Največji iloreiuki dnevnik V Združenih državah Velja za tsc leto - • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 16. — STEV. 16. VLADA JE RAZPUSTILA JEZUITSKI RED NA ŠPANSKEM DRŽAVA JE ZAPLENILA JEZUITOM VSE PREMOŽENJE, KI ZNAŠA PREKO 30 MILIJONOV DOLARJEV Odredba glede razpusta jezuitskega reda na Španskem, je bila objavljena v uradnem glasilu ter jo je podpisal predsednik španske republike Alca-la Zamora. — Jezuiti so bili na to pripravljeni ter jih je že mnogo odpotovalo iz dežele.—Španska vlada je uveljavila drastične varnostne odredbe proti komunistom. MADRID, Španska, 19. januarja. — Od nekega visokega vladnega uradnika se je danes izvedelo, da je predsednik španske republike, Alcala Za mora, podpisal odlok, s katerim razpušča jezuitski red na Španskem. Država bo zaplenila jezuitom vse premoženje ter jim prepovedala zbirati se v samostanih oziroma drugih zbirališčih. Zamorov odlok bo jutri objavljen v uradnem glasilu. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, in pri tej priliki so se ministri temeljito bavili s to zadevo. Slednjič so prišli do zaključka, da je najbolj se, ako se objavi odlok v uradnem glasilu. Španski jezuiti so bili na to že dalj časa pripravljeni. Takoj po uspeli revoluciji jih je že dosti zapustilo deželo in so odnesli seboj, kar so pač mogli. Navzlic temu pa znaša premoženje španskih jezuitov še vedno trideset milijonov dolarjev. Predvsem pridejo vpoštev cerkve in samostani. Po zatrdilu nekaterih znaša to premoženje nad sto milijonov dolarjev, toda v to so všteti razni vrednostni papirji, ki se nahajajo v rokah raznih družb ali pa privatnih oseb ter jih vsledtega ni mogoče zapleniti. Jezuitski red je obstajal na Španskem skoro neprestano štiristo let. Ustanovil ga je v seštnajstem stoletju Ignacij Loyola. Leta l 767. ga je španski kralj Karol III. razpustil pod pretvezo, da so jezuiti ščuvali prebivalstvo k vstaji. Sedem let pozneje so ee vrnili na Špansko ter so bili milostno sprejeti. Španskim radikalnim republikancem so bili ti redovniki že dolgo trn v peti, ker so simpatizirali s plemenitaši. Ko je bila potom nove ustave ločena cerkev od države z dostavkom, da bodo razpuščeni vsi redi, katerim so papeževe odredbe bolj pri srcu nego državne, je bilo jasno, da so tem mišljeni v prvi vrsti jezuiti. Protiklerikalne skupine v parlamentu so neprestano pozivale vlado, naj kaj ukrene proti jezuitom ter so že pred par meseci dosegle, da je vlada zatrla jezuitski časopis "E1 Debate". Vlada je izdala stroge varnostne odredbe proti komunistom, kajti v zadnjem času so večkrat napadli vernike, ki so se vračalj iz cerkve. V mestu Bilbao je tristotisoč komunistov oblegalo jetnišnico, v kateri je zaprtih nekaj katolikov, v namenu, da jih linčajo. Vesti, da bo proglašen generalni štrajk po vsej Španiji, se vedno bolj vzdržujejo. Ljudsko glasovanje glede prohibicije ROOSEVELT JE SPREJEL IMENOVANJE Theodore Roosevelt je prišel v Washington in sprejel imenovanje za governerja. — Odpotoval bo takoj na svoje mesto. Washington, I). t.'., 1!>. jati. — Theodore Jtoosevelt, dosedanji governer na l*orto Kieo, je prišel v Washington, kjer .je sprejel imenovanje za generalnega governerja Filipinskih otokov. Predsednikovo imenovanje je potrdil senat. Senat je potrtlboval samo 41 «•-set sekund, tla je potrdil predsednikovo imenovanje Kooscvelta na najvišje teritorijalno mesto Združenih držav. Filipinski voditelji, ki se nahajajo Washinhtonu. da zahtevajo nedvisnost Filipinov, .so počastili "Tetldvja" z banketom. Po nekaj dnevih posvetovanj bo odpotoval v Seattle. Wash., od koder se bo 29. januarja odpeljal na svoje novo mesto. Ž njim bo potovala njegova žena. otroei pa ostanejo v šolah v Združenih državah. VELIKO MESTO BREZ BANKE Mesto je imelo 7 bank. Vse so propadle. — Samo neki bivši bančni uradnik je rešil položaj. Hammond, Ind, 1!). januarja. Se ne pred dolgim easom je bilo | v tem mestu s Gf>,000 prebivalei sedem bank. zdaj ni nobene. Sa-1 too bivši uradnik Hammond National Bank, Edward Groth. je s pomočjo dveh policistov rešil težavni položaj. Pred dvema tednoma, ko sta zadnji dve banki zaprli svoja vrata, je Groth dobil dobro misel. Sel je h policijskemu načelniku Thomasu .Martinsonu, in ga prosil, naj mu da dva policista in odprl je svojo banko. — Prvi dan sem imel $20,000 prometa, — je reked Groth. ki je predsednik, blagajnik, tajnik, knjigovodja in celo bančni se]. — Dobil sem moralno pomoč od hammondske trgovske družbe, si najel prostore v prostorih First Trust and Savings Bank in sem pričel z bančnim podjetjem. Sprejel .seni čeke za kolektiranje in sem računal za vsak trgovski ček deset centov za vsakih $."»(). — Policista sta šla z menoj, kadar sem šel po plačilo zo čeks, ali pa -sta mi delala družbo v mojem uradu. Podjetje je šlo dobro iu knjige so kazale dobiček. -— Po državni postavi ni«eni smel sprejemati vlog brez državnega dovoljenja, toda šlo je na ta način: trgovci in delavei prinesejo čoke, da dobim'plačilo za nje, toda se ne vrnejo po denar, dokler ga ne rabijo. Medtem pa je P0V0DENJ V MISSISSIPPI Ljudje so splezali na strehe in drevesa. — Pomanjkanje čolnov za rešilna dela. — Rdeči križ pomaga. Jaksotn, Miss., 19. januarja. — Oblasti se boje, da bo nastala kaka nalezljiva bolezen, ko voda reke Mississippi zopet narašča. O-koli 1NMMI oseb je vsled povodu j i zlezlo na strehe, na drevje in gri-Če. >> J Več sto družin čepi na strehah in se trese mraza. Stiskajo se v | večjih skupinah, da se obvarujejo mraza. Vsled temne noči jim nikdo ni mogel priti na pomoč. Predli« je nastopila noč, so s čolni "prepeljali na varno okoli 3f»00 oseb. Vlada je poslala oklic za več čolnov, s katerimi bo mogoče rešiti ostale ponesrečence. Med rešenimi vlada vliko pomanjkanje hrane, vsled česar se je bati. da med njimi nastane kaka epideniočna bolezen. Vlada je odposlala, na kraj nesreče več dela veev Rdečega križa. 0 PREDLOGU BODO ZAČELI RAZPRAVLJATI 16. FEBRUARJA WASHINGTON, D. C., 19. januarja. — Justič-ni odsek poslanske zbornice je danes odredil, da se bo začela dne 16. februarja razprava o predlogu, ki so ga predložili organizirani nasprotniki prohibicije. — Predlog zahteva ljudsko glasovanje če naj se prohibicijo odpravi ali naj pa vse po starem ostane. Predlog je prišel iz vrst demokratov, podpirajo ga pa tudi nekateri republikanci pod vodstvom kongresnika Linlhicuma iz Marylanda. "AKRON" SE JE ODTRGAL Norfolk, Va.f 10. januarja. — Mornariški zrakoplov "Akron** se je odtrjral od jambora ladje l*a-toka tri minute potem, ko je bil pritrjen nanj. Zrakoplov ni imel nikake poškodbe. Oblasti pa sedaj postavljajo nov jeklen jambor za pripenjanje zrakoplova. Potem ko se je "Akron" odtr-jraJ od jambora, je nekolikokrat krožil okoli ladje 1'atoka. nato pa se je obrnil proti svojemu hangarju v Lakehurst, N. »I. NESREČA V RUDNIKU Parrott, Va., lf>. januarja. — Več ur so premoga rji z najvee-j 1111 napenjanjem svojih moči izvlekli izpod kupa premoga in kamna sest rudarjev, ki s<» bili vsi mrtvi. Štirinajst majnarjev, ki so bili ttidi zasuti, pa se je sreeiio rešilo iz rova. NEMŠKI ŠPI JON _JE POBEGNIL Štrasburg, Francija, 1!». jan. — Xemiki spijon Paul (Hirig, ki je bil obsojen na štiri leta ječe. je pobegnil. Kit je bil vsled nove preiskave pripeljan znova preti sodnika, je skočil skozi okno. ko mu je njegov stražnik pokazal hrbet. Y*»a polieija v Alzaeiji je bila obveščena o njegovem be«ru. MOLITVE ZA KONFERENCO Vatikansko mesto, 19. jan. — Papež Pij XI. je odredil molitvi v cerkvi sv. Koka. da bi bila konferenca glede dolgov med država mi uspešna in da bi na konferenci vladal duh pravice in usmiljenja. Molitve se bodo vršile 23., 24 ' in 25. januarja. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga t Namen predloge je, uveljaviti | ustavni amendment, ki bi, ako bi se zavzele zanj državne konvencije, dovolil vsaki posamezni državi kontrolo nad prodajo opojnih pijač. Zvezna vlada bi kontrolirala le meddržavni promet. Sentani odbor se bavi s predlogo senatorja Binghama, ki zahteva štiriodstoino pivo. Zaslišanih je bilo vee članov mo kraškega bloka, ki so z ostrimi besedami obsojali prohibicijo. Kongresnik Dickstein iz New •New Yorka je rekel: Vrnite nam pivo in napraviti« konec butlegarstva. S tem boste zopet ustvarili mir in red. PAGANSKA GROBNICA POD VATIKANOM1 Kon^resnik c°<-hran j> Pod cerkvijo so našli pogansko grobnico. — Našli so tudi več rim-stebrov.—Prva poganska najdba v Vatikanu. Vatikansko mesto, P.*. januarja. Pod cerkvijo sv. Štefana v vatikanski državi so našli staro groh-liieo. o kateri domnevajo, da je poganskega izvora. Pri izkopavanju so našli tri stopnice iz mramorja, ki vodijo do grobnice. Ker se nahaja grobnica pod sedanjim tlakom in podom eerkve. je jasno, da je jrrob-tiiea starejša kot pa eerkev. ki je bila zgrajena v osiuem stoletju. Poleg grobnice >o tudi našli vrsto stebrov, iz česar sklepajo arheologi. d;t je grobnica {»»gnnska. T«i j*' prva |»i^:itLska oajdba. ki j* NEMIRI SE NADALJUJEJO V INDIJI Pripadniki Gandhija ubiti. — Množica je naskočila policijo. — 14 are-« tiranih. — Dve deklici pred sodiščem. Bombay, Indija, 10. januarja. Policija je streljala na ."»00 domačinov v vasi Gujrat, 7."» milj verno od Lahore. Ena oseba jo Nobena armada ne more sedaj j bija nbjtll tMia pu ranjena. Doma-ustaviti gibanja, ki je naperjeno I gi„i so policijo napadli s kame- proti prohibieiji. njem. ker je policija malo pr«*j aretirala šest pripadnikov narod-da je bila prohibieija sprejeta kot ne*a kongresa. - ' vojna odredba, da se zajame i vo-1 V Bom bay u je bilo aretiranih — . • . . . . 44) Gandhijevih pristašev, med 1 denar varen v inoji blagajni. — V celem mestu Hammond ni nobene banke, medtem ko jih je bilo prej 13. Ako banke ne morejo voditi bančnih poslov, moramo mi in se vidi, da sem v tem dosegel velik uspeli. Pri tem bom ostal do časa. ko bo mesto Hammond zopet dobilo kako banko. jakom in prebivalstvu zadostno hrano. Proti prohibieiji je nastopil tudi .Matthew Woll. ki je voditelj modifikacijMeega odbora Ameriške Delavske Federacije. CENENA PŠENIČNA HRANA Chicago, III., P*, januarja. —I ! I'hieago Congregational 1'iiion pri j pravlja poizkus dajati k<»silo po .'I in pol centa in bo vsaka jed iz pšenice in kosilo bo naslednje: j pšcnietia juha. p še nični buliteliii, psenična peeeniea in pšeuieiia kava. V petek bo pri prvem kosilu 12Ti gostov /a skupno plačilo kosila #4.:l7. AMERIŠKI MISIJONAR i MORA IZ INDIJE j Lncknow, Indija, l!i. januarja. Ameriški misijonar (t. P. lial-stead s«' je pod pritiskom angle-ško-indijske vlade od|»ovedal kot ravnatelj krščanskega kolegija, ker je odobraval Gandhijev boj I za neodvisnost Indije. I Vlada smatra Halsteadove nazore o indijski poliliki za škod-| ljive za vlado, zato mu je svetovala. tla je boljše, ako od|M»tujc iz Indije. Kmalu nato se je odpore- dal. in naznanil, tla bo s svojo bol-i „ . J no zono in otrokom t>dpotoval v Združene države. I Ko so dijaki kolegija izvedeli za njegovo odpoved, so razglasili "bartal", ali dobo žalovanja in • ne marajo pnihajati v šolo. To je bila izkopana v vatikanski državi. Vliitil v grolmieo je bil pokrit ui vatikanske oblasti so odredile. da se izkopa vanje začasno ustavi, da se ni ore eelo grobišče bolj znanstveno preiskati. Izkopavanja hi bila pričeta, tla se tlak terkve popravi in utrdi. "UMOR" SVINJE Okli loma City, Okla, 10. jan. Farme. (ieorge Jackson je bil obdolže umora po prveiu redu, ker je u il svinjo svojega soseda. Vse se zanima za bodočo obravnavo. ker o čem takem še ni bilo nikdar slišati. — Po izjavi prič je hii umor izvršen namenoma. — je izjavil državni pravilnik, ki je sprejel tožbo .Jacksonvega soseda .Johna Willingham. njimi 14 deklet, ker so poskušali preprečiti odpošiljatev zlata v Združene države in Anglijo. V Kouibayu je bilo aretiranih 14 O-andliistov. ki so po iJand- f h i je vem vzgledu zajemali morsko votlo in jo sušili za sol. kar je proti državni poAtavi. V Kalkuti se nahajate pred sodiščem dve dijakinji visoke šole Sunty t'hawdhuri in Santi 41hose. Obdolieni ste umora uradnika Stevensa, ko sta agitirali za neodvisnost Indije. V protest zaradi izgnanstva ameriškega misijonarja llalstea-da, ki j«- objavil v nekem časopisu člam-k, v katerem poživlja vse kristjane, da podpirajo Gandhi-ja. so dijaki njegovega kolegija korakali po ulicah s črnimi traki v znak žalosti in protesta proti izgnanstvu misijonarja. Dijaki so objavili resolucijo, v PSI RAZTRGAL OTROKA Santa Cruz, Cal., 19. janiv Oblasti so odredile preiska radi psov, ki so raztrgali št-stareira Petra Pesen t i na neki iu. W illiugbain pravi, da je njego-l . ... , , , , . . , - ... t kateri označujejo vladno pošto- vo plemenska svinja, ki je dobila . .. , . . , , , panje proti misijonarju kot ne- ze vee nagrad, zašla v Jaeksono- * . , ....... ... utemeljeno in nekrseansko ter so vo polje tn jo je .lackson ubil. .. zagrozili, da bodo pričeli z gladovno stavko. KalsteatI je v ovojem članku pozival misijonarje iu vse kristjane, da podpirajo Gamlhija v boju za svobodo Indije. GANDHUEV SIN ARETIRAN Bot*,v Tndi« januarja, ši sin in-oslan v je-ila neke de-.icodvisnost Indi- iii i. Deček je zašel na zemljišče Pr. Cleinentsa. kjer so psi prosto letali okoli. Nikdo ni bil priea, kako so trgali psi otroka, vendar njegov oče je slišal pasje lajanje I in je mislil, tla se psi sami grizejo meti seboj. I Pozneje, ko {>oglctla, najde o- II roka brez obleke, pri njem pa sta stražila dva psa. Ko se jima pri- I bliža, sta mu kazala jezno zobe. Prepoditi ju je moral s polenom. I Otrok p« je bil mrtev. uu »olja so zaprli že pred dvema tednoma. Nato je bila njegova 60 let stara žena obsojena v i ječo za tri tedne. Meti Gandhi je-' vimi pristaši je na svobodi samo še Madeline Slade. ki se je zaradi Gandhija odpovedala angleškemu državljansfvu. Vsega skupaj je bilo aretiranih ! 19 oseb. največ žensk. Vsi so bili j obsojeni v ječo za šest mesecev.' Trije, ki so samo gldali demon- * stracijo, so dobili enako zaporno i kazen. DVA UBITA V FAŠ1ST0V-SK1H BOJIH Berlin, Nemčija« 19. januarja. Dve osebi sta bili ubiti in sedem ranjenih v pouličnih bojih me«l komunisti in fašisti v Reinicken-dorfu. POZOR. ROJAKI I BUoikove PtiBD so razprodana. Ne naročajte jih več, ker jih ne bomo ni dobili , Vpnn ffltf Inodti m GLAS NARODA B lamed every day except Sundays a list slovenskih delavcev v Ameriki. |_ 7S,ooo R~d«n. j _Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 ____NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 20, 1932. — SREDA, 20. JANUARJA 1932 ^ VOLU™* TTTT, — LETNIK -XXTTX. •o ft OSA* NSW YQ&K, WEDNESDAY, JANUARY 10, 1032 THE LAHOEST SLOVENE DAILY in 0. S. A. j "Gla» Naroda" Iz Slovenije. Nenavadna nesreča na Gorenjskem. $7.00 ,.$3.50 ...J7.00 ...J&J6Q NOVI FRANCOSKI KABINET Izredno hitro, kar je v velikem nasprotju s fraueo-skimi ministrskimi krizami, ki so bile zelo dolgotrajne, je hila ti* dni zavrseua prcosnova Lavalovcga kabineta. Brianda, ki pa ni tako bolan, kot je skušala francoska vlada dopovedati svetu, je kratkomalo nadomestil ministrski predsednik Laval. Prevzel je namreč zunanje mini-»tratvo, katero že zadnje mesece neofleijelno vodil. Na mesto pokojnega generala Maginota j«* stopil Andre Tardieu kot vojni minister. Začno s finančnim ministrom Flandinom tvori ta trojica pravo hrbtišče novega kabineta, od katerega si nekateri mnogo obetajo. .Laval je sicer stremel po ministrstvu, v katerem naj bi bile zastopane vse stranke, da bi zaniogel na mednarodnih pogajanjih, ki se v kratkem začela v Lausanne in Ženevi, govoriti v imenu vsega franeoskega naroda. To mu pa ni uspelo. !Ro Številu najmočnejša stranka v zl>oriiiei, stranka radikalnih socijalistov, je na Lavalova prigovarjanja oH-ločno odgovorila: — Ne! In radikalni soeijalisli bi ne šli z Livalom, eetudi bi bil imenovan Herriot za zunanjega ministra. Izjavili ho sicer, da so pripravljeni sodelovati z vlado, toda nikakor ne jknL Lava lom. Boj levice proti sedanji vladi se bo torej nadaljeval, in ko se bo te dni predstavilo novo ministrstvo parlamentu, se bodo žarele ostre debate, ki bodo dosegle svoj višek, ko bo stavljena interpelacija glede francoske zunanje politike. Zaenkrat ima sicer vlada v zbornici šestdeset glasov večine, toda nanjo se ne more prav posebno zanašali. Cez noč se lahko izpremeni v manjšino. Nemci ne zro na novi francoski kabinet s prav posebnim dopadajenjem. Laval, Tardieu in Flandin ne pomenjajo za Nemce nič dobrega. Zastopajo namreč strogo francosko stališče, da se ne sme versaillske pogodbe v nobenem oziru izpremeni t i. Posebno določbe, tikajoče se reparacij, morajo ostati ne-izpremenjene. Flandin bo v Lausanne odločno nasprotoval vsaki reviziji Youngovega načrta. Novi francoski vojni minister Tardieu bo na razoro-žitveni konferenci v Ženevi ponavljal staro frazo, da Francija ne sme in ne more razorožiti, ker je baje od vseh strani ogrožena. Briand je bil edini napredni diplomat, in z njegovim odstopom so ostali v ministrstvu sami reakcijonarci. V novi hidrocentrali Kranjske industrijske družbe v Zasipu, so preizkušali te dni strojno opremo in zlasti novo postavljeno turbino. Bat* na Silvestrov večer, ko so se ti preizkusi nadaljevali, je nenadoma počila dovodna eev. tako da je voda preplavila strojnico. Mot ne rji, ki so se nahajali v poslopju, so preživeli par hudih trenutkov, ker so se nepričakovano znašli v vodi. Prisotnosti duha strojnika Slivnika, ki je takoj splezal na žerjav in po tej poti rešil tudi ostale. je zahvaliti, da ni bilo nobene človeške žrtve, t«motna škoda se sieer še ne da to«-no preceniti, kor je voda za lila stroje, toda zdi se. da ni tako velika, keknr je kazalo na prvi pogled. Voda je strojnico zalila tako hitro, da ni bilo več mogoče niti skozi vrata. Vsak j«* skušal pomagati. kakor j«* vedel in znal. Xajbolj duševno prisoten je bil strojnik Anton Slivnik z Jesenic, ki je zgrabil verijro žerjava in po njej Kplezal na .» m visoko montirani žerjav. Ponudil j<* nato verigo S<* dvema drugima, ki sta so rešila na isti način. NVki inženir pa je skočil skozi okno centrale v divje bobnečo vodo. ki grn je zanašala seru in tja kakor bilko. Posrečilo [»a se mil je. da j«' splezal na plavajoči i ram, zajezdil in Nr i«*m rešil življenje. V mali hišici, ki služi za pisarno in prenočišča monterjem in delavcem -in stoji nedaleč od elektrarne, je bilo oh času nesreče gradbenih tehnikov in delaveev, ki so ofrrožncem takoj prihiteli na pomoč, firadboni tehnik lielin je stekel v silni naglici po strmem hribu navzgor in zaprl zatvorni-ee "t«*r tako prepreT-il dotok nove vode. Tako so k sre«"-i nslali nepoškodovani v?»r oprroženei. Napadalca žensk v rokah pravice. V Ljubljani so se že nekaj časa množili napadi na razne ženske, zlasti na samotnih krajih. Napadal« ! so jih iznenada nasko-iz tem«-, tse polastili rot-nili torbie in nato neznanokam izginili. Takih napadov beleži ljubljanska kriminalna kronika od poletja sem že kakih 20 in v naj-več primerih so ostali napadalci skrivnostni in neznani. Tak roparski napad je bili zvršen tudi na Sil vest nivo. Franja Mrvareva. ki ima trafiko na oglu Rimske in Tržaške ceste, se je vračala v družbi svoje 17-letne hčerke Frančiške okrog 2. po Studentovski ulici na polastiti vsebine. V teku dneva j«» bil aretiran tudi Sen ge rje v pajdaš, ki ga je policija zaslišaila. Senger je bil že večkrat na d«»pustn v I j ubija ni in polk-ija -sumi. da je izvršil več takih roparskih napadov, pri kale-i rib policija ni mogla izslediti sto-! j rilca. Peter Zgaga NASI V AMERIKI V Calumet, JkUch., j« preminul poznani rojak in gostilničar, Ch. JertJe, v najlepši moški dobi, 54 let. Ker je bil bolan komaj tri dni. j«* bilo prefcen«»eenje med narodom tem. večje, ker večina ni ni ti vedela, da je zbolel. Pokojni Charles se je bil nekaj prehlaiiil in je rekel, daw ne počuti prav dobro, zato ni odšel v gostilno temveč je ostal doma. Drugi dan se mu ui stanje izbolj-ftlo pač pa poslabšalo iu kmalu je nantopila pljučnica, proti kateri se njegovo telo ni moglo boriti. Po pardnevnem trpljenju je podlegel. Zaipnšč* soprogo vdovo tePaest otrok -. Angeline in May, ki ste nastanjeni t Milwaukee, Clara, živeča v Chicagi, ter Eva, Margarete in Charles doma. vr- Xp*k>v*aaki naselbina v Bar-M— i* HMte Um. Marija Sigmond, obce poznana in priljubljena pod imenom "Sigmon-tova mati". V Barbertonu zapušča soproga, dva sina in dve hče-ro, v starem kraju pa enega t>ra-ta. V Clevelandu rma dve sestrič-ni in enega bratranca, — kotu v Pestikah. Napadli so tudi Koko-ta s koli in ga pretepli po vsem telesu. Orožništvo je našlo še drugi dan na licu mesta dva zlomljena kola. Tvan in -Janez Krajne sta znana kot sirova pretepača. V zadevi je podana ovadba in s<» ho pretepaška trojica morala zagovarjati pred sodiščem. Odkar ga je "rdeči general" Fengjusiang prepodil iz "Prepovedanega mesta" v Pekingn. je bil mladi bivši kitajski cesar Pung ali Henry Pu Ji, kakor se sam naziva. v japonski oskrbi, .laponci so ga spravili v svojo koncesijo v Tiensinu in so skrbeli zanj. Nekega dne bi-jih lahko rabil kot ta lee ali orožje. Ta dan je prišel pred kratkim, ko se je vnela vojna v Mandžuriji. Japonci nič ne izjavljajo, ali bi radi poglasili Mandžurijo za "neodvisno" cesarstvo, ki hi bilo naravno samo njih druga Koreja, dejstvo pa je. da so kmalu po izbruhu sovražnosti spravili bivšega. cesarja v Mukden, v prestolnico nekdanje mandžurske dinastije in da so se potem začele širiti govorice «» bližnji proglasitvi samostojnega niandžurskega cesarstva. Bog ve kako duhovite taktike se Japonci niso poslužil. da so spravili svojega varovanca v tako očitno bližino mandžur-skega prestola — to napravi C-udefta. za milijone ljudi v vseh delih »veta. On pr«-i« ne bolezenske glivice, ki povzročajo l*»lej5»-n in nslabeloHt organov. Vi lahko dobite Xliga.-Tone v lekarni. Ako lekarnar tega nima, vpraSajte ga naj to naroči za vas od trgovca na debelo. —AdVt. 1.. je "rdeči general" za- sedt'1 Peking in se spočetka sploh ii i za ni rani za zaprtega cesarja. !*otem je bil zvedel za njegovo bogastvo in se je mahoma /.mislil, da pomeni njegova navzočnost afrout republiki. 1'kazal mu je. naj se v teku noči spravi iz Pekinga. Snen Tung, ki mu je bilo, takrat 2*2 let. si tega ni dal dvakrat reči in je izginil s svojimi ženami in nekaterimi dragocenostmi. Kakor rečeno, ga pričakuje zdaj, spet po zaslugi drugih, re-earski prestol. Kako bo s tem prestolom. je druga stvar. Mandžurija, ki je bila nekaj časa v kitajskem kaosu prava dežela miru. se danes niti v tem pogledu ne loči od drugih kitajskih provinc. Fn tudi če bi v njej znova zavladal mir. bo to le mir pod železno pestjo japonskega cesarstva. Imamo vsakovrstne radio programe v tujih jezikih. Kar največ pogrešamo, je to. da imamo jako malo >vojih programov, po katerih nasa duša hrepeni. S temi programi je jako veliko stroškov, in naš mali tukaj naseljeni narod težko zmore taka finančna bremena. Zatorej gre vsa javna hvala našim požrtvovalnim umetnikom za trud. Ko sedim pri radio aparatu zadnjo nedeljo, naenkrat zasli-šim, da bosta, zapela pesmico "IV-rice", naša pevca iz New Yorka. .Mr. Itlaževich in Mr. Kibič. Oba sta mi znana šc iz odra Slov. Narodnega Doma v Clevendu. ko sta nastopila z našo umetnico gospo Danilovo in sta pokazala, da imata velik pevski talent. Zatorej ro-jakri, naravnajte radio-aparate v^ako nedeljo na postajo IvDlvA. Pittsburgh. Pričetek «»b p<>| eni uri popoldan. Ta program izvajajo naši rojaki iz New Yorka. ki nam podajo pol »ue velikega duševnega užitka. To so naši "llal-kan Mountain Men". Poleg svojega tamhuriea-orkest ra. za po jo tudi več pesmi iz naše ilivne Jugoslavije. Apelirani nanje, da bi zapeli še več naših slovenskih pe-nii, ki s<» naš najlepši biser. Obenem tudi opozarjam našega umetnika Mr. Antona Šubelja. ki se nahaja v Xew Yorku, tla l>i se oglasil na tej porstaji. da bi bilo nam mogoče slišati njegov glas. Le korujžo. Tone! Skušaj dobiti to postajo, da te boilo rojaki zopet slišali po vsej deželi. Zaradi velike krize te naši rojaki ne morejo povabiti v naselbine, /m to pa skušaj razveseliti naša srca potom radio-postaje. Večkrat je objavljeno, da poješ na tej ali drugi postaji, ker jih pa ni mo- gof-e dohiti, je za nas brez pomena. Zal mi je, da se nisem udeležil zadnje prireditve, dramske predstave "Trije tički". Kot sem pozneje izvedel, so igralci jako dobro igrali. Vse je prekosil Mr. Pirnat. dočim gospo-ilična Seršenova baje ni bila prav posebno razpoložena. Tako so mi rekli, in kakor kupim. tako prodam. Kot se in jo zadnjič videl, bi skoro presegel, da Seršenova Min-ka ne more Taliti. Sedaj pa še nekaj iz naše naselbine. Društvo Slov. Uistriea. št. 42 S. D. Z. je povabilo pevski zbor iz Karrel. Pa., da priredi krasno igro "Kmet in vrag". Poleg tega bo tudi več pevskih t o«" k na programu. Torej ne pozabite na to prireditev, ki se vrši <». februarja, na pitMtno soboto. Po ijrri bo tudi ples in tako se bo zaključil pred-pustni čas. Vabljeni ste vsi iz fiirarda in okoliee na to prireditev. Pozdrav! John Doleie. VLJUDNO VABIMO VSE ROJAKE NA L JUGOSLOVANSKI VEČER KI SE VRŠI V NEDELJO 24. t. m. v SLOV. DVORANI NA 8. CESTI, 62 St. Marks PI., V NEW YORKU SPORED: Narodne pesmi — .... izvaja Slovenski orkester "Sodobna Jugoslavija" — predava Marian Pfeifer Ant. Medved: "Naša zvezda" — poje pevsko društvo "Bled" Slovenski motivi — ... izvaja Slovenski orkester K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor VSTOPNINA PROSTA ZAČETEK TOČNO OB ?. ZVEČER Pred pust letos ne hn posebno doljr, in zato vas vprašam, dekleta: — Xo. ali bo kaj.' In vas. fantje, no ali ho kaj' * "Te leta teko in k let* bo treba drjrač začet' — je imel navado reči .«»-h»-bn<» za tiste, ki jih rudo /.•*!»«•. Prav posebnega mraza sieer še ni v New Yorku. toda kdo ve. kaj bosta prinesla februar in ma-rec. in prav nie hi se ne zmotil, če bi ttnli april do<];iI. 'Aa dva veni. da nekaj skrivata in *-e na t them pripravljata. Katera dva. zaenkrat še ne povem. Uečem le toliko, iln jima bo jroi--je, r-e ne bom dobil kožuha na na-•rrado. 1)«» kožuha sem popolnoma npravieon. (V si upata, pa naj rečeta, da ne. (Z zapoje slovenski fant ali dekle iz srčne potrebe, ne pa na komando. .Jaz sem precej drzen v svojih hrepenenjih, in se bodo marsikomu zdela smešua toda želel bi. da bi se mi izpolnilo eno: — Mesečno majsko ali junijsko noč hi rad užival po radio. Urez. dvoma bodo iznajdbe tako izpopolnjene, da bo mogoče neopazno postaviti močan mikrofon na gorenjski Ljubnik in na dolonjski K um. Tak aparat, ki bi spretno sprejel vse glasove; vse fantovsko petje, tajinstveno šepetanje zaljubljencev in možarske besede naših očaneev, ki pri litru vina rešujejo svoje gospodarske zadeve. To bi rad slišal in upam. da bom doživel ta čas. Kajti mlad sem še. jako mlad. Življenje se odpira pred menoj v vsej svojj krasoti. Pravzaprav ni-to živeti še nisem začel. Baš prejšnji teden mi je sporočila neka ljubeznjiva rojakinja iz {Mevelanda razveseljivo novico. Ko mi je voščila srečno novo leto. me je mimogrede vprašala, koliko sem .star. Jaz sem ji z o-bratno pošto pošteno >u popravi-ci odgovoril. Let namreč ne skrivam iz enostavnega razloga, ker jih skriti ne morem. Hoja. pleša in trebuh, to »o trije faktorji, ki vsemu svetu razodevajo, pri čem »smo in kako je z nami. iiojakinja je bila pa neizmerno uljudna 111 galantna in mi je odpisala : — Zgaga, motiš sc.. Najmanj trideset let si navrgel, (,'e te presojam po tvoji pameti, in po tvojih nazorih, bi skoro prisegla, da nisi star več nego trinajst ali štirinajst let. OvMd end PnbUfllMč by vumooo PUBUBHDfO COMPANY (A OorponOonJL ^ »mriTIf. umu Hint itf TmdiniM nT thi rorpnntlan imn irtflnwf *f ti Ti— Itf W. IHIi ltwrt> ggntfi tf H*nh*ttan, N«w Tik Ctty. N. 1 "QUI NARODA" (fUet «C tbm Pet»ft) ~ " ~ lasaed It«i D*y Axcept Sundays aad Holidays Sa ecito teto~T«i)a 1UL u AmarUo.Za New York m oelo leto $7.0 in ........ ., ymnll7.« pol leta —---------------------------$3.9 Sa pol leta________43.00 R Za tnoaemztro sa celo leto______J7.C la četrt leta ___________________lIJsMza pol leta----------ISJ _ Subscription Yearly $0.00.__ Advertisement on Agreement. _"Olee Naroda* Isfaajs rsak1 dan ttrrxsmit nedeij in prsanlkor. Dopisi bra podpisa la osebnosti m ne prtottujejo. Denar na] se bis gOTOli poMlJ&tl po Money Order. Prt spremembi Kraja naročnlko* rroaLmo. da ss nam tudl preJAnJe blvallUe nssnanl. da hitreje najde mo naslomlka. "QUI NABODA", 210 W. 10th Street« Nea* Yerk, N Y. Tclepbone: CHelsea S—3070 ::: VABILO::: — na — Zabavni 'Večer ki ga priredi 1 v NEDELJO. 24. JAN. °b 7 uri zv j J Slovenski Orkester V SLOVENSKI DVORANI 62 St. Marks PL, New York Za postrežbo bo dobro preskrbljeno. Vstopnina prostovoljna« ' Q Lil NAIODi" NEW YORK, W1QHMDAY, JAMOARY 20, 1938 THE LAROEAT SLOVENE DAILY in U, 8. A. IS i KRj^^ ggg HAD. PETEK LIN - PETRU & K A: — Nimam sreče, pa nimam! —^ vzdihne Jazbec in odloži karte. — Kdo te pa tudi sili. da igraš. Pusti, pa mir besedi. — ga zavrne Andraž ter seže po kozarcu. — Strast, to Je huda stvar, — doda Pavlin, prižge cigareto in se zamisli., — Prav gcvoriš. — mu pritrdi Jazbec, — strast je hudičeva zadeva. ki se Je do smrti ne iznebiš. Toda pri meni igra postransko vlogo. takoj vama to razložim. Pred štirimi, ne, pred petimi leti je bilo. Jaz sem se ravnckar o-ženll in seveda sem imel svojo Barbko nad vse rad. Bila je tudi lepotica, da malo takih; rdeča Lica . modre oči in ko smola črni 5a*je. Le nekaj ji je manjkal^ kar jo je zelo kazilo; saj nji se je tako zdelo. Imela je namreč zelo slabe zobe. naravnost rečeno, bila je vsa škrbasta. Jaz tega spočetka niti :pazil nisem, toda ker je ona zaradi tejja vedno tarnala, sem začel premišljevati in prišel do zaključka, da res ne bi bilo napačno, če bi imela Barbka namesto škr-bin kaj drugega v ustih, recimo lepe bele zobčke, ki bi se kar za-bllsIcaH izpod rdečih ustnih, kadar b; izpreRovorila ali se nasmehnila. Kaj vse ne st:ri mladi zaljubljen zakonski mož za svojo ženico, ve le listi* ki je to sam izkusil. Jaz na primer bi tedaj svojo Barbko kar pozlatil ;d nog do glave, če bi: le mogel, a kaj šele taka malen-! kost, ji dali popraviti zobčke. To-1 da ta reč stane denar Ln še veliko j denarja, a kje naj ga vzamem, ko imava komaj za sproti in še kvečjemu za kizarček vinca ob nedeljah. ko greva na izprehod k "ruskemu carju" na Ježico, ali proti St. Vidu k ".slepemu Janezu", ali kam drugam, kjer bog roko ven moli; saj zdaj je gostilen. da bog nas varuj, kar za vsakim oglom tri. Greva takole čez polje; solnce sveti, veterček pihlja, rožice cveto, škrjančki pojo, in ženka čeblja, jaz pa ne vidim in ne slišim ničesar, amo premišljujem, kako bi stvari do k:nca prišeL — Kaj pa ti je. Janezek, da tako molčiš? — me sprašuje ženica. — Ali si mogoče jezen, ali si bolan? — Nič mi ni, draga Barbka. le zobje me malo bole. pa bo že b3-Ije... ZLATO ZOBOVJE — Hvala lepa! Se priporočam,— se lepo poslovi, ko mu izplačam zahtevano vsot?, — svoj poslednji denar. — — Kje si pa hoail tako dolgo? — me vpraša ženica. _ , . — Zob sem si dal izdreti! > Barbkini zobje mi rojijo po glavi. Pred njimi nimam miru ne po-dnevu ne pon:či. Za vse zobozdravnike in zobne tehnike v mestu vem, kako mu je ime, kako se piše. kje in v kakem nadstropju stanuje, koliko pomočnikov ir» pomočnic Ima, ali je dober, ali hud, vse. vse vem. V časih, kadar mi le čas dopušča. se splazim h kateremu v čakalnico in če so bolniki notri, tudi sedem in poslušam, kaj se pogovarjajo. ali pa čitam napise in opozorila, ki jih vsi vse polno po stenah. In kar mraz me stresa, ko berem cene za razna zobna dela in v prepričanju, da je moj trud zaman, se zopet tiho splazim iz sobe .... TMa vselej mi ni šlo tako po sreči Nekega popoldneva vstopim zopet kar tako v čakalnico znanega zdravnika. Ker vidim, da aedl še eden notri, sedem tudi jaz. Ne traja dolgo, ko odpre sosedna vrata zdravnik sam, prijazno po kima. in reče: — Sledeči, prosim! — Oni gospod Je pred menoj 1 — pravim in pokažem sedočoga. — Ne, — pravi dttičai, — Jaz sem že opravil! Kar vstopite! Hočeš, nočeš, moraš. — Sedite! — pravi zdravnik. — Pokažite, kateri zob vas boLi. Se ves iznenadea ne najdem niti beaedice opravičila. Cisto nehote. mehanično odprem usta in pokažem s prstom zob. — Čudno, — pravi zdravnik, — da vas boli ravno ta zefe, ko izgleda popolnoma zdrav. — Nič ne de, takoj bo zunaj. In res, ie zavpiti nisem uttf-nU od bolečine, pa ga ml je te ls-drt Izhod meram najti iz te zagate, mislim sc.m pri sebi, toda kako? Že toliko srečk sem kupil, pa nikoli nič zadel. Treba bo poizkusiti kje drugod. — Kaj pa, če bi začel pri kartah? — mi pravi notranji glas. — Včasih si imel dosti sreče pri njih. — Dobro, — pravim. — poi skusim še tu, pa naj bo. kar hoče. Kmalu po večerji ženki: — Mo-i ja ljuba draga dušica, meja zlata j Barbka! Zvečer imamo kar je nas j važno zborovanje. Najbrž me ne j bo kmalu domov pa ti povem, da ne! b:š preveč v skibeh. Objamem jo in poljubim ter* grem naravnost v kavarno. Seden Ln začnem igrati. Sprva izgubljam, da mi kar vroče postaja, pot ni se ml pa obrne na belje in ob eni ponoči imam že polno denarnico bank:vcev. Ves srečen hitim domov, prižgem luč v spalnici, zbudim žen-ko in maham pred njenimi začudenimi očmi s šopom bankovcev. — M;j bog. kaj se je pa zgodilo? .... Ali si znorel? — Ne Barbka, ne; Glej ta denar« Priigral sem ga in jutri greva k zobozdravniku, da ti vstavi zobe! Kar pripravi se. Kakor hitro se vrnem iz službe, pa greva. Ob dvanajstih sem se odpravil dom:v. Nisem strpel; preveč me je tiščal Jenar. Po obedu vzamem Barbko pod pazduho in naravnost k prvemu cob; .-rt ravniku. Kmalu prideva na vrsto. Tako in tako, pravim, preglejte mojo Barbko glede zob, pravim, k:Ii»co jih bo treba izdreti in koliko novih vstaviti, potem pa glede cene. koliko bo to stalo. D-ktor pregleduje, tolče s kladivcem in tipa in šteje. — Osem novih oo treba vstaviti ir. zlati mostiček in še toliko in toliko plomb. Stalo bo pa vse približno tri tisoč petsto dinarjev. Plačali boste dva tisoč petsto a-ikoj, drugo pa ps izvršitvi. — Prav, pravim. Koliko bi pa stalo zlato zebovje? — Najmanj osem tisoč dinarjev. — Kar začnite, gospod doktor, — pravim. — Glede zlata se pa b:mo že še pozneje sporazumeli ... Jaz bom kar v čakalnici počakal. Sedim v čakalnici in poslušam. Barbka stoka, da bi se kamnu smilila, kaj šele meni. Smili se mi revica, rad bi ji kaj dobrega storil, toda kako in kaj. Pa se spomnim: Tako grd popoldan je. lije kot iz škafa. Gotova so oni vsi že v kavarni in igrajo. Kaj ko bi še danes poskusil .srečo? Doktor bo imel z Barbko tako najmanj tri ure o-pravka. Kar tja bom skočil, na-grebel spet kup bankovcev, pohi-tim nazaj in plačam doktorju zlato zobovje. T: bo Barbka gledala! Grem v kavarno in začnem igrati. Začetkoma mi je sreča mila. toda kmalu se obrne na slabo stran in začnem zgubljati stotak za sto-takom. To me razjezi in stavim vedno večje vsote. Toda vse je zastonj: čez d:bri dve uri sem že suh ko poper. Kaj naj storim? K zdravniku nazaj ne morem, ker nimam denarja, da bi plačal zahtevani znesek, tukaj pa tudi ne morem ostati. V dežju po ulicah tavat* tudi ne kaže. K sreči imam ključ od stanovanja, kar domov poj dem. ni j se zgodi kar hoče. Cez dobro uro pride Barbka vsa jezna. — Zakaj me nisi čakal, da bi plačal doktorju? Rekel je, da jutri mera imeti na vsak'način denar, sicer ne bo nadaljeval. Poglej, koliko škrbin mi je že izdrl! Pogledam in se prestrašim: Vsa vrhna čeljust je prazna, niti najmanjšega zoba razen kočnikov ni v nji. — Moj b:g. kaj sem storil! — zavpijem in se razjokam kot o- trok.... — Kaj pa Barbka? — vpraša Pavlin. — Saj lo me ravno boli. Rad bi ii pomagal in ji dal vstaviti vsaj čisto navadne zobe. Zato tudi igram. Pa kaj, ko nimam sreče in je nimam. ORIGINALNA ZATAROVAL-! NA ČOUUFUA ' Nesrečni konec nesrečne ljubezni. Blizu Splita so našli 23-letno služkinjo Angijo SiMčevo, ki se je bila napila lizola. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. Ha je jo je zapustil zaročenec, kar jo j<* posrnalo v smrt. V Franciji so priali na sled zanimivi zavarovalni goljufiji. 32-let-ni strojevodja Dnrand je pred približno poldrupim letom zapustil svojo družino ter odšel s svojo ljubico .leflnno Tialat v AJiir. Tam je sklenil zavarovalno pogodbo. ki je njegovi ljubici zasi-gurala 11.000 frankov za primer njegre-ve smrti. Kmalu potem, ko je bila po-jrodba podpisana, je Durand po-vžil tucat kininskih kroglic, njegova prijateljica pa mn je zama-zal:i obraz z neko koini«"*no raztopino. ki je dala njegovi koži zelenkast videz. Nato je poklicala zdravnika, in jra prosila, naj izstavi mrtvaški list. kar se je zgodilo brez ovir. |\» zdravnikovem odhodu so prinesli v hišo krsto, vanjo pa so nasuli peska, v katerega so zajrrob)i leseno lutko. Vršil m* jo tudi pogreb z vsemi oe-remouijami in kiualu je pn*jHa Jeanne Tialat vsoto l.Vl.OOO fr.-in-ki»v. D ura n t. ki je p<» svojem "pogrebu" .'-nt i I ogroženega. se je iz->•« lil ter oit-er niso spoznali, zato pa je mož zaglavil v Carozu. kamor se ji- kmalu preselil s svojo ljubico. kj«*r sta hotela ponoviti zavarovaolno «ro|julijo. Policija je vzela paivck v drobnogled, aretirala »loparja iu njegovo ljubi«:«i. vtaknila «>ba v luknjo in ju loV-il.t ruijbrž za vodno. LOVEC IN VOLK SKUPAJ V JAMI V okolici Krnjaka so jo to flu i pojavila čreda volkov. Volkovi so drzno napadali živino v stajah in povzročali škodo. Zato je sre->ki pf glavar v V«»jniču odredil pogon na volkove, katerega ?»«• j«* udeležilo nad 50 lovcev. Kdcn lov cev jo dal izkopati :1 metre globoko ji.mr. v katero naj bi pri pogonu padel kak volk. V resnici je padel v jamo volk. katerojra je h>-voe skušal ubiti s kolom, pri tem pa se je lovec sam piv vrnil v jamo. Volk se jo no povabljenega gosta nekoliko prestrašil, mu skočil na pleča, pobegnil iz jame ter izginil v gosti šumi. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI SPLOŠNA KNJIŽICA: (Nadaljevanje.) i sr. 0. «Novak) Ljuohsumnost .....30 št. 7. Andersonove pripovedke. Za ulovensko mladino priredila I rtva. Iti strani. bro5..................33: fit. S. Akt štev. 113 .......................7Ji Stcv. H. (1'iiiv. prof. rlr. Frane Welter.» Problemi sodo!)ne filozofije. :H7 strani, broS..............70 ftt 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Tecnoue, re.iijefua karikatura in minulosti, 55 str.. hroS..........25 St. 11. (Pavel Ontla > Peterfkove poAlednje km je. povest ftt. 12. (Dr. Kari Enell5) Den*r naro ..............„...1,— štev. 48. Tnrza»o«e iivaU ...........-90 štev. 48. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 St. 50. Stika Do Cra>e _______________1.20 št. 51. Slov. balado tai romance....^) ŠL 55. Namišljeni bolnik .....H.......JS9 ftt. 50. Vili«to#ldli________ št. 57. Tarzanova mladost, t nI vez ..............................................1.20 Št. 5S. Glad (lliinisun i ...............90 Št. 5t». (Dostojevski Zapiski iz jnrtv«ea doma, I. del ...................1.— St. 00. r Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, II. dol..................1.— Št. tU. (dolar) Bratje in sestre.....75 Št. «2. lilijo t, I. dol (Dostojevkl .90 št. 02. Idi jot. TI «lel ..................'...^0 St. <14. Idi Jot, III. del ___________________JO Št. «5. Idi Jot, IV. dol ....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 št. Od. Kamela* skozi uho šivan- ke. veseloigra ..................................45 Slovenski pisatelji II. zi.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice ................................................2^0 Tigrovi zobje......................................1.— Tik za fronto .....................................70 Tatic, (Bcrvkl, trd. ve*..................„75 Tri indijanske povesti ____________________.31 Tunel, koc. roman ............................1.20 Trenutki nddiba .............................SO Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, trd. vez......Si Tri rože j_______________________________________Jšt i f Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja .....................!.— V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvn (Matic'ie* ____________________1.25 V gorskem zakotju ............................ V oklopnjakn okrog sveta: 1. del ............................................9« 2. del....................................J99 OBA SKUPAJ_______________________1.00 Veliki inkvizitor __________________________t- jVeni (Waldova), brofi. .....................35 f Vojaka m Balkanu, s slikami .........25 | Vrtnar. (Rabiadranath Tagore>, trdo vezano .15 T"* um i i m roman RUSKEGA DEKLETA * • FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N E T ' 7 Najprej hi se rada v miru posesala, to jeza zdaj poglavitno. Kako dramatično si navdahnjena! Celo jof»pš se!---Ali jjre zate ali zame i Kdo ho pri toni trpel, ti ali jaz i I)c#hro ves, tla 110 morem nadlegovali tete z denarnimi vprašanji. Ona je pač taka. Zelo se imave radi in za nobeno eeno ne hi hotela, da hi skalila najine prijateljske odnošaje zaradi nekaj bornih rnhljev. N«'. to stvar meni prepusti." Vstala je in objela /. laktom prijatelji«-«* okrog vratu. "Kakii si otročja, draga. Pojdi in «lani j cerkvi svorn zame in ne delaj mi skrbi. Nt' bom se nepremišljeno zavrgla, kakor ti misliš. Ali s<» spominjaš, kaj je bila »»gnjena pri'izkiisnja v srednjem veku? Mora hi si preko goreče grmade, ne da hi s«' opekla. Zatorej vedi. da se prehijein skozi plamen, ki m«* ne ho ožgal." Zakorakala jo gori in doli po tihi sobi; nenadoma je obstala pred Olgo in rekla smej«*" "Ali veš. kdo je ravnokar odšel od tn> — Vladimir Ivanovič, dragica. ' ln ko je Olga pokazala neveren obraz, ji je pripovedovala. kakšno presenečenji' jo j<» doletelo, ko se je zbudila. Opisala ji je sledeči prizor ter dodala nekaj razburljivih in pikantnih okraskov, ki so bili več plod njene domišljije kakor pa resniee. Olga je s čn vsi veno napetostjo poslušala njeno povest, in ko je končala, je vzdihnila rekoč: **In vendar je tako očarljivo. — On tu na tem divanu! Dolgo sta se razgovarjali o te j neizči-pni snovi, dokler ni prišla Paša in povedala. da je obed na mizi. iSe preden je bil obed pri koncu, je Arijami vstala o zaročni prstan, v kat««-rega je dal vreza t i Arijanin«> ime in dan in letnieo tisti* plesne zabave. V vsem mestu j«' pripovedoval, da po>*tauc Arijami Nikolajevim Kttznjecova takoj |m» d«»končanih šolah gospa Nikolajevim Ivanova. Od tedaj je vsak dan pošiljal Arijani «-vetli«*e. ki j<-nazadnje sprejemala lepi. dehteč dnevni dar. Včasih, pa t«» h«»lj redko, s«* je o-lzvala. če jo je povabil na izprehod s kočijo. Težko hi bilo povedati, s kakšno gospodovalno muhavostj«» jo t«• komaj dorasl.«, šestnajstletno dekle obvladalo skoraj dvakrat starejšega medveda. < ndno j«- bilo to. da s<» ni polagoma zavedala svoje neomejene moči nad njim: takoj prvi dan je natančno vedela, kdo in kaj je Nikolaj, in da ga bo mogla gnosti kakor vosek > svojimi o-troškimi prsti. Določila je njegove obiske in koliko smejo trajali. Nikolaj je prihajal samo oh določenih urah. oiioči. ko je bil Nikolaj pri njej na raju, mu je rekla: '"Nikolaj, moram Še ven. imam neki sestanek." "Spremim vas. kam pa greste T' "Neki prijatelj me pričakuje na Stolnem trgu, toda vi ne smete vedeti, kdo je." ^Zaročenec" jt* zastnnel vanjo brez sape in šele čez nekaj časa si je opomogel. — "Dobro.'' je izustil. Sla sta skupaj, dokler ni Arijami v luči cestne svetljke zagledala mladeniča, kate-rega je iskala. Tedaj se je poslovila od Nikolaja in 11111 še zabičala, naj gre naravnost domov. Kdor hi hotel t;i prizor primerno oceniti. bi moral vedeti, da je bil Nikolaj ljubosumen do hesnosti. Iskal je in našel nešteto dokazov, da Ari jana ljubi 111 kuje /. drugimi, najbolji dokaz pa so bila Arijani-na zatrjevanja, ki ni tega prav nič zakrivala ampak' neprestano na to namigovala. Tako mu je nekoč dejala: "No, veste. Nikolaj, kdo je prišel iz Moskve? Starejši sin Maklakova; bojim se, da sem vanj zaljubljena, ni mogoče se mu list a vi jat i." In stotero takih stvari, ki so ji slučajno prišle na jezik. Nslcdnji dan po onem večeru, ko se je dala spremljati po Nikolaju na sestanek, je pripovedovala zaupnim prijateljicam to pustolovščino. Pri tem se je zvijala od smeha. Olga, ki je bila sicer vajena porednosti svoje prijateljice, se takrat lii mogla zadrževati, da je ne bi grajala: "Arijana, ti si v resnici zlobna." Ari jana je nehala smejati se in odgovorila docela resno: ''Seveda je bilo to zlobno, renin, za vraga, pa ne bi smela biti zlobna, če me to zabava?" Na te besede ni znala debelušna plavola-ska nič odgovoriti. i NADALJEVANJE SLEDI "O L A B NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 20, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. 8. A. VSE SE PREBOLI BOMAH IZ 2IVUZHJA. a Za Glas Naroda priredil I. H. šE (Nadaljevanje.) 4. Zopet je bilo pozno popoldne. NrkoHko utrujena od dolpe boje st.i sedela Margareta in -Joško v sent-i dreves ob obrežju jezera. V sW-ni zadovoljnosti {jleda-ta po mirni j**/.erski gladini in pogledujeta na pore. ki so bile zagrnjene v tanek pajeolan megle. Toda planine so so ("istile, vedno jasneje sta jih videla pred seboj, da so konerno stale pred njima kot luogoena stena. — Nie poaebno dobro znamenje, ako prie vam tudi toliko zaupam. Drugače sploh ne bi šla i. vami. Kako so njejra lij.Mie besede osrečevale. Zato pritisne njeno rok.o ki jo je še vedno držal, na -svoje ustniee. — Se pogosto in dolgo bova skupaj potovala, gospiea flreta, — pravi .loško, nato pa misli, ne da bi rekel: — Do tedaj, ko bova »tura. Ali ste s tem zadovoljni? Ali je razumela globoki pomen njegovih besed? Prikima mu z velikimi, sre.'nimi očmi in bilo je samo ob sebi razumljivo, da so se njiju Ustniee našle. In danes ni bila več tako plaha in raztresena kot prvikrat. Dovolila je. da j»' pritisnil njeno glavo na svoje prsi in tako je nedela v njegovem objemu polna tihe sreče. Pri njem se ji ni moglo nič zgoditi. Ju v tem blaženem občutku je zatisnila t'či. Tihota. solnee in toplota, tiho žuboreča voda. bližina ljubljenega moža — vse to jo je potopilo v blaženo neresničnost. Xa njenih trepalnicah so viseli svinčeni uteži; ni se mogla več dvigniti. "Naenkrat je zaspaial. Dolge ure. ko je hodila po naravi, so jo utrudile. Tako je bila utrujena, d.v jo je spanec premagal. Tn .loško jo pusti spati. Lahno jo položi na travo, tako da se ni zbudila. 7. Ijubeznjivbu pogledom ji zre v ljubki obraz. Xi se utrudil opazovati njenih ljuheznjivih potez. Kako lepa je bila Margareta Ilomčeva! Njena nad vse nož na barva obraza jo bila živejša. -koro jo je nekoliko opeklo solnee. Kako bujni so bili njeni lasje, kot kup zlatih niti. y katere so so zapletli solnčni žarki. Kako lepa so bila zarezana njena usta. v katerih kotih se je poredno smehljala hudomušnost. Sede dane.s jo je natanko opazoval; koliko nadarjenosti, koliko življenja, je tičalo v Margareti! In vse te njene alstnosti je tlačila njena sitna mati. katero so trle skrbi za življenje. Te minute, v katerih je držal Margareto na svojem srcu in je slražil nad njo v njenem spanju, so bile minute neizmerne sreče. Postala mu je del njegovega Življenja. Iz njega je mogla napravijo najsrečnejšega ali pa najbolj obupanega Človeka, hi to je občutil v popolni resnosti. Tihi mir pa je kalil glasen smeh in govorjenje, ki je prihajalo vedno bližje. .loško je tiho upal, da ne bo nikdo šel na stransko pot. temveč, da bodo šli po glavni poti. Toda motil se je. Nato sta prišla v njegovo bližino nek gospod in dama v tenis obleki. .Toško se zgane, tako da se Margareta zbudi. Oblije jo temna rdečica, ko se zave. da počiva v njegovem naročju. Nekoliko se umakne od njega, in si ravna lase. Vsa je še bila prevzeta in zaspana. Ko zasliši ljudi prihajati, preplašena skoči pokonci Bil je < leganten par; dama ne več mlada, visoka z barvanim obrazom katerega so objemali črni lasje. Njene temne oči so bile izzivajoče Jzgledala je kot kaka tujka. Veliki, okrogli znati uhani, katero je imela na sebi. so kazali na ta, da je Italijanka. Brezbrižno, napol zaničevalno je njen pogl.-d ošvignil v vidni zadregi stoječ Margareto, nato pa Ijubeznjivo pogleda .Toška Kotlu občudovala njegovo lep,, postavo. Napol se tuja dama obrne proti svojemu spremljevalcu, ki je bil nekaj korakov za njo — Izgleda, kot da sva motila Ijubeznjivo urico, moj dra-i — pravi smeje v francoskem jeziku in glasno dovolj, da je Margareta slišala. \ njeni sramežljivosti ji zagori lice. »loško ni hotel niti sli-*ati zasramovalne pripombe. Tuji gospod mimogrede pogleda Margareto in opazi na njej Ha je razumela besede svojo spremljevalke. Njegov, spočetka brez-brizn. pogled na Margareto se naenkrat zbudi v zanimanj* ko za-pazj nenavadno lepoto mlade deklice. Jezno pogleda Margareta tujega gospoda, ki jo opazuje. Kaj ■!" damo. naposled še tujega gospoda do tega da jo tako motrita s svojim pogledom, kar ni primerno niti v najdo-siojncjsi družbi! Kaj sta mislila o njej* Margareta pogleda Jožka. h kateremu nepričakovano pristopi pod, mu ves začuden ponudi roko in ga pozdravi: — Joško, ali si res t>i? — Z mesom in krvjo. T*Ii! Kavno tako presenečen, obenem pa-z veseljem, strese .Toško ponudena roko. — Od kod vmlar prideš tako nepričakovano? Mislil sem. da si bogve kje v kak, tuji deželi, samo v Evropi ne. Že dolgo nisem sli-sal ničesar o tebi. »• J™*" j°.lbil *k,;r„° ™ višji kot njegov prijatelj, dasi tu- di n b,l majhen Zacucteno gleda, dama na plavolasega velikana. Ostala je malo bolj oddaljena in ravno tako začudena kot Margareta nad zaupljivim pozdravom obeh. — Imaš prijetno družbo, Joško. Ali te smem prositi da me predstavišf - pravi gospod, glodajoč Margareto in se ji prikloni. . — Oprosti, l*li, toda v pogovoru som pozabil na to! _ se onra-v 11 je Josko. nato pa pravi: - Baron Kamnika,-, moj prijatelj o katerem sem vam že pripovedoval, - gospica Ilomčeva V očeh barona je bilo nekaj, kar je motilo Margroto. Njegov pogled j. je sel skozi in skozi in tudi njegov poljub na njeno roko je bd nekj posebnegar. N.ti ponudila mu ni svojo roko; sam jo jo |K>grabil in jo pritisnil na ustniee. Spremljevalka barona Kamuikarja se približa, ko zagleda da »o bdi drugi v živahnem pogovoru. Baron ji oba predstavi, rekoč: — tJospa Pirceva. vlJ^r'" Prr*k0V"U k"ko »«" ™ jo bila začudena '"".■'«» Govorili so nekaj br«pom,n.bno- ga, nato pa pravi baron Hamnikar Joikii: » (Dalje prihodnjič.) PAIN-EXPELLER ohrani mnogo služb Vaše delo vam je samo toliko časa zajamčeno, dokler zamore-te delati. Izguba moči in zdravja je znamenje nezadostne uspešnosti — in sto mož je pripravljenih, da z veseljem prevzame vaše mesto. Varstvena Znamka PAIN-EXPELLER* Reg. U. S. Pat. Off. Vzdržuje mišice zdrave in močne. Odpravi uneta mesta, povzročena vsled trdega dela in prenapetosti takoj. Najslavnejši splošni družinski liniment, kar jih je znanih. V rabi nad 60 let. Vdrgnite si ga! 35 c in 70c - - » - - -. Naprodaj vsepovsod * Pristni ima SIDRO varstveno znamko. IZDELOVALCI ZLATA NEKDAJ IN SEDAJ Ruski inženjer Dunkovski se je pogodil z dvema finančnima skupinama, da bo s pomočjo neke neve, po njem. iznajdene metode povečal proizvajanje zlata. Ker društvi nista bili zadovoljni z u-spehi, sta ga tožili in Dunkovski je bil zaprt. Preiskovalni sodnik pa je Dunkovskemu dovolil, da pod kontrolo strokovnjakov praktično dokaže vrednest svojega izuma v laboratoriju znanstvene pariške šole "Ecole centrale". Dunkovskemu sa dali na razpolago dve sobi, v katerih je pričel montirati svoje a-parate z največjo pozornostjo, ker so zelo komplicirani. Vse delo in poskusi merajo biti končani že prihodnje dni, ko se bodo vrnili dijaki. Uspeh tega peskusa vsi z največjim zanimanjem pričakujejo. ker se po gotovih znakih in izjavah strokovnjakov trdi, da Dunkovski ni navaden slepar. Pri tej priliki ugotavlja časopisje, da so razni izumitelji umetnega zdelovanja zlata značlni za sedanjo dobo splošne krize. Slično je bilo v srednjem veku. ko so razni vladarji vedno in vedno potrebovali denarja za svoje razkošno življenje in neprestane vojne. Med stremljenjem na umeten način izdelovati zlato v srednjem SLEPCI KOT MASERJI Stari alkimisti, med katerimi je bilo gotevo mnogo genialnih mož — kakor 11. pr. znameniti Lascaris —, so šli z napačne podstavke, da je mogoče razne rude tako sestaviti. da iz te zmesi pridobivajo zla-t'-\ Mnogi od njih so pri tem mešanju in kemičnih procesih odkrili mnogo dragocenih snovi. Naj spomnimo samo na apotekarskega pomočnika Boettgerja. ki je v svoji alkimistični kuhinji dolgo brozgal in mešal, dokler ni mesto zlata iz- rej° vso svo^ pokornost samo na našel porcelan. Ali znameniti Kun- P°sel- ga ravno opravljajo, so kelius, ki sicer ni pridelal zlata, iravno za masaža posebno priprav-zato pa je odkril fosfer. Vsi ti po- ni- Za gotove natančne načine skusi pa so končno le dokazali, da mas£*že je treba seveda oči, toda svinec ostane vedno svinec, železo za sPiQšno telesno masažo, za ka-železo. Stoletja so veljala ta nače-jtere ni treba zdravniškega nasve-la in alkimiste so preganjali kot! ta- temveč samo najpotrebnejše navadne sleparje. Tako je ostalo1 spretnosti v rokah, je slepec popol-do odkritja radiuma. Ta kovina noma enakovreden zdravemu člo-ima izredne lastnosti. Atomi radi- 1 Skrb za preskrbo najbednejših med bednimi in olajšanja gorja med slepci išče vedno nova pota. Njen cilj je, da bi se nesrečne žrtve brez vida p:> možnosti lahko preživljale dostojno in samostojno brez tuje pomoči. Ta naloga je v današnjih kritičnih časih, ko na tis:če krepkih in zdravih ljudi ne more dobiti primerne zaposlitve in najpotrebnejšega kruha, izredno težka. Kljub temu je treba o njeni rešitvi razmišljati večkrat in vsestransko: slep človek bo šele tedaj zadovoljen član človeške družbe, če se bo zavecjel, da izpopolnjuje mesto v njej in ni v breme komurkoli. Med raznimi poklici, ki bi prišli za oslepele ljudi v psštev, je tudi maserski, o kate-dem pa najbrž še ni nihče razmišljal. Poskusi zadnjih let so pokazali, da so slepi ljudje za masažo sposobni. in sicer v gotovih primerih cel3 bolj od ostalih. Velika prednost zanje je, da lahko opravljajo ta posel popolnoma samestojno: razen tega pa imajo tipalni čut mnogo finejši. Ker so običajno bolj spretni v rokah in lahko zbe- 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot s; potovanj« na ogromnih oam'kih: ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. < 12.05A.M. > (12.05A.M.) PARIS 14. maja; 11. junija (12.05 A. M.J NaJkraJSa pot po ielefcnicl. Vsakdo J ¥ posebni kabini r va«ml modernim 'idobnoatml. — Pijač* in slavna fran eoaka kuhinja, izredno nizka c«ne. Vpra&ajtA katercjakol pooblaščenega agentk french line 19 STATE 61 ntET NE V/ YORK, N. Y uma pa so v stalnem razpadanju in ta proces razpadanja spremlja neprestano spreminjanje radicak veku. Pri izbiri za ta poklic imajo seveda že a priori več upanja za u- .. _, , i spešno delo oni, ki so sicer zdra- tivnih snovi v druge elemente. Pri „= • . . . . „ , .. . . V1 in krepki in razen tega uglaje- tem se razvijajo velike sile. Radio- „„ ^ . 5 J ... . . . i nega vedenja ter primerno nao- aktivna mesta sipljejo neprestano1 ^ , . žnrke ki .h.toil „ brazeni- Po °pravljenjem izpitu se je za določitev maserskega mesta treba vendarle ozirati na to, da žarke, ki obstojajo iz atomev in elektronov. Ti imajo ogromno hitrost od 150.000 km na sekundo. Če bi hoteli s pomočjo segrevanja doseči približno isto gibanje ato- veku in današnjim je brez dvoma mov. bi jih morali segreti do 60 velika razlika. Ta razlika ni samo milijard stopinj! Umetno pa lahko v tajinstvenesti in misticizmu, v katerega so obdajali v srednjem veku svoje poskuse spremeniti na- | razkrajanja s pomečjo radiuma so POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/ dosežemo vročino samo do par ti- procesa. slep maser na špecijalnih klinikah, kjer se vrši masaža z natančnimi aparati, ne more biti polnovredna moč. Pri športni masaži pa te ovire ni in ravno za te vrste ma- soč Celzijevih stopinj. To silno moč! ^"J**-'-najb°lj SP°" , . . Z. sobm. Norvežani n. pr. so imeli razkrajanja s pomečjo radiuma so j na 7arinii n,lm„H raz_ Iz najnovejše dobe je najbolj I širjen, da bi megli govoriti o tre-znan slučaj "čarovnika" Tausenda.! nutni praktični vrednosti takih Tausend je v Monakovem ustanovil; nasvetov. Toda sport gre svoje delniško družbo, katere člani so hi-i . ^ n t,,^ 1 ^ . zmagovito pot Če bomo heteli bi- li tudi ugledni nemški državniki . . Nad dve leti je sleparil ljudi, da bo ena 1 Z dru»im veUkimi kultur-pričel izdelovati zlato v velikih ko- jrohp CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo ličinah in je pod to pretvezo ope- nimi narodi, bomo morali dvigniti športno gibanje na ono višino haril lahkoverneže in pohlepneže kot je drugje. Ko bomo to izvedli za več deset milijonov. Prišel je bomo ptrebovali razen športnih u-lani Pred sodisce. Njegovi poskusi ,• * „ SO se popolnoma ponesrečilHn ^ ^^ Ta" dokazali. da je bil navaden slepar i krat bo nasl° nekaJ morda nesreč- KNJIGARNI 'GLAS NARODA' je bil obsojen na več let je- nitl Posla tudi v tem dose- 216 West 18th Street New ¥ork City ti smju; rovnIk. Trst 20. februarji: Hranim, ( lu'ilHMir«:. r:r»*rnen 25. februarja: All.-.t l^lln,. »|«n,|,„rK. .............. .\>w Anist.-r-lani, l:nui.,Kl^ .Sl„ U--tr.~rd.im 26. februarja: Alauif t.uii.i. CherlKMire 27. februarji: I0iir<>|u. ClM-rlx>iirE. Bi em«-n 3. marca: llamltiirK, Ih rnbtirs. t'Ii. 1 l.,.lti« 4. marca: I •• .1- Fr nie, II.1 vre lt»-r«'Hjt:u i.«'ii^i I h .u 1 9. marca: i:i<-iii>-ii. i ••■»■i Ihiiji^. i:t«*mrn 10. marca: 1 •.-«.• .-J.i..i,.l llaiiititire . i*ht*rl><-iirg 14. marca: A\Ku».tiis. i •ul>r.i\ tiik in Ti >r 17. marca: NVw York. I lamlitirK. <'hrr>miirg Kuri>|i:i. .lierliouiK. llrrnifu 22. marca: •>•- Kr.i me. 11.j vre \ 23. marca: Si.-iteriilaiM. i "'Mili ij; ii.* sur Mer. »:..t-ifnli.m 24. marca: AIIwm I'..iII in llatut.urK Clierl>..ure 25. marca: Krt-nten. Chei l»uii-p, |:rem«-n 28. marca: .Mauretanirt, fherbntiric 29. marca: X.-W Am >rd:.m, BoitkiKti« snr Mer l:<.tlei.l:im 31. marca: lhimliuilC. ll;imliiirp. ('hirlHiiiiR ] n;:: .;::;:nin:.ni::...:. ;. ..-M":.•• • sra*r irrapaLCK ruir :: :. - Mali Oglasi imajo velik uspeh il Naročite ira pri če. Še par dni in svet bo" zvedel, i daJ Pri nas neznanem poklicu, kako je z Dunkovskim. 1 _ Jutro. ■ ■ Si Prepričajte se! j »srHinrosiK^ :.. ^Mlllllllllllllllllll lili...............................................................................................-■l^t^'MO'W'WWBmi^WWMHMfcinifHiffi^jjnHi . .U'ii'iL..... 4... • 7 •: US!, a ii SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 193: 150 strani dobrega čtiva POVESTI: Koliko zemlje potrebuje človek, Kena-Kena, Opal, Baklanov, Neznanec, Napadi mravelj. POUČNI ČLANKI: Kako bo reformiran Koledar, Izrabljanje solnčne toplote, Vizija bodoče vojne, Poganski in krščanski talisman, Čudeži indijskih fakirjev, Gra fologija, Petiletka, Angleška svetovna moč, Kako je treba spati, Smrtonosni zvočni valovi, Kukluksklan, Simbolika rok, Elizejska palača, Prebivalstvo Jugoslavije. OPISI: Božja pota. Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika, 2000 let pred Kolumbom, Raj na koncu sveta, Moji doživljaji v Hampshire, Dvajsetletnica potopa "Ti-tanica", Osvobojen je Maribora, Dvanajst človeških tipov. S poštnino SAMO 50c SL0VENIC 216 WEST 18th STREET Razne povesti in članki 1 PUBLISHING Company NEW YORK. N. Y. KOLEDAR LAHKO DOBITE TUDI PRI NAS1H ZASTOPNIKIH Opisi, raznoterosti, slike 1 jSLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 1932