Poitnlna pMina v gotovini
Stev. 300
V Ljubljani, torek 31. decembra 1940
Leto V
Zgodovinski govor predsednika Združenih držav:
Amerika — orožarna demokracije!
Roosevelt je obljubil Angliji pomoč
Washington, 31. dec. o. Predsednik Združenih držav Roosevelt je imel v noči od nedelje na ponedeljek velik govor, ki Ra je z naivečjim zanimanjem pričakoval ves svet. V Kovom je povedal naslednje glavne in važne misli:
Potrebno je, da se postavimo vsi za boj in ohranitev naše svobode ter neodvisnosti. Vojna ogroža varnost ameriškega naroda kakor še nikoli. Nemčija. Italija in Japonska so se združile v akcijo proti Ameriki, kar priča govor 27. septembra v Berlinu. Tisti, ki imajo take govore, hočejo spraviti Evropo in ves svet pod svojo oblast. Za Ameriko je življenjskega po-meJ}o, da tisti, ki se vojskujejo v Evropi in Aziji ne dobe nadzorstva nad morji, po katerih drže noti do ameriške celine.
Ce bi bila Anglija premagana, bodo Nem-čiia, Italija in Japonska nadzorovale Evropo, Azijo, Afriko. Avstralijo in vsa velika morja. Vsi Amerikanci bi tedaj živeli pod naperjenim samokresom. Stopili bi vsi trahovit čas, v katerem bi grožnje teh držav vodile ves svet in tudi našo celino.
Nevarnost ie pred našimi vrati, zakaj danes imamo letala, ki lahko lete od Anglije do Amerike in nazaj brez postanka. Narodi v državah osi mislijo, da so vsa druga plemena manj vredna in da morajo zato biti pod njihovo oblastjo. Vabi jih pa zlasti bogastvo naše celine. Niso le države osi zle same, temveč so zle sile tudi pred našimi vrati. Skrivni odposlanci teh držav so pri nas in pri sosedih zelo delavni. Razdeliti hočejo naše ljudstvo na sovražne tabore, da bi nam postopno ubili voljo do obrambe.
Združene države ne bodo odnehale od pomoči za Veliko Britanijo. Noben diktator in nobena diktatorska zveza ne bo z arožnjami omajala te volje, katere tolmač sem jaz. Verujem, da Nemčija in Italija te vojne ne bosta dobili in opiram svoje prepričanje na najnovejša in najboljša poročila.
Skušnje bodo pokazale, da nihče diktature ne more krotiti, kakor ni mogoče vzgojiti tigra, da bi bil krotak ko mačka. Mnogo manj upanja je, da bodo Združene države šle v vojno, če zdaj storimo vse. kar je naših močeh in pomagamo narodom, ki se branijo pred napadi osi. pomagamo k porazu Anglije, se podrejamo tudi napadeni.
Evropski narodi, ki se bore proti Nemčiji in Italiji, da bi se obdržali, ne zahtevajo od nas, da bi se zanje borili, temveč prosijo letal, tankov, topov in tovornih ladij. Moramo jim vse to poslali v zadostni meri, da bi vojno trpljenje, ki je zadelo nje, ostalo prihranjeno nam in našim otrokom.
Velika Britanija in njeno cesarstvo pomenita svetovno obrambno postojanko pred osvajanjem. Boj demokracije proti svetovnemu za-vojevanju je treba podpreti z oborožitvijo. Združene države bodo poslale Angliji vsako tono mu-nicije in življenjskih potrebščin, katere bodo lahko pogrešili. Mi ne bomo nič manj nevtralni, če bomo delali kakor Švedska. Rusija in druge države okoli Nemčije, ki Nemčiji vsak dan pošiljajo jeklo, rude, petrolej in druge vojne potrebščine.
Naloga vsega ameriškega naroda je, da z vso naglico dobavl ja vse vrste strojev in obrambne potrebščine. Prosim lastnike industrijskih podjetij, ravnatelje in delavce, naj store kar
morejo. Čimveč letal, tankov in ladij bo izdelanih, tembolj bo znala vlada vse to izkoristiti za obrambo ameriškega naroda in celine. Postati moramo velika orožarna demokracije.
Ponavljam, da noben diktator in nobena diktatorska zveza ne bo oslabila te naše odločitve in po najzanesljivejših poročilih sem prepričan, da Nemčija in Italija ne bosta zmagali. Kot predsednik zahtevam od ameriškega naroda, da stori več, nego kadar koli za povečanje izdelave obrambnih potrebščin.
Ameriškemu narodu lahko s popolnim zaupanjem zagotovim, da bo naša skupna stvar kronana z uspehom.
Nov papežev korak za obnovitev miru?
Sveta stolica naj bi pripravljala posredovalno akcijo za morebitna mirovna pogajanja
Rim, 30. dec. m. V krogih, ki so blizu Sv. stolici, eo danes govorili, da v diplomatski pisarni Sv. stolice pripravljajo nov korak za dosego miru. Povdarjajo, da je novi korak v zvezi z lanskoletno izjavo Sv. očeta, ter da ima potrdilo tudi v božičnem govoru poglavarja katoliške cerkve. V božičnem govoru je Sv. oče omenjal tudi pogoje za pravičen in dolgotrajen mir. Sveta 6tolica je s svoje strani povedala svoje poglede na to vprašanje, ter je Sv. oče v 6vojem govoru povdarjal, da to stališče ni ničesar izgubilo na svojem pomenu. Sodijo, da bo Sv. stolica šla še korak dalje v 6voji akciji za mir in da bo poslala po svojih diplomatsJdh zastopnikih vprašanja vojskujočim državam 6 proš-
njo, da ji 6poroče svoje vojne cilje in 6tališče do akcije Sv. stolice. Diplomatski krogi v Rimu smatrajo, da ta nova akcija za mir samo potrjuje, da Vatikan vstraja pri smeri, ki jo je zavzel v začetku vojne, t. j. da 6kuša približati vojskujoče se države ter v ugodnem trenutku započeti akcijo za ustavitev sovražnosti in za mirovna pogajanja. Sodijo, da bo ob uspehu akcije Sv. stolice postal mednarodni položaj in odnos vojskujočih s te 6trani mnogo jasnejši. Če bi ta papeževa pripravljalna akcija uspela, bi 6e omogočili pogoji za novo akcijo v isti smeri. Toda vkljub temu v Rimu gledajo 6 precejšnjo rezervo na praktičen uspeh teh korakov.
Bolgarija se odreka tesnejšim zvezani s Sovjetsko Rusijo
Sofija, 31. dec. o. DNB poroča: Pri zadnjih razpravah v bolgarski poslanski zbornici je bila deležna posebnega odmeva izjava poslanca Sotirja Janeva, ki je dejal, da ni misliti na sklenitev kake vojaške zveze med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo, ker bi to ne bilo združljivo s smernicami bolgarske zunanje politike. To izjavo je poslanec Janev dal, ko je obračunaval s komunistično propagando neodgovornih elementov po cestah. (Ta propaganda se zlasti zavzema za sklenitev vojaške zveze med Bolgarijo in Sovjeti.) Poudariti je treba, da je to prva poluradna izjava, s katero se
Na koncu razprav v zbornici je govoril tudi zunanji minister Popov, ki je dejal, da sloni bolgarska zunanja politika na narodni sili in na narodnih koristih ter gre po jasnih potih, od katere se ne bo oddaljila. Vlada se ne bo ozirala na to, kaj govori ulica in se ne bo dala voditi po njenem vpitju. Ulica ni tista, ki naj vpliva na bolgarsko zunanjo politiko.
Voina v Afriki
Priprave za odločilni naskok na Bardio
Rim, 30 dec. DNB: 206. poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva pravi: V obmejnem pasu Cire-naike se je nadaljevalo artilerijsko udejstvovanje pri BaTdiji Nekaj malih angleških motoriziranih oddelkov, ki so se skušali približati našim postojankam, je bilo odbitih. Naše letalstvo^ je zapovrstjo izvedlo napade na motorizirane sovražnikove oddelke z rušilnimi bombami in strojnicami. Poškodovanih in uničenih je bilo mnogo motoriziranih^ vozu.
Na področju Giarabuba je bil odbit sovražni napad. Angleži so brez uspeha bombardirali nekaj naših postojank.
Kairo, 31. dec. Reuter: Glavni stan britanske vojske je izdal naslednje poročalo:
Sovražnikova artilerija v Bardiji se je včeraj nekoliko bolj udejstvovala in odgovarjala na neprestan zaporni ogenj našega topništva. Naše čete niso pretrpele izgub, nili ni bilo kake tvarne škode. Priprave za osvojitev Bardije 6e zadovoljivo nadaljujejo.
Obkoljevanje Bardije 6e nadaljuje. Odpor obkoljenih divizij je vedno šibkejši.
V nedeljo 60 angleški bombniki napadli sovražnikova letališča v Thimd, Demi in Gazali.
Letalska vojna med Nemttfo in Anglijo
Po nedeljskih strahotah - miren dan in mirna noč nad Anglijo
Berlin, 31. decembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: V noči od 28. na 29. decembra so naši bombniki napadli pristaniske naprave v Plymoutbu. Bombe so pomočile eksplozije in požare. Pri oglednišliib poletih, ki so bili izvedeni čez dan, so bili bombardirani važni cilji na vzhodni angleški obali. Razen tega je bila pri napadu v strmoglavem poletu zadeta važna orožarna v Crawu. Vzhodno od Harwicka je bila zažgana ena tovorna 10.000 tonska ladja. Pri napadu na velik konvoj, ki je plul severozahodno od London-derryja, je bila z bombo zadeta tovorna ladja, ki se je hitro potopila.
Preteklo noč so močne skupine bombnikov spet bombardirale London. Sovražnikova letala so preteklo noč letela nad Nemčijo in zasedenimi pokrajinami, kjer »o vrgla nekaj bomb, ki pa so vse brez izjeme padle v reke in v morje. Topništvo je zbito na tla dve sovražnikovi letali.
London. 31. dec. o. V nedeljo zvečer (kakor srno že poročali) je bil izveden doslej najhujši nemški letaiski napad na London. Zalienlnc bombe so padale na vse okraje mesta. pn*<*brw> pa v središče, kjer je posiovni del Lonrton« Med zadetki je tudi 5osl cerkva, katere «o zelo »tare, zgodovinska mestna biša. kjer je uničen* »Uvoostna dvorana, kjer so iondon»VI župani sprejemali ancle-ške in tuje vladarje. Nadalje )« bila porušena Johnsonova spominska hiša in londonsko kriminalno sodišče Ulica Chealsine J« skoraj vsa zgorela. Na vseh m***tih, kamor so padale zažigalne in eksplozivne bombe, ni nobene«« vojaškega objekta. Tokrat so tudi nočni lovci prvič nastopili v večjem Številu in je to novost v sedanji vojni. Zaradi tesa nemškim bombnikom ni uspelo, da bi bili
izvedli svoj načrt in zažgali ves London. Napad je ponehal še pred polnočjo. Požari so bili na vseh koncih in krajih, pa so jih gasilci deloma brž obvladali. Razdejanje je zelo veliko in je poškodovanih mnogo trgovin in zasebnih hiš, vendar ni veliko smrtnih žrtev.
Snoči se nad Anglijo niso pokazala nobena sovražna letala in so Angleži prespali mirno vso noč.
v vs * *
A. '-
V , i I '
^ -m 'V „
• N '•*	.	•
' ' ' <
* ‘ .V
< -* 1
1 •, ! 1 V ^ * *
K 4+	4	*	’
t > NT • V. %
■ %
'■ v V ■*
v
*> V
< N V ■ < v
✓ v •
V 1 V
Nasprotje med Romuni in Madžarsko raste
Budimpešta, 30. dec. o. TOP. Napetost med Madžarsko in Romunijo traja še nadalje. V Budimpešti povdarjajo, da je Madžarska v smislu prizadevanja ostščnih sil storila vse. da bi se nasprotja z Romunijo odstranila, da pa nepomirljivo zadržanje nekaterih krogov Železne garde zelo ovira in do gotove meje zelo omogoča pomirljive težnje Madžarske. V Budimpešti povdarjajo, da postaja ta problem tem težji, ker že 28. februarja poteče rok za optiranje Madžarov, ki so ostali v Romuniji in Romunov, ki so prišli pod Madžarsko, Če do tega časa ne bo dosežen sporazum med Madžarsko in Romunijo, se bo vprašanje narodnih manjšin v obeh državah znova poostrila
Razpust osrednje levičarske strokovne organizacije ¥ Jugoslaviji
Bclgrad, 31. decembra, o. Z odlokom notranjega ministrstva je bil po zakonu o združenjih in zborovanjih razpuščen marksistični Ujedinjeni radniški sindikalni savez Jugoslavije (URSSJ) s sedežem v Belgradu ter mu je prepovedano vsako nadaljne delovanje.
65. dan volne med Itallfo in Grčifo
V Albaniji -napredovanje brez posebnih dogodkov
Nekje v Italiji, 31. decembra. 206. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Albaniji:
Na grškem bojišču je sovražnik izvedel napade krajevnega značaja, bil pa je odbit in je pretrpel hude izgube. Skupine bombnikov in lovskih letal so izvedle nekaj zaporednih napadov na pristaniške naprave, obrambne postojanke in na čete.
Bombardirano je bilo oporišče Preveza. Izbruhnili so požari. Tvarna škoda na pristaniških napravah je velika. Poškodovana je bila dalje tudi ena ladja, ki ie bila tedaj v pristanišču.
Atene. 31. decembra, o. Reuter poroča: Italijanski protinapad pri Podgradcu je bil po hudih bojib odbit. Grki so zavzeli Dobrišo in Gradič ter napredujejo proti Beratu in pa od Tepelinija proti Valoni, s čimer hočejo pretrgati umik italijanski vojski od Podgradca. V teh bojih je bilo za-nasipu.
jetih čez 1000 i*alijanskih vojakov ter mnogo vojnih potrebščin. Od Ohridskega jezera se Italijani umikajo proti Elbasanu.
Atene, 31. decembra. Reuter: Poveljstvo angleških letalskih sil v Grčiji poroča: Včeraj so naši bombniki izvedli svoj 21. in 22. napad na Valono. Pri prvem napdu so bombe eksplodirale med materialom, ki je bil pripravljen za prevoz in četami, na cesti. Ena stavba je bila zadeta in je pri tej priliki izbruhnil velik požar. Naši letalci so naleteli na močan zaporni ogenj protiletalske obrambe, sovražnikova lovska letala pa so šla ▼ boj, ki je trajal 15 minut. Sestreljeno je bilo eno naše letalo, a dva člana posadke sta se s padali rešila.
Drugo bombardiranje je bilo izvedeno ob slabem vremenu, vendar so bil doseženi neposredni zadetki na cesli, ki vodi proti severnemu
Srečno, mirno in
blagoslovljeno leto 1941
želi svojim naročnikom, bralcem in prijateljem »Slovenski dom«
Vesti 31. decembra
Nedeljski govor predsednika Roosevelta je bil eden največjih korakov na njegovi življenjski poti, vzvišen po svoji neposrednosti in stvarnosti, pogumu in jasnosti. Bil je veliki klic k dejanju. Ce bo znal Roosevelt svoje besede spremeniti v dejanje, pojde za njim ves ameriški narod. Tako in podobno pišejo o tem pomembnem govoru vsi veliki ameriški listi.
Italijanski tisk doslej še malo razpravlja o Rooseveltovem govoru, ker so, kakor poročajo listi, zlasti prvo polovico govora v Italiji slabo slišati. Zato ni bilo mogoče dobiti še nobene uradne izjave o tem govoru. »Oiornale d’Ita-Ka« piše, da je izmišljena Rooseveltova trditev, da bi Nemčija in Italija ogražali Ameriko. Ta vojna se tiče samo Evrope in Afrike, ki ju ie treba osvoboditi angleškega gospod-stva. Anglija te vojne ne more dobiti, zato bo ameriška pomoč čista zguba za Združ. države. Nemški zunanji minister Ribbentrop bo Rooseveltov govor najprej sam podrobno proučil, zaradi tega nemški tisk še nič ne razlaga Rooseveltovih besedi. Ugotavljajo samo, da pomeni govor hud napad proti Nemčiji in Italiji. Da bo pa Amerika pomoč Angliji povečala, o tem so bili v Nemčiji od vsega začetka na jasnem. Kakšen pa bo učinek te pomoči in pa ali bo ta pomoč dovolj zgodnja, je pa po mnenju nemškega tiska drugo vprašanje. Silovit nedeljski nočni letalski napad na London ie treba smatrati kot demonstracijo, ki so jo Nemci hoteli izvesti tik pred Rooseveltovim govorom, da dokažejo svojo moč in da vplivajo na ameriško javno mnenje, ki naj bi prišlo do sklepa, da je spričo nemške sile ameriška pomoč Angliji prepozna ter neumestna. Toda prav ta napad je Rooseveltovim besedam dal še večji pomen in večjo veljavo, sodi znani ameriški dnevnik »Newyork Sund«. Ogromna večina ljudi v Severni in Južni Ameriki odobrava glavno Rooseveltovo misel, da bi »zmaga Nemčije in Italije pomenila novo strašno razdobje v zgodovini sveta«. Po Rooseveltovem govoru je na vsej ameriški celini vedno bolj vidna volja, da je treba Anglijo kot zadnjo trdnjavo demokracije v Evropi ter z Anglijo vso demokracijo čim odločneje podpreti, piše »Newyork Times«.
V Franciji je bilo med sedanjo vojno uničenih
ali pa poškodovanih, največ oa žažigalnih bomb, čez štiri sto dragocenih zgodovinskih stavb in spomenikov, zlasti cerkva, škodo cenijo na tristo milijonov frankov.
Oče vsega zla, zaradi katerega bi bila Francija skoraj propadla, je sebični individualizem. Samo osebna požrtvovalnost z ozirom na celoto daje posamezniku življenjski smisel. Smisel za skupnost na socialnem in narodnem področju lahko prepreči zmedo in nasilje. Zaradi tega mora francoska mladina skupno delati, skupno premišljati, skupno poslušati ter gojiti ouh tovarištva, je govoril državni poglavar maršal Petain francoski mladini v nedeljo na mladinski praznik.
V Romuniji bodo v kratkem omejili ves osebni
železniški promet za polovico. Nekateri poročevalski viri spravljajo ta ukrep v zvezo z vestmi o novem pošiljanju nemške vojske v Romunijo.
Predsednik ameriškega odbora za boj proti udeležbi Združenih držav v vojni, je imel takoj po Rooseveltovem govoru radijsko predavanje, v katerem je napadal Roosevelta in dejal, da ie namen njegovega odboru preprečiti pošiljanje vojnega materijala v Anglijo. Odbor je začel z veliko agitacijo proti Rooseveltovim načrtom, a se zdi, da njegova prizadevanja ne bodo imela v ameriški javnosti posebnega uspeha.
Včeraj so na Finskem pokopali bivšega predsednika republike kallia, ki je vodil Finsko v dobi njenega slavnega in junaškega odpora proti napadu boljševiikih krdel. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju Nivaii.
Udeležba italijanskega letalstva pri napadih na angleško vojno mornarico je zelo pomembna. Od 10. junija dalje so italijanska letala potopila štiri angleške bojne ladje z bombami, s torpedi pa tri. Z bombami je bilo dalje zadetih 47 vojnih ladij, s torpedi štiri in najbrž še drugih 22. Pri vseh teh, ogromnih uspehih so Italijani izgubili samo 12 bombnikov in 6 lovcev. Take številke navaja rimski dnevnik >Messaggero*.
V Bukarešti so oblasti odkrile več komuni-
stičnih organizacij, zlasti med železniškim osebjem Zaprli so veliko ljudi, ki so obtoženi, oa so sodelovali pri obsežnih sabotažah v petrolejskih vrelcih in pri prevozih petroleja v Nemčijo.
Jaz sem okrepil položaj Romunije in ji zagotovil pomoč največjih svetovnih cesarstev. Podlaga naše države sta čast in delo, prav! novoletni razgln9 romunskega diktatorja generala Antonesca.
Današnji nakladi »Slovenskega doma« so priložene položnice. Prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimpreje poslužiti. — Pridobite tudi nove naročnike!
NaS odličen program za Silvestrovo in novo leto KINO MATICA	Največ pevski	Pomladna	nacpgn	Bogat	humor!
Telefon Ster. 22-41	f 11 ITI SCZO n C I	r Olll SOOHfli	jJfSjfBlU	_	.
iiinininniiminninniimmNmiiiiimnNiNHiniuraiHtmesMsnBHHMMMsnMHSMaMi^^^HMeMSMnasM . ocene IZ Oper!
RilKPnnP filinn od,iglli italiJanski tenoristP°iePrekrasnelv glavnih vlogah: Giuseppe XTorAi	rflacKa
UlUtlCppC UUyU arije in temperamentne šlagerje! | Lugo, Laura Nucci, RubyDalma Verdl-ruCimjeva glasba
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Miru si želimo v novem letu
Ljubljana, 31. decembra.
Še nekaj malega časa imamo pred seboj. Še nekaj ur starega leta, v katerem je preteklo toliko krvi. še nekaj ur starega leta, v katerem je bilo povzročenega toliko gorja in pretočenih toliko solz.
Od leta 1940 se poslavljamo z neugodnimi spomini. To leto nam je prineslo boje in strahote, katere da lahko samo le totalitarni boj, ki je zmožen uničiti vse, kar se mu postavi na pot. Vrednost človeškega življenja je zdrknila v tej borbi na ničlo in kdo se še v današnji borbi briga za uničene dobrote civilizacije? Ta boj pa bo šel, kakor kaže, do skrajnosti naprej, dokler ne bo ena stranka podlegla, in človeštvo bo moralo prehoditi še krvavo in dolgo pot, preden se bo umirilo in iznašlo novo obliko, ki naj bo porok miru vsaj nekaj rodovom.
Mi smo ohranili mir v naši državi, čeprav je postalo življenje mnogo dražje, mnogo težje. Kljub težavam, ki nas tarejo, pa smo hvaležni Bogu, da nam je ohranil mir, da nam je prizanesel z vojnimi grozotami. Zelja po miru nam je prihajala oid srca in je bila upravičena. Vojna vihra se je v tem letu razbesnela po plodovitih in s kulturo najbolj oplojenih poljanah Evrope. Ni pomandrala samo njiv, gozdov, travnikov, ampak je porušila tudi veličastne spomenike kulture, ki so jih narodi postavljali stoletja in stoletja. Uničene dobrine človeških rok in sadovi duha se dajo sicer spet nadomestiti, niso pa nadomestljive žrtve. Niso nadomestljive tiste žrtve, ki jih daje človeštvo z življenji in krvjo svojih mož, žena in mladine.
S strahom bomo čakali novega leta, z negotovostjo in s skrbjo, kaj nam bo prineslo. Strah nas spreleti, če samo pomislimo, da bi tudi nas zajela vojna vihra in nas potegnila v svoj mrtvaški ples.
To leto 1940, ki samo še z eno nogo stoji na zadnji stopnjici starega leta, pa je lahko nekakšno merilo za tiste tegobe, ki nas čakajo v letu 1941. Nismo še vsega poizkusili in izgledi na boljše čase niso veliki.
Ob slovesu so torej mešani občutki. Veseli smo, da je leto za nami in v bojazni živino, da ne bo morda še hujše. Toda čas teče po strogo določenem zakonu naprej. Ljudje pa hitro pozabijo na tisto, kar je bilo. Pozabljanje trpljenja tn pomanjkanja daje človeku moč in voljo do nadaljnjega življenja in dela.
Ko razmišljamo vse to, se nam vsiljuje vprašanje, če je ta borba v resnici potrebna. Stalna in silna borba je le posledica nepravilnega ustroja človeške družbe, ki že nekaj stoletij išče načina in oblik za mirno in zadovoljno sožitje poedincev in narodov. Od leta do leta večji zevajoči socialni prepadi, brezvestno in brezobzirno tekmovanje za čimprejšnjim in naj večjim ugodjem, izkoriščanje delovnih množic od strani velekapitala, pomanjkanje morale in sovraštvo, ki je tako globoko zasidrano v srca ljudi, vse to in še drugo je netivo za račune, ki jih človeštvo navadno obračuna s krvjo in razdejanjem.
Doživeli in preživeli smo prvo svetovno vojno. Nobenih naukov nas ni naučilo to strašno krvavo klanje. Ustvarjala so se nova središča, ki naj bi uredila s pogodbami sožitje narodov in izgladila spore, ki bi lahko postali vzrok nove vojne. Toda na žalost je bil vprav v tem času potisnjen ob stran tisti, ki je dajal največ krvavega davka, t. j. mali človek. Vsa peza skrbi in nadlog se je zopet zrušila na njegova ramena, dočim nekateri na hitrico kopičijo in grabijo denar, ki naj še bolj potisne siromake k tlom.
Pri bodoči ureditvi odnosov med narodi in novega človeškega reda ne sme izpasti od te ureditve mali človek. Biti bo moral zraven pri urejevanju novih vprašanj in nove družbe, ki bo morala biti
v mnogočem drugače ustrojena, da se vsaj tako hitro ne ponove tfngedije človeštva. Treba bo predvsem zaceliti duhovne rane, ki jih povzročajo telesne rane, ki jih jim seka v človeško telo totalitarna borba. Treba predvsem duhovne obnove, treba bo, da zavlada razum pod surovo silo. — Za evangelij nikakor ne smemo vzeti naukov, ki v svoji skrajnosti učijo popolno enakost, pač bo morala biti osnova bodoče ureditve zlitek kapitalističnega in kolektivističnega gospodarstva, ki bo zadostilo potrebam najbednejšega državljana.
Ustvariti se bo moral pravični odnos med delom in zaslužkom Kapital naj služi splošnosti in naj ustvarja nova dela, nikakor pa ne sme vrednotiti dela z najmanjšim merilom samo zaradi tega,
da bi bilo kupičenje bogastva v rokah izbranih Se večje.
Vse to nam prihaja ob zatonu leta 1940 na um z željo, da pride ta doba čimprej in da vrne družinam, narodom in državam red in mir. Mir, mir!
V	novem letu bo treba izkoreniniti nizke človeške nagone, da ne bodo mogli več tako uničevati dobrin kot do sedaj.
Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj bo krvavo klanje prenehalo, vendar pa že čutimo novo dobo v sebi, novo dobo, ki bo v stanu, da popravi krivice zatiranih in zapostavljenih. Ta nada je vredna življenja, tudi vredna, da se je spomnimo na novo leto. In če se bo ta doba kmalu rodila in uresničila, bo to najlepše in najbolj veselo darilo, ki ga je kdaj koli človeštvo dobilo. Prosimo Boga, da bi nas s tako srečno dobo kmalu obdaril in poslal na zemljo angela mirul
Slovenska simfonična glasba na koncertu UJMA
Ljubljana, 31. decembra.
Snoči nam je Ljubljanska filharmonija nudila koncert, ki ga je agilno UJMA hotelo imeti že 16. t. m., pa je zaradi Koroščeve smrti moral biti preložen. Božične počitnice, suhi žepi tik pred koncem nerodnega leta pa Silvestrova vigilija, so se strnili v otožen trizvok, ki je odmeval po veliki unionski dvorani. Škoda!
Slovenska simfonija pa je kljub temu dobro uspela.
Spored — pisan in zanimiv: tri Osterčeve, po ena Lajovičeva, Ž’ ebretova, Bernardova in Tomčeva skladba.
Od Osterčevih je gotovo prodrla le ^uverture Classique« (za slovensko simfonično prireditev bi Oster bolje opustil francoski naslovni maniri-zeml), ker je po svojem klasicizmu u? m še najbolj dostopna. Zlasti uvodni, mestoma unisonski siloviti stopi so resda veličastn. Težka, pretežka pa je njegova simfonija. V vseh štirih stavkih je nakopičenih toliko sakadiranih zvočij, da se težko motaš v tej brezkompromisni atonalni goščavi. Precej lažja je simfonična slika »Mati«, v kateri najde tudi manj ekstremno in na klasiko vezano uho kljub novejšim glasbenim sredstvom vsaj tu pa tam malo opore.
Čudovito lepa pa je bila Lajovičeva »Pesem jeseni«. Karakteristika: bogato prelivanje barv, žametnih, nasičenih. Tematična otožnost poslu-šavea kar zanese v nordijski Sibeliusov mrak. Stranski tema poln miline in izčiščene zrelosti. Da bi bila to jesen njegovega življenja — tran-seat! Naj še napiše himno pomladil
Žebretova »Vizija«, ki jo je dirigiral skladatelj sam, jo mično in prav delikatno delo. Zmerno moderna in zlasti po instrumentaciji dosti bolj dognana skladba. V nežnih melodičnih odlomkih (posebno lepi vložki za flavto in oboo) dobiš resničen občutek vizionarnosti. Bernardovo »Rapso-dično kolo« je lahko umljiva skladba. Dosti široka folklorna zasnova z mestoma zanimivo plesno ritmiko.
Last bat not least: Tomcev »Nizki rej« v treh stavkih. Tu se je Tomec čisto zaigral. Neznatne narodne motive (Tomca očitno mikajo najbolj primitivni) je zdaj ritmično, zdaj melodično, zdaj harmonično okrasil in prepletal s toliko igrivostjo, da skladba kar flure»'.a po barvitih premem-bah.
Dirig) ti: Dimitrij Zebre, Samo Hubad, Drago M. Šijanec; prvi je vodil pet del, ostala vsak po eno.
Dimitrij Zebre je spreten in obetaven dirigent. Potrudil se je. Ob Osterčevo simfonijo bi se
V Mariboru dobimo živilske karte
Popis celotnega mestnega prebivalstva
Mestni preskrbovalni urad bo dne 2. januarja 1941 dostavil po svojih dostavljačih vsem hišnim posestnikom na območju mesta Maribora vprašalne in zbirne pole za popis prebivalstva. Hišni lastnik oziroma upravitelj prejme za vsako zgradbo, ki ima svojo hišno številko, eno zbirno polo in toliko vprašalnih pol, kolikor strank in podnajemnikov stanuje v dotični zgradbi. Hišni lastnik oz. upravitelj izroči takoj, ko prejme zbirno polo z vprašalnimi polami, vsaki stranki po eno vprašalno polo. Ako ima najemna stranka podnajemnika, ji izroči za vsakega podnajemnika še po eno vprašalno polo V kolikor kateri hišni lastnik ne bi prejel omenjenih pol po dostavljaču, naj jih zahteva dne 3. januarja 1941 v mestnem preskr-
bovalnem uradu, Orožnova ulica 2-1.
Vprašalne pole je izpolniti točno in vestno v smislu navodil na hrbtni strani in sicer po stanju z dne 3. januarja 1941. Če stanuje hišni lastnik ali upravitelj sam v dotični zgradbi, izpolni tudi za sebe vprašalno polo.
Izpolnjene vprašalne pole se morajo vrniti takoj hišnemu lastniku ali upravitelju, ki jih vpisuje v zbirno polo in vse skupaj odda 4. oziroma najkasneje 5. januarja 1941. do 12. ure v mestnem preskrbovalnem uradu, Orožnova ul. 2-1. Za škodo, ki bi nastala strankam v primeru nepravočasne oddaje, je hišni lastnik oziroma upravitelj osebno odgovoren.
gotovo spotaknila še kaka starejša taktika. (Mimogrede: v njegovih ramah je bilo opaziti nekaj »jazzovskega«. To bi odpravil). Svoje točke je sigurno vodil. Koncert je bil zanj izvrsten uspeh.
V	Samu Hubadu vstaja veliki Hubad. Dirigiral je z občutkom in izvabljal iz orkestra vse možne dinamične in ritmične drobnarije.
Drago M. Šijanec je že skoraj rutiner.
Orkester: dosti gibčen in vesten, le violinska obligatna barva je često docela utonila. Simfonija mu je šla najtežje. Priden je bil.
Poslušavcev je bilo malo, a ti so bili vsem — zlasti še navzočim skladateljem — prav hvaležno
Obvestila
Danes zvečer ob pol 7 bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja škofova pridiga. Po pridigi slovesne litanije z zahvalno pesmijo za prejete dobrote v preteklem letu.
Smučarski vlak na Dolenjsko jutri ne bo vozil, ker je nastopilo južno vreme.
Tramvaj na Silvestrovo bo vozil do 2.30 po polnoči, ko bodo odšli vozovi vseh prog z Ajdovščine na končne postaje v Moste, Št. Vid, na Rakovnik, Vič in k Sv. Križu.
Drobne novice iz Celja
V	Sv. Pavlu pri Preb. je umrl v nedeljo ob pol sedmih zvečer vzoren krščanski mož, Škorjanc Janez. Zapušča marljivo ženo in osmero otrok. Najmlajši sin, Jože, je kaplan v Hrastniku, brat Matija pa je župnik v pokoju. Rajni je bil ustanovni in dolgoletni član načelstva Hranilnice in posojilnice v Št. Pavlu in več let občinski odbor-nih in vaški predstojnik. Pogreb pokojnega bo na Novega leta dan ob 10 dopoldne na farno pokopališče.
Zimska socialna akcija v Laškem. Žensko dobrodelno in podporno društvo »Blago srce« v Laškem je priredilo uspelo božično obdarovanje revnih šolskih otrok. Ob tej priliki so razdelili 34 parov čevljev, 32 zavitkov z zimskimi plašči, 31 z oblekcami, 15 z zimskim perilom in z drugimi potrebščinami. Z vsem je bilo obdarovanih 62 dečkov in 63 deklic. Darovi so bili vredni 15.000 din. Da je doseglo obdarovanje tako velik moralen in materialen uspeh, je predvsem zasluga dobrosrčnih in radodarnih Laščanov, ki so v izdatni meri podprli nabiralno akcijo. Zbirka je vrgla pri meščanih znesek 5226 din ter obilico raznovrstnega zimskega blaga. Poleg obeh tekstilnih industrij so se izkazali kot darovalci z razmeroma visokimi prispevki tudi mnogi laški privatniki, za kar se jim najprisrčneje zahvaljujemo. S posebnimi in dokaj tehtnimi prispevki so zimsko pomožno akcijo za našo siromašno mladino še podprli: Krajevni šolski odbor, občina Laško, kr. banska uprava in TPD. V Laškem se snuje tudi šolska kuhinja. Tekstilna industrija, družba z o. z. v Laškem, je priredila v ta namen sporazumno s svojim delavstvom in uradništvom posebno nabiralno akcijo za revno deco laške šole. Za mesec december je nameščen-6tvo nabralo 622, podjetje samo pa je prispevalo 1000 din. Istočasno in v enak namen je trgovec R. Dergan daroval znesek 500 din. Pa tudi občina Laško napoveduje v ta namen prispevek nekaj tisočakov.
Silvestrovanje v Častniškem domu. Aktivni in rezervni častniki celjske garnizije prirede drevi ob devetih v prostorih Častniškega doma družabni večer in pričakovanje novega leta. Vabimo vse dame in gospode, ki so bili doslej vabljeni na te družabne večere ali so obiskovali Častniški dom, naj blagovolijo prisostvovati nocojšnjemu družab-. nemu večeru. — Uprava oficirskega doma.
Razdelitev petrolejskih nakaznic. Nakaznice za petrolej za leto 1941. bodo razdeljevali na mestnem poglavarstvu v dvoriščnem poslopju zaščitnega oddelka v naslednjih dneh v popoldanskih urah od 2 do 6: v četrtek in petek, 2. in 3. jan., za družine z začetnim abecednim redom od A do I, v soboto, 4., in torek, 7. jan., od I do P, v sredo, četrtek in petek, dne 8., 9. in 10. jan., od P do 2. Obrtniška in industrijska podjetja naj dvignejo nakaznice v soboto, dne 11. januarja. Prebivalstvo naj se točno drži odrejenih dni zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja!
Opeklinam je podlegla v celjski bolnišnici triletna posestnikova hčerka Antonija Rednakova iz Št. Janža na Vinski gori. Na božični dan se ji je pri štedilniku vnela obleka in je dobila hude opekline.
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in konzumentom mineralne vode
Zdravilišče Rogaška Slatina
NA ZAPOVED
K R A L D I C E...
FILMSKI ROMAN
»In tako bom šele takrat, ko 6e mi bodo že vsi smejali, »poznala... da sem te .. izgubila ■..«
Silovito ji je hotel ugovarjat!.
Prepričati jo o iskrenosti evojih čustev in abotnosti njenega govorjenja.
Ona pa je odločno nadaljevala:
»Dovoli mi vendar, da pridem do kraja, da spregovorim do konca, kar sem se bila namenila iereči!«
Spet ji je skušal poseči v besedo
Toda Elizabeta je nestrpno zamahnila z roko.
Pogledala mu je v oči in rekla:
»Ko bo prišel čas... in ko bom postala ... že prestara... zate, ., po-tem...»
Essex pa ji je vroče planil v besedo:
»Ti nikoli ne boi postala stara!...«
»,.. boš ljubil kakšno drugo!« je nadaljevala. Ni se dala motiti.
»Ne, ne, nikoli!« je strastno vzklikal Essex.
Elizabeta pa je govorila naprej, kakor bi bila preslišala vse njegovo rotenje in ignjevito ugovarjanje1
»Samo nekaj te prosim, dragi moj! Nekaj mi moraš obljubiti, če bi kdaj prišlo do tega, da boš ljubil kakšno drugo! Ali mi obljubiš?«
»Obljubim! Tebi na ljubo storim vse!« In po kratkem molku mu je rekla: »Obljubi mi, da mi boi... če, ali pa, kadar boš ljubil kakšno drogo... takoj povedal...«
Essex pa je zavpil:
»Lahko me ubiješ, če ti bom kdaj to rekel!«
Obadva sta ganjena,
Elizabeta prav dobro ve, kaj hoče.
On, Essex, pa to samo sluti. Neukrotljiva, neobrzdana, bujna mladost, pa ne dovoli, da bi pomislilo globlje
v tok njegovih misli.
Kakor vsaka mladost, tako tudi njegova, trdno veruje, da bo sedanje stanje večno trajalo Večno se bosta imela z Elizabeto rada. njuna ljubezen nikdar ne bo zastarela, nikoli ne bosta nehala ljubiti. Čustvo ki Essexa prevzema, je pre globoko in preveč iskreno, to čustvo ne more varati, ne goljufati. Nezmotno je.
Kaj zato, če je ona toliko starejša! Saj med njima starost ni bila nikakršna zapreka, da se ne bi ljubila! Kaj so mu mar vse te rosne mladenke, ti otroci! Nič niso v primeri s to edinstveno žensko.
Trdno je Essex 6am pri sebi prepričan, da ljubezen med njim in Elizabeto ne bo nikdar	ugasnila.
V »voji	mladeniški navdušenosti	si na-
tihem hiti	prisegati, da	on	ne bo	nikdar
vzrok za ločitev.
Pa saj	do ločitve ne	bo	moglo priti!
Saj na	ločitev sploh	ni	misliti,	niti v
6anjahl
Elizabeta pa govori naprej:	_
»Dragi, dovoli še nekaj... nekaj, kar te bo mogoče zabolelo... Zdaj, ko 6i spet v mojem srcu... 6e gotovo ne boš zadovoljil s službo, ki sem ti jo bila namenila ... V tvojem srcu vedno gori želja, da bi ukazoval četam... če bi slučajno slišal, da mi je potreben general, potem mi obljubi... da ne boš zase zahteval tega mestal. ..«	.
Bogate izkušnje, ki jih je btla nabrala v občevanju z ljudmi raznih značajev in nravi, ter veliko poznavanje človeške duše ji narekujeta te besede, to obljubo.
To obljubo bi rada dobila od Esseaa, čeprav ve, ali pa vsaj že vnaprej skoraj že kot gotovo domneva, da bo odbil, in da se bo taki obljubi njegov vojaški duh uprl.
Prav dobro ve Elizabeta, da njegovi številni sovražniki na dvoru ne bodo prej
mirovali, dokler ga ne bodo odstranili iz njene bližine, kjer se jim či6to po pravici zdi nevaren.
Tudi ti njegovi zviti in zahrbtni sovražniki poznajo prav tako dobro kakor ona sama, njegovo šibko lastnost, njegovo ranljivo mesto — veliko častilakomno6t in slavohlepnost.
Slava pa se dosega samo na bojiščih,
Elizabeta dobro ve, kako 6e ga bodo hoteli iznebiti.
Podtaknili mu bodo mesto vojskovodje.
Pa računajo še naprej.
In tudi Elizabeta se zaveda vseh ne-varnnosti.
Tudi njej se njihovi računi zde razumljivi in na neki način popolnoma pravilni.
Takole naj bi se stvari razvijale:
Če se bo Essex proslavil na bojišču, potem slava 6ama ne bo dovolj, da bi 6e zadovoljil.
Hotel bo še več.
Še mnogo, mnogo večl
Hotel bo — prestol!...
Od tega si nasprotniki obetajo veliko, ... vse ...
Če bi se poskušal polastiti prestola, potem vedo, kaj bi Elizabeta ukrenila...
In v tem se prav nič ne motijo... kajti Elizabeta bo vedela, kaj ji je v tem primeru storiti — in se ne bo prav nič pomišljala, ampak ravnala takoj in odločno... Preslišala bo glas srca in nastopila neizprosno kot kraljica ...
I Če pa bo pogorel na bojišču in se vrnil
brez slave ... potem je čisto gotovo ... da bo njegov položaj omajen ... da se bo na dvoru napravil nemogočega in ga tudi Elizabeta ne bo mogla rešiti...
Verjetno pa bi v tem primero zakrkni! tudi Essex sam ter bi se za vedno umaknil iz njene bližine .. .
Na vsak način Essexovi sovražniki bitke v nobenem primeru ne morejo izgubiti .,. kakor hitro bi dosegli, da bi Essex moral odriniti na bojišče ...
Premeteni so ti sovražniki...
Toda skoraj ni misliti, da bi Essex izgubil bitko na bojišču, če bi povedel njene čete.
Brez dvoma je on Elizabetin najboljši, najsposobnejši in najodločnejši general.
Tedaj se lahko — kakor hitro bi njega poslala *— zgodi samo nekaj:
E6sex bi zmagal, se vmil in se potem polakomnil prestola ...
Prestola pa Elizabeta ne bo dala!
Nikoli ne bo tega dopustila!
Nikdar ne bo dovolila, da bi se kaj takega zgodilo.
Zato bi rada opozorila svojega dragega fanta, naj nikar ne nasede zlobnim spletkam svojih sovražnikov, ki jih ima na njenem dvoru toliko.
Naj ostane zraven nje, naj, če ga že tako hudo mika, vlada poleg nje, vštric ž njo, nikdar pa ne nad njo!
Toda ta njen dragi fant je še vse preveč mlad, vse preveč burjast in silovit, hlasten, nepremišljen in oblasti željen!
Odločne ukrepe je spričo nenadnega pomanjkanja kruha izdata belgrajska policija. Zadnje dni je pri pekih zmanjkovalo kruha, kar so peki opravičevali s tem, da so dobili premalo moke od občine na razpolago. Občina je spet odgovarjala, da je dala vsakemu peku toliko moke, kolikor jo je ponavadi rabil Nazadnje je posegla vmes policija m naredila v 24 urah preiskave pri vseh pekih v mestu. Uspeh ni mogel izostati. Našli so mnoga skrita skladišča, v katerih so peki čuvali velike količine vreč moke. Domenili so se bil med seboj, da bodo polovico od občine dobljene moke skrili. Ker bo občinstvo preplašeno in kruha ne bo dobilo pri pekih, bodo ljudje sami začeli peči kruh doma in zato v večjih količinah kupovali moko. Tako bi peki brez vsakega dela in napora zaslužili po več dinarjev pri kilogramu moke. Policija je zaradi teh dognanj zaprla predsednika pekovskega združenja in občinskega odbornika Radomirja Spasoviča, vse ostale prizadete peke pa naznanila sodišču. Po teh odločnih ukrepih so peki spet imeli zadosti kruha na zalogi. Obenem se je med prebivalstvo vrnilo zaupanje v oblasti in v resničnost navedb merodajnih, da je preskrba prebivalstva z moko zagotovljena.
Tudi Belgrad ima težave s svojimi bolnišnicami,
ki so zdavnaj pretesne in imajo premalo postelj za bolnike na razpolago. Tam že dolgo razpravlja-jo o gradnji nove velike bolnišnice, da bi število postelj doseglo številko 6000 nasproti sedanjim 2800 posteljam. Strokovnjaki so študirali način gradnje in se zedinili na tem, da bi bilo najboljše, če bi zgradili bolniške bloke, tako da bi bile vse sorodne panoge pod enim krovom Posamezni bloki bodo v obliki zvezde razvrščeni in se bodo dvigali v 5 do 7 nadstropij. Tako bolnišnica ne bo potrebovala ogromnih kompleksov zemljišč kot doslej in bodo posamezni oddelki bolj povezani med seboj. Prvi tak blok mislijo v Belgradu zgraditi na zemljišču bolnišnice za duševne bolezni.
Ogromne količine ledu se nabirajo na Savi blizu Sremske Mitroviče in tako ovirajo reden odtok vode. Čeprav nobeni pritoki reke niso narastli, je vendar Sava pri Sremski Mitroviči narastla za poldrug meter. Pontonski most pri Podrinski Mitroviči so morali zaradi ledenih plošč razklopiti. Drava je vsa zmrznila. Od izliva v Donavo pa do 30 km zahodno od Osjeka je reka pokrita z debelo skorjo ledu. Prebivalci skoraj ne pomnijo, da bi bila reka v takšnem letnem času v tolikšni meri zamrznjena.
Na grebenasto steno je blizu Budve zadela ladja »Srebreno«. Sprva so mislili, da poškodba na ladji ni velika in da bodo reševalna dela trajala le nekaj dni. Ko so pa hoteli ladjo potegniti na globlje morje, se je pokazalo, da bodo nujno potrebni posebni zračni tanki, katerih pa pri nas nimamo, pač pa podjetje Tripkovič iz Trsta, ki je te priprave uspešno uporabilo že tedaj, ko so dvignili potopljeni rušilec »Ljubljano« pri Šibeniku. Zaradi vojnih časov pa bo težko dobiti iz Trsta vse priprave. Zanimivo je, da je na istem mestu leta 1915. nasedla in se potopila avstrijska vojna ladja »Husar«, na kateri se je peljal tudi admiral Hus Vsa reševalna dela niso hasnila in končno so ladjo prepustili usodi.
Proti dragim čevljem In obuvalom je na svojski način protestirala 20 letna Jovanka Radovič iz , Sremske Mitroviče. Pet dni je bosa hodila po mestnih ulicah navzlic snegu in ledu ter stalnemu v: mrazu. Na vprašanje, zakaj tako dela, je odgovorila. da hoče javno protestirati proti draginji, kajti čevljarji zahtevajo za par čevljev po 400 dinarjev, neki trgovci v kraju pa celo po 800 dinarjev. Dekle hoče s svojo demonstracijo prisiliti oblasti, da bi nastopile proti oderuštvu in pretirani draginji.
Sedem dni je že pretrgan cestni in železniški promet med Ohridom in Bitoljem. Sneg stalno pada in onemogoča čiščenje cest. Tehnična komisija banske uprave je najela že mnogo delavcev za čiščenje ce6t, toda velikega uspeha ni bilo. Ljudje zahtevajo, da pride na delo poseben čistilni traktor. Izkušnje so pokazale, da je traktor potreben in da manj velja, kakor pa stalno čiščenje cest, ki je pre-mnogokrat brezuspešno. Tudi železniško progo med Velesom in Štipom je sneg zametel. Vsa leva obala Vardarja je zaradi zametov odrezana od železniških zvez.
Praznik Materic je praznoval v nedeljo Belgrad. Srbska pravoslavna cerkev se spominja vseh svetih mater in velikih mater svojega naroda. Skoraj vsa dobrodelna društva so poskrbela za številne darove za revne otroke. Oblečenih in obutih je bilo več sto revnih šolarjev. Prisrčna slovesnost je bila tudi na dvoru Navzočni so bili kralj Peter, kneginja Olga, kneževiča Aleksander in Nikola in princezinja Alizabeta poleg številnih uglednih povabljencev. Kralj Peter je delil odbranim otrokom darove in sladkarije. V Kragujevcu je episkop dr. Nikolaj posvetil dom za prehranjevanje revnih otrok. Gradnjo doma je omogočil neki neznani rodoljub, ki je daroval izdaten znesek v ta namen. Pa tudi številna društva v vaeh drugih srbskih krajih so slavila praznik z obdarovanjem siromakov.
Poseben odbor ekonomistov in gospodarskih statistikov pri Narodni banki bo izdelal nov indeks cen na veliko, Slovenske znanstvenike zastopata vseučiliški profesor dr. Bilimovič in kontrolor cen pri banski upravi Filip Uratnik. Odbor se je sestal v Belgradu in se postavil na stališče, da mora novi indeks upoštevati ne samo izpremembe kupne moči denarja, temveč tudi navesti vse vzroke, ki spremembe povzročajo. Potreben material je dal na razpolago oddelek Narodne banke za gospodarska preučevanja.
Devetemu sinu revnega kmeta je bil za krstnega botra mladi kralj Peter IL Krst je bil v vasi čučučanu pri Banjaluki v hiši kmeta Milana Ču-luma. Zastopnik visokega botra je bil polkovnik Baneševič, ki je v imenu botra krščenca obdaroval z zlato verižico s križcem, velikim dukatom in 2000 dinarji. Krstna slovesnost je privabila mnogo kmetov iz vasi in okolice, Vaški župan se je potem zahvalil zastopniku kralja za izkazano čast.
Stara zakonca 80 letnega Franja Namestovske-ga in njegovo ženo je na sveti večer v Bački Topoli ubil neki zločinec Sprva ni bilo nobene sledi za storilcem, ko pa so našli krvavo sekiro v snegu, so takoj prijeli 21 letnega delavca Teglešija, ki je bil svoj čas zaposlen pri Namestovskem. Zločinec je svoje dejanje takoj priznal rekoč, da se je pri starcih nadejal obilnega plena, našel pa je samo 15 dinarjev. Svojega dejanja pa se nič ne kesa.
V	Valjevu je povzročila veliko senzacijo aretacija nekega Miodraga Iciča. Mož je naročal v belgrajskih časopisih oglase, v katerih je ponujal za 45 din celo zbirko del Dostojevskega, namreč 56 knjig. Ljudje so res pošiljali denar na naslov neke tvrdke »Metamorfoze« v Ljubljani, dokler se za zadevo ni začela zanimati tudi ljubljanska policija in ugotovila, da gre za navadno sleparijo, leič je vnaprej poslani denar pobral, knjig pa sploh ni imel za prodajo. Mož je doma iz Valjeva in zato ie niegova aretacija povzročil* še večji odmev.
Na večji I llmskl triumf sezone !
Vremensko poročilo
Čarobna filmska romanca božanskih melodij, prekrasnega petja in Jepe vsebine
Nelson tddy in llona Massey nova partnerica kralja pevcev!
Predstave danes 16., 19. in 21. uri, na praznik Novega leta ob 15., 17., 19. in 21. uri usummammmmmmmm kino union, tei. 22-21	1	■ uummiiiiiii m 1111
Celje in njegova električna napeljava
Odjemalci želijo spremembo sedanje negospodarske napetosti
električnega ormež a
Celje, 31. dec. 1940.
Z napredkom v elektrotehniki in sporedno v elektrofikaciji se je uredilo leta 1911 tudi v mestu Celju električno omrežje za napetost 110 V, oziroma za medfazno napetost deloma 200 V do 220 V. Kmalu pa se je povsod, kjer se je ta napetost uvedla, izkazala iz tehniškega in gospodarskega vidika skrajno neprikladna in že leta 1923 srečamo veliko število najuvidevnejših ob preureditvi starih omrežij na novo normalizirano napetost 220/380 V. Ta preureditev se je takrat priporočala, a danes je v vseh zastarelih omrežjih prepotrebna iz sledečih tehniških in gospodarskih razlogov:
Vse izgube energije in napetosti se zmanjšajo pri tej normalizirani napetosti na približno eno polovico.
Da dosežemo isti učinek, rabimo pri normalizirani napetosti 1 krat manjši presek bakrenih žic, kot pri zastareli napetosti. Iz tega sledi 1 manjša celotna poraba bakra pri vseh novo projektiranih prostih vodih in pri vseh novih hišnih inštalacijah. To je občutno pri današnji podražitvi bakra.
Električni tok te napetosti se da pri istih zgubah električne energije kot pri zastareli napetosti voditi po enkrat daljšem električnem vodu. To je zelo važno, ker se s tem lahko tudi število transformatorskih postaj zmanjša na polovico.
Sedai je v našem mestu polno transformatorskih postaj in pri vsaki moramo računati poleg vzdrževanja še na one zgube električne energije, katere neizprosno terja vsak transformator, ki se nahaja bodisi v praznem teku, bodisi v polni obtežitvi. Razumljivo je, da morajo biti tudi te izgube, katere dosežejo znatne vrednosti, plačane.
Ker se je že povsod uveljavila normalizirana napetost 220/380 V, izdelujejo tudi vse tvornice, vse male in večje električne porab-ljalce za to napetost. Z velikimi težkočami se dobavijo razni električni motorji, žarnice in ostali aparat za staro nenormalno napetost. Vidno je to opaziti tudi pri vseh medicinskih aparatih. Zaradi tega lahko nudi elektro trgovina svojim odjemalcem vse električne potrebščine in električne porabiialce za normalizirano napetost po veliko nižjih cenuh ih v veliko večji izbiri.
Tako smo spoznali v glavnem odlike normalizirane napetosti, katere so vodile do preureditve skoro vseh zastarelih omrežij v Dravski banovini. Sedaj pa želimo opozoriti merodajne činitelje še na nevšečnosti, katere imamo z zastarelo napetostjo edino še v mestu Celje.
Ker imamo pri tej napetosti velike zgube, nam pade napetost od želienih 120 V, za katero so graieni naši porabljal«, na napetost 90 in večkrat celo 85 V. Ker se pri tej napetosti ža-rilna nitka žarnice, katera je ravno tako zgrajena za 120 V, premalo razžari, oddaja žarnica kvečjemu 30 odstotkov onega svetlobnega toka, katerega bi morala oddajati pri napetosti 120 V. Izguba 70% svetlobnega toka nikakor ni v skla-
du z 25% energije, katero nam števec zabeleži manj zaradi padca napetosti. Iz tega je razvidno, da je sleherni konzument oškodovan in da plača za svojo svetlobo veliko več, kot bi plačal, ako bi imeli normalizirano napetost 220/380 V.
Isottako tudi radioaparati in elektromotorji zaradi prevelikega padca napetosti odpovedujejo svoio poslušnost. Ker ima že tudi okolica Celja normalizirano napetost 220/380 V, nastajajo neprijetnosti na mejah obeh napetosti. Dogajajo se primeri, da nepoučen kupovalec kupi napačno žarnico, katera takoj ob priključku pregori, ker je bila grajena za manjšo napetost, ali pa v nasprotnem primeru sploh ne odda svetlobe. Prešeljevanie iz mesta v okolico in obratno preseneča in razburja nič hudega sluteče prešeljevalce. Ob takih prilikah se sigurno uniči nekaj žarnic, ako pa ima nesrečni pre-selievalec še večjo smolo, doleti ista usoda tudi radioaparati ali pa kak drug gospodinjski aparat. Za popravilo poškodovanih aparatov mnogokrat ne zadostujejo 100 dinarske vsote.
Sedai so že podeželske občine uvedle normalizirano napetost 220/380 V — za primer naj navedem Žalec in Sv. Pavel pri Preb., kjer se ravnokar vrši preureditev električnega omrežja. Jasno je. da samo v Celju staromodna napetost ne bo mogla večno trajati in bo z njeno likvidacijo poslednja zastarelost v pogledu elektrifikacije dravske banovine odstranjena.
Mestna občina celjska ie doslej pokazala največ razumevanja za modernizacijo raznih cest, kanalizacijo in slično,, a tudi mestni stavbeni urad z vidnim uspehom modernizira in olepšava notranji in zunanji izgled mesta. Ne dopustimo, da bi nas poslednja podeželska občina v pogledu elektrifikacije prekosila! Zato se naprošajo merodajni činitelji, da se za zadevo čimprej resno zanimajo. Saj ni potrebno, da se izvrši cela preureditev na en mah, potrebno pa je, da se takoj Izdela načrt, po katerem bi se zamisel dokončno uresničila vsaj v 5 letih.
Ce upoštevamo, da bi se dali vsi sestavni deli odpadlih transformatorskih postaj vnovčiti, a zgube, katere predstavljajo sedaj lep odstotek celotnega letnega konzuma, (okrog 1,800.000) bi se zmanjšalo na polovico, je lahko uvideti, da bi se vsi stroški za preureditev omrežja lahko krili v najkrajšem času. Dogajali so se dosedaj že primeri, da je mornla elektrarna odpovedati svoj priključek zaradi premalih presekov žic. Tudi to bi po preureditvi odpadlo, kajti preseki žic bi predstavljali pri normalizirani napetosti še precejšnjo rezervo za nove priključke.
Na našem omrežju pogrešamo tudi norma-lizirano tehniško frekvenco 50, katera je predpogoj za priključek s to frekvenco sinhroniziranih električnih ur, katere so važna in ko-ristna pridobitev tehnike, s čimer se drugod že precej dolgo okoriščajo. Ker vlada za te ure v mestu veliko zanimanje, se istotako naprošajo merodajni činitelji, da se ta nednstatek našega omrežja odpravi.	D-k.
V Novem letu 1941 vam iskreno želim, da bi v trdnem zdravju, polni optimizma, jeklene volje, vere in zaupanja v samega sebe in boljšo bodočnost premagali vse težave.
Z mirnostjo in hladnokrvnostjo dokažimo, da smo vredni življenja v današnjih težkih, a velikih časih.
AvgilSt Čbk&lt. klepar In vodovodni inštalater. Ljubljana, GregortKeva ulica 5, telefon 24*7p
84., 25. in 26. ianuaria bo 1. zlet slovenskih smučarjev v CeljU
Celje, 31. dec.
Znane so težave, s katerimi se mora boriti slovensko smučarstvo. Mlada Slovenska zimsko-sport-na zveza na Jesenicah, ki je prevzela vodstvo vseh slovenskih smučarjev, gleda z optimizmom v bodočnost, zavedajoč se, da bo le z delom kos vsem oviram. Praznih rok, brez sredstev sl je zadela Zveza nalogo izvesti I. zlet vseh slovenskih smučarjev in s tem manifestirati pred vsemi moč slovenskega smučarstva, obenem pa demonstrirati proti vsem, ki ne uvidijo koristi smučarstva za narod, da bo zmagal idealizem in bo moralo dobiti slovensko smučarstvo končno priznanje in podporo tudi z najmerodajnejše atrani.
Zveza je izbrala za zlet mesto Cplje z njegovo lepo okolico in krasnimi tereni, da izvede ustrezajočo in težko nalogo in sprejme v svoje okrilje za nekaj dni stotine smučarjev iz vse Slovenije. Grofovsko Celje s svojo geografično lego in z znanimi športniki zasluži to počastitev in smo prepričani, da bo vse številne goste, ki bodo tiste dni prišli v njeno okrilje, sprejelo nadvse gostoljubno, da bo vsakdo ponesel iz Celja najboljše vtise. Priprave za to obsežno prireditev so v polnem teku. Po prvem sestanku, ki ga je sklicala Zveza v nedeljo, 23. decembra, v Celje, kjer je bil sestavljen obširen odbor in določeni odseki, ki so pričeli že z delom. Tehnično vodstvo prireditve je poverjeno smučarskemu odseku SPD v Celju, ki je sporazumno z Zvezo določilo tudi že program, ki je sledeč: Petek, 24. jan.: Zvečer otvoritev zleta z ba-klado in pozdravnimi govori pred Magistratom. Po tem žrebanje za vse tekme.
Sobota, 25. jan.: Oh 9 tek na 18 km v Zagradu, Lahovni ali Liscah. Ob 14 «nuk za seniorje pri Celjski koči na novi progi za smuk Ob 20 hokej-tekma in umetno drsanje v izvedbi SK Celja v mestnem parku.
Nedelja, 26. jan.: Ob 9 slalom za seniorje in slalom za dame pri Celjski koči. Ob 11 tudi tam slalom za mladino. Ob 10 mladinski teki v okolici Celja. Popoldne ob 13.30 skoki za kombinacijo, posameznike in mladino na skakalnici v Liscah.
V	soboto zvečer bo v Narodnem domu družabni večer v čast gostom. Prepričani smo, da bo ta naša vsenarodna zimsko-sportna manifestacija našla pri vseh razumevanje in podporo. T» zlet naj bo praznik slovenske športne mladinef
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Ljubljana, Prešernov« 44 Maribor, Vetrinjska 30
Program radio Ljubljana
Torek. 31. decembra: 700 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 1200 Češki plesni napevi (plošče) 12.30 Poročila, obiave. 13 00 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork 14.00 Poročila. 17.30 Zvonjenje 17.35 Salonski kvanet. 18.10 Naše gospodarstvo leta 1940 Ig. Drago Potočnik). 18.30 Prenos zahvalne molitve iz frančiškanske cerkve. 18.40 Propad Kijevske kneževine (g F. Terseglav),
19.00	Napovedi, poročila, objave 19 25 Nacionalna ura. 19 40 Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče) 20 00 Silvastrovanie. — Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova IsopranJ. g. Mirko Premlč (bariton), g. Tone Petrovčič (bariton), g Angel Jarc (tenor), Jožek in Ježek, kvartet sester Stritarjevih, pevski zbor Krakovo-Trnovo ter Radijski orkester, Radijski jazz. Domači trio. duet bratov Golobov, g. Avgust Stanko. — Klavirska spremljava g. prof M. Lipovšek — Vmesne prizore napisal Fran Lipah, izvajajo člani Radijske igralske družine. — Kon-feransa: g Stane Lever. Vodstvo večera: g. Jože Zupan. — Konec ob 0-30.
Drugi programi
Torek, 31. decembra: Belgrad: 22.50 Silvestrovanje — Zagreb 22.20 Silvestrovanje — Be-romiinster: 19.35 Beethovnova V. simfonija — Budimpešta: 19.20 Silvestiovanje — Praga: 18 Silvestrovanje — Sofija: 21 Kvartet — Sottens: 20 Plesna glasba — Stockholm: 20 Kabaret.
BelgrBjska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 8.80 Poročila v glo-venščini za Severno Ameriko.
Dostava pošte dne 1. januarja 1941. Ta dan se bodo dostavljali s strani j>ošte Ljubljana 1 samo pisemske pošiljke ln časopisi. Pokojnine pa bomo dostavljali 2. januarja.
Krai	ii I- c o n g ~ i-S S	i empw* ratur» 17 O'		3* 3 C » > —	X 1 bi —	~ £*	C	Veter (smer. j n kost i	Pada vine	
		'3| c s v	X . •/ '3Č C* K				č S	«0 K Im t>
Ljubljana	/55-2	1-5	1-2	80	10	svv,	—	—
Maribor	752-s	-4*0	-5-1	8.	5	v	—	—
Zagreb	763-3	5-0	-14*9	71	6	svv,	—	—
Belgrad	/63* i	4-9	-ih	90	0	w,	—	—
Sarajevo	/6J-1	40	-IT	80	4	b	—	—
Vis	767* /	4*0	10	3L	0	NW,	—	—
Split	766 0	15*0	l-o	40	0	NE,	—	—
Kumbor	(63-v	10*0	3-0	50	4	NNE,	—	—
Žirje	765-8	6-0	2-0	70	3	NE,	—	—
JUfPOVflth	764*0	to-o	3’t	40	0	NE.	—	—
Vremensk« napoved: Oblačno in južno vreme, Nagnjenje k padavinam. Najniija temperatura ca letališču je 0.0 C°.
Koledar
Danes, torek 31. decembra; Silvester.
Sreda, I, januarja; Novo leto. Obrezovanje Gospodovo.
Obvestila
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41 j mr. Trnfcoczy, Mestni trg 4; Ustar, Selcn-burgova ulica 7.
Mestno zdravniško dežurno službo bo oprn' Ijala od torka od 8 zvečer do četrtka do 8 z jutru., mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, telefon it. 47-64, Pleteršnikova ul. št. 18.
Uprava kina »Uniona« naproia ln obveiča svoje cenjene obiskovalce o naslednjem: Zanimanje za prekrasni silvestrski in novoletni film »Balalajko« je ogromno; zato naj si vsakdo zagotovi potrebne vstopnice z nakupom v predprodaji. Jutri, na praznik Novega leta, sicer ne bo običajne dopoldanske matineje, blagajna pa bo kljub temu poslovala že od 10. ure dopoldne naprej.
Kralj c neba. To E. Gregorinov o duhovno igro je Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani igrala e velikim uspehom za božične praznike in v nedeljo 29. decembra. Na splošno željo se igra ponovi v frančiškanski dvorani na novo leto 1. januarja ob 5. uri popoldne in na ev. Tri Kralje 6. januarja ob 3. uri popoldne. Predprodaja vstopnic iz prijaznosti v trgovin: A Sfiligoj, Frančiškansko ulica 1 in m oba dneva predstav od 10. do 12. ure dopoldne ter eno uro pred začetkom pri blagajni v fračiškaneki pasaži.
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem trgovina pri Miklavžu pod lemenatom
Premiera »Balalajke« v kinu Unionu! Danes
in prihodnje dni bo predvajal kino Union enega najlepših pevskih filmov v zadnjih desetih letih. Ta film pomeni nov triumf znamenitega in popularnega baritonista Nelsona Eddy-ja. »B a 1 a I a j -k a« je delo velikega nekdanjega Ufinega režiserja Reinholda Sehtinzla. »Balalajka« je ljubpvna romanca, ki se odigrava v nekdanji carski Rusiji in se kenča v Parizu, ki je postal po prevratu zatočišče mnogoštevilnih ruskih emigrantov. Film preveva najlepša muzika, krasne popevke in arije, ter je v celoti izdelan v doslej še nikoli vidnem razkošju. Prvič nastopa kot nova pevska zvezda llona Massey, Za Silvestrovo in za praznik Novega leta je kino Union preskrbel Ljubljančanom izredno lep film, pri katerem bo vsakdo našel polno nejrozabnega užitka.
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze obvešča vse kolesarske podzveze ln klube, da bo II. redni občni zbor SKZ v nedeljo, dne 23. januarja 1941. Z ozirom na to, pozivam v6e klube, da izvril« svoje redne občne zbore najkasneje do vključno 1. februarja 1941., da bi mogle še do občnega zbora SloVenske kolesarske zveze imeti redne občne zbore tudi vse tri kolesarske podzveze. Mariborsko in Koroško kolesarsko podzvezo naprošamo, da svoj izbrani termin takoj sporočita upravnemu odboru Slovenske kolesarske zveze, d* bo na podlagi tega imela svoj redni občni zbor ie ljubljanska kolesarska podzveza. Zapisnike svojih rednih občnih zborov naj klubi predložijo v roku 8 dni (po en izvod) upravnemu odboru Slovenske kolesarske eveze in en izvod nadrejeni podrvezl, podzveze pa naj prav tako predložijo po en izvod upravnemu odboru Slovenske kolesarske zveze.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Torek, 31. dec.: ob 21: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Sreda, 1. januarja, ob 15: »Ugrabljene Sabin-kec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cenie od 20 din navzdol.
Četrtek, 2. januarja: »Lepa Vida«. Red Četrtek.
Petek, 8. Januarja: »Cigani«. Red Torek.
OPERA — začetek ob 8 »večer
Torek, 81. deoembra: ob 81; »Grof Luksemburški«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Sreda, 1. januarja, ob 15: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. — Ob 20. »Carmen«. Izven, Gostovanje altistke Elze Karlovčeve.
Četrtek, 2. januarja: »Vesele žene windsor-ske. Red B.
Petek, 3. januarja: zaprto.
Otroci, ki sodelujejo v mladinski opereti »Angel ■ avtom« imajo danes, t. j. v torek, ob 15. uri v Opori skušnjo.
Mariborsko gledališče
Torek, 81. decembra ob 21: »Cigan baron.«
Premiera.
Jutri vozi smučarski vlak na Dolenjsko
V	sredo, dne 1. januarja 1941 vozi na progi Ljubljana—Novo mesto posebni smučarski vlalc štev. 9213-III. z odhodom iz Ljubljane ob 8 zjutraj in e prihodom v Novo mesto ob 10. uri 20 minut. V obratni smeri pa vozi posebni smučarski vlak štev. 9226 z odhodom iz Novega mesta ob 15. url 50 min. in s prihodom v Ljubljano ob 18. uri 2 min. Za ta vlaka veljajo nedeljske karte. Smučarj' naj se poslužujejo predvsem teh dveh vlakov.
Ljubljanska občinska uprava ima 5 Eet plodnega dela za seboj
Ljubljana, 31. decembra.
Včeraj ob šestih popoldne je bila seja mestnega sveta ljubljanskega. Gosp. župan dr. Adlešič je podal pregled petletnega uspešnega dela sedanje mestne uprave. Za lepi jubilej je izdal mestni tiskovni referat knjižico z naslovom: Pet let dela za Ljubljano. Knjižica je izšla na 200 straneh. Po uvodnih formalnostih se je gosp. župan spomnil vseh tistih mož in delavcev, ki so odšli v večnost od zadnje občinske seje. Tile možje so odšli v večnost: dr. Jamer, prof. dr Plečnik, dr. Krajec, dr. Korošec, Zirkelbach, dr. Zarnik in ravn. Pečjak. Z vzklikom »Slavat so počastili občinski možje umrle.
Zupan je nato v dolgem poročilu omenil, da je že pred svetim večerom minulo pet let, odkar je sedanja občinska uprava posvetila svoje moči delu za belo Ljubljano. Vse občinske može je vodil pri delu le čut dolžnosti. Držali so se načela, »naj bo magistrat odprta knjiga vsakemu meščanu«. —
V	petih letih je bila včerajšnja javna seja že 47., 36 sej pa je bilo tajnih. Koliko časa so člani mestnega sveta žrtvovali za delo v odborih, priča 2089 sej, torej precej več, kakor pa je dni v petih letih. 75 mož je sodelovalo pri mestnih sejah. V petih letih se je tudi precej razredčila vrsta občanov. Samo 44 je še živih tistih, ki nosijo častni naslov ljubljanskega meščanstva. Tudi med častnimi meščani je močno kosila smrt Izmed njih so umrli: dr. Šlajmer, msgr. Zupan, bivši podžupan Turk, nadškof dr. Jeglič, dvorna dama Tavčarjeva in oče domovine, dr. Korošec.
Mestna občina je ob prevzemu uprave pričela s preosnovo mestne nprave. kajti Ljubljana se je s priključitvijo sosednjih občin povečala za petkrat. Uprava je pričela s sanacijskim, socialnim in gradbenim proračunom. Proračun je bil plod izrednih razmer. Zaradi prevzema dolgov priključenih občin so dolgovi narastli na 228 milijonov dinarjev. Zadnji dve leti pred nastopom sedanje občinske uprave pa so se občinski dolgovi zvišali
še za 6,700.000 din samo zaradi neplačanih anuitet. Letos v mesecu marcu je imela občina le še 186 milijonov dolga. Na leto je občinska uprava povprečno odplačala 10 milijonov dolga. Poleg 50 milijonov plačanega dolga se je v tem času tudi zvečala vrednost mestnih nepremičnin za 27 in pol milijona dinarjev.
Zdaj gradi mestna občina na starem tržišču nove tržnice in si je prihranila s tem lepe milijone, ker ni bilo treba kupovati novega dragega sveta. Mestna občina je zgradila: bežigrajsko šolo, meščansko šolo na Viču, otroški dom v Trnovem in otroško zavetišče za Bežigradom. Občina je postavila Zale, uredila Navje, zgradila novo kostnico pri Sv. Križu Ljubljana je dobila tudi novo zaklonišče pred letalskimi napadi in dokončala tudi prvo tramvajsko čakalnico. Stare smodnišnice so bile odpravljene, občina je zgradila nove daleč od mesta. Delavnost na tem področju je zelo velika.
V	dveh- letih je občina zgradila 114 zdravih in cenenih stanovanj. Za naloge socialnega skrbstva je ljubljanska občina v petih letih izdala 61 milijonov dinarjev. Največ je izdala za mladinsko skrbstvo. Danes ima mestna občina že devet mladinskih domov, dočim jih je imela pred petimi leti samo tri. Odpravljeno je beračenje otrok, beračenje odraslih pa je omejeno. Tudi za brezposelne je občina skrbela, kolikor je bilo v njeni moči. Za onemogle meščane gradi občina na Bokalcah velik dom. Ogromnega pomena je zopetna likvidnost Mestne hranilnice ljubljanske in sanacija Splošne maloželezniške družbe. Važn. je tudi sanacija Mestnega pogrebnega zavoda. V bodoče bo treba dati vsem mestnim vodstvom skupno vodstvo, kar je v navadi tudi že drugod.
Izčrpno županovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Sledila so poročila posameznih odborov. Za finančni odbor je poročal prof. Dermastia. Najprej je mestni svet odobril mestne proračunske zaključke. Po proračunu bi morali izdatki znašati 123 mi-
lijonov 608.000 din Računski zaključek pa izkazuje
126.132.000 din. Povišanje je sprejel svoj čas sam občinski svet. Računski zaključek izkazuje dalje
9.568.000 din prebitka. 2,364.000 din so k prebitku prinesli prihranki v izdatkih, 7,224.000 din pa so dali višji dohodki na trošarini, naknadni predpisi doklad in neprimerno višje prenosne takse zaradi izrednega prometa nepremičnin. — Računski zaključek mestne plinarne ni bil sprejet, ker je davčna uprava zahtevala, da plača občina plin za razsvetljavo. Občina pa je zahtevala, da plinarna plača mestu uporabo cest za plinske vode. Občinski svet je sprejel, da naj velja eno in drugo po pol milijona din na leto. V naslednjem je bila sprejeta tudi izredna podpora rentni kom mestne delavske zavarovalnice v znesku 400 dinarjev za osebo. — Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Stele. — Poročilo personalno-pravnega odbora pa je podal ravnatelj Novak. — V občinsko članstvo je bil sprejet Stanislav Megušar. — Še po nekaterih predlogih je bila zaključena javna seja, nakar je sledila tajna seja občinskega sveta.
Odlikovanje Riharda Jakopiča
V	zvezi z izidom več let napovedanega dela o starosti slovenskih slikarjev, mojstru Rihardu Jakopiču, je ban dr. M. Natlačen v soboto izročil mojstru Jakopiču tudi visoko odlikovanje, red Jugoslovanske krone II. stopnje. Pri tej priliki je imel nagovor, v katerem je poudarjal slavljenčeve zasluge za slovensko umetnost in kulturo. Gospod ban je nato priredil slavljencu ter povabljeni družbi umetnikov in kulturnih delavcev intimno čajanko. Slavljenec, gospod Jakopič, eden izmed redkih slovenskih umetnikov, ki so še za življenja deležni take pozornosti in časti, se je za vse ganjeno zahvaljeval.
(Poročamo o tej prireditvi samo na kratko, ker nismo bili nanjo niti povabljeni, niti kakorkoli obveščeni, dasi sa nam čudno zdi, kako nas je mogel prezreti tako spreten aranžer in reklamni strokovnjak kakor je g. Podbevšek, ki se menda trenutno ne šteje med naše prijatelje, pa že ve sam zakaj.)
Nova vrsta ljudskega kruha in omejitev potrošnje pšenične moke
Ban dravske banovine je izdal dve uredbi, s katrimea se uvaja pri nas nove vrste ljudski kruh, obenem pa omeji potrošnja mlevskih izdelkov iz pšenice.
V	vseh pekarnah bodo od novega leta prodajali le ljudski kruh, ki bo pečen iz 60% koruzne moke in 40% pšenične presejana moke. Izjemoma bodo peki smeli peči tudi kruh do konca januarja, ki bo zTiemaš iz 40% bel pšenične moke in 60% koruzne moke. Toda za ta kruh bo mogoče porabljati le tiste količine bele moke, ki so bile prijavljene občinskim preskrbovalnicam do 31. decembra 1940. Kos ljudskega kruha v teži 1 kilograma bo veljal 5 dinarjev, kos kruha, pečengea iz ble in krušne moke, pa bo veljal 6 dinarjev in bo težak 94 dkg. Beli kruh v kosih s težo 96 dkg bo veljal 8 din. Cene luksuznemu pecivu niso določene.
Druga uredba o potrošnji mlevskih izdelkov zi
pšenice pa določa, da ne smejo trgovine z živili prodajati svojim odjemalcem na mesc več mlevskih izdelkov iz pšenice, kakor pa so jih istim strankam prodajale v septembru 1939.
Po 1. januarju 1941 ne sme oddati nobena trgovina istemu odjemalcu na mesc več mlevskih izdelkov iz pšenice kakor toliko, da bo odpadlo na mesec in osebo po: 2 kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do o Me, 3 kg na vsakega otroka v starosti 6—14 lte, 4 kg na vse ostale osebe razen dleavcev, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih (n. pr. rudarjev, drvarjev, stavbinskih delavcev, težakov i. dr.). Slednjim pripada mesečna količina 5 kg.
Trgovine morajo voditi poseben seznam svojih odjemalcev ia morajo 9proti zapisovati, koliko je vsaka stranka na določeni mesec že dobila mok* m drugih mlevskih izdelkov.
H
Srečno in veselo novo leto želijo tvrdke iz Celja in Maribora
Srečno novo leto želi in se priporoča
Adolf Okrožnik
instalacijsko podjetje - CELJE
Kamnoseška industrijska družba v Celin
Razlagova ulica štev. 7 Ustanovljena leta 1906
Izvršuje vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. — Stalna zaloga nagrobnih spomenikov ter plošč, okvirov, obzidnih plošč iz marmorja, granita in umetnega kamna i. t. d. Prodaja se po najugodnejših cenah tudi na mesečne obroke.
Srečno novo leto želi vsem svojim strankam
Restavracija
CELJE
»Beli vol
mestni stavbenik CELJE
Veselo in srečno novo leto 1941 želi svojim cenjenim odjemalcem manufakturna in modna trgovina
CELJE Industrija prešitih odej in perila
S« Srečno in veselo novo leto želi vsem
Ivan Ravnikar
.YX trgovina s špecerijskim in kolonijalnim
M	blagom ter barvami
Celje, Kralja Petra c.
Bernhard Globočnik
stavbeno in umetno ključavničarstvo želi vsem svojim cenj. odjemalcem veselo in srečno novo leto ter se tudi za v bodoče priporoča.
CELJE > Gosposka ulica it. 9
Veselo novo leto želi
Hotel „Pošta“
CELJE
F. S. LUKAS
liker, brandy, rum, žganje, malinovec na veliko
CELJE
Srečno in veselo novo leto želi
GOLOB KAREL
mizarstvo Celje-Gaberje
Priporoča se trgovina premoga, koksa in drv
FRANJO KALAN
Celje
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
JOSIP JAGODIČ
špecerija in železnina CELJE
Gubčeva ulica	Glavni	trg
Srečno novo leto želi Franjo Dolžan
galanterijsko in stavbeno kleparstvo, koncesijonirani vodovodni inštalater CELJE — Za kresijo
Anton Lečnik
ure, zlato, srebro, optika
CELJE
Franjo Vehovar
stavbeno in umetno mizarstvo CELJE
želi
„Persil“
d« z o. z«
CELJE
Veselo in srečno novo leto Vam želi Vinico Kukovec naslednik mestni tesarski mojster, žaga in lesna trgovina
Lava pri Celju	Telefon	242
URŠIČ ANTON modno krojaštvo Celje
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
ŠSamparaM, C©1J<
zajuterkovalnlca, delikatesa
Solidna postrežba, dobra vina in domača mrzla in topla jedila
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča za bodoče
Valentin Hladin
manufakturna in modna trgovina CELJE, Prešernova ulica
Slovenslci dom
je naš ceneni popoldnevnik. Izhaja vsak delavnik ob 12. uri in stane mesečno samo din 14'—.
Trgovina ANTON TURNŠEK Rečica ob Savinji in Št. Janž želi svojini cenjenim odjemalcem srečno novo leto
Cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem srečno novo leto
Anton Fazarinc
Celje
Srečno novo leto!
Celjska mestna hranilnica
JAKOB LAH
konfekcija Maribor, Glavni trg 2
yy
LAMA'
trgovska hiša konfekcije Maribor Jurčičeva ulica
JUSTIN GUSTINČIČ
mehanična delavnica, lastna ponikiovalnica,	Rf|
zavod za emajliranie
Kneza Koclja ulica 14, Maribor	Svj
_____________________________________________ m
P
I.	TRPIN-ov TEKSTILNI BAZAR	g
MARIBOR, Vetrinjska ulica 15	ej
Restavracija
,Jelen" Kranj
V. St. Likozar
7? A»ai
fT/s*
•v,v. •;
u
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE
v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke
svetlo in črno
UNION PIVO
v sodih in steklenicah
PEKOVSKI KV
m
ŠPIRIT vseh vrst
CINKARNA D. D.
CELJE
Osnovana 1923. leta, prevzemšt poslovanje dotedanje Drž. cinkarne, osn. 1873. L
Predeluje in izkorišča
mmmmmmmmmmmmm&zzzammmmasmm
cinkovo rudo in cink
Glavni proizvodi Cinkarne d. d.:
cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelin, bakrena pločevina vseh dimenzij in debelin, cinkov prah, žveplena kislina, koncentrirana in nekoncentrirana, zelena galica (železni vitriol), katran, cinkovo belilo ,.briljant"
Glavno zastopstvo za prodajo izdelkov Cinkarne d, d. ima tvrdka:
Metalno akciionarsko društvo Beograd, Karadiotdjeva cesta 1
ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skladišču modro galico, litopon, minij, kositer (cin) v blokih in palicah, aluminij, baker, antimon. Poleg tega trguje tudi s starimi kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z o. j. V MARIBORU, v lastni palači zavaruje zdrave osebe:
1. ZA POSMRTNO ZAVAROVANJE
v starosti od 16. do 80. leta. Polna zavarovana vsota se izplača v slučaju smrti po karenčni dobi ali z dovršenim 85. letom;
2. ZA POSMRTNO ZAVAROVANJE S SKRAJŠANIM PLAČEVANJEM
na 10, 15, 20 in 25 let v starosti od 16. do 65. leta. Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom;
3. ZA DOŽIVETJE IN SMRT
v starosti od 16. do 60. leta na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let Zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let;
4. ZA DOTO
od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom.
Do sedaj smo izplačali na zavarovalninah nad 44 milijonov din. — Rezervni fond znaša nad 7 milijonov din. — Zahtevajte brezplačno in brez-obvezno prospekte! — Sprejemamo zastopnike!
Vsem svojim zavarovancem, prijateljem in sotrudnikom
želi v Novem letu mnogo sreče in zadovoljstvu
f'
^Drava^
ki Je
prava-
zavarovalnica malega človeka
(Pili
nu in nn
pava
'h:
*
Maribor, Sodna
v lastni palači
Anton Hofbauer
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ter gonilnim jermenjem »FENIX«, izdelovanje aktovk, damskih torbic, kovčkov in ostalih usnjenih izdelkov
CELJE - Gosposka ulica štev. 6
GENERAL KR1VICK1:
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
O dogodkih v Moskvi sem nekaj člankov napisal tudi v list »Courrier Socialiste«, v mesečnik, ki so ga izdajali v Parizu pregnani ruski socialni demokrati. Po dogovoru so bili ti članki ponatisnjeni tudi v stoeholmskem »Socialdemokratcnu« ter v listu enakega imena, ki je izhajal v Kopenhagenu. Ohu lista sta bila glasili socialnodemokratske stranke, ki je tedaj bila na oblasti na švedskem in na Danskem.
Objava teh člankov je dala Moskvi povoda za diplomatične proteste pri švedski in pri (lanski vladi. Ti vladi sta pa odgovorili, da je v njunih državah tisk prost.
Colo v Združenih državah jo dolga Stalinova maščevalna roka skušala prijeti me.
V	torek, 7. marca 1939 proti štirim popoldne sem šel z urednikom nekega newyorškega delavskega lista v restavracijo na 42. cesti, tik poleg Times Squarea. Petnajst minut po najinem prihodu so trije ljudje sedli k mizi prav poleg naju. Nekoga izmed njih sem prepoznal. V naši skrivni službi jo bil poznan pod zbadljivim imenom »Jim«.
Pravo njegovo ime je bilo Sergej Bazov. Nekdaj je bil mornar na Krimu in je bil že stnr vojščak v sovjetski vojaški službi. Že pred leti so ga bili poslali v Združene države, kjer je služil kot stalen agent in je zaradi tega postal ameriški državljan.
Ker sem jaz poznal Stalinova pota, nisem dvomil, da so na tej strani Atlantskega morja zaupali polkovniku Borisu Bykovu nalogo, naj vprizori lov za mano. Vedel sem, da so Bykova poleti 1936. poslali v Ameriko, da bi prevzel vodstvo sovjetske vojaške obveščevalne službe v Združenih državah.
Tovariš in jaz sva naglo vstala, da bi zapustila restavracijo,
toda Bazov me je ujel pri blagajnikovem oknu. Pozdravil me je kar najprijazneje. Vprašal sem ga:
»Ste prišli sein, da me ustrelite?«
»Kaj pa še, čisto neuradno sem tu. Samo rad bi se kdaj prijateljsko pogovoril z rami.«
Spomnil sem se, da sta Gertruda Schilbach in moj belgijski pomočnik začela svoje delo s prav takimi pokroviteljskimi besedami. Toda vseeno sem pustil, da me je Bazov spremljal v neko bližnjo založbo, kjer sem Imel prijatelja. Moj tovariš je malo zaostal in sta ga ona dva nagovorila. Nista si pa upala stopiti v poslopje, kjer je imela založba svoj sedež.
Pogovor z Bazovim se je nanašal na najine prijatelje v Moskvi ter ▼ zunanji službi. Ko sem prišel v pisarno svojega prijatelja, sem Bazovu povedal, da ga ne želim več videti in da bo zanj najboljše, če državo kar čimprej zapusti.
Ostal sem v založbi še dolgo potem, ko je on odšel. Čakal sem tam prav do devetih zvečer. Potem je prišla pome skupina prijateljev, ki sem jih po telefonu obvestil o svojem položaju. Bila je ura, ko začenjajo gledališka, okoli je stalo veliko stražnikov in nikjer niso čakali sumljivi avtomobili.
Se enkrat sem odnesel zdravo kožo pred boljševiškimi morilci.
Stalin sklepa mir z Nemčijo.
• V noči 30. junija 1934, ko je izbruhnilo v Nemčiji prvo čiščenje in je bilo še v polnem teku, je Stalin sklical izredno sejo političnega odbora komunistične stranke v Kremlju. Še preden so poročila o dogodkih v Nemčiji dosegla širni svet, je bil že Stalin sprejel sklep o svojem bodočem stališču do narodno-socialistične vlade.
Bil sem tedaj v Moskvi na svojem mestu pri obveščevalnem oddelku glavnega štaba rdeče vojske. Vedeli smo, da Nemčija pričakuje krize. Vsa naša zaupna poročila so nas pripravljala na to, da bo izbruhnila. Od trenutka, ko se je v Nemčiji začelo čiščenje, smo kar naprej dobivali od tam poročila.
Tisto noč sem mrzlično delal s skupino pomočnikov, da bi se-
stavili iz našega gradiva poročilo za vojnega ministra Vorošilova. K tisti seji političnega odbora so povabili še vrsto mož, ki niso bili člani: mojega predstojnika, generala Bersina, Maksima Litvinova, ministra za zunanje zadeve, Karla Radeka, tedaj voditelja obveščevalnega urada v osrednjem odboru komunistične stranke ter Artu-zova, voditelja zunanjc-političnega oddelka GPU, skrivne politične državne policije.
Nujno sejo političnega odbora so sklicali, da bi razpravljali o morebitnih posledicah čiščenja v Nemčiji ter o njegovih vplivih na sovjetsko zunanjo politiko. Zaupna poročila, ki smo jih imeli, so kazala, da gre za dve skrajni krili opozicije proti Hitlerju. Na eni strani je bila skupina pod vodstvom stotnika R6hma, katero so tvorili narodnosocialistični radiknli, ki niso bil zadovoljni s Hitlerjevo zmerno politiko. Sanjarili so o »drugi revoluciji«. Drugo skupno se sestavljali častniki nemško vojske pod vodstvom generalov Schleicherja in Brcdowa. Ta krog je težil po obnovitvi monarhije. Zvezal se je z Riihmovim krilom, da bi vrgel Hitlerja z oblasti, pri čemer je vsaka stran upala, da bo na koncu ona zmagala.
Naša posebna poročila iz Nemčije so nam pa prinašala novico, da so garnizije v velemestnih središčih Hitlerju zveste in da glavno jedro častništva drži z vlado.
V	zahodni Evropi in Ameriki so nemško čiščenje razlagali kar kot slabljenje narodnosocialistične moči. Tudi v sovjetskih krogih so bili ljudje, ki so želeli misliti, da je to začetek konca v Hitlerjevi oblasti.
Stalin pa ni imel takih utvar. Razprave v političnem odboru je povzel takole:
»Dogodbi v Nemčiji nikakor ne kažejo na zlom narodno soeiali-stične vlade. Nasprotno, privesti morajo do utrditve to vlade in do ojačitve Hitlerja.«
S tem Stalinovim vodilom je general Bersin prišel od seje v Kremlju.
Ker sem bil željan slišati, kako je odločil politični urad, sem ostal vso noč v uradu, da bi pričakal Bersinove vrnitve
Prihodnjič: Poskusi za poravnavo z NenJčijo.
l^ mtfku Jaturuib — {kfdeljukl »8lo»en»kl [•■ Ki 01 do 10 05 -
iJ red damo | ' !•(
ta la««»iu»»ii»ki) (lohsron i L,jut»l)anl. Jo«* hramant <• ltdajatel|; ml Jo*« sud|a V ponedeljkih le lutranjih — Menrfna naročnina |e M din. ta lnoien>tt*o 28 din — Uradnllttoi K*plur|«»« «Mc* 6/111 «** Uptaiai Kopitarje«« ulica ft, Ljubljana ~
Kokopuo« a« rritim« <• »Sloveonlti dom< liDaJs »sak delavnik ob 19! ~ dum« »elja mesečne i dinarje« polletne 26 dlnarle* eelnlemc 50 dlnar|ev. «* {‘•dtulolcei Uaribot, Celi«, Ptuj, Jeaeulce, Kranj, Nuvo meato. Trbovlj*
Čudna telovadba, kakršno si vsak dan privošči tale kitajski poštar, ki mora prenašati pošto v kraje, kamor ne vodijo boljše prometne zveze. Čez reko mora takole po vrvi. Pri tej' svoji vsakodnevni telovadbi sedi na bambusovi palici in se tako pomika počasi na nasprotni breg.
Novo, učinkovitejše orožje proti podmornicam
Trikrat lažja, trikrat cenejša, a neprimerno hujša bomba, kot pa je sedanja »globinska«
Spet poročajo iz New Yorka o novem važnem izumu, ki so ga tudi že preskusili in s pomočjo katerega bo možno učinkovitejše in uspešnejše vojskovanje s sovražnikovimi podmornicami. Gre namreč za nove vrste bombo, ki ima predvsem dve veliki prednosti: prvič zelo malo stane, drugič pa je njen učinek v boju s podmornicami dosti hujši kot pa učinek dosedanjih tako imenovanih globinskih bomb.
V zvezi s tem je ameriški časopis »New York Herald Tribune« prinesel članek, v katerem pravi, da so se poskusi z nove vrste bombo, ki je bila skonstruirana v prvi vrsti za boj s podmornicami, nad vse pričakovanje obnesli. Poskuse so naredili v Los Angelesu. Iznajditelj te nove bombe je Hussel Hat. Sam je jjoveoal, da je bomba izdelana iz neke čisto nove snovi, da je težka približno 50 kg ter da po svojem učinku prav nič ne zaostaja za »globinskimi« bombami, kakršne zdaj Angleži uporabljajo v boju proti podmornicam in ki tehtajo po 150 kg Russelova bomba stane samo 35 centov. Podobna bomba je dozdaj veljala cel dolar.
Zanimivo je, kako so Američani prišli do tega novega izuma. Takšne vrste bombe izdelujejo iz kovinske mešanice, ki- se uporablja "ri odstranjevanju lubja z drevesnih debel.
isto po nakljujču so odkrili,, da se ta legura 4^ uporabiti tuni za izdelovanje bomb. Zgodilo Mctje to na nekem kmečkem posestvu v Ore-gopu. Slučajno je kos dotične kovinske meša-padel v vodo in tu takoj eksplodiral llus-illai je pri svojih poskusih desetinko unče težek košček one kovine spustil skozi majhno železno cev v škaf vode. Eksplozija, ki je takoj nato sledila, je bila enako inofna kot ona, ki jo povzročata dve unci črnega smodnika.
Strokovnjaki so tudi hitro rnzložili. zakaj eksplozija sploh' nastane. Kratka razlaga je tale: Vodik v kovinski mešanici s pomočjo vode _ postane prost, zaradi česar je eskplozija nujna.
Kakor toliko drugih izumov, so tudi <k> tega prišli, kot se vidi iz gornjega, čisto po naključju. Takšnih slučajnosti pa so v seaa-njih časih, ko svet išče vodno novega orožja
in z njim novega presenečenja za sovražnika, gotovo še prav posebno veseli ne samo učenjaki, ki bo zaradi njih njihovo ime ostalo slavno, pač pa predvsem vojaški krogi, ki se bodo novega izuma poslužili, saj jim obeta večje uspehe, kakor pa so jih z »zastarelim« orožjem mogli doseči nad sovražnikom dozdaj. veseli pa so jih tudi zato, ker jim bodo prihranili težke mliijone, kajti finančna plat tudi v sedanji vojni ni brez pomena Vselej prkie namreč zelo prav, če je za malo denarja »veliko muzike«. Kakor napovedujejo, bo to huda »muzika« za sovražnikove podmornice.
Prošnja uglednih Amerikancev:
»Roosevelt, storite vse za zmago Anglije«
Iz New Yorka je prispelo med drugim tudi poročilo, ki pravi, kako ugledni Američani pritiskajo na Roosevelta, naj stori vse, da bo v sedanji vojni zmagala Velika Britanija. V poročilu stoji: Skupina 50 uglednih Američanov je sestavila in poslala predsedniku Rooseveltu prošnjo, naj bi se Združene države trdno odločile za takšno politiko, da bodo storile vse. kar je potrebno, da se Veliki Britaniji in njenim zaveznikom v tej vojni zagotovi zmaga.
Prošnjo je podpisal poleg drugih tudi ured-
nik časopisa »Foreign Affairs«, Hamilton Fisli Armstrong, ki je še do pred nedavnim odločno nastopal proti temu. da bi Združene ameriške države posegale v sedanjo vojno v Evropi. Med podpisniki sta dalje tudi znana časnikarja Do-rothy Thompson in tašča slovitega polkovnika Lindbergha, gospa Dwight Morrow,
Prošn joi je poopisalo še veliko število uglednih vseučiliških profesorjev. Od filmskih igralcev je dal svoj podpis tudi Douglas Fairbanks mlajši.
Mož, ki vodi vso diplomacijo v II. S. A.
Gordell Hull je prvi uvidel, da je Anglija prva obrambna črta Združenih držav Severne Amerike
Ameriški zunanji minister Cordell Hull je mož, ki mu je v sedanjem svetovnem položaju zaupana izredno težka naloga, morda težja kot kateri koli drugi politični osebnosti današnjih časov. Cordell Hull vodi danes vso diplomacijo Združenih ameriških držav. Zato ni nič tako čudnega, če se ameriški časopisi pogosto bavijo tudi z osebnostjo tega. v sedanjih trenutkih tako zelo odgovornega moža.
Med drugim pišejo ameriški časopisi, da je Hull v Ameriki tisti mož, ki je prvi 6poznal, da je Velika Britanija prva obrambna bojna črta Združenih ameriških držav. Doma ie Cordell Hull iz Ten-nessee-ja, kjer je njegov oče igral veliko vlogo kot bivši veteran iz državljanske vojne. Že v mladih letih se je Cordell začel zanimati za politiko. Prvič je nastopil kot javni govornik na nekem mladim-* skem zborovanju, ko je bil star šele šestnajst let. Z 32 leti je bil imenovan za sodnika, tri leta pozneje pa je postal član ameriškega kongresa. Tudi tu je prav hitro poslal izredno vpliven mož, to pa zaradi tega, ker so kmalu vsi spoznali, kako je v politiki res doma, zlasti pa, da se izredno dobro razume na zunanje politična vprašanja. Tedaj, ko je divjala špansko ameriška vojna, je igral veliko vlogo na bojišču.
Najboljši dokaz, da je to res mož Izrednih sposobnosti, je dejstvo, da njegove velike politične vrline priznavajo tudi njegovi najbolj ogorčeni politični nasprotniki. Ze leta in leta 6e z vso vnemo zavzema za Veliko Britanijo, ter neprenehoma poudarja, da je Anglija prva obrambna črta Amerike.
Angležinje že same znajo graditi ladje
Po končanem dvomesečnem tečaju in opravljenem izpitu zaslužijo na teden po 500 do 1000 dinarjev
Posebnost z amsterdamske ulice: Ura, ki kaže tudi datum in dan v tednu.
Pri graditvi angleških vojnih ladij, zlasti pa pri graditvi hitrih bojnih čolnov, 60 zdaj že v precejšnjem številu zaposlene tudi ženske. Zensko delovno moč na tem polju udejstvovanja so vpeljali najprej v nekaterih ladjedelnicah »nekje v Južni Angliji«. Tu lahko vidiš številne mlade Angležinje, oblečene kot moške, kako izdelujejo male britanske vojne ladje. Na misel, da bi bile lahko tudi ženske zaposlene po ladjedelnicah, je prvi prišel ne;k mlad inženir, lastnik neke ladjedelnice, ki 6e je specializiral v graditvi bojnih čolnov. Nekoč mu je padlo v glavo, da bi v tej industriji ženske morda lahko čisto nadomestile moške. V ta namen je ustanovil nekaj posebnih šol, v katerih se dekleta od 20 do 30. leta starosti lahko popolnoma seznanijo z graditvijo ladij omenjene vrste. V šolah imajo hrano in stanovanje, poleg tega pa dobe vsak teden do 250 dinarjev plače. Po dvomesečnem tečaju po-
lagajo izpit in jih potem pošljejo v specialne delavnice. Od tedaj dalje prejemajo predpisano mezdo 500 do 1000 dinarjev na teden,
Te mlade Angležinje se ne razumejo samo na razne načrte in na to, kako je treba uporabljati risalne priprave, pač pa znajo čisto same izdelovati tudi posamezne dele ladij. Nauče 6e prav vsega, kar je v zvezi z gradnjo ladij, od prvih del, ki 60 potrebna, pa do tistih, ko je na novo zgrajeno ladjo treba namestiti 6troje.
Pravijo, da so se Angležinje nepričakovano dobro obnesle pri tem svojem novem poslu in da bodo tudi v tem oziru lahko mnogo koristile pri skupnem delu za obrambo domovine. Veliko pomagajo že samo s tem, da nadomeste moške, ki jih je sedanja vojna postavila na druga, še važnejša mesta, na bojišče samo.
»Krščanski narodi ne bodo nikdar proslavljali miru nad grobnico svobode in človeškega dostojanstva...«
Nemški književnik Tomas Mann je naslovil na Nemce, ki žive doma v rajhu in na tiste po drugih deželah pretresljiv poziv, v katerem med drugim pravi:
»Tudi jaz živim v svetu, ki mu pripadate vi, toda vi ste se mu odrekli. Ta svet se ne bo nikdar sprijaznil z vašim novim reaom, ker nikdar ne bo mogel sprejeti nadčloveških utopij, zaradi katerih ste danes po volji svojih gospodarjev pred smrtjo in lakoto, krščanski narodi ne bodo nikdar pristali na to, da proslave novi mir nad grobnico svobode in človeškega dostojanstva.«
»New York Herald Tribune« se v posebnem članku bavi s tem pozivom nemškega književnika in pravi tudi tole: »Upati je treba, ua bo glas tega velikega človeškega uma prispel do tistih, ki jim je namenjen in da bodo ti ljudje končno spoznali, zakaj gre.«
»V novem letu bo Amerika že v vojni z Nemčijo«
Besede, ki jih je te dni spregovoril predsednik upravnega odbora Društva za letalski promet med Ameriko in Mehiko, stotnik Eddie Kiickenbacker, so v vsej ameriški javnosti zbudile veliko pozornost, kar ni čudno, saj se nanašajo na vprašanje vstopa Združenih ameriških držav v vojno, spregovoril pa jih je mož, ki uživa v Ameriki zelo velik ugled. Stotnik Rieckenbacker se je že začasa svetovne vojne kot letalec izredno proslavil, Pridobil si je tedaj bogate izkušnje in doživel še marsikaj.
Njegova beseda danes v ameriškem svetu dosti velja. No, in kaj je te dni tako nenavadnega povedal ameriškim časnikarjem? Dejal je na kratko samo tole: »Združene ameriške države bodo v kratkem najmočnejša vojaška sila na svetu. Amerika bo prihodnje leto z Nemčijo v vojnem stanju.«
Vigo — največje špansko pristanišče ob Atlantiku
Kakšnih 30 km severno od portugalske meje stoji ob španski obali močna trdnjava Vigo. Obenem je to mesio tudi zelo važno špansko pristanišče ob Atlantskem morju Časi, ki jih danes preživlja Španija in ki so zaradi vojne v Evropi še hujši kot so bili v prejšnjih letih — so opozorili na potrebo po razširitvi pristanišča Vigo. V zvezi s tem poroča zdaj dopisnik Nemškega poročevalskega urada iz Madrida, da španska vlada želi, da bi Vigo postal največje špansko pristanišče ob Atlantiku.
Ogromna večina Amerikancev je danes s Cordel-lotn Hullccn istega mnenja in vedno bolj redki so tisti, ki menijo, da Združene države še vedno lahko drže roke križem in se ne brigajo za to, kaj se bo v bližnji alt daljni bodočnosti zgodilo z Veliko Britanijo. Cordell Hull pa se dobro zaveda da je sovražnik Velike Britanije hud in da bi se pred njim utegnilo zrušiti celo mogočno britansko cesarstvo, če bi bilo čisto osamljeno. Zato je Hull tudi prepričan, da je dosti boljše, če Združene države zdaj Angliji pomagajo, kakor pa, da bi čess nekaj let morale same imeti opravka s še močnejšim sovražnikom, kakor pa se danes z njim bori na življenje in smrt Velika Britanija.
Dvoletna ližerka egiptovske kraljevske dvojice, Ferial, se takole zabava s svojim dragim »konjičkom« — želvo iz kraljevskega vrta v Kairu.-'' "
Drobiž od vsepovsod
Tudi božični prazniki niso v New Yovku minuli brez večjih prometnih ne&reč. Pri njih je namreč izgubilo življenje- 307 ljudi, 114 pa se jih je ponesrečilo pri drugih nezgodah. V
Crimeri z lanskimi božičnimi prazniki pa je il letošnji božič v tem ovziru še kar srečen. V istih treh dneh se	je	lani	v	New Yorku
smrtno ponesrečilo kar 678 ljudi.
*
Številne nesreče so tudi v Bukarešti skalile mirno božično razpoloženje. Nesreče je predvsem* povzročilo slalx> vreme, štiri dni je neprenehoma snežilo. Na več krajih so se pripetile železniške nesreče, pri katerih je izgubilo življenje 7 ljudi,	15	pa	jih	je bilo ranjenih. Zaradi hudega	mraza,	ki	je nastopil
po vsej Romuniji, so	se	ponekod na deželi
pojavile številne trope prestradanih volkov.
is
Na Marmorskem morju, ki leži med Carigradom in Dardanelami, so bili ribiči zadnje čase s svojim lovom izredno zadovoljni. Nalovili so toliko rib, da so bili v skrbeh, kam bodo vse spravili, da se jim ne bi prehitro po-hvarile. Tako se je zgodilo, da so zaradi tega, ker ni bilo na razpolago dovolj umetnega ledu. morali velike množine rib zmetati nazaj v morje. Pravijo, da več kot tretjino vseh, kar so jih nalovili. Umetnega ledu bi bilo dovolj, če ne bi carigrajske ledenice morale zaradi pomanjkanja amonijaka proizvodnjo ledu omejiti.
Zanimiv čevljarski stroj, ki so ga pred nedavnim prikazovali na neki Irancoski razstavi. Na dan
lahko zgotovi do 150 parov čevljev.
Razlika med kolonijalno in evropsko /
Iz dnevnika italijanskega polkovnika z afriškega bojišča
Na afriškem bojišču, kjer zdaj divjajo hudi boji med italijanskimi in britanskimi četami pn Bardiji in v okolici, opravljajo svoje na-[>orno službo tudi številni časnikarji, posebni dopisniki posameznih časopisov in agencij. Tudi med njimi je boj, kc.o bi> svojemu listu ali poročevalski družbi postregel z zanimivejšimi, boljšimi in v prvi vrsti z zanesljivejšimi novicami. Vse jim pride pri tem prav, samo da je novo in da »vleče«. Posebno srečo je te dni Imel posebni dopisnik londonskega časopisa »Daily Telegraph«, ki se tudi mudi že dalj
času pri angleških četah v severni Afriki. Našel je dnevnik nekega italijanskega polkovnika, V njem je bilo zapisanega dokaj zanimivega, posebno pozornost pa je na omenjenega časnikarja vzbudila naslednja opomba v polkovnikovem dnevniku-
»Vrhovno poveljstvo pozabljp na to, da obstoji razlika med kolonijalno vojno in evropsko vojno na kolonijalnih tleh. Potrebno nam je drugačno pojmovanje, kakor bi nam bili potrebni tudi drugačni načini vojskovanja.«