraljica obiskala drugi kirurški oddelek splošne državne bolnišnice, ki jo bil te dni otvorjen. Pozdravil jo jo šef II. kirurškega oddelka g. Atidra Nikolic, nato pa ji jo primarij dr. Koen predstavil zdravnike. Nj. Vel. kraljica je obiskala vse prostore oddelka in jc po končanem obisku izja.ila gosp. dr. Koenu: Nisem si mogla misliti, du jc nn vašem oddelku vso tako praktično in lepo. To novi oddelek bo lahko sprejel do 150 bolnikov. G. Klein v Belgradu Belgrad, 2. nov. j. Bivši ameriški uržfvni IKKltajnik za trgovino in sodelavec predsednika Hoovcrja, g. Klein, ki je predvčerajšnjim dospel iz Budimpešte v Belgrad, je ob'sknl ministra za trgovino g. Dcinetnrvičn. Ameriški poslanik v Bel-grndu, g. Prince, je sinoči priredil njemu na čas! banket. Včeraj jo g. Klein na A val i položil venec na grob neznanega vojaka, potem pa se je vpisal v dvorno knjigo. Danes zvečer pa priredi minister ot. Marinkovič njemu na čas' bnnkel pri Srbsken kralju«. Novi obrtni zakon Belgrad, 2. nov. j. Komisija strokovnjakov za pretres in oceno novega zakonskega načrta o obrtih jo po 8 dnevnem delu končala svoje delo. K uspešnemu delu so pripomogli vsi člani komisijo in so storili vse, da je zakonski načrt čim boljši in dovršenejši. Po objavljenem delu so vsi strokovnjaki in zastopniki raznih korporacij in društev izrekli zahvalo ministru za trgovino in industrijo g. Dcmctroviču, ker'jim je dal priložnost, da sc seznanijo z zakonom in da |»ri njem sodelujejo. Obenem so se zahvalili in izrekli polno priznanje predsedniku komisije, kakor ludi refe rentoma gg. dr. Pavlctiču in dr. Aranblckemu. Imenovanje Belgrad, 2. nov. j. Z odlokom g. ministra prosvete v soglasju z gospodom ministrskim predsednikom je imenovnn za suplenta v I.-9. v Murski Soboti, g. Rudolf Mušič. absolvent filozofije. Venizelos pri carigrajskem patrijarhu Bajogln, 2. nov. as. Madjnrski ministrski preti, seidniik Bcthlen se je včeraj popoldne vrnil v Budimpešto. Istočasno sta zapustila Carigrad tudi grška ministra Venizelos in Mihalakopulo«. Včera; dopoldne jc bil z zanimanjem pričakovani sestanek Venizelo-sii s carigrajskim patrijarhom, kateremu so prisostvovali številni zastopniki grškega in turškega tiska. Patrijarh in tudi Venizelos sla nn-glašala, da služi ta obisk utrditvi mini in grško-lurSkega prijateljstva. Bolgarski )«*.!,-mik Pavalov. ki se je. udeležil srvečanosrti v Angori, je izrazil upanje, da bo turško-graka sprava mnogo pripomogla k temu, da se uresniči Balkonska unija. Izjavil je ludi, da bo prihodnjo pomlad bolgarski kraljevski par obiskal Angoro. Turški zunanji minister Tevfik Rudži-bcj bo najbrž« prihodnje dni obiskal bolgarskega zunanjega ministra v Sofiji na en-ojem potovanju v Ženevo k razorožitveni konferenci. Belhlen je zadovoljen Ankara, 2. nov. AA. Predsednik madjarske vlade grof Bethlen je dal pri odhodu iz Stambula zastopniku anatolske agencije izjavo, kjer pravi, da jo zadovoljen z izmenjavo misli s predsednikom turško vlade Izmetom pašo in Tevfikom fludži-bejem. »Vtis imamo, da obstoja med nami popolno soglasje naziranja. Grof Belhlen obžaluje v svoji izjavi, da so listi pripisali poseben pomen slučajni istočasnosti njegovega obiska v Ankari in Venizo-losovega prihoda. Njegov prihod v Ankaro ni naperjen proti nobeni državi. Na kraju svoje izjave so grof Bcthlen zahvaljuje za prijateljski sprejetr v Turčiji. Volilni boj v Avstriji Dunaj, 2. nov. j. Volivni boj v Avstriji postaja vodno ostrejši. V Gradcu sta bila pri spopadu med socijalisti in hajmverovci dva policijska stražnika ležko ranjena. V Inomostu je prišlo do pravcato poulično bitke, pri ltateri so uporabljali palico, kole in bodala. Tudi streljali so. šliri osebe so bile težko ranjene. Notranji minisler Slar-hemberg jo ponovil svojo grožnjo za slučaj neugodnega volivnega izida. Na shodu v Florisdorlu jo dejal: »Naj izpadejo volitve kakor hočejo, mi smo sedaj tu in ne bomo več doli vajet iz rok. Heimwehr nima namena, da bi zu kratek čas prosila za naklonjenost volivcev. Volivni izidi ne morejo njene moči prav nič izpremenili. Prišel bo dan, ko bodo samo ljudje našega mišljenja imeli v rokah vlado. Mi hočemo 100 odstotno rešitev: hajmverovsko državo.« Dunaj, 2. nov. a«. Dne 2. novembra, ko .»o Heim\v©hrovc.i napovedali svoj pohod na Dumi], pozneje pa so go preklicali, je bil na Dunaju samo velik shod, ki ga je priredila krščanska socialna •»franka. N'.'i shodu »to. govorila poveljnik '{računskih socialnih Hoinnvehrovcev, major Fev, ter zvezni kancler In vojni nrvmater Vaucoin, Povsod t vladal ien> iait Žalna svečanost v Belgradu Belgrad, 2. nov. m. Na tukajšnjem vojaškem pokopališču se je danes vršila žalna služba božja v čast nemškim in italijanskim vojakom, padlim v svetovni vojni. Slovesnosti so se udeležili poleg zastopnikov italijanske in nemške države tudi zastopniki našega zunanjega in vojnega ministrstva ter belgrajskega prebivalstva. Pri tej priliki je nemški poslanik na našem dvoru tlassel imel nagovor, v katerem je izjavil: S hvaležnostjo in spoštovanjem pristopr-Jio danes k tem grobovom, da jim izkažemo sveto dolinost pictetc. Zahvaljujemo se našim padlim bratom za ono, kar so storili v službi največjega ideala: domovine. Zahvaljujem sc zastopnikom jugoslovanskih oblasti, kakor tudi zastopnikom onih držav, ki so bile naS» zaveznice. Posebno smo pa hvaležni tej državi, ki jo čaka še tako lepu bodočnost in kjer se nahajajo tako dobro čuvani grobovi naših vojakov. Najbolj toplo zahvalo pa izražam Nj. Vel. kralju Aleksandru L, vzvišenemu vladarju, ki je v svojem viteškem čuvstvu obiskal predvčerajšnjim te grobove. V tem trenutku se spominjam tudi grobov srbskih vojakov, ki se nahajajo v Nemčiji.« Nato so zastopniki tujih držav in naših oblasti položili številne vence na grobove padlih junakov. Na italijanskem pokopališču je imel daljši govor vojni kaplan Prouceino. Faššstš (aje števišo zviev potresa Kini. 2. nov. j. Danes je bila objavljena služ-riena lista oseb, ki so se smrtno ponesrečile pri r.adnjem potresu v Anconi in Senigalliji. V 'ej listi je navedenih samo Iti mrtvih oseb. Po poročilu tukajšnjih listov pn je število mrtvih mnogo večje. Včeraj je zopet umrlo nekaj ranjencev v Anconi in Senigalliji, lako da je število mrtvih v Anconi naiasllo na 0. Tribuna trdi, da so v Senigalliji skoro vse hiše poškodovane od potresa. Najbolj so Irpela /gornja nadstropja. V Anconi je |K»5kodo-vanih 00% vseh poslopij. V Lorettu je poškodovana celo velika bazilika. Nad celim ozemljem, ki je trpelo ladi potresa, krožijo letala in pregledu-jejo škodo. Največ je Irpela provincija Marche in ■ esto Senigallija, ki je popolnoma evakuirano «1 i/rebivalslva. Poslali so v |>oškodovane kraje od-lelke vojaštva in milice, ki grade šotore in nudijo ubogemu prebivalstvu prvo pomoč. Poleg tega pa oazijo tudi na red. Število smrtno ponesrečenih še ni popolnoma ,'očno ugotovljeno, ker še vedno rasle. Čisto gotovo pa je, da je neprimerno večje, kakor pa ga ugotavlja službena lista. Zdi se. da fašistične oblasti tudi sedaj, kakor ob priliki zadnjega kalastro-'alnega potresa v južni Italiji, ne puste v javnost ločnih vesli o številu mrtvih in ranjenih, ker so boje, da ne bi le vesli izzvale med prebivalstvom razburjenja. Hosnattfe na Španskem Madrid, 2. nov. as. Znani konservativni politik Ossorio Callardo je imel d:i*ies v Valenciji govor, v katerem ie opozarjal na možnost revolucije v Španiji, ki pa bi bila na vsak način zelo škodljiva za deželo. Moglo bi se samo zgoditi, da ■bi vojaštvo revoluciio potlačilo, ali pa da bi vojaštvo samo izvedlo revolucijo. V obeh primerih bi prišel zopet na krmilo militarizem. Nasprotno pa je Callardo zahteval, da se kralj odpove prestolu. Callardo sam ie še vedno monarhist, smatra pa, da mora monarhija spremeniti oiebo kralja. Kralj Alfonz se je, četudi z najboljšimi name-■u, preveč pridružil dikLituri. Če bi se mogel kralj jdločiti za odstop, bi s tem izkazal Španiji zelo irelike usluge. Sicer pa to ne bi bit prvi primer, ^rer se je odreklo prestolu že več španskih kraljev. Mariborska nedetfa Maribor, 2. novembra. Smrtna kosa. Umrli so: Antonija Bračko, za-srtinica, stara 07 let, Slovenska ulica 40; pogreb v ponedeljek ob pol 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Frančiška Veg, soproga inkasanla električnega podjetja, slara 33 let. Pogreb v ponedeljek ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Franc Kok, trgovec, star 05 let, Pobreška ulica 4. Pogreb ho v torek ob 15 na magdalensko pokopališče. | V Ljudski univerzi predava v ponedeljek ,>b 20 n><:šč. šolski učitelj Ivan Lavrenčič o telesni i vzgoji otroka v predšolski dobi. Varnostne belcžnice so vsebovale včeraj in ! danes skupaj 7 aretacij in 37 prijav radi običajnih prestopkov. Smolo je imel strojni ključavničar Ivan Dreisiebner; na Kralja Petra trgu so era v rani uri napadli Irije neznanci, ga potolkli na tla, pri čemer ie Dreisibner zadobil poškodbe na levi roki in je moral iskati pomoči pri reševalni poslaji. Vsi poizkusi, da bi »e ugotovila identiteta skrivnostne trojice, so oslali brezuspešni. Podobno se je pri-godilo 20lo!nemu poljskemu dninarju Leopoldu Oermacu pred hišo posestnice Marije Talerjeve v Zitečki vasi; ko se je vračal od kožuhanja domov, sla dva neznana fanta navalila nanj z noži ter mu prizadejala ležke poškodbe na desni roki, tako da so težko ranjenega Germaca morali prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. V tretje gre rado. 25 letni cestar Franc Verbič je bil v Na-paslovem vinoloču v Slivniškem Pohorju; ravno ko je nameraval domov, je ob odhodu trčil na nekega delavca L. B. Kako se je točno zgodilo Se ni do-gnano; davi so Verbiča. ranjenega z nožem v levo roko, prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. -k Nič ni nemogočega na svetu — pravijo ljudje. Mi pa kljub lemu pravimo, da je nemogoče pravilno prati brez mila. Nemogočo je ludi zamenjati priznano lerpentinovo milo Gazela s kakim (Irugiin milom.________________ cerigsho in hosonijolno blago, umetna gnoHBa. cement itd. Itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani Slavnosti v Sofiji Sofija, 2. nov. j. Včeraj dopoldne se je us Irgu pred katedralo Aleksandra Nevskega vršila svečana služba božja v prisotnosti kralja, kraljice, predstavnikov oblasti in velike množice ljudstva. Včerajšnji dan je slavil ves bolgarski narod kol dan, ko se je začelo prebujanje bolgarske narodne •zavesti. Kraljica, ki je svoje ime spremenikn v Jovanko, je ta dan izbrala za svoj god in ga je včeraj prvič slavila. Po svečani službi božji -o defilirali mio kraljevskega para vsi učenci soiij-skik ljudskih, srednjih in visokih šal na čelu s ministrom prosvete. Med njimi so bili tudi dijaki italijanske šole. Sofija, 2. nov. AA. Tri dni trajajoče slovesnosti kraljeve poroke so se pričele danes r. velikim defilejein vseh združenj in organizacij .skozi kraljevi dvorec. V sprevodu je bilo kakih 10.000 oseb. Na čelu sprevoda .je bil predsednik vlade Ljapčev z ministri, ki je pozdravil kraljevsko dvojico s kratkim govorom. Za ministri so šli narodni poslanci, rezervni oficirji in podoficirji, italijanski učenci, veterinarji in invalidi, vojne vdove in sirote, ruski, bolgarski in češkoslovaški Sokoli, na-cijonalne organizacije. Sledili so člani bolgarske narodne obrambe v črnih srajcah, ki «o kraljevski par pozdravljali na rimski način. Potem so sledile skupine emigrantov in deputacije iz Macedonije in Tracije, deloma v narodnih nošah. Zaključek sprevoda so tvorili vigani, ki so v pisanih oblekah pozdravljali kraljevski par, njim pa je sledila nepregledna množica ljudstva. Jutri bo kraljevski par odpotoval na deželo na dopust. Sofija, 2.' nov. \A. Kralj Boris je včeraj izselil predsednika bolgarske vlade Ljapčeva v njegovem stanovanju in oslal pri njem dalj časa. Poročevalcu »Utra je predsednik vlade kasneje izjavil. da se je kralj Horis zahvalil vladi za nepopisen sprejem, ki ga je bila deležna kraljevska dvojica v Sofiji Vrhu lega je Ljapčev poročal kralju o vprašanjih, ki so se pojavila za časa kraljeve odsotnosti v inozemstvu. Pred stanovanjem so kralja dvignili na ramena in ga odnesli v avtomobil. So!ija, 2. nov. A. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev priredi v torek večprjo za člane sedanjega in bivšega kabineta kakor tudi za člane bivšega Cankovega kabineta. Sodijo, da namerava Ljapčev doseči spravo in vzpostaviti bivšo stranko zgovo-ristov. Izmiš^ene testi o atentata r*a bol gorsko kraljevo dvojico Ha/n i lisi i «o piinesli vesli o poskušenem atentatu na bolgarskega kralja in kraljico. Napadalci da so streljali v bližini Plovdiva na dvorni vlak. En slrel je baje ranil vojaško stražo, drugi slrei pa zdrobil slražnikovo puško. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da so le vesti popolnoma izmišljene. Kronanje abesinskega cesarja Pariz, 2. nov. A. Ilavas poroča iz Adis Abebe: Davi ob 7 in pol je bilo slovesno kronanje abesinskega cesarja Tafarija. Navdušenje je bilo nepopisno. Današnje slavje spada med najlepša, kar jih jo doživelo staro abesinsko cesarstvo. Po kronanju so abesinskemu cesarju čestitali zastopniki evropskih dvorov in diplomatski predstavniki. Po kronanju se je napotil ogromen sprevod po glavnih preslolniških ulicah, ki so bile vse v zastavah in cvetju. Milan. 2. nov. as. O stroških in razkošju današnjega kronanja abesinskega kralja poroča posebni dopisnik t urinske »Gazetta del Popoloc: Samo krona, ki jo je napravil neki angleški juvellr in ki ima krasne briljaiite, je stala en milijon fun-tov. Kraljica je dobila čudovito kresen diadem. V slavnostnem sprevodu se je peljal kraljevski par v gala kočiji, ki je bila preje lasi nemškega dvora v Potsdamu. Namero prejšnjega pruskega orla, je napravljen na kočii grb z abesinskim levom. Kočijo je peljalo šest prr rRsnih inc 'iskih polno-krvnih žrebcev, za katere so ljubitelji že sedaj ponujali bajne cene. .V dis Abeba, 2. nov. A A. na trgu pred kale-dralo Sv. (iregonja je bil svečano odkrit spomenik cesarja MeneliH-ž v bodoče premi-l:la, ša'Mi se s flebertovkami, ki le niso tako nedolžne, kakor izgledajo. Mariborski spori Maribor, 2, nov 1930. Lahkoatletski miting. Danes dopoldne se je vršil na igrišču SK Rapida lahkoatletski miting, ki sta ga priredila I. SSK Maribor in SK Rapid. Udeležba od strani atletov kakor publike je bila precejšnja. Rezultati so naslednji: Tek 100 m: 1. Monderer (SK Rapid) 12.2; 2. Mesarec (SK Rapid) 12.3; 3. Miihleisen (SK Rapid) 13. Met diska: 1. Vagner (SK Železničar) 27.63 m; 2. Ogrizek (Rapid) 25.90 m; 3. Monderer (Rapid) 24.65 m. — Tek 800 m: 1. Hoffer (Rapid) 2:10:3; 2. Jeglitsch (Rapid) 2:15:4; 3. Heller (Železničar) 2:21:3. Skok v daljavo z zaletom: 1. Monderer (Rapid) 5.86 m; 2. Jež (I. SSK Maribor) 5.77 m. 3. Arko (L SSK Maribor) 5.67 m. Tek 3000 m: t. Podpečan (Železničar) 10:12; 2. Straup II (Železničar) 10:33; 3. Straup I (Rapid) 11:21:3. Met kroglje: 1. Arko (I. SSK Maribor) 10,20 m; 2. Pei-achl (Rapid) 9.42 m; 3. Gala (I. SSK Maribor) 9.12 m. Tek 200 m: 1. Mesarec (Rapid) 25:2; 2. Miihleisen (Rapid) 26:2; 3. Jeglitsch (Rapid) 26.3. Skok t. višino: 1, Jež IMJ 155. 2. Arko (M.) 155. 3. Hof- fer (R.) 150. 4 krat 100 m štafeta: 1. Rapid, 2. Železničar. NOGOMET. Na igrišču I. SSK Maribora so se včeraj popoldne vršile tekme za pokal medklubskega odbora L. N. P. v Mariboru. Tekem so se udeležili vsi prvorazredni mariborski klubi in je vsaka tekma trajala le 45 minut. Kot prvi par sta nastopila Maribor - Svoboda 5 : 0. Maribor je imel lahko stališče, Sodil je g. Berganl. Drugi par sta bila Železcičar • Rapid 1:0. Rapid je začel igro brez vsake ambicije. V obrambi se je posebno opazilo, da je manjkal Kurz-mann. S tem večjo voljo je igralo do zadnje minute moštvo Železničarja, ki je zasluženo zmagalo. Sodnik g. dr, Planinšek jc imel igro v rokah. Nato sta nastopila zmagovalca iz obeh tekem Železničar - Maribor 3 : 2, Maribor je nastopil brez vratarja Korena in je bil ve« čas v premoči. Le napad je imel neverjetno smolo in je zastreljal precej šans. Železničar je igral požrtvovalno, vendar rezultat ne odgovarja poteku igre. Sodil je g. Nemec. Druge tekme Belgrad, 2. nov. m. Rezultati dana" ei. stvenih tekem so sledeče: V Splitu Ha, oSK 3 : 1, v Zagrebu Corcordia - Slavija, Sarajevo 3 : 0, v Belgradu Jugoslavija - Slavija, Osijek 5 : 0. Zagreb, 2. nov. p. Danes je odigrala tekma za državno prvenstvo med Concordio in Slavijo iz Sarajeva. Coneordia je odločila svojo semifinalno tekmo proti sarajevskemu prvaku po ostri in lepi borbi v svojo korist. Zagrebški športniki diso pričakovali, da bo Slavija predvedla tako lepo in koristno igro in da bo tako opasen nasprotnik zagrebškemu prvaku. Slavija je s svojo igro iznena-dila, vendar pa ni mogla doseči boljšega rezultata. Tekma je končala s 3:0 (1:0) in se bo potem-iakem vršila prihodnjo nedeljo finalna tekma za državno prvenstvo v Zagrebu. Novi Sad, 2. nov. z. Danes popoldne ob treh se je vršila, na igrišču Karagjorgje nogometna tekma med zagrebškim Gradjanskim in novosadskim prvakom Vojvodino. Pred 3COO gledalci je tekmf konfala z 2:0 (1 : 0). Zagreb, 2, nov. p. Danes se je vršilo nadaljevanje nižjerazrednega prvenstvenega tekmovanja. Dosegli so se sledeči rezultati: Zmaj - Maksimir 1 :0, Derby-Sava 2:2, ZŠK - Pekarski 1:1, Grič-Tipografi ia 4 :1, Makabi - Zagreb 1 : 1 in Slaven-Feraria 2:1. Inozemski šport Budimpeita, L nov. as, Nemzeti - Szabaria 2 : 1 (0 : 0). Praga, 1. nov. as. Slavia - Wacker Miinchen 7:0 (2:0). Praga, 2. nov. as. V četrti finalni tekmi za srednjeevropski pokal je zmagal dunajski Rapid proti praški Sparli z 2 : 0. Dunaj, 2. nov. as. Sportclub-Slovan 2:1 (0:0). — Wacker - F. A. C. 3 : 3 (1 : 1). — Hakoah -Gersthof 4:1 12 : 1). — B. A. C. - Bevvegung 3: t (2:1). — Moravia - Iterlha 4:2 (2:1). — Weisse Elf - Simmering 3 : 3 (2 : 2). — Vorvvarts - Donai 3:0 (0:0). Družba JURIJA" Prem°s Dunajska cesta št. 46 Drva ieieion: 2820 Koks Na gomilah naših dragih.. • Bridkost, ki daje življenju pravi smisel in določa človeškem ubivanju na zemlji pravo ccno, je včeraj in danes zd užila tisoče in tisoče. Bridkost teh tisočev pa se je zapet spajala z bridkostjo vseh Slovencev, vseh sodržavljanov in z bridkostjo vsega krščanskega sveta, ki se je danes spominjal svojih pokojr.ih bratov in sester. Vsa ostala čuvstva in razpoloženja, ki so jih ljudje zmožni v svojih srcih, so se ta dan umaknila globoki, vesoljni, zemljo obsegajoči bolesti in spominu na pokojnike. Po neštetih pokopališčih in grobeh, po grobiščih na bivših bojiščih, povsod so gorele lučke, povsod so reke pokladale na zadnja prebivališča nekdan ih živih cvetje, povsod so grobove močile solze in povsod se je dvigala kvi-iku nežna, tiha molitev. V Ljubljani... Pieteta do pokojnikov je v LjubPani gluhoto zasidrana. Vtaka ljubi anska družina čuti v sebi dolžnost in močno obveznost, da se vsaj na ta dan spomni svojih pokojnikov. Zato sta obe ljubljanski pokopališči na ta dan po'ni žalujočih in zato hiti na ta dan do obeh pokopališč velika, dolga reka ljudi. Pokopališči pa, ki ju čez leto obiskujejo le maloštevilni, čeprav nista prav za prav skoro nikoli popolnoma osamljeni, pa na ta j ta dan oživita, dasi hranita v sebi smrt. Na ta dan se življenje saimo klanja pred smrtjo ia pred večnostjo. Že več let ie v Ljubljani reden pojav, da ima pokopališče pri Sv. Krištofu vedno manj obiskovalcev, pokopališče pri Sv. Križu pa vedno več. To je prirodno, zakaj oni nešteti tisoči, ki so «e nekdaj podajali k Sv, Krištofu poklanjat spominu svojih pokojnikov, so se počasi že sami preselili za trajno k Sv. Križu in le malo jih je še ostalo. Vendar pa je bilo letos pokopališče še prav dobro obiskano in so lučke gorele na mnogih grobovih. Pokopališče pri Sv. Križu pa je bilo seveda obiskano letos tako, kakor najbrž nikoli t prejšnjih letih. Čeprav v soboto, na dan Vseh svetih, ni bil žalen dan, vendar je to pokopališče obiskalo ogromno število ljudi. Skoro vsi grobovi so bili tudi že v soboto okrašeni. V nedeljo pa se ie ves dan stekala proti pokopališču nepretrgana reka obiskovalcev. Ojačena policijska straža je vzdrževala red in obvladala ves promet S postajališč na Krekovem in Marijinem trgu pa je vsako minuto odpeljal kal? avtobus, seveda nabito poln potnikov. Prav tako so bili polili vsi avtobusi, ki «o se vračali s pokopališča. Pogled na pokopališče pri Sv. Križu je bil očarujoč tako podnevi, ko so bili grobovi okrašeni z bogastvom cvetja in lučic. najlepši pa je bil pogled na pokopališče v prvem mraku, ko so na mnogih grobovih gorele še lučice. Žalnih svečanosti je bilo v teb dnevih več. Na Suhem bajerju, kjer 5e leže žrtve krivične avstrijske justice iz svetovne vojne, se je v soboto popoldne vršila žalna komemoracija. Akademska mladina, zvesta naši tradiciji, da je dijaštvo vedno najbolj častilo naše narodne velikane, pa je priredila v soboto ob 3 popoldne žalno komemoracijo pri Sv. Krištofu, kjer je krasno pet akademski pevski zbor. Včeraj ob 3 popoldne so na pokopališču pri Sv. Križu pri križu ljubljanski pevski zbori zapeli več, v srce segajočih nagrobnic, katere je tisoč-glava množica poslušala odkritih glav. Ob tri četrt na štiri pa se je vršila v smrekovem gaju okoli grobov judenburSkih žrtev velika žalna svečanost. Spomenik je bil obdan s cvetjem in venci, okoli njega pa je žarelo vse polno lučic. Spomenik je čuvala častna vojaška straža. Pred spomenikom pa je gorelo kadilo v dveh vojaških čeladah, postavljenih na piramide pušk. Svečanosti ie poleg tisočglave množice prisostvovalo več častnih zastopnikov, tako mestni poveljnik general Popovič, zastopnik mestne občine dir. dr. Zarnik, dalje Številen častniški zbor, Zveza slovenskih vojakov, invalidska organizaenja, sorodniki pokopanih judenburSkih žrtev itd. Svečanost je otvorila vojaška godba Dravske divizije, ki je zaigrala žalno melodijo. Nato je številen zbor ljubljanskih pevcev pod vodstvom Zorka Prelovca zapel »Vigred se povrne«. Nato je govoril žalni govor bivši voj. kurat Bonač. V svojih čuvstvenih, globokih in lepih izvajanjih, polnih primernih citatov, sc je spominjal vseh žrtev svetovne vojne, ki leže po poljanah Evrope, spominjal se je vseh, ki so žrtvovali kri za domovino in za svobodo. Od svobodoljubnih Švicarjev, ki so pred stoletji prvi začeli razbijati habsburško tiranstvo, pa do solunskih borcev, judenburSkih žrtev in Endlicherja gre ena sama veriga za svobodo padlih borcev, iz katerih krvi je vzklila prostost. Govornik se je zahvalil generalu Popoviču za častno stražo in vojaško četo pri tej svečanosti. Med govorom je vojaška četa oddala častno salvo, vojaška godba pa jc zaigrala žalno koračnico. Cerkvene molitve sta nato opravila bivša voj. kurata Kogej in ravnatelj škofijske pisarne Jagodic. Pevci so zapeli »Oj Doberdob«. Vso slavnost je zaključila vojaška godba, ki je zaigrala žalno koračnico. Množico, ki je odhajala g pokopališča, je spremljala ves čas liha žalost in spomin na drage pokojnike, bridkost nad izgubo teh, ki se jih je danes spominjala. V Mar boru •.. 2. novembra. Sirom lavantinske vladikovine so se zgrinjale množice vernikov na pokopališča; zgrinjale so se množice, da pofaste spomin dragih ranjkih. Sirom lavantinske škofije: lučtoe, svočke, krizanteme. Čut pietete in hvaležnosti do blagih pokojnikov je doživljal triumf. Vse lo dostojanstveno, praznično razpoloženje pa jc dvigala molitev v dušni in večni blagor rajnkih. Maribor se je polnil: iz vseh smeri so prihajali na grobove rajnih svojcev; iz Ptujskega in Dravskega polja. Dravske doline, Ljubljane in Še delj. Mnoai Mariborčani pa so zapustili Maribor i« pohiteli v najrazličnejše kra e Sirom naše domovine. Na vseh progah so bili avlo-busi prenatrpani; v Mariboru je samo na praznik Vseh svetnikov prevažalo 12 avtobusov mostnega podjetja množice občinstva. Okoli 0000 samo na omenjeni praznik; in velikansko množice, ki so se zgrinjale peš ven na mestno, magdalensko, staro cerkveno, studenško, radvansko, kamniško, šeatpetersko in frančiškansko, kjer so obiskovalci grobov zlasti občudovali lepe novo arkade. Pohiteli so na njive božje ter z globokim spoštovanjem šli mimo počivališč velikih pokojnikov: A. M. Slomška, prožta dr. Matica, dr. Vrstovška, dr. Turnerja, dr. Rosin-e, A. Tomšiča, dr. Medveda, dr. Stegen-šfca ter premnogih, ki so ob severni meji za svoj rod delovali in žrtvovali. Danes popoldne so šle procesi1« posameznih fara na pokopališča in sicer iz stolnice na slaro cerkveno pokopališče, iz bazilike Matere milosti na frančiškansko, iz magdalenske cerkve na magdalensko ter so se nato opravili pokopališki obredi. Pred kapelo na mestnem pokopališču na Pobrežju pa se je razvrstila častna čela domačega pehotnega polka in se je garniz!jskl svečenik p. Zavadlal z molitvo in govorom oddolžil spominu v svetovni vojni padlih. Turobno je zvenela in preko božjih njiv odjekala pesem združenih pevskih zborov. Mrak je prehajal v noč in še so žarele njive božje v blesku lučk in svečk... Blagoslovitev spomenika Borštniku in Verovškcs Naša zaslužna igralca BorHnik in Verovšek sta letos končno dobia lep, okusen ^p.m^nik nad svojim grobom p i Sv. Križu. V soboto, dne 1. t. m. ob 11 dopoldne se je vršila geni iva slovesnost blagoslovitve tega spomenika. Slovesnosti so se udeležili številni kulturni in umetnostni deavci, prijatelji in sorodniki in stanovski tovariši ob"h velikih slovenskih ig-alcev. Med številnimi udeleženci slavnosti so bili pri-olni tudi: zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave in višji šolski nadzornik Lužar, zaslopoik mestne občine Liko-zar, intendant Narodnega gledališča Oton Župančič, ravnatelj drame Pavel Golja, ravnatelj opere M. Polič, upravo zagrebškega gledališča in zagrebško Združenje igralcev jc zastopal režicer Hinko Nučič, upravo Mariborskega gledališča in Združenje mariborskih igralcev režiser Pavel Ras-berger, dalje se je slovesnos-ti udeležil tudi nestor naših igralcev in prijatelj obeh pokojnikov Danilo, zastopana pa so bila razna kulturna društva, kakor Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev, Soča, Zveza muzikov in druga društva. Spomenik je blagoslovil trnovski župnik io pisatelj Franc Flnžgar. Po izvršenih cerkvenih opravilih je nato izpregovoril viš;i režiser prof. Šest. Očrta! je kulturno delo, zasluge, umetniški razvoj in pomen obeh velikih pokojnikov za dramsko umetnost. Drugi je govoril režiser zagrebškega gledališča Hinko Nučič. V imenu zagrebškega Združenja gledaliških igralcev je poudarjal (govoril je hrvatski): »Ime Ignaca Borštnika je ozko zvezano z za- Žrebško gledališko umelnosto. Tej umetnosti je ■orštnik služil 25 let vdano in zvesto, ustvarja oč like nepozabne veličine. Dočim mu je dala Ljubljana mladostni polet, mu je dal Zagreb zrelo umetniško ustvarjanje. N egjvi zagrebški tovariši polagajo venec na grob s toplo hvaležnost o za vse njegovo delo in kličejo Borštniku, kakor tudi njegovemu prezgodaj umrlemu tovarišu Antonu Verovšku, ki je pomenil za Ljubljano isto, kakor Borštnik za Zagreb: Slava jima!« V imenu uprave zagrebškega gledališča pa je režiser Hinko Nučič nadaljeval: »Upiava zagrebškega Narodnega gledališča se s hvaležnostjo spominja svojega dolgoletnega člana, prvaka, nepozabnega Borštnika, ki je četrt stoletja s svojo veliko umetnostjo vezal Zagreb z Ljubljano, Hrvate s Slovenci. On. ponos igralskega stanu, je bil živ predhodnik sedanjosti, jugoslovanstva. Zagrebško gledališče ga bo ohranilo v trajnem spominu. Slava Borštniku, slava Verovšku!« Govornik je za nekaj trenutkov umolknil in nato ves gin en med solzami nadaljeval v slovenskem jeziku: »Spominjam se pa Borštnika in Ve-rovška tudi kot dveh svojih nepozabnih ljubljenih Mrtvaiki zvon v Roveretu. Iz lopov svetovne vo,-ne so vlili zvon, ki predstavlja grozote v one ki trpljenje človeštva. Danes bo pel ta zvon v spomin vsem žrtvam svetovni« vojne. Njegov glas bodo prinašale radio postaje po vsem svetu. prijateljev in velikih učiteljev mojih. Nepoz.iben naj -jima bo spomin! Vence so položili na grob obema velikima pokojnikoma Združenje igralcev Ljubljane, Maribora in Zagreba in Osrednje združenje igralcev v Belgradu, dalje upiavc narodnih gledališč v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, Zveza muzikov 'n društvo Soča. S tein je bila la lepa zaln« svečanost zaključena. Pokopališče brez grobov Porapoder je mala ribiška vas, par hišic prav za prav skritih med granitne čeri, v katere se zaganja atlantsko morje, na zapadnl obali francoske Bretanje. Finistere — Finis terrae — Tam, kjer je konec sveta. Le Quellee, Pludaniel, Kerplugar, Plu-ha, Beuzec, Dhuker, Guilvinec in Loktudy, samo stare bretonske ribiške družine živijo tam že od davnih časov, lovijo ribe, se borijo z morjem, trpijo in umirajo brez sledu. Njihovi stanovi, ki jih je zidal praded iz skal, ki jih je naloinil ob morju in katere jc vnuk popravljal s kamenjem, ki mu ga je nametal v svoji jezi sikajoči ocean, se zdijo kupi iemuorujavega granita, katerega je polagoma vihar potisnil in zametel v zatišja med divje-skalnatim obrežjem. Na dnu vasi. nekoliko pod cerkvijo, štirioglalo kot trdnjava z nizkim, z mahom obraščenim stolpom, so razlega pristanišče. Maihen srebrn jeziček inorja, po katerem plešejo ribiške ladjice. Tam zunaj zu ono skalo, ki š'.rli iz valov, se razširi, potem zavije na levo, kjer ga požre veliko, besno morje. Vernib duš dan 1929. Porspoder nima ne živih ne mrtvih. Pokopališče prislonjeno ob cerkev je obdano z velikanskim zidom, kot da bi se balo w svoje redke mrtve, ki v njem počivajo in ki so ušli pcžrešuemu morju. Dva starčka sedita ob obrežju in neprestano gledata ven po morskem pasu, ki je danes tako neobičajno miren. Ali iščeta v spominih grobove svojih sinov, mladih in čvrstih Trielenov in Pludanielov, ki so utonili v viharni noči na obali Nove Fundlandije? Ali pa se z grozo spominjata onih noči, ko je vihar tulil in ko je morje že odpiralo svoje žrelo in ko ju je spomin na otroke v revni ribiški vasi pojeklenil, da sta se iztrgala iz mokrega objema sikajočih valov. Ob cerkvenem zidu jo naslonjenih nekaj kri-žev grobo iztesanih iz kruljevih hrastov, ki jih rodi kamenita zemlja med Lambozelom in Pontusvalom. Doblo pokonci, deblo počez, na njem pa Kristus s trdimi potezami kot je bretonski obraz a z očm' polnimi miline kol one bretonskih mater, katere je celo življenje mehčal in milil strah pred morjem in zaupanje v večnega Boga. Na križih vise table z vpisanimi imeni. Ena jih nosi več, druga manj, zadnja na desni sega do tal. Dne... so poginili na morju: poleni pa sledijo imena, trda neizprosna, Jonov in Ferdinandov ia Jožefov sinov teh arislokralov inorja. Dne... so odpluli ua morje in so niso več vrnili: zupel imena, ista skoroda, samo z drugimi krstnimi imeni. Dno... so sc i>otopili v viharni noči severno od Nove Fundlandije: imena, imena. Le Quollec 22 lel. Beu/.oc 17 lel, Lokludv, oče treh otrok. Dno... so jo razbila ladja Frehel in utonili so: imenu, dolga vrsla imen, ker niti eden so ni rešil. Pod vsako desko pa okorni napis: Prosi za nas. Kraljici morja!,: "J Vernih duš dan 1920. Ni ovenčanih zel "niti grobov, ni lučic nasejauih po osveženih grobovih. nI čmooblečonih žena in vase zamišljenih mož, ki bi prihajali, postajali, molili in škropili ter /ope' šli v svoje domove. V ribiški vasi ni ne živih ne mrtvih. Morda bo takrat, ko bo duhovnik pel samoten svoj libero, ko bo intoniral turobni Do profundis«, ko bo s trepetajočim glasom bral napise pni lira stovimi križi, morda bodo takrat na dnu morja zatrepetala trupla teh mornarjev, ki čakajo vstajenja in plačila, ker kristjani so bili, neizprosni iu dosledni oni, ki so bili žrtve valov in oni, ki so jili zamai pričakovali. Morda bo takrat, ko so bo sivolasi duhovnik, ki jo celo svoje življenje molil in trpel s svojim ljudmi, pomikal počasi proti skalnatemu vrhu — za njim dva starčka ili nekaj sključenih žena, toi škropil grob svojih faranov, grob kot ga nima fara. ker njegov grob je ocean —, združeni z njim v molitvi za rajne na dnu morja vsi po vsem svetu raz treseni sinovi Por«spoderja So ga vidim, tegn bretonukoga duhovnika, kako stoji visoko na obzorju in kako škropi in škropi lo morje sedaj mirno iu pohlevno, še vidim njegovo družino, kako kleči in kleče strmi za bln goslovljenimi kapljicami, ki škropijo njih zrinul rod. Na materinem grobu Kaznjenec Peter se je naslonil na omreženo olrno svoje celice in se zagledal ven. Na ulici so prižigali prve luči in ob njihovem svitu je pošastno odseval njegov obraz v motnem steldu. Le malo ljudi je bilo na ulici. Še tistim — s« zdi — se nekam mudi, zakaj njihovi koraki so hitri in prožni. Kaznjenec Peter se je spomnil: Danes je Vernih duš dan. Ljudje hite na grobove svojih dragih, da prižgejo luči, ki bodo gorele vso noč. Zamislil se je kaznjenec Peter. Krčevito ga je nekaj stisnilo pri srcu. Da, lam na vaškem pokopališču, med hribi nekje, tam počiva edino bilje, ki ga je ljubilo in ki ga je tudi on ljubil. Ali se bo našlo usmiljeno srce, ki bo na njenem grobu prižgalo lučko? Njen edinec je bil. Očeta ni nikdar videl. Pravili so, da je takoj po njegovem rojstvu izginil neznano kam. Živela sta z materjo v revni koči, na robu vasi. Delal je v bližnji tovarni In sta se tako lepo skromno preživljala. Mirno jima je leklo življenje, dokler se ni zgodilo tisto strašno. Peter je bil lep in postaven fant. Ni čudno, da so je zagledala vanj brhka sosedova Realka in tudi Peter sc je dobro počutil v njeni bližini. Toela dekle je bilo živo in je rado videlo ludi druge, med temi bogatega gruntarskega sina Miho. Peter je to vedel in bolelo ga je. Polagoma pa se je tudi Rezika začela obnašali napram njemu hladno in tuje. Nekoč sta se z Miho sporekla zaradi tega. Iz prepira je naslal pretep in tedaj so je zgodilo tisto, tisto strašno. Peter jo postal ubijalec. Uklenili so ga in odgnali. Matere ni nič več videl. Tri dni potem, ko so ga odgnali, ji je od žalosti počilo srce. Sporočili so mu to dau pred razpravo. Potrlo ga je tako, da je na razpravi potrdil vsa vprašanja, tudi tisto ali je imel namen ubijati. Sodba se je glasila na sedem let ječe. Za Petrom so se zaprla težka vrata jetnišnice. — Kmalu se je sprijaznil z usodo. Zunanji svet je zanj popolnoma umrl in redki so bili trenutki, ko si je zaželel prostosti. Le toliko bi bil rad še kdaj prost, da bi se razjokal na grobu matere, ki je zaradi njega umrla. Veroval je v ta trenutek, čeprav ga je že dolgo glodala zavratna bolezen, ki je grozila uničiti njegovo bedno življenje. Včasih ga je stisnilo v pljučih, da je moral kašljali in na podu je bilo že polno umazanih, rdečih lis ... Danes je Vernih duš dan. Materin grob jc gotovo zapuščen. Kdo bo kajžarici, ki je njen sin morilec, okrasil gomilo in prižgal luči? In vendar počiva pod rušo zlato materino srce, ki je ljubilo svojega «dinca. Ali pa ga je ljubilo vse dotlej, dokler ni nehalo biti? Alt mu je odpustilo strašni greh, ki se zanj kesa že pet let? Zgrozil se je Peter ob tej misli. Na zid pri oknu sta kanili solzi. Peter je zajokal kol otrok... * V vratih je zaškripal ključ. Petra je zdramil osoren glas paznika: »Za menoj! Mehanično mu je sledil do ravnateljeve pisarne. Kaj hočejo od njega? V tistem trenutku pa je že zaslišal: < Vstopi I« Peler je vstopil. Za mizo je sedel ravnatelj. y\i ste Peter Komar?«: >Dal< Ravnatelj ga je nekaj časa motril izpod svojih košatih obrvi. Prosti ste!« Peter je brezizrazno zrl pred se in ni razumel besed. Radovedno je pogledal ravnatelja. --Prosti ste! Tu sc še podpišite! Potem pa lahko gresle.-: Klecajočih korakov je stoiril k mizi in se podpisal. Ni pa videl na veliki poli napisane besede: Amnestija. Obrnil se je in šel iz sobe. :Čuden človek!« je zamrmral za njim ravnatelj. * Mraz ga je sprelelcl, ko so se zaprla za njim težka vrata. Dišalo je po snegu. Moral sc je nasloniti na zid, da ni omahnil. Počasi so mu začele delovali misli. Torej prost. Zakaj neki, saj je preteklo komaj pel let od lakral. Sel je dalje po ulici. V izložbah neke Irgovine jo ugledal polno sveč. Stopil je noter in jih kupil zavitek. Nato je blodil Se nekaj časa po uheoh, dokler se ni znašel pred kolodvorom. V glavo mu je šinila misel. So nocoj ie lahko odpeljo domov. Domov? Bridko ga je stisnilo pri tej besedi. Saj nima doma. Edino, kar je še zanj na svetu, je materin grob. In tega mora šc videti, šo dane«, ko je Vernih duš dan, da ji prižge luč, ki še najbrže ni gorela na njenem grobu. Kupil je vozni listek in stopil v vagon. Sedel jo k oknu in se zavil v tenki suknjič... Iz otopelosti ga je zdramil rezki glas sprevodnika: v Izstopiti! Planil je k izhodu. * Celo uro je že korakal po samotni poti. Utru-•"nost, ki jo je sprva Čutil v uogali, je kmalu izgi- nila. Zdelo se mu je, da teto nima več leže. Neko čudno razpoloženje ga jo obšlo. Tresel sc jo po vsem životu in vendar ga ni zeblo. Naposled žc ni več čutil nog, tako lahko sc mu je zdelo, da hodi. Samo v pljučih ga jo včasih slisnilo, da so je moral ustavili in zajeti sapo. Pa le za trenutek iu zopet je nadaljeval pot. S težavo je odprl vrala na pokopališče. Ilil jf na cilju. Sedel je na kamen pri vratih, da se odpočije. Nikjer ni bilo žive duše. Samo burja je tulil:, okrog pokopaliških zidov. Nn nobeni gomili ni bile več videti lučke. Ugasnilo so bile v vetru. Oprijel se je, da je vstal. Negotovih, opoteka-ječih se korakov je tipal dalje eb zidu. Ni ve lel kje jo njen grob, nekaj podzavest noga ga ie vlekle, v to smer. Po nekaj korakih že ni mogel več stali m nogah. Zdrsnil je na kolena in se lako plazil naprej. Pri neki gomili, kjer ni bilo nobenega križa, je obstal. S težavo je poiskal v žepu vžigalice in skušal prižgali. Po nekaj poskusih, ko je nekoliki ponehal veter, <*e mu jo posrečilo. Na leseni tablici ob koncu gomilo jo ugle la' napis: Marjeta Komar. V tislem hipu je potegnil veter in ugasnil vžigalico. Zopet je bil v temi. Toda vodo! je dovolj •Mati! so mu je iztrgalo iz grla in padel j< s celim telesom čez gomilo... Naslednje jutro ga je našel cerkovnik. Krčevito Je stiskal v rokah zavitek s svečami, na srajci pu je opazil cerkovnik umazniio-rdeco srago... Dvaiset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 2(3 Vzel sem cigaro, ki Je po obliki točno odgovarjala havani, zdelo se mi pa je, kakor da je zvita iz zlatih listov. Ko sem jo nažgal, sem imel užitek, ta ,tobak' ni ne s Havane niti z Orijenta, ampak je iz neke vrste morske alge, ki vsebuje veliko nikotina, jc pa redka. <\li vam je zdaj še žal za havanami, gospod profesor?« »Od danes naprej se zahvaljujem zanje, kapitan!« »Kadite torej, kolikor se vam zljubi. Sicer ni-najo režijskega traka, slabše pa zato niso prav nič.« Kapitan Nemo je zdaj odprl vrata, ki so bila nasproti onim, skozi katera sem bil vstopil v knjižnico, in znašel sem sc v ogromni, žarko razsvetljeni dvorani, ki je bila 10 metrov dolga, 6 široka in 5 visoka. S stropa, okrašenega z arabeskami, je padala luč, močna ko dnevna svetloba, na vse v tem muzeju nakopičene zaklade. Kakih trideset podob slovečih mojstrov, vse v enakih okvirih in ločene po bleščečih oklepih iz srednjega veka, jc krasilo stene, ki so bile obite s preprogami strogega stila. Razne slikarske šole so bile zastopane po Madonni od Rafaela, devici od Leonarda da Vinci, nimfi Corrcggija, vnebohodu od Murilla, portretu od Holbeina, menihu Velesqueza, mučeniku Ribeire. sejmu Rubensa, dveh flamskih pokrajinah Teniersa, treh malih žanrskih podob Gerarda Dowa, dveh podob Gericaulta in Prudhona, par pomorskih slik Verncta. Od novejših sem zapazil Delacroixa, Ingresa, Decampa, Tropa, Meissoniera in druge. V kotih tega sijajnega muzeja so stale na podnožajih čudovito lepe kopije mramor-nih in bronastih kipov starih grških in rimskih mojstrov. Gotovo na vsem svetu ni bilo ladje, ki bi hranila v sebi lake umetnine. Gospod profesor,« je dejal skrivnostni kapitan Nautilusa«, -morate oprostiti, če vas tako brez; cerimonij vodim po moji ladji in če jc ta salon ne-Koliko v neredu.« >Ne da bi hotel izslediti, kdo da ste, gospod,« sem odvrnil, smem pač izreči domnevo, da imam pred seboj umetnika. Kvečjemu diletanla, gospod. Bila je nekoč moja strast nabirati te od človeške roke ustvarjene pre- lestne umetnine. V resnici se mi je posrečilo priti v posest nekaterih stvari velike vrednosti. To so moji zadnji spomini na svet, ki je sicer zame mrtev. V mojih očeh so njegovi novi umetniki enaki s starimi in v mojem duhu se mešajo eni z drugimi — sicer pa, mojster je mojster, naj pripada kateremukoli stoletju. »In ti muziki?« sem vprašal in pokazal na par-titure od Webra, Rossinija, Mozarta, Beethovna, Haydna, Meyerbeera, Herolda, Wagnerja, Aubera, Gounoda in nešteto drugih, ki so ležale na velikem harmoniju, ki jc stal v neki dolbini salona. »Ti muziki,« je odgovoril kapitan Nemo, »so zame sodobniki Orfeja, kajti v spominu mrtvih se časovne razlike čisto zabrišejo — jaz pa, gospod profesor, sem umrl, sem mrtev, kakor oni vaši prijatelji, ki leže šest čevljev pod zemljo.« Kapitan Nemo je umolknil in zdelo se je, da je zatopljen v globoke sanje. Opazoval sem ga z živim sočustvovanjem, medtem ko sem študiral posebnosti njegove fiziognomije. Naslonjen na rob dragocene mize iz mozaika, me ni več videl in je bil popolnoma pozabil na mojo navzočnost. Nisem hotel motiti tega njegovega razpoloženja in sem začel natančneje ogledovati raritete, ki so napolnjevale to dvorano. Poleg umetnin je bilo največ redkih predmetov iz kraljestva narave. To so bile rastline, školjke in drugi prebivalci oceana, ki jih jc bil po vsej priliki nabral kapitan Nemo sam. V sredini salona so padali iz električno razsvetljenega vodometa curki v sko-dtlo iz velikanske školjke. Okoli tc skodele so pod elegantnimi omarami iz stekla, pritrjenimi z oboji iz brona, ležali, točno klasificiram in etiketirani, najdragocenejši proizvodi, oziroma prebivalci morja, kar jih jc kdaj videlo oko naravoslovca. Vsak bo razumel radost, ki je prešinjala moje profesorsko srce. Debli iglokožcev in mehovccv sta bili zastopani po najzanimivejših eksemplarjih morskih ježkov in raznih polivkov ter koraljnikov: pernatih, orglam podobnih, kamenenih, zvezdnatih, zavojnih in glivastih koraljnjakih, »neptunskem vozu , ki se nahaja v vodah antillskega otočja; skratka po najrazličnejših vrstah mehovcev, ki, rastoč, ustvarjajo orjaška ko-raljišča in cele otoke. Od debla iglokožcev so bile zastopane krasne morske zvezde, ježki in brizgači. Kdor se zanima za školjke, bi »>a bil, ako bi bil količkaj nervozen, pred steklenimi omarami, v katerih so bili razvrščeni vsi redi debla mehkužcev, naravnost zazijal, ako ne bi bil dobil krčev. Videl sem tu zbirko predmetov neprecenljive vrednosti, ki jih je nemogoče vse po vrsti popisati in za katere je znanost iznašla najlepša krstna imena: tritonov, turitell, ceritov, patell, hyal, kleodor, harf, mitr, vo-lutov, hipporitov, teredonov itd, itd. V posebnih omarah pa so viseli nizi prelestnih biserov, ki so v električni svetlobi kazali vse barve: rožnati biseri iz školjk Rdečega morja, zeleni iz tako-zvanega morskega ušesa, ki se imenuje z latinskim imenom Iris, nadalje rumeni, modri in rdeči biseri, čudoviti proizvodi ogromne vrednosti, ki jih izločajo školjke, katere so zelo redke in se nahajajo v Ind-skem oceanu. Marsikateri izmed teh biserov je bil večji od golobjega jajca, njihova vrednost pa je bila enaka onim, ki jih posedujeta perzijski šah in maskat-ski imam, če jih ni celo presegala. Bilo je popolnoma nemogoče oceniti vrednost te zbirke v številkah. Kapitan Nemo bi bil moral potrošiti milijone in milijone, če bi bil te predmete kupil, in vprašal sem se, na kakšen način si je pridobil te zaklade. Naenkrat sem začul besede: »Ogledujete si moje školjke, gospod profesor. Razumem, da vas kot naravoslovca izredno zanimajo. Toda zame imajo še večjo vrednost, ker sem jih vse lastnoročno nabral, in ni ga morja na zemeljski skorji, katerega ne bi bil po njih preiskal.« »Da kapitan, neizrecna radost in ponos vas morata prešinjati, ko stopate sredi tega bogastva. Vaši zakladi so sad vašega lastnega truda. Noben muzej sveta nima take zbirke proizvodov morja. Toda če bom le nje občudoval, mi ne bo ostalo nič več občudovanja za ladjo, ki te zaklade v sebi shranja. Nočem prodirati v tajne, ki jih smete vedeti samo vi. Moram pa priznati, da ta »Nautilus«, gibalna sila, ki jo krije v sebi, aparati, ki omogočujejo njegovo manevriranje, mogočni agens, ki ga oživlja — da vse to silno zbuja mojo radovednost kot človeka in znanstvenika. Tu na stenah salona vidim aparate, kojih namen mi je znan. Ali bi smel izvedeti...?« »Gospod Arronax,« tako je odgovoril kapitan, »rekel sem vam že, da ste na krovu »Nautilusa« popolnoma svobodni, zato vam ni noben del moje ladje prepovedan, da si ga ogledate do zadnje podrobnosti. Mene bo pa le veselilo, če vas bom smel voditi in vam vse razlagati.« »Dolžan sem vam največjo zahvalo, gospod, ne bi pa hotel vaše uslužnosti zlorabljati. Dovolite mi samo vprašanje, čemu služijo ti fizikalični instrumenti?« II S n orci. — Srp HJ» C N •• 1 joSS e Otogc^ S- sjSSi n«,RqI: SR I S"g< SzčPBs D>n 3C?TJ» 5.E. "> CV)< Sg, t-,. W S C B 25; E. C"3 . ,H? Hi^t Og1 00° < r^N Ca 183*'* u> P rs žftfTpi: il^fftf «p m a 51 jfg S„ U O.P ro — < — J i >!« s s>8 s p i; af. II Umrla nam je naša ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa Marija Korsika roj. Pock zascbnica v soboto dne 1. novembra, previdena s sv. zakramenti. — Drago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v ponedeljek dne 3. novembra 1930 ob 'A3 popoldne iz mrtvaSnicc Lconišča na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 1. novembra 1930. Žalujoče rodbine: NOVOTNY, POCK, STIENE. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Edini slovenski zauod brez injega kapitala ie Vzajemna zavarovalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške isdolke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 16 (pri >Levu<). Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR«BUNA" F. B. t., lovarna d v o koles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Spodnještajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Marboru OBRESTUJE VLOGE TO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - dajo posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle UU9SK9 POSOJILNIMI registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 180 miliionou dinarjev r SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE iOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI 1'0 IZREDNO UGODNIH CENAH KNJGGOVEZNSCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Ljubljanska nedeija ta. ta. JbJr biilnMM} Tjf/O-tj&m, \ jiflL Življenje in oder Neka mlada šivilja v Budimpešti je bila po svoji zunanjosti zelo podobna neki priljubljeni operetni pevki budimpeštanskega mestnega gledališča. Zaradi tega so jo mnogokrat zamenjali s slavno pevko. Neka njena prijateljica pa ji je svetovala, naj bi poskusila s svojo sličnostjo kaj zaslužiti, saj denar je krvavo rabila, ker je bila brezposelna. Res se ji je kmalu posrečilo zbrati okrog sebe dražbo čestilcev slavne pevke. Za ubogo šiviljo so nastopili lepi časi. Kavalirji so jo vodili po raznih zabavnih lokalih, ji plačevali seveda vse in ji poleg tega še pošiljali darila na dom. — Sreča uboge iu lepe šivilje pa ni dolgo trajala. Nekega večera je eden izmed njenih kavalirjev opazil, da je ob istem času, ko je on sedel v kavarni s »slavno pevko«, slednja pela pri neki predstavi, kar je zvedel iz časopisa. Kavalirji so bili seveda jeani in razburjeni, pa so ubogo šiviljo tožili. Bila je obsojena na 14 dni zapora. Pazite na dooje? 1. omehčajte pretrdo vodo z navadno sodo. 2. Peri to dosledno Ie s pravim domačim ferpentinoulm mPfoin Popolnoma varno naložite svoj denar v I zajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje Rentni davek od obresti hranilnih vlog, katsri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica *elnic hotela ?Uniona«, hiše in zeml jišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.