SOBOTA, 15. OKTOBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 239 (20371) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

Dr. Dušan Mramor, dekan ljubljanske ekonomske fakultete in bivši finančni minister: "Ne slišijo JASNO
me, ker ni pomembno, kaj pove stroka. Pomembno je, kje so ideološke razlike." V soboto,
Strani 12-15 Zjutraj:

"Naslednji ekipi bi svetovala, da je
bolj modro sporazumno prekiniti po-
godbo s Patrio, kot graditi nove zmo-
gljivosti na podlagi stare pogodbe."
S to izjavo je presenetila obrambna
ministrica Ljubica Jelušič v pogov-
oru za današnjo prilogo V soboto. Na
Mors so do nedavnega vztrajali, da je
najbolj smotrno pogodbo v omejen-
em obsegu izpeljati, medtem ko so iz
političnih krogov prihajale bolj radi-
kalne zahteve, ki so bile bližje sedanje-
mu predlogu ministrice. Kot razloge za
sporazumno prekinitev posla ministri-
ca Jelušičeva navaja nejasno sliko glede
domnevne korupcije v tem projektu,
pomanjkanje sredstev v proračunu,
potrebo po novem družbenem so-
glasju o graditvi srednje bataljonske
skupine ter tehnološki napredek. Do
danes se v zvezi z spremembo naročila
135 Patrijinih osemkolesnikov ni zgo-
dilo še nič. Jasno pa je, da spopad z 278
milijonov evrov težkim oklepniškim
poslom in njegovo usodo čaka nasled-
nika Jelušičeve. Neuradno smo iz-
vedeli, da obstaja pripravljenost za
sporazumno prekinitev tudi na strani
Patrie, vendar na sedežu finskega kon-
cema takih namigov, dokler potekajo
pogajanja, niso želeli komentirati. Ivan
Črnkovič, direktor podjetja Rotis, ki v
Sloveniji zastopa Patrio, nam je dejal,
da po njegovem mnenju ta možnost
"vedno obstaja".

objavljamo na 11. strani. V tekmov-
alnem programu, ki ostaja osrednji
del festivala, se bo vse do nedelje, 23.
oktobra, ko se bo srečanje zaključilo
s svečano podelitvijo nagrad v Veliki
dvorani SNG Maribor, zvrstilo enajst
tekmovalnih predstav, pritegnila pa
bosta še sklopa Generacije, ta je na-
menjen mladim po duši, in Mostovi,
v katerem se bodo predstavila tuja
gledališča. Vse bolj odmeven je slov-
enski showcase, ko si bo selekcijo slov-

"Časopisi niso mrtvi, živi so bolj
kot kadar koli." Tako je na Dunaju
na srečanju Svetovnega združenja
časnikov vzkliknil medijski
svetovalec Mario Garcia, ko je
govoril o novih komunikacijskih
možnostih, danih s produkti
tehnološke revolucije. Jasno, v
poplavi prerokb o časopisih kot
dinozavrih nove dobe bi lahko
marsikdo pomislil, da gre motiva-
cijski govor druščini, ki pred sobo
za intenzivno nego upajoče čaka
dobre vesti o "hudo bolnem
pacientu". Res je, pesimizma v
panogi ne manjka in medijski
menedžerji ter uredniki so
zaskrbljenih obrazov prihajali s
seans, kjer so jim analitiki trendov
in finančniki risali prognoze za
čas, ko naj bi kriza dosegla novo
dno. A vsakršna privoščljivost
medijskih hiš brez tiskanih edicij
ali pa celo kakšnih družbenih
skupin bi bila kratkovidna in
deplasirana. Časopisi ostajajo prvi
obrambni zid demokracije, odprte
javne sfere in nadzora oblasti in
elit. Izjemen pomen resnega
kakovostnega časopisja, ki ga ljudje
prelahko pozabljajo, zaokrožuje
podatek, da ustvari do 80 odstot-
kov izvirnih medijskih zgodb. A
kar smo lahko v pogovorih s kolegi
iz vsega sveta znova diagnosticirali
kot največji problem naše medijske
krajine, je ravno odsotnost
strateških lastnikov, ki se zavedajo
vitalnih družbenih funkcij
medijev, obenem pa v razvojno
izjemno občutljivem obdobju
omogočajo prilagoditve poslovnih
modelov in investicije. In ki
novinarjev ne dojemajo kot
podanikov v "fast news" obratih.

Lahko nas imate za idealiste, a
denimo ravno Wikileaks, velik
medijski fenomen zadnjega
obdobja, je tisku (ne)hote podelil
veliko priznanje: ob nespornih
zaslugah Assangea in virov za
odkrivanje zakulisij ameriške in
globalne politike bi na koncu lahko
ostali sami z nepregledno grmado
dokumentov, ki bi jih razumeli le
"posvečeni" poznavalci. Zato imajo
novinarji ogromno odgovornost,
da se uprejo "murdochizaciji"
medijskega sveta in uničujočim
mefistovskim pogodbam s politiko
ali kapitalom. Afere, kakršna je
bila tista pri News of the World, so
smrtonosne. Novinarstvo (ob)stoji
ali pade na verodostojnosti in
zaupanju občinstev. V končni fazi
je dovolj tudi samopomilovanja,
značilnega za tisk: ta je z interne-
tom, twitterjem, facebookom,
ipadi dobil le nove vrhunske
kanale in pripomočke, da lahko še
bolje vbrizgava kri v informacij-
sko-interpretacijsko ožilje družbe.
A končno zmago ob tem prinašajo
le visoka profesionalnost, spošto-
vanje etičnih zavez in intelektual-
na potenca, ki omogoča razumeva-
nje divjega in zahtevnega sveta
okoli nas.

Nič manj kot
mednarodnopravno je ta
odločitev problematična,
opozarja nekdanja
ustavna sodnica Mirjam
Škrk. Predsednik republike
kliče k notifikaciji
nasledstva avstrijske
državne pogodbe

Na ustavnem sodišču razveljavljeni
odlok ljubljanske mestne občine, da
naj se kosu vpadnice v Ljubljano reče
Titova cesta, je na dnevih slovenskih
pravnikov v Portorožu omenila nekda-
nja ustavna sodnica, strokovnjakinja
za mednarodno pravo dr. Mirjam Škrk.
Zgodilo se je v debati o dveh desetletjih
Slovenije v mednarodnih odnosih, na

Med prvimi smo uvedli
elektronsko zdravstveno
kartico, z elektronskim
receptom nam gre zelo
počasi. Številne prednosti
niso vprašljive

Kdaj nam v lekarne po predpisana
zdravila res ne bo več treba s celim
šopom receptov, ker bosta to med
seboj elektronsko uredila zdravnik
in farmacevt? Na okrogli mizi v orga-
nizaciji Slovenskega farmacevtskega
društva, sekcije farmacevtov javnih
lekarn, na to vprašanje nismo dobili
niti približnega odgovora. Predstav-
nik ministrstva za zdravje iz sektor-
ja za e-zdravje Jasmin Džaferovic je
pojasnil, da zdaj, ko se menja vlada,
nihče ne ve, kolikšna bo tudi v priho-
dnje naklonjenost temu projektu; mi-
nister Dorijan Marušič v odhajanju ga
je, čeprav je imel vrsto težav, zelo pod-
piral. So nam pa med zbranimi, bile so
večinoma farmacevtke, prišepnili, da
na ta dan že komaj čakajo.

Idejna zasnova, še bolj pa izvedba kom-
pleksnega e-zdravja, res ni enostavna.
Tako je denimo Džaferovič, ko je ven-
darle skušal pojasniti, v kateri fazi je
projekt, povedal, da bodo do konca leta
v "interoperatibilno hrbtenico" vklju-
čili trideset izvajalcev. Bolj poljudno je
zato izzvenela predstavitev Tomaža
Marčuna z Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije (ZZZS), ki je povzel
koncept postopkov in tehnične reši-
tve v praksi. "Stavimo na povsem ele-
ktronski recept," je poudaril uvodoma;
torej ne gre za vnašanje podatkov v ra-
čunalnik in potem tiskanje na papir,
temveč za recepte kot elektronske do-
kumente, kjer bodo elektronski tudi
podpisi zdravnikov in farmacevtov,
papirne arhive v lekarnah pa bo za-
menjal centralni elektronski arhiv, ki
ga bo treba na novo postaviti.

"Slovenija ima dobre podatke," oce-
njuje Marčun, misleč na podatke o za-
varovanju in ambulantnih podatkih
pacientov, o izvajalcih zdravstvenih
storitev, o zdravilih. Vzpostavljeni sta
profesionalna kartica zdravstvenega
delavca in pacientova kartica, ključ-
ni problem bo identifikacija pacien-
ta, da bo lekarnar pravo zdravilo dal
pravemu pacientu. Imamo tudi dobro
informacijsko-komunikacijsko struk-
turo, v izgradnji je dopolnitev za vpo-
gled v izdane e-recepte na portalu za
paciente.

Spremembe, ki jih bo v računal-
nik vnesla sestra, bo videl zdravnik,
in obratno. Zdravnik bo imel vpogled
v zdravstveni karton in s tem v pred-
hodne terapije; zdaj na primer bolnik
terenih mednarodnega prava. V ustav-
nosodnem padcu ljubljanskega odloka
Škrkova vidi popolno prekinjanje
pravne kontinuitete s prejšnjo državo.
In jo skrbi. Mednarodnopravno je to
nevzdržno, je rekla in ošvrknila ustav-
no sodišče. Saj na to kontinuiteto smo
vendar postavili enega temeljnih drža-
votvornih papirjev: temeljno ustavno
listino, kamor smo vpisali potek naših
mej. Zdaj pa ta odmik.

Temeljno ustavno listino so ustavni
sodniki uporabili pri ambicioznem (to
besedo je uporabila Škrkova) mnenju
o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.
Lahko da bo arbitražni tribunal to
mnenje, ki ima predvsem slovenski
notranjepolitični namen, pogledal,
je prognozirala, a predvsem moramo
vedeti, da bo arbitraža imela svoj pri-
stop.

Arbitražni sporazum je omenil
tudi predsednik republike Danilo
Turk, še en mednarodni pravnik včeraj

osebnemu zdravniku ne zna poveda-
ti, katera zdravila je prejemal v bol-
nišnici. Poleg tega bo lahko zdravnik
preveril zalogo zdravil pri pacientu,
pridobil bo lahko celo informacijo o
še ne izdanih zdravilih, aplikacija mu
bo ponudila izbor zdravila po različnih
kriterijih. Vpisal bo lahko tudi poseb-
na opozorila lekarnarju, ta pa mu bo
ob izdaji zdravila po potrebi "odgovo-
ril", denimo da je odmerek prevelik ali
da ni upošteval medsebojnih učinkov
zdravil oziroma dopolnil, ki jih bolnik
uživa po svoji izbiri. Predpisano zdra-
vilo bo lahko bolnik prevzel v kateri-
koli lekarni.

Pisanje recepta na papir bo izjemoma
še potrebno ob hišnem obisku zdrav-
nika na domu, pri upokojenih zdrav-
nikih, ki niso vključeni v sistem, a
imajo na razpolago kvoto receptov za
osebno rabo, pri predpisovanju magi-
stralnih zdravil, dokler ne bo vzposta-
vljen šifrant zanje. Predvidoma bodo
papirni recepti v uporabi tudi v nujnih
obravnavah, ko bo sistem v fazi uvaja-
nja. Nerešena ostaja še dilema, ali naj
iz e-recepta izključijo tako imenova-
na kompromitirajoča zdravila, kot so
zdravila proti aidsu.

Z uporabo digitalnega potrdila bo
v svoje podatke lahko pogledal tudi
bolnik; kako bodo reševali napako,
ki bi jo opazil in prijavil, še ni rešeno,
eno izmed odprtih vprašanj omenja
v Portorožu. Evropska komisija se je tu
šla dobrodošlega mediatorja, je rekel,
čeprav ni običajno, da bi na ta način
posredovala med dvema članicama
Evropske unije ali pa med članico in
nečlanico kot v tem primeru. Prispe-
vala je pravzaprav temeljni tekst te po-
godbe, ko ga Slovenija in Hrvaška sami
nista bili sposobni. To kliče po hvale-
žnosti po Turku. Predsednik tudi pri-
čakuje, da Slovenija v glasovanju čez
teden dni spet postane (nestalna) čla-
nica Varnostnega sveta OZN. In vse
razloge ima, da je na teh terenih ak-
tivna, pravi predsednik, to nima nič z
njeno velikostjo, v OZN je večina držav
majhna. K ambicioznosti države, se ga
je razumelo, bi sodilo prav tako, da
ima svojega sodnika na mednarodnem
kazenskem sodišču. Avstrijsko držav-
no pogodbo je tudi omenil. Slovenija
ni notificirala sukcesije, nasledstva te
pogodbe, ki mu Avstrija oporeka. Slo-
venija pa vztraja, da je naslednica. Po

Marčun. Kaj se bo zgodilo, če sistem
iz kakršnega koli razloga odpove?
"Menim, da imamo zanesljivo infra-
strukturo," ocenjuje. Sicer bo zdravnik
predpisal papirnati recept, v lekarno
bo treba kdaj kasneje, v nujnih prime-
rih pa nazaj k zdravniku po papirna-
ti recept.

V ozadju e-recepta je poleg teh-
noloških vrsta regulatornih zahtev;
mnoge med njimi mora po pojasnilih
direktorice Martine Cvelbar pri vklju-
čevanju v sistem upoštevati Javna
agencija za zdravila in medicinske
pripomočke. Pogoj uvedbe je še, tako
predstavnik ministrstva, prilagojena
krovna zakonodaja, v te namene je že
bila zajeta v nadgradnji zdravstvenega
sistema, vključno z zakonskimi spre-
membami na področju zdravstvene
zaščite in pacientovih pravic. Sistem
bo podatkovno varen, zagotavljajo pri-
pravljavci. Kot kažejo tuje prakse, tako
Jurate Svarcaite iz organizacije PGEU,
ki združuje farmacevte 32 evrop-
skih držav, jih večina e-recept pilotno
uvaja. Na Nizozemskem je pokritost
90-odstotna, na Danskem polovična,
a s 15-letno tradicijo, Italijani se naza-
dnjaško upirajo, češ da vsi zdravniki
nimajo računalnikov. Vsi že uvelja-
vljeni sistemi pa potrjujejo več udobja
za bolnike, manj medicinskih napak,
kontinuiteto zdravljenja, manj dela v
lekarnah in zato več časa za svetova-
nje, nižje stroške, večjo preglednost
storitev in trga zdravil ter večji nadzor.

Turku ima pravico in razloge vztraja-
ti pri avstrijskih obveznostih iz te po-
godbe, toda šef države pravi, da ne
zadošča, da ima nasledstvo za rešeno
stvar. Brez notifikacije. Po njegovem
to slovensko stališče ne drži, ni dovolj
dobro. Prav bi bilo, da Slovenija sukce-
sijo notificira.

Mednarodno pravo je pri nasled-
stvu avstrijske državne pogodbe na
strani Slovenije tudi po prepričanju dr.
Mirjam Škrk. Ko je šel premier Borut
Pahor na avstrijsko postavljanje prvih
nujnih dvojezičnih tabel na Koroškem
(za to gre, da to ni kakšna prijaznost
sosednje države, ampak obveznost, ki
jo Avstriji tudi nalaga povojna avstrij-
ska državna pogodba), pa ni bila nav-
dušena. Ne bi mu bilo treba, je rekla.
Trenutno prvovrstno mednarodno-
pravno vprašanje Slovenije pa so po
njenem plinski terminali z Italijo. To
bo pred pravniki med drugim danes,
zadnji dan srečanja v Portorožu.

V noči na petek je po težki bolezni
umrl borec Osvobodilne fronte slo-
venskega naroda, poveljnik XIV. di-
vizije in dolgoletni predsednik Zveze
združenj borcev za vrednote NOB (ZZB
NOB) Ivan Dolničar. ZZB NOB bo v po-
nedeljek organizirala komemorativ-
no sejo, sožalje pa je družini že izrekel
tudi premier Borut Pahor. Dolničar je
ponoči izgubil bitko s težko boleznijo,
zaradi katere je zadnje dni pred smrtjo
preživel v komi, vzrok smrti pa je bila
odpoved več telesnih organov, je po-
trdil aktualni predsednik ZZB NOB
Janez Stanovnik. Ivan Dolničar, s
partizanskim imenom Janošik, je med
drugim deloval kot generalni sekretar
predsedstva SFRJ, med vojno je bil no-
silec spomenice 41 ter eden izmed po-
veljnikov XIV. divizije. Sodeloval je
tudi pri pohodu te divizije na Štajer-
sko. Izjemno pomembno vlogo pa je
med drugo svetovno vojno igral tudi
pri podpisu kapitulacije nemške vojske
na Balkanu leta 1945. (sta)

Včeraj so aktivisti sim-
bolno zasedli sedež NLB,
danes zasedajo Kongresni
trg v Ljubljani, protesta pa
sta prijavljena tudi v Mari-
boru in Kopru. "Varovanje
danes zna biti zahtevno,"
meni dr. Peter Umek s
fakultete za varnostne
vede

Tri leta po začetku globalne finančne
krize bodo danes po celotni zemeljski
obli, v več kot tisoč mestih, točnega
števila verjetno ne pozna nihče, po-
tekale manifestacije proti nasilju fi-
nančnega kapitalizma. Neposredno
se je svetovna uporniška akcija razvi-
la iz newyorškega gibanja Zasedimo
Wall Street, kjer protestniki že mesec
dni zasedajo park Zuccoti. Filozofi-
ja protestnikov po vsem svetu je zelo
podobna, slovenski aktivisti, zbrani v
glavnem okoli Socialnega centra Rog v
Ljubljani, klic po uporu pojasnjujejo s
tem, da so finančni trgi in finančne in-
stitucije centralno živčevje današnje-
ga sistema rentniškega izkoriščanja
in razlaščanja. "Skupaj s političnimi
vazali vse naše potrebe pretvarjajo v
surovine za njihovo bogatenje, druž-
beno bogastvo pa pretakajo v žepe
peščice. Smo globalna generacija, ki
nikoli ne bo imela ničesar, če dovoli-
mo politikom in bankam, da diktira-
jo izhod iz krize. Ta pomeni krajo naše
prihodnosti. Uprimo se in ustvarimo
skupno gibanje, ki bo izbojevalo rea-
propriacijo družbenega bogastva, ki
nam je ukradeno," so zapisali aktivisti,
ki v treh največjih slovenskih mestih
organizirajo uporniške manifestacije.

Kot uvod vanje pa so aktivisti
včeraj na sedežu NLB v Ljubljani or-
ganizirali enourna pričevanja pro-
testnikov in obupanih državljanov,
ki so v kratkih zgodbah izražali so-
cialne stiske. Mladi in izobraženi
ljudje zaradi nerednih in nestabilni
oblik dela, ki ne omogočajo socialne
varnosti, nikakor ne morejo reševati
stanovanjskega problema, skoraj
popolnoma pa so obupali nad varno
starostjo in pokojninami. "Instituci-
je finančnega kapitalizma so s svojo
logiko razlaščanja skupnega bogastva
in njegovega koncentriranja pripel-
jale na rob propada, ki se že vidi kot
generalizirana revščina," je na sim-
bolnem sedežu slovenskega kapital-
izma, sedežu NLB v Ljublani, povedal

aktivist dr. Andrej Kurnik, obenem
pa izrazil bes nad vnovično dokapi-
talizacijo največje slovenske banke,
ki je v državni lasti. "Sredstva očitno
so, zato naj gredo v skupno blaginjo,"
je povedal Kurnik in se zavzel za "do-
kapitalizacijo ljudi".

Predstavnik Nevidnih delavcev
sveta Irfan Beširevic pa je v imenu
gibanj, ki pripravljajo proteste, pojas-
nil, da želijo z včerajšnjim shodom
pred NLB in današnjim protestom
opozoriti, da davkoplačevalci ne želijo
dokapitalizirati bank, ki so krive za se-
danji kapitalistični sistem. "Če bomo
slovensko javnost prepričali, da so
banke in ostali tajkuni ter kapitalisti
krivi za to, kar se v Sloveniji dogaja,
bomo lahko spremenili stvari," je
povedal.

Prijaviti shod ali ne?_

Danes okoli treh popoldne bodo pro-
testniki v okviru akcije Svetovna revo-
lucija 15. oktober zasedli središča treh
slovenskih mest Ljubljane, Maribora
in Kopra. Policija pa je včeraj opozori-
la, da je prijavljen samo javni shod v
Mariboru, v Ljubljani in Kopru pa ne.
Predstavnik neformalnega uporni-
škega gibanja Karlo Vizek je v spletni
klepetalnici MMC RTV Slovenija po-
jasnil, da so hoteli shod prijaviti, a so
jim pri policiji pojasnili, da to ni po-
trebno. "Povedali so nam, da zato, ker
je organizatorjev več, smatrajo, da gre
za spontan shod, za katerega pa prijava
ni potrebna," pojasnjuje Vizek.

Tudi Rajko Pirnat s pravne
fakultete pravi, da shodi, kjer se
nihče ne deklarira kot organizator,
ne potrebujejo prijave. Pogoj je samo,
da ne potekajo na javni cesti, česar
pa v tem primeru ne bo. "Policija bo
v skladu z danimi zakonskimi poo-

blastili izvajala vse naloge za zagoto-
vitev varnosti ljudi in premoženja," pa
pravijo na generalni policijski upravi
in vse udeležence protestov prosijo,
naj upoštevajo opozorila in navodila
mož v modrem.

Umek: Hitro se lahko

zgodi nepredvidljivo_

"Varovanje te prireditve bo zagotovo
zahtevno, saj je zelo malo informacij.
Ni znano število udeležencev, ni znano,
kdo bo prišel, ni znano, kaj se bo doga-
jalo, sploh pa ni znan konkreten orga-
nizator z imenom in priimkom," pravi
dr. Peter Umek s fakultete za varnostne
vede. Ob tem opozarja, da lahko na ta-
kšnih shodih organizatorju vajeti hitro
spolzijo iz rok, saj je množica dovolj
dovzetna za različne pobude, tudi bolj
nasilne. Kako hitro lahko stvari uidejo
izpod kontrole, so pokazale lanske
majske študentske demonstracije, ko
so protestniki z metanjem granitnih
kock razbili pročelje parlamenta.

"V takšnih razmerah se lahko hitro
zgodi nekaj nepredvidljivega, kar
množico spravi v gibanje, in to situ-
acijo hitro zakomplicira. Predvsem v
Ljubljani bi lahko nastale težave, kjer
sta blizu Kongresnega trga parlament
in vladna palača," še pravi Umek in
dodaja, da se mu takšno pomanjkan-
je informacij s strani organizatorjev
zdi zelo nespametno. Da bi lahko nas-
tale težave, kaže tudi odgovor Vizka
na omenjeni spletni klepetalnici na
vprašanje, zakaj v Ljubljani ne bo pro-
testa pred finančnimi institucijami:
"Kongresni trg je v centru mesta, prav
tako blizu parlamenta in finančnih
institucij." Tudi zato strokovnjaki s
področja varovanja pričakujejo, da bo
jutri policija imela pripravljene tudi
rezervne sile, ki pa ne bodo vidne.

Obrambna ministrica sve-
tuje nasledniku, naj skuša
sporazumno prekiniti
posel s Patrio

Slovenska vojska je letos prevzela tri
Patrijine osemkolesnike. Več ni šlo,
ker ni denarja, za nameček pa že lep
čas med obrambnim ministrstvom
in finsko Patrio tečejo pogovori o
zmanjšanju naročila. V pogovoru za
tokratno Večerovo prilogo V soboto
pa je presenetila obrambna ministri-
ca Ljubica Jelušič z naslednjo izjavo:
"Vlada še vedno preučuje vse možne
variante. Od spremembe naročila, ki
bi prineslo primernejše zmogljivosti
za gradnjo srednje bataljonske skupi-
ne, do sporazumne prekinitve pogod-
be. Naslednji ekipi bi svetovala, da je
bolj modro sporazumno prekiniti po-
godbo kot graditi nove zmogljivosti na
podlagi stare pogodbe." Predlog mini-
strice za sporazumno prekinitev po-
godbe je zasuk v zgodbi o Patrii, saj so
na ministrstvu za obrambo (Mors) ne-
nehno vztrajali, da je najbolj smotrno
pogodbo v omejenem obsegu izpeljati,
medtem ko so iz političnih krogov pri-
hajale bolj radikalne zahteve, ki so bile
bližje sedanjemu predlogu ministrice.

Kot razloge za sporazumno pre-
kinitev posla ministrica Jelušičeva
navaja nejasno sliko glede domnevne
korupcije v tem projektu, poman-
jkanje sredstev v proračunu, potre-
bo po novem družbenem soglasju o
graditvi srednje bataljonske skupine
ter tehnološki napredek. Do danes se
v zvezi s spremembo oklepniškega
posla ni zgodilo še nič. Še vedno velja
pogodba, po kateri bo Slovenija od

Fincev kupila 135 vozil za 278 mili-
jonov evrov. Do danes je Slovenska
vojska prevzela 30 vozil, država pa
Patrii po naših izračunih plačala od
60 do 65 milijonov evrov. Ostane torej
še 105 vozil za dobrih 200 milijonov
evrov. Toda v obrambnem proračunu
je vse manj denarja, zato niti ne gre
pričakovati, da bi Patria s Slovenijo
zmogla izpeljati pogodbo do konca.

Neuradno smo izvedeli, da ob-
staja pripravljenost za sporazumno
prekinitev tudi na strani Patrie. Ivan
Črnkovič, direktor podjetja Rotis, ki v
Sloveniji zastopa Patrio, nam je dejal,
da po njegovem mnenju ta možnost
"vedno obstaja". "Vendar vedite, da
se morata o tem dogovoriti podjetje
Patria in obrambno ministrstvo. Ti
dvoji se morajo tudi dogovoriti o tem,
kako bodo poračunali med seboj.
Mi smo le zastopnik in čakamo na
odločitev, da se razmere in situaci-
ja razvozlajo. Sem pa prepričan, da je
to možna rešitev," je za Večer povedal
Črnkovič in dodal, da na razplet
zgodbe s Patrio Rotis kot zastopnik
finskega podjetja ne more vplivati, saj
je škoda, ki bi jo v tem primeru utrpel
Rotis, po Črnkovičevih besedah ne-
znatna v primerjavi s škodo, ki jo bo
utrpela Patria. Naročenih je bilo 135
vozil, Slovenija pa jih je do danes pre-
vzela le 30.

Na naše vprašanje, ali je predlog o
sporazumni prekinitvi pogodbe med
ministrstvom in Patrio že na dnevnem
redu pogajalcev slovenske in finske
strani, pa Črnkovič ni želel odgovor-
iti: "Odgovora na to vprašanje vam ne
morem dati. To vam bodo povedali v
Patrii." Včeraj smo vprašanje naslovili
tudi na finski koncern, kjer so nam od-
govorili: "Dokler potekajo pogajanja,
Patria tega ne bo javno komentirala."

Bernard Nežmah, kolumnist: "Vrta-
nje govoričenj o brezplačniškem
paru kot prototipu manipulacij
producira splošno naivnost, da
drugi časopisi in revije niso v sebi
tudi manipulativni. Spomnimo
se le zadnjega tedna pred prejšnji-
mi volitvami, ko je odgovorni ure-
dnik Dela Darijan Košir v uvodniku
javno pozval bralstvo, naj ne voli
Janše, ampak naj glasuje za Pahor-
ja. Je bila to manipulacija v prid SD?
Pisec komentarja ima kajpak pravi-
co, da je pristranski, toda ta zgodba
se je razpletla v farso, ko je predse-
dnik vlade Borut Pahor čez čas za
direktorja vladnega urada za ko-
municiranje postavil prav tistega
novinarja, ki je na predvečer voli-
tev v samostojnem časniku pozval
množice naj volijo njega, torej Pa-
horja!?!??" (Mladina)

Vodje poslanskih skupin so včeraj
rešili dilemo, kako naj poteka delo
parlamenta po 21. oktobru, ko bo
predsednik države Danilo Turk raz-
pustil državni zbor. Postavljalo se je
namreč vprašanje, koliko po razpu-
sti parlamenta poslanci še delujejo.
Do sedaj so bile namreč med volilno
kampanjo izredne seje parlamenta,
na katerih so predvsem politično ob-
računavali.

Tokrat pa bodo poslanci od 21. ok-
tobra do sklica novega parlamenta v
poslanske klopi sedli samo še v prim-
eru nujnih zadev. Katere so to, bo
določil kolegij predsednika državnega
zbora, z večino, ki predstavlja dve
tretjini poslancev. V času volilne kam-
panje pa parlament ne bo zasedal.
Izjema bodo samo zadeve, ki jih mora
državni zbor obravnavati v ustavno ali
zakonsko določenih rokih. Na primer
razpis referenduma (v zraku je še ref-
erendum o družinskem zakoniku) ali
ponovno odločanje o vetu državnega
sveta. Enaka pravila veljajo tudi za
sklice delovnih teles.

Po razpustu parlamenta pa poslan-
ci tudi ne bodo mogli postavljati po-
slanskih vprašanj ali pobud. Tako bo
prihodnji teden zadnja priložnost za
nagovor volilnega telesa iz poslanskih
klopi. (str)

Onkraj Trojan se nihče
ne ukvarja s celjskimi
okoljskimi težavami, še
huje pa je, da se za
nekatere tudi pristojni v
Celju ne zmenijo kaj dosti

Civilna iniciativa na enem bregu, lo-
kalna oblast in gospodarska moč na
drugem, med njima pa nekaj stro-
kovnjakov, ki jih tok zanese zdaj proti
enemu, zdaj proti drugemu bregu.
Tako je videti okoljska problematika
v Celju. V praksi to pomeni, da civil-
ne iniciative iz lastnih žepov plaču-
jejo analize, druga stran jih povsem
mirno ignorira, strokovna javnost pa
šele po drezanju vanjo kaj izusti. Tako,
le z drugimi glavnimi igralci, je že vsaj
20 let. Medtem se je (tudi po naročilu
občine) nabral kup strokovnih analiz,
v katerih so nakopičeni skrb vzbuja-
joči podatki pa tudi rešitve. Medtem
se je najbolj oporečna zemlja, ki se je
uradno ne sme premikati, (nekazno-
vano!) vozila daleč naokoli. In ne na-
zadnje, medtem se je kadmij v Celju
znova začel nabirati.

To so bili glavni razlogi, da smo
želeli reči "bobu bob" in organizirali
okroglo mizo Kadmij v krvi Celjanov
- strah ali realnost, kar pa še zdaleč ni
bilo enostavno. Nekateri gospodarst-
veniki, ki so v debatah civilne inicia-
tive najbolj izpostavljeni, so ocenili,
da bi k tematiki težko prispevali kaj
novega, celjski župan se je preprosto
ni želel udeležiti, minister za okolje
in prostor pa svojih službenih poti ni
mogel uskladiti s petimi ponujenimi
termini okrogle mize.

Boter celjske ignorance ni več strah
pred pomembnimi gospodarskimi
igralci, ampak denar. Računali so, da
bi bilo sprejetje Zakona o sanaciji celj-
ske kotline dobra iztočnica za iskanje
sredstev. Zanj je posebna skupina okoli
raziskovalke dr. Cvetke Ribarič Lasnik
pripravila že vse podlage. "Šele sep-
tembra, ko je državni zbor zavrnil pre-
dlog zakona o sanaciji zgornje Mežiške
doline, sem izvedel, da ne potrebuje-
mo nobenega zakona, temveč da je za
to dovolj odlok. Potrebujemo samo po-
datke, s katerimi bomo utemeljili, da
je določilo 24. člena Zakona o varstvu
okolja v Celju preseženo," je prepričan
državni sekretar na ministrstvu za
zdravje in nekdanji direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan
Eržen. "Ne gre od danes do jutri, a
mislim, da smo na dobri poti, da se
postavimo v vrsto za denar." "Lepo
se sliši, naj se postavimo v vrsto za
denar, ampak če preberete uredbo, ki
jo je vlada sprejela za Trbovlje, vidite,
da država nima nobenega namena
dati denar za sanacijo. V uredbi vse
prenaša na lokalno skupnost," je opo-
zoril vodja oddelka za okolje in pro-
stor na Mestni občini Celje Roman
Kramer, ki se je namesto župana ude-
ležil okrogle mize. "Zato mislim, da bo
najbolje, da Celjani zlobiramo, da pri-
demo v operativni program za nasle-
dnjo finančno perspektivo in da denar
dobimo preko Bruslja." "Pomembno je,
da država prizna, da je to območje pre-
komerno obremenjeno, in da podpre
izvajanje sanacijskega programa," je
vztrajal Eržen. "Če pa že občinski ura-
dniki menijo, da to ni potrebno, potem
smo spet na začetku." "Ne obračajte
besed. Rekel sem, da država ne misli
resno. Mi smo dobili odločbo (na ob-
močju stare Cinkarne so gradili ka-
nalizacijski sistem, pa jih je okoljski
inšpektor na pol poti zaustavil, op. p.),
po kateri moramo 4500 kubikov odko-
pane zemlje odpeljati kot nevarni od-
padek. To stane 2,6 milijona evrov! 11
milijonov, kolikor jih je namenila za
Mežiško dolino, je v primerjavi s po-
trebnimi več sto milijoni nič."

Po pojasnilu direktorice Inštituta
za okolje in prostor Cvetke Ribarič
Lasnik je v Celju kar 486 hektar-
jev tako onesnaženih tal, da bi na
njih nemudoma morali prepoveda-
ti pridelavo rastlin za ljudi in živali.
Načinov, kako to izvesti, je več. Ena
od metod je tudi gojenje energetskih
rastlin, ki čistijo tla. Območje stare
Cinkarne, ki je najbolj obremenjeno,
bi bilo po večkrat slišanih predlogih
treba zbetonirati. Znova je opomnila
na mokro pranje cest, fasad, na sub-
vencije za nabavo mokrih sesalnikov
za prah. "Kar se financiranja tiče, pa je
treba zadevo malo porazdeliti. Velike
zadeve je treba peljati skozi kohezijska
sredstva, tega se ministrstvo za okolje
tudi zaveda in v tej smeri stvari tudi
pripravlja. Problem vrtov in kmeti-
jskih zemljišč je stvar kmetijskega
ministrstva, kmetijskih skladov, iz
katerih se lahko počrpa denar. Potem
imamo še sklad za regionalni razvoj, iz
katerega lahko tudi ministri določijo
sredstva za sanacijo. Tako da, če bo
program kvaliteten, ne vidim kakih
posebnih težav."

Odgovoru, ali bi se tudi z majhnimi
koraki dalo kam priti, se je Kramer
deloma izognil. Podatki, da zna sose-
dnja Mestna občina Velenje od svojih
onesnaževalcev vsako leto potegniti
po nekaj sto tisoč evrov (v letošnjem
letu konkretno 660 tisoč evrov), ga
niso impresionirali. "Jaz še vedno
vztrajam, da ne vem, katere so prave
rešitve. Jaz si sanacijo predstavljam
precej bolj enostavno. Območje stare
Cinkarne bi ozelenil, saj nič ne seva.
Stroka pa rabi cement. Mislim, da ni
treba tako dragih sredstev. Potem bo v
določenih delih tudi lokalna skupnost
zmožna kaj posanirati. Večkrat sem že
vprašal, če mi lahko kdo pove, kako
to enostavno narediti. Vedno dobim
odgovor 'okroglo na čošak', ki ga ne
razumem." "Na območju stare Cinkar-
ne je indiciranih 593 gramov kadmija
na kilogram suhe snovi. To je najvišji
vzorec kadmija na urbanem območju
na svetu. Zagotovo ne moremo z levo
roko sanirati takšne stvari," je opo-
rekal predstavnik Civilne iniciative
Boris Šuštar. Izvirni greh, da sedaj za
sanacijo ni sredstev, je po njegovem
mnenju ta, da je občina po simbolič-
ni ceni odkupila zemljišče stare Cin-
karne. "Sicer bi morala cinkarna kot
dedič bremen v celoti sanirati to ob-
močje, šele nato bi ga lahko prodaja-
la."

Kramer se je ob ponovljenih opozori-
lih Šuštarja o aktualnem onesnaženju
spomnil še, da je nesmiselno kaj sani-
rati, če še imamo onesnaževalce. Pa
čeprav je uvodoma trdil, da po podat-
kih, ki jih imajo na občini, vsebnost
težkih kovin upada. "Nisem čisto ra-
zumel. Če je treba prati cestišča, potem
je vir prisoten še danes in moramo
poiskati vir teh težkih kovin, sicer
pranje ne bo nič pomagalo. Kar trenu-
tno nastaja, je treba odkriti takoj pri
izvoru." Po mnenju Eržena je to težko.
"Pri velikih imamo jasno opredeljeno,
kakšne podatke morajo posredovati,
kaj morajo meriti. Imamo pa manjše
gospodarske dejavnosti, ki ravno tako
obremenjujejo okolje, a jim ni treba
dajati podatkov. To je praktično ne-
mogoče doseči, saj bi bil strošek zanje,
če bi morali neprestano meriti vse,
kar dajo v okolje, nesorazmerno visok
v primerjavi s konkurenco v tujini.
Ostane nam samo to, da ugotovimo,
kakšne so emisije, torej, kaj sprejema-
mo vase. Če bi prišli do teh podatkov,
bi lahko dosegli, da bi okoljski inšpek-
torat zahteval, da se opravijo meritve
emisij. Torej, zadeva je precej zaplete-
na, vendar mislim, da druge poti ni."

"Mislim, da je treba reči bobu bob,"
je pribil Kramer. "Mestna občina ima
kataster onesnaževalcev, izdelan
leta 2007. Pozovimo z okrogle mize
okoljsko inšpekcijo, naj obišče vse
te onesnaževalce in nam da jasen
odgovor, kateri danes čezmerno
onesnažujejo naše območje. Tiste je
treba najprej sanirati. Če ne bomo tega
preprečili, je škoda delati sanacijo in
nam noben odlok ne koristi."

Kljub vsemu je odlok nujen, je
prepričan Eržen. "V Celju poznamo
problem, ko prideš čez Trojane, pa
nihče nič ne ve. Zato se mi zdi ključno,
da dosežemo spoznanje, da gre za de-
gradirano območje, in zato vztra-
jam, da moramo doseči odlok. To bo
potem podlaga za vse vire sredstev, ki
smo jih omenili. Sam sem na pobudo
civilne iniciative stopil v akcijo, da
bi ministrstvo znižalo prispevke, ki
jih morajo kmetje plačati za kmeti-
jske površine. Pa niso o kakšnih obre-
menitvah nič vedeli. Moramo doseči
neko formalno priznanje in to bomo
dosegli skozi odlok. To je prava pot. Če
se bomo pa zdaj začeli prepričevati, da
to ni potrebno, ker država itak nima
nič denarja, da mogoče celo res ne bo
dala."

Svetovno združenje
časnikov (WAN),
ki zaseda na Dunaju,
je zlato pero svobode
podelilo novinarju
iz Eritreje Dawitu Isaaku,
ki je zaprt od leta 2001,
zadnjih šest let pa nihče
razen oblasti ne ve, kje je.
Če je sploh še živ

"Spomnim se, kot bi bilo včeraj. 19.
november 2005 je bil, ko je poklical.
Rekel je, da so ga po štirih letih le iz-
pustili iz strogega zapora. In da bo
za božič doma, je še dodal ter spustil
slušalko. Nepopisno veselje je bilo, ne
znam povedati kakšno." Na obraz Esa-
iasa Isaaka, brata eritrejskega novinar-
ja Dawita Isaaka, ki ga je diktatorski
režim predsednika Isayasa Afewer-
kija zaprl leta 2001, ker je njegov ne-
odvisni časopis razširjal zahteve za
demokratične reforme države, se je
vrnila žalost. Nekam v daljavo je po-
gledal in za nekaj sekund obmolknil,
ko je včeraj na Dunaju govoril pose-
bej za Večer. Dan prej je Dawitu Isaaku
Svetovno združenje časnikov (WAN)
podelilo nagrado, zlato pero svobode.

Po tistem ni več nikoli govoril z
bratom. Čez dva dni so ga namreč spet
zaprli. In nikoli jim niso več povedali,
kje je. In predvsem, ali je še živ. "To je
breme, s katerim živim. Hudo breme.
Vsak dan se sprašujem, ali je še živ. Od
oblasti pa nič. Tišina, popolna tišina!"
Esaias, ki živi na Švedskem, ne more v
domovino, nemudoma bi ga aretira-
li in zaprli. Med podelitvijo, ko je pre-
vzel zlato pero svobode v imenu brata
Dawita, so ga premagala čustva, pred
polno dvorano je milo zajokal. "2001.
so ga prvič zaprli, z njim še 18 novinar-
jev, tudi nekatere, ki nikoli niso pisali
o politiki, pa seveda člane reformistič-
nega opozicijskega gibanja G15," se spo-
minja. V osemdesetih je Dawit Isaak
kot begunec sicer pribežal na Švedsko,
a ga je vedno po svoje vleklo nazaj. Na
severu Evrope se je nekaj časa preži-
vljal kot čistilec. "V devetdesetih je
veliko potoval v Eritrejo, na Švedskem
je občutil, kaj je svoboda gibanja, izra-

Konec leta 2006 sta se pred predstavniki Mednarodne univerzitetne
športne zveze (Fisu) prerivala kar dva župana mestne občine Maribor -
takrat sicer že izvoljeni Franc Kangler in Boris Sovič, ki pa funkcije
uradno še ni predal.

Vsak po svoje sta želela poudariti, kako pomemben je za mesto in širšo
regijo projekt Univerzijada in je zatorej nujno, da nam velmožje gostitelj-
stvo podelijo. Povsem drugačen obraz pa je vodstvo mesta pokazalo v teh
dneh, ko je posebna komisija pregledovala, kaj smo odtlej oziroma od
leta 2008, ko smo prireditev dobili, postorili. Župana Kanglerja, ki so ga
bila še pred nedavnim polna usta univerzijade in evropske prestolnice
kulture, ki ju ni pozabil omeniti v nobenem svojem nastopu, sploh ni bilo
na spregled v hotel Piramida. Te dni se raje ukvarja s kadrovskim
premeščanjem svojih najožjih pripadnic. Podžupan, pristojen za univer-
zijado, Milan Mikl je menda zbolel in je torej ob obisku predstavnikov
Fisuja opravičeno manjkal.

Tako so morali tisti, ki so jim iniciatorji univerzijade naložili organizaci-
jo, s Tonetom Vogrincem na čelu saditi rožice, trepljati može po ramenih
in obljubljati, da zdaj pa rebalans mestnega proračuna zagotovo bo in s
tem tudi pospešek pri zagotovitvi športne infrastrukture. Četudi sami na
to nimajo prav nikakršnega vpliva, še manj sredstev za to. K temu so se
zavezale občine gostiteljice, največ mariborska, pa ne nazadnje vlada
oziroma poslanci še v prejšnjem sklicu državnega zbora, ko so brez
oklevanja pritisnili gumbe za to, da je država partner pri projektu s
30-odstotnim deležem. Ko je sedaj treba kočijo potegniti iz blata, na
ministrstvih v Ljubljani držijo figo v žepu s sklicevanjem na neživljenjske
paragrafe javnih financ.

Za tistih nekaj objektov, kar jih je po velikih, večstomilijonskih željah še
ostalo, bi torej morali v Mariboru čim prej skrpati denar. Trenutno pa ga
ni niti za oddajo javnih naročil za izdelavo dokumentacije. Odgovorni v
mestu pa, namesto da bi iskali rezerve vsaj za ta minimum, še zmeraj
sanjajo o 42 milijonih evrov, ki jih, potem ko od domačih ponudbe za
odkup plinovodnega omrežja ni bilo, skušajo sedaj dobiti še na mednaro-
dnih trgih.

27. november, ko bo treba v Bruslju Fisuju položiti karte na mizo, pa se
nezadržno bliža. V Fisuju že "grozijo", da bi se z odpovedjo razširil slab
glas o Sloveniji kot tisti, ki ni bila sposobna izvesti tistega, k čemur se je
zavezala s pogodbo.

Kangler, ki je sicer zmeraj veljal za neomajnega moža, ki ne "odstopa niti
za milimeter", bo torej moral požreti grenko pilulo in se odločiti. Ali
izreče ukaz za pripravo rebalansa ali pa, kar se sedaj kaže za bolj verje-
tno, preprosto pove, da Maribor športnih objektov do začetka univerzija-
de ni sposoben postaviti. In se torej pripravi plan B, razporeditev tekem
po vsej Sloveniji. Kar sicer ne prinaša obetavnih dolgoročnih učinkov za
mesto razen morda nekaj spominov študentov športnikov, ki se bodo
morebiti nekoč vrnili v Maribor, ker so se tu dobro zabavali.

striti finančno disciplino, ker bo sicer
zmanjkalo denarja. Je pa Fakin ugo-
varjal še eni pobudi, podani v dopol-
nilu k predlogu novele, da bi podobno
kot otrokom pravico do zdravstvenih
storitev omogočili še drugim kategori-
jam, ki nimajo plačanih prispevkov. Ta
predlog, k prvotnemu, ki ga je v par-
lamentarno proceduro podala Majda
Širca (Zares), je izoblikovala nepoveza-
na poslanka Julijana Bizjak Mlakar in
ni bil sprejet z odobravanjem. O kon-
kretnih primerih, primerih samo-
zaposlenih, na katere je opozorila, je
Fakin dejal, da imajo ti ljudje vedno
možnost spremeniti svoj status in se
prijaviti na zavodu za zaposlovanje,
če sami ne morejo več plačevati pri-
spevkov za zdravstvo. To pa je po nje-
govem mnenju že vprašanje "osebne
odgovornosti".

Še pred kratkim je bilo vprašlji-
vo, ali bo zaradi postopkovnih pravil
sprejemanje predloga novele tega
zakona sploh izvedljivo; ker gre za
skrajšano obravnavo, je pričakovati,
da bo predlog vendarle potrjen pred
iztekom mandata državnega zbora.

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 7! (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 38.700 izvodov. Cena izvoda od ponedejka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za oktober
2011 znaša 28,98 EUR, za upokojence in študente 25,93 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi je s 316 glasovi za in 301 glasom
proti dobil zaupnico v spodnjem domu parlamenta. Če zaupnice ne bi izglaso-
vali, bi vlada padla in bi bile najverjetneje razpisane predčasne volitve. Zau-
pnico vladi je podprl tudi nekdanji minister za industrijo Claudio Scajola, ki
je v minulih dneh s skupino kakšnih 30 poslancev povzročil napetosti znotraj
Berlusconijeve stranke. Odločilno pa je prispeval tudi k zavrnitvi tehničnega
poročila o proračunu za lani, zaradi česar je premier moral napovedati glaso-
vanje o zaupnici vladi. Po izglasovani zaupnici Scajola sicer pričakuje konkre-
tne spremembe politike stranke Ljudstva svobode, v nasprotnem napoveduje
še več podobnih zapletov z večino v parlamentu. Večina opozicijskih poslancev
je bojkotirala obrazložitev glasov pred glasovanjem, prav tako tudi prvi poziv k
oddaji glasov. S tem so skušali doseči nesklepčnost, a je glasove oddalo 319 po-
slancev, s čimer so presegli 315 potrebnih glasov. (sta)

Edina prednostna naloga Srbije v tem času procesa približevanja Evropski uniji
mora biti nadaljevanje dialoga in zboljšanje odnosov s Prištino, saj je pri vseh
potrebnih reformah dosegla znaten napredek, je včeraj v Beogradu poudaril
evropski komisar za širitev Štefan Fule. Gost iz Bruslja je srbskim državnim
funkcionarjem in tudi predstavnikom opozicije in nevladnih organizacij pred-
stavil mnenje Evropske komisije o kandidaturi Srbije za članstvo v EU. Komi-
sarjevi sogovorniki so bili srbski predsednik Boris Tadic, predsednica srbskega
parlamenta Slavica Dukic Dejanovic, vodje poslanskih skupin, člani sveta za
evropske integracije s premierom Mirkom Cvetkovicem na čelu in udeležen-
ci srečanja regionalne nevladne Igmanske pobude. A že prej se je Fule sestal s
predsednikom Srbske napredne stranke Tomislavom Nikolicem in njegovim
namestnikom Aleksandrom Vučicem ter vodjo delegacije EU v Srbiji Vincen-
tom Degertom. Komisar je potem obiskal srbsko skupščino, kjer so ga pričakali
predsednica Djukič Dejanovičeva in vodje poslanskih skupin, vključno z Ni-
kolicem. Predsednik SNS je po skupnem srečanju poudaril, da so Srbijo močno
"pritisnili k zidu" in da "tisti, ki bo to nadaljeval, tvega, da bo izgubil partnerja
za pogovore".

Na tiskovni konferenci v prostorih srbske vlade po seji sveta za evropske
integracije je dal komisar jasno vedeti, da ima Srbija zdaj samo eno prednostno
nalogo - nadaljevati dialog in zboljšati odnose s Prištino. "Ko bo dosežen napre-
dek v tem dialogu, bo Evropska komisija predlagala datum začetka pristopnih
pogajanj. Izkoristite ta zagon, ki ste ga dosegli pri izvedbi reform, in se posve-
tite prednostnim nalogam, ki smo jih opredelili." Predsednik Tadič je po sreča-
nju s komisarjem na štiri oči, na katerem sta skupaj določila naslednje korake
za pridobitev statusa kandidatke in datuma začetka pristopnih pogajanj, pou-
daril, da"jih po pozitivnem priporočilu EK ne čaka praznovanje, marveč novi
napori. (aro)

Gerhard Dorfler je
Ljubljano in Kočevsko
obiskal po tem, ko naj
bi na Koroškem uspešno
zgladili desetletja trajajoč
hud spor o dvojezičnih
toponimih

Koroški deželni glavar Gerhard Dor-
fler je bil včeraj na nekakšni spravni
misiji v Sloveniji, kjer je na tiskovni
konferenci v Ljubljani najprej predsta-
vil svojo vizijo oziroma, kot je dejal,
"pot v prihodnost" med Slovenijo in
Koroško ter tudi Avstrijo po tem, ko
je dežela letos konec poletja postavila
skupaj 164 dvojezičnih krajevnih napi-
sov, za katere - in še za več njih - so se
koroški Slovenci borili več kot 56 let.
Za zaprtimi vrati se je sestal tudi s slo-
venskim premierom v odhodu Boru-
tom Pahorjem, ki se je v Železni Kapli
16. avgusta udeležil prve postavitve
dodatne dvojezične tabele. Popoldan
je Dorfler obiskal še društveno hišo
nemško govorečih staroselcev v Obči-
cah na Kočevskem, kjer so mu peli in
plesali ter mu postregli značilno polen-
to z ocvirki in pečene kostanje.

Dorfler, ki sta ga spremljala av-
strijski veleposlanik v Sloveniji Erwin
Kubesch in predsednik Skupnosti ko-
roških Slovencev in Slovenk Bernard
Sadovnik, je pred novinarji v Ljublja-
ni z zadovoljstvom ugotavljal "pozi-
tivni razvoj" pri sobivanju s slovensko
manjšino na Koroškem. Izpostavil je
številne možne prihodnje skupne pro-
jekte med Slovenijo in Koroško, pa tudi
širše, z Avstrijo, severno Italijo in Hr-
vaško. Omenil je, da se kmalu sesta-
ne z mariborskim županom Francem
Kanglerjem in predlaga, da bi v ome-
njeni evropski regiji vsako leto kakšno
mesto bilo njena prestolnica kulture,
kakor bo prihodnje leto Maribor kul-
turna prestolnica Evrope.

Dorfler je natančno popisal, kako
je Koroška ob posredovanju dunaj-
ske zvezne vlade letos aprila prišla
do kompromisnega dogovora o dvo-
jezičnih krajevnih napisih. Zajeli so
vse kraje, ki jim je avstrijsko ustavno
sodišče že prisodilo dvojezične topo-
nime na podlagi 10-odstotnega slo-
vensko govorečega deleža prebivalstva
v kraju, sam pa se je imenoval mosto-
graditelja, ker so druge kraje dodali
po 17,5 odstotni klavzuli. Zanimiva
je bila njegova razlaga: "Ustavno so-
dišče je določilo 10 odstotkov, stari
zakon iz leta 1976 je upošteval 25-od-
stotni delež slovenskega življa. Zato
sem predlagal, da se srečamo na sredi-
ni tega mostu, se pravi pri 17,5 odstot-
kih." Dorfler sicer ni izrecno dejal, da
bi bila ta rešitev, ki jo imajo mnogi ko-
roški Slovenci za pomanjkljivo, sploh
ker so še večje kolobocije pri pravici do
slovenščine kot uradnega jezika, izu-
mljena za vselej. Bila pa naj bi korak
k taki rešitvi. Koroški glavar je tudi
obelodanil, da je ustanovil Forum za
dialog, ki mu bo predsedoval, zraven
pa bo še vseh sedem ministrov dežel-
ne vlade, predstavniki vseh parlamen-
tarnih strank in glavnih manjšinskih
organizacij ter župani dvojezičnih
občin. Nato se je človek, ki je s prej-
šnjim glavarjem Jorgom Haiderjem
teatralno premikal krajevne table, da
ne bi dobile dvojezičnih napisov, po-
trkal po prsih, koliko letno namenjajo
dvojezičnim zasebnim vrtcem, "ker je
treba začeti s to skrbjo pri malčkih in
ker so bile tovrstne podpore moj prvi
ukrep, ko sem leta 2001 prišel v de-
želno vlado." Po njegovih besedah ti
vrtci dobijo 72 tisoč evrov, kar je kar
43 tisoč evrov več kakor nemški za-
sebni vrtci. Kot da je resnično obrnil
ploščo, je vidno razpoložen dejal, da
je letos pri vpisu v dvojezične ljud-
ske šole znova padel rekord: "45 od-
stotkov šoloobveznih otrok je letos na
dvojezičnem ozemlju Koroške vpisa-
nih k dvojezičnemu pouku, to je 2141
učencev!" Dodal je, da dežela sloven-
sko manjšino podpira z 1,6 milijona
evrov letno, Dunaj k temu doda še 1,3
milijona evrov, rešitev pri dvojezičnih
tablah pa bo manjšini z Dunaja navr-
gla še dva milijona evrov.

Med ostalimi projekti je Dorfler
omenil skupno prizadevanje Koroške
in Slovenije za izgradnjo druge cevi ka-
ravanškega predora, številne možno-
sti pri skupni organizaciji odmevnih
športnih prireditev, kot sta svetov-
no prvenstvo v alpskem smučanju,
to je projekt Senza confini/Brez meja
v Kranjski gori, Trbižu in Bad Klein-
kirchheimu, in v smučarskih skokih,
pa skupne ponudbe v turizmu. Menil
je: "Koroška in Slovenija sta bili dolga
desetletja le sosedi, sedaj sta postali
dobri sosedi, v prihodnosti pa bosta
tudi dobri prijateljici". Na Večerovo
vprašanje, kakšen je namen njegove-
ga obiska na Kočevskem, je Dorfler
odgovoril: "Nisem še bil tam in bi si
rad ustvaril sliko, saj sta Koroška in
Avstrija nemško govoreče ljudi tam
zelo podpirali. Že ob rešitvi dvojezič-
ne topografije na Koroškem sem tudi
dejal, da bi bil sedaj čas narediti korak
v smeri priznavanja določenih pravic
še nemško govorečim v Sloveniji."

Slovaški predsednik Ivan Gašparovič je včeraj sporočil, da bo do predčasnih
volitev 10. marca imenoval tehnično vlado, potem ko vlada premierke Ivete
Radičove v torek ni dobila zaupnice. Za ponedeljek je sklical sestanek predse-
dnikov parlamentarnih strank, na katerem naj bi izbrali novo vlado. "Odstavil
bom sedanjo vlado in moral bom imenovati novo. Imenoval bom nekoga, ki jo
bo vodil," je dejal Gašparovič po pogovoru z Radičovo. Kot je pojasnil, ustava
jasno določa, da se je mandat vlade končal z nezaupnico v parlamentu in da je
torej ne bo pozval k nadaljevanju dela, morda pa bodo oblikovali začasno vlado,
v kateri bodo neodvisni strokovnjaki.

Desnosredinska vlada Radičove je padla v torek, potem ko v parlamentu ni
dobila zaupnice, ki jo je vezala na glasovanje o krepitvi začasnega mehanizma
za stabilnost evra (EFSF). Vlade v prizadevanjih za potrditev EFSF v torek v parla-
mentu ni podprla ena od štirih koalicijskih strank, Svoboda in solidarnost (SaS),
proti pa so glasovali tudi opozicijski socialdemokrati. Potem ko je vlada dosegla
dogovor s socialdemokrati Roberta Fica o podpori EFSF, v zameno pa pristala na
predčasne volitve, je parlament nato v četrtek podprl krepitev EFSF. (zur)

Hrvaška hadezejevska vlada je ostala
brez večinske podpore parlamenta,
vendar pa ni podala ostavke, marveč
bo poskušala doseči sporazum z opo-
zicijo o končanju dela sedanjega sklica
sabora in o razpisu volitev. V HDZ so
še v četrtek trdili, da bodo kljub odlo-
čitvi opozicije, da ne bo več prihajala
na zasedanja, zagotovili več kot polo-
vično večino poslancev in tako spreje-
li vse zakone, o katerih so že potekale
razprave. Včeraj opoldne pa se je po-
kazalo, da v saborski dvorani ni 77 po-
slancev oziroma da je vlada ostala brez
parlamentarne podpore. Nazadnje so
sodelovanje v okrnjenem parlamen-
tu objavili poslanci Samostojne demo-
kratske srbske stranke, sicer koalicijske
stranke. Milorad Pupovac je v njiho-
vem imenu predsedniku sabora Luki
Bebicu predlagal, naj skliče sestanek
predsednikov vseh poslanskih skupin,
na katerem bi se dogovorili, kako kon-
čati delo tega sklica. Opozicija je napo-
vedala, da bo prišla le na sejo, na kateri
bodo glasovali o razpustitvi parlamen-
ta. Čeprav je Bebič za sredo sklical na-
daljevanje zasedanja, je bila včerajšnja
saborska razprava o odnosih Hrvaške
do Hrvatov na tujem verjetno zadnja.

Podpredsednik sabora in vladajo-
če stranke HDZ Vladimir Šeks se je v
samo 40-sekundnem nastopu vsem
poslancem in javnosti opravičil zaradi
neustreznega vedenja na nedavni seji
mandatno-imunitetne komisije. Njego-
ve žalitve na račun poslancev opozicij-
ske SDP so opoziciji narekovale sklep,
da neha sodelovati v delu parlamenta.
Šeks je v zadnjih tednih določal ton in
hitrost predvolilnih nastopov HDZ,
toda vse javnomnenjske raziskave so
pokazale, da agresivni nastopi vlada-
joči stranki zgolj zmanjšujejo podpo-
ro volivcev. Razpad vladne koalicije
je v dobršni meri posledica Šeksovega
ravnanja, vendar pa je HDZ to dojela
šele 50 dni pred volitvami. Neuspeh
HDZ v saboru in Šeksovo javno opra-
vičilo kažeta, da si predsednica vlada-
joče stranke in vlade Jadranka Kosor
ter njeni podporniki v zadnjem hipu
prizadevajo zavreti padec priljublje-
nosti. Opozicija trdi, da njen cilj ni
bila zrušitev vlade, marveč čim prej-
šnja razpustitev sabora, vendar šele po
sprejetju vseh nujnih zakonov. Čeprav
se je zdelo, da njena poteza ne bo uspe-
šna, pa se je pokazalo, da si je izbrala
pravi trenutek za to, da dokaže šibkost
vlade in svojo moč.

Šeksovo opravičilo je mnoge pre-
senetilo. V opoziciji menijo, da zago-
tovo gre za pozitivno potezo, da pa ta
še ni dovolj, da bi se vrnili v sabor in
nadaljevali delo, kakor da se nič ni zgo-
dilo. Napovedali so, da se bodo pogo-
varjali le o dokončanju zasedanj in da
bodo glasovali le o zakonih, pomemb-
nih za državljane in gospodarstvo.
Tako očitno nima nobenih možnosti
za sprejetje tako imenovani Lex Šeks,
torej zakon, ki bi za nične razglasil
srbske obtožnice zoper hrvaške bra-
nitelje.

rialno, se lahko po mnenju azijskih
analitikov hitro zgodi, da se bo k re-
formam usmerjeni Mjanmar še tes-
neje povezal s Kitajsko. Zato so zdaj
mnoge oči uprte v predsednika U
Thein Seina, ki je ta čas na uradnem
obisku v Indiji. "Obisk mjanmarskega
predsednika v Indiji ne bo škodoval
kitajsko-mjanmarskim odnosom,
saj so ti zelo trdni. Hkrati ne bo
škodoval kitajsko- indijskim odno-
som," je menil C. S. Kuppuswamy iz
južnoazijskega podjetja za analize iz
New Yorka. Po njegovem mnenju bi
lahko Kitajsko skrbelo le morebitno
hitro izboljšanje odnosov med Mjan-
marom in ZDA.

Nekateri analitiki kažejo tudi
na novo vlogo Indije kot region-
alne protiuteži Kitajski. Opozarjajo,
da je Indija nedavno dosegla spora-
zum s Kabulom o urjenju afganistan-
skih vojakov in policistov, s čimer je
razjezila Pakistan, Peking pa spod-
budila k razmisleku. Indijski premier
Manmohan Sing je v New Delhiju
sprejel tudi vietnamskega predsed-
nika Truong Tan Sanga in z njim
poleg večanja obsega trgovine med
državama govoril tudi sporu med
Hanojem in Pekingom zaradi otočja
v Južnokitajskem morju, ki naj bi bilo
bogato z nafto in plinom.

JOŽE PLESNAR

Voditelj britanske koalicijske vlade David Cameron je pod moč-
nimi pritiski, da pokaže odločnost in se znebi svojega obramb-
nega ministra Liama Foxa. Ta Mu je olajšal delo in včeraj
odstopil sam. Znašel se je namreč pod očitki, da je "privati-
ziral obrambno in varnostno politiko" zaradi tesnih stikov s
svojim dolgoletnim prijateljem in nekdanjim sostanovalcem
Adamom Werrittyjem. Ne samo da ga je postavil v vlogo
neuradnega svetovalca, temveč ga je jemal s seboj na ključ-
na srečanja s tujimi diplomati in državniki. S tem naj bi bil
kršil kodeks ministrskega ravnanja, toliko bolj, ker je Wer-
rittyju omogočil dostop do občutljivih vladnih podatkov
in dokumentov ter glede tega ni bil odkrit do svojih ura-
dnih kolegov.

Samo po sebi to niti ne bi bilo preveč
problematično, če ne bi bila vmes občutljiva vprašanja
odgovornosti delovanja politikov, oblikovanja poli-
tike, zaupanja med ministri in sploh sistema upravl-
janja države, in kar je še hujše, če ne bi bili v škandalu
prišli na sled denarju.

Po eni strani se zastavlja vprašanje, kdo je plačeval
potovanja Werrittyja, po drugi pa, kakšne koristi je ta
znani lobist imel od tesnega prijateljstva z ministrom.
Časnik Times je namreč odkril, da so Werrittyjeva poto-
vanja in prebivanje v luksuznih hotelih plačevali nekat-
eri bogati posamezniki ali podjetja, ki naj bi bili na bančni
račun njegovega podjetja Pargav Ltd nakazala okrog 150.000
funtov.

Britanski mediji kljub odstopu mrzlično iščejo dokaze, iz kat-
erih bi izhajalo, da Adam Werritty ni deloval le kot prijatelj in neu-
radni svetovalec obrambnega ministra, temveč tudi kot plačan
lobist v korist britanskih in tujih interesov. Če se bo izkazalo, da
je Werritty prejemal denar, bo ključnega pomena, ali je za to vedel
tudi njegov ministrski prijatelj. Za Liama Foxa bi bilo to precej bolj
neprijetno od končnega izida preiskave šefa vladnega kabineta, sira
Gusa O'Donnella, ki mora ugotoviti, ali je šef obrambnega min-
istrstva kršil pravila ministrskega ravnanja s tem, da je dovolil
prijatelju dostop do poslovanja vlade in vplivanja na obrambno
politiko države.

Mnogi poslanci ne morejo razumeti, da obrambni minister ni
pravočasno dojel, da gre za konflikt interesov. Vsekakor je bilo
več kot nenavadno, da je Adam Werritty z lobista na področju
zdravstva presedlal na področje obrambne in zunanje politike
takoj, ko je Liam Fox leta 2005 v konservativni vladi v senci pre-
vzel obrambni resor in po volitvah tudi obrambno ministrst-
vo v koalicijski vladi konservativcev in liberalnih demokratov.
Afera pa je že osvetlila ključni sistem političnega delovanja,
ki ni značilen samo za britansko, temveč tudi za mnoge druge
vlade. Namreč prepletenost odnosov med izvoljenimi poli-
tiki, domnevno politično nevtralnimi javnimi uslužbenci in
navzkrižjem zunanjih interesnih skupin, ki skušajo v prid svojih
interesov na različne načine, tudi z denarjem, vplivati na vladne
odločitve.

Izraelec, ki je v samomorilskem napadu leta 2001 izgubil pet svojcev, je včeraj iz
očitnega nasprotovanja izpustitvi palestinskih zapornikov in njihovi zamenjavi
z izraelskim vojakom Giladom Šalitom skazil spomenik v atentatu ubitega izra-
elskega premiera Jicaka Rabina. Policija navaja, da gre za Švuela Šijvešurderja,
čigar starši in trije brati oziroma sestra so bili pred desetletjem žrtve bomba-
škega napada v neki jeruzalemski piceriji. Nadzorne kamere so pokazale, kako z
barvami packa po tem spomeniku v Tel Avivu. Policija ga je hitro prijela, potem
pa so ga ob vplačilu varščine izpustili. Islamistična organizacija Hamas navaja,
da sodita dva Palestinca, ki sto pomagala izvesti omenjeni samomorilski napad,
med 1027 zapornikov, ki jih je Izrael sklenil izpustiti v zameno za Gilada Šalita,
izraelskega vojaka, ki so ga junija 2006 zajeli skrajneži v Gazi. (Reuters)

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je včeraj pozvala k
mednarodnemu ukrepanju, da bi zaščitili sirske prebivalce, češ da bi lahko
"brezobzirna represija" nad protivladnimi protestniki Sirijo potisnila v pravo
državljansko vojno. Hkrati je opozorila, da je črna bilanca prodemokratskih
demonstracij zoper predsednika Bašarja Al Asada od začetka marca letos pre-
segla 3000 smrtnih žrtev, pri čemer so ubili najmanj 187 otrok. Samo v zadnjih
desetih dneh so sirske vladne sile ubile najmanj sto ljudi.

Navi Pillay, bivša sodnica kazenskega sodišča ZN, je dodala, da kriza v Siriji
spričo tega, da vse več pripadnikov vojske noče več streljati na civiliste in pres-
topa na stran protestnikov, že kaže skrb zbujajoča znamenja prerasta v oborožen
spopad. Njen glasnik Rupert Colville pa je na vprašanje, za kakšno mednarodno
operacijo naj bi šlo, odgovoril, da morajo o tem odločiti države in da to, kar so
storili doslej (sprejetje vrste sankcij), ne daje rezultatov in da sirska vojska do-
besedno vsak dan še naprej ubija prebivalce. Na dodatno vprašanje, ali naj bi
zoper Bašarja tako ukrepali kot zoper libijskega voditelja Moamerja Gadafija,
pa je Colville odvrnil, "da bi o tem moral odločiti Varnostni svet ZN". Avgus-
tovska preiskava človekovih pravic v Siriji v režiji ZN je potrdila verodostojne
obtožbe zaradi zločinov zoper človečnost. (Reuters)

MEDICINA NAČINA ŽIVLJENJA: Patološke prehranske prakse
REINKARNACIJA: Dokazani slovenski primeri
VINDEL: Vrhunski kuharji in vina v Mariboru

Po sestanku z vodstvom Telekoma Slovenije so v Agenciji za upravljanje kapital-
skih naložb (AUKN), ki zastopa dobrih 74 odstotkov kapitala Telekoma Slove-
nije (državo, Sod in Kad), izrazili svoja pričakovanja. Kratkoročno, da bi letos v
Telekomu presegli gospodarski načrt. Zlasti z nadaljnjo uspešno racionalizacijo
stroškov bi bilo treba doseči zastavljeno raven prihodkov in prestrukturiranje
hčerinskih družb v JV Evropi. Po mnenju predstavnikov AUKN je treba pripra-
viti celovito strategijo na področju odnosov z investitorji, potrebno je zagota-
vljanje boljše likvidnosti za Telekomovo delnico. Agencija pričakuje, da bodo v
Telekomu Slovenije vložili vse napore pri promociji družbe med domačimi in
tujimi vlagatelji, kar naj bi pripomoglo k večjemu zanimanju za njegove delni-
ce. Eno od meril uspešnosti dela članov uprave in nadzornikov bo ustvarjanje
dodane vrednosti za lastnike, pozorno se bo spremljala tudi tržna vrednost del-
nice Telekoma glede na tuja primerljiva podjetja.

AUKN pričakuje v 14 dneh na osnovi skupščinskega sklepa poročilo o po-
sebni reviziji in konkretne predloge ukrepov na osnovi izsledkov in še, da bodo
vsi izsledki revizij poslani v ukrepanje pristojnim državnim organom in da se
nemudoma in brez izjem sprožijo odškodninski postopki v spornih zadevah. V
AUKN kot pooblaščeni upravljavki državnega premoženja pričakujejo realiza-
cijo optimističnega scenarija strateškega načrta in da bo skupina Telekom čim
prej dosegla 10-odstotno donosnost kapitala, do leta 2015 tudi 3,5-odstotno sto-
pnjo dividendnosti kapitala, da bo do ene tretjine bilančnega dobička izplača-
nega delničarjem v obliki dividend, pa tudi, da bo čim prej dosežen ciljni letni
dobiček 100 milijonov evrov. (dt)

V času trajanja prevzemne ponudbe, od 14. septembra do vključno 13. oktobra,
je ponudbo Kmetijske zadruge Vipava za odkup delnic družbe Agroind Vipava
1894 sprejelo pet delničarjev, ki so bili skupaj imetniki 32.703 delnic ali 8,38
odstotka vseh. KZ Vipava je tako svoje lastništvo v Agroindu - njegovi glavni
dejavnosti sta prodaja vina, mleka in mlečnih izdelkov - s 74,98 povečala na
83,36 odstotka. Za omenjene 32.703 delnice bodo v KZ Vipava morali odšteti
78.487 evrov. (dt)

Brez etike in umetnosti
nas voditelji ne morejo
popeljati v lepšo
prihodnost, so razmišljali
mednarodni podjetniki
na 25. obletnici poslovne
šole IEDC Bled

"Ustvarjati prihodnost." Pod tem
geslom se je včeraj na Brdu pri Kranju
zbralo več kot 450 gospodarstvenikov,
članov uprav in generalnih direktorjev,
profesorjev poslovnih ved in diploma-
tov iz skupno 36 držav. Mineva namreč
petindvajset let, kar je dr. Danica Purg
ustanovila poslovno šolo IEDC. Ta se
uvršča med najbolj vplivne in ugledne
izobraževalne ustanove v vzhodni in
srednji Evropi. Purgova je IEDC-ju, kot
so poudarjali navzoči gostje, mnogi
med njimi kot bivši študenti, vtisni-
la pomemben pečat. Sploh v njenem
poudarjanju vloge, ki jo ima v izobra-
ževanju menedžerjev umetnost. Ali
drugače, kaj se lahko poslovni vodi-
telji, menedžerji, naučijo iz umetnosti
in v čem je njihovo poklicno delovanje
podobno umetnosti, pač v sferi podje-
tništva in gospodarstva.

"Učenje voditeljskih sposobnosti bi
moralo biti zelo podobno učenju ume-
tnosti," je povedal dr. Edgar Schein,
zaslužni profesor na poslovni šoli MIT
Sloan in eden prvih znanstvenikov, ki
so minulo stoletje začeli preučevati
psihološke odnose v poslovnih organi-
zacijah. Včeraj je prejel tudi častni dok-
torat IEDC. "Če želiš postati slikar, ni
dovolj gledati, najprej se moraš naučiti
videti. Šele nato se lahko učiš slikanja,"
je pojasnil in dodal, da je tako tudi pri
voditeljstvu. "Najprej se moraš nauči-
ti videti vrednote in nato presoditi, ali
so tvoja vsakodnevna dejanja v skladu
s tvojimi vrednotami. To je nujno.
Videli smo, da ne moremo povsem
brez pravil, 'laissez faire'. Hitro se po-
javijo zlorabe in izkoriščanje sistema,
kar je še posebno pereče na področjih
varnosti ali pa denimo poslovne etike."
In kaj je standardni odziv na to? Stra-
tegija popolne kontrole, vsak še tako
majhen korak je predpisan vnaprej. "A
ljudje se slabo odzivamo tudi na takšen
sistem," je poudaril Schein. "Ljudje po-
stanejo ravnodušni, delajo samo toliko,
kot predpisujejo pravila, nehajo razmi-
šljati z lastno glavo. A res hud problem
se pojavi takoj, ko se kaj spremeni in
ko ta sprememba ni bila predvidena
v pravilih. Organizacija preprosto za-
mrzne, ne zna se prilagoditi na spre-
menjeno okolje, kaj šele, da bi v teh

Družbi je lani uspelo
povečati prihodke
za dobre štiri odstotke,
dobiček je močno
presegel predlanskega

Objavljeni so bili lanski poslovni re-
zultati Spara Slovenija. Iz njih je raz-
vidno, da je družbi uspelo glede na
predlani prihodke (667,3 milijona
evrov) povečati za 4,1 odstotka, čisti
dobiček (14,1 milijona evrov) pa je
predlanskega presegel za 77 odstot-
kov. Igor Mervič, direktor podjetja
Spar Slovenija, je dobro lansko po-
spremembah našla kakšno priložnost."

Tretja možnost, ki se profesor-
ju Scheinu zdi edina primerna, pa
je bližja načelom, na katerih teme-
lji demokracija. Najprej se mora vsak
vprašati, ali so njegova dejanja, vsako-
dnevna dejanja, res skladna z njegovi-
mi vrednotami. "Ne gre za to, kaj reče
voditelj, ne gre za to, kaj učijo poslovne
šole, čisto preprosto, treba se je zave-
dati svojih vrednot. Kot pravi ameriški
pregovor, 'dobiš, v kar privoliš'. Če nisi
aktiven in če ne razmišljaš o svojih vre-
dnotah in o svojih odnosih z drugimi
ljudmi, privoliš v slabe odnose. Takšne
nedejavnosti si ne moremo več privo-
ščiti. Sploh v globalnem svetu, kjer
lahko nastane veliko konfliktov zaradi
neupoštevanja medkulturnih razlik."

"Gospe in gospodje, naslov dana-
šnje konference je napačen. Ne moreš
ustvarjati prihodnosti," je provociral
glavni govorec včerajšnje konference,
poslovni guru dr. Ichak Adizes. Pre-
dlagal je nov naslov, "ustvarjati za pri-
hodnost". "Edino, kar obstaja, je to, kar
ustvarjate zdaj," je pojasnil. "Planiranje
zato ni odločanje, kaj bomo naredili
jutri. Učinkovito planiranje je odlo-
čanje, kaj bomo storili prav zdaj, da se
bomo pripravili na jutri." Zato je Adizes
opozoril, da zahodne družbe potrebu-
jejo drugačno vrsto voditeljev. Ni več
dovolj, da menedžerje odlikujejo krea-
tivnost, pripravljenost tvegati in imeti
pogum, da prenesejo kritike in posmeh
- odlike, zakaj so sploh postali vodite-

slovanje pospremil z besedami, da so
delali bolje kot konkurenca, poseb-
no dobro pri neživilskem programu.
Preteklo leto so sklenili s povprečno
3616 zaposlenimi (220 manj kot leto
pred tem), a se je nato njihovo števi-
lo povečalo na nad štiri tisoč, je dejal
Igor Mervič.

Kako pa se je dobro poslovanje
Spara Slovenija poznalo zaposlenim?
"Predvsem v lepih nagradah ob koncu
lanskega leta. O višini teh ne morem
govoriti, so pa bile v različnih višinah
in odvisne tako od rezultatov posa-
meznikov kot posameznih poslovnih
enot," je povedal Mervič in dodal, da se
prihodki tudi letos, predvsem zaradi
lji, ne pa ostali sledilci. Treba je namreč
vedeti, da so razvite države že tako ali
tako zasičene s proizvodi in storitvami,
višji standard pa s seboj ni prinesel tudi
večje kvalitete življenja. "Družba mora
danes ustvariti voditelje prihodnosti,
novo vrsto voditeljev, katerih socialne
vrednote vodijo materialistične od-
ločitve, in ne voditeljev, ki jih tudi za
ceno izgube socialnih vrednot vodijo
materialistični cilji," je zaključil Adizes.

Podobno je v svojem uvodnem
nagovoru poudaril tudi častni gost
konference, predsednik republike
dr. Danilo Turk. "Živimo v času, ko
morajo še zlasti voditelji gledati s širše
perspektive, kar zahteva strateško raz-
mišljanje." Ob tem je posebej poudaril,
da moramo prilagoditi izobraževal-
ni sistem, da bi rešili veliki problem
brezposelnosti med mladimi, pa tudi
oblikovati skupno zunanjo politike EU
z odpiranjem meja in izboljšanjem ko-
munikacije. Zaradi upiranja potrebnim
spremembam se po predsednikovem
mnenju dogajajo spremembe na slabše,
prišli pa naj bi tudi do konca obdobja
samoregulacije trga. "Trg bo sicer ostal
in tudi tehnologija se bo še razvijala,
vprašanje pa je, ali bi se morala spre-
meniti vloga države." Turk je ocenil, da
smo v preteklih letih preveč prepustili
trgu, zato danes mednarodni finančni
trgi prevladujoče krojijo našo realnost
in našo prihodnost. Odgovore na zah-
tevna vprašanja pa lahko po predse-
dnikovem mnenju najdemo v dialogu
med politiki in gospodarstveniki, pri
čemer velja, da je IEDC del odgovora.

njihove s februarjem uvedene karti-
ce, povečujejo. Dodajmo, da si je švi-
carski lastnik Spara Slovenija (Aspiag
Management) lani, tako je razvidno
iz javno objavljenih podatkov, izpla-
čal za okrog pet milijonov evrov di-
vidend, sicer pa je švicarska družba v
lasti nekaj avstrijskih družin. Družba
Aspiag je odgovorna za Sparove proda-
jalne v Sloveniji, na Češkem, Madžar-
skem in Hrvaškem pa tudi v severni
Italiji s skupno okrog 35 tisoč zaposle-
nimi in petimi milijardami evrov le-
tnega prometa. V skupino Spar, kjer
imajo slabih 12 milijard evrov letne-
ga prometa, sodijo še Spar Avstrija in
prodajalne Hervis. (dt)

Vodenje ajdovskega
gradbenega velikana
Primorja je včeraj prevzela
Marjana Novak. Upravni
odbor, ki ga sestavljata
še član (od letošnjega
julija) Jože Brecelj in nova
članica Gordana Višinski,
se je včeraj že sestal
s koordinacijo sindikatov
v družbi ter s severno-
primorskimi župani

"Vsak dan je pomemben, če želimo
rešiti družbo iz težav, v katerih se je
znašla," je včeraj povedala nova predse-
dnica uprave ajdovskega Primorja Mar-
jana Novak. Zato naj bi že v mesecu
dni pripravila sanacijski program, pri-
čakovale pa naj bi ga tudi banke, ki
bodo na tej podlagi nato odločale o
nadaljnji usodi Primorja. Poleg preo-
stalih dveh članov upravnega odbora,
Gordane Višinski in Jožeta Breclja, ji
bo pri pripravi sanacijskega programa
pomagalo nekaj novih strokovnjakov,
ki naj bi se v Primorju zaposlili v pri-
hodnjih dneh.

Po besedah Novakove bodo morali
okrepiti predvsem tista področja dela,
ki so bila doslej v družbi nekoliko
slabše zastopana. Tako bo dosedanji
izvršni direktor Primorja Robert Braj-
dih prevzel vodenje marketinga, novi
finančni direktor družbe pa bo postal
Marjan Babič. Za nadzor nad delom in
poslovanjem hčerinskih družb bo v
prihodnje skrbel Janez Klančar. Vod-
stvo družbe bi Novakova želela okrepi-
ti še z odgovornim za področje tržnih
gradenj, vendar imena za zasedbo tega
mesta še ni razkrila.

Težko pa bo delati na dveh mestih
istočasno. Ker Novakova v četrtek ni
dobila razrešnice z mesta direktorice
zdravilišča Rimske terme, bo v priho-
dnjih dneh tako vodila kar dve družbi.
Sama je na petkovi tiskovni konferenci
povedala, da upa, da bodo ta problem

V Atenah se je včeraj nadaljevala
stavka zaposlenih v javnem prevozu
in taksistov, zaradi česar v grški pre-
stolnici vlada prometni kaos. Grški fi-
nančni minister Evangelos Venizelos
je kritiziral vztrajno nasprotovanje
Grkov ostrim varčevalnim ukrepom
vlade in ga označil za izsiljevanje.

Zaposleni v javnem prevozu stav-
kajo že drugi dan, pridružili so se jim
taksisti. Stavkajo tudi odvetniki in za
delo ne bodo poprijeli vse do 19. okto-
bra, desetdnevno stavko pa so začeli
še davčni uradniki. V četrtek so zapo-
sleni v državnem elektropodjetju za-
sedli stavbo družbe, da bi preprečili
izdajo računov za električno energijo,
ki vključujejo tudi nov davek na ne-
premičnine.

Nov val stavk je pričakovan pri-
hodnji teden, takrat bodo dva dni
razrešili predvidoma v prihodnjih de-
setih dneh in se bo tako lahko kasne-
je popolnoma posvetila Primorju. "V
Primorje nisem prišla, da bi uresničila
kakšen črni scenarij, da bi ga spravila
v stečaj, vendar bo pri reševanju treba
hiteti," je še dejala Marjana Novak. Naj-
prej bodo morali zagotoviti ustrezne
pogoje, da bodo lahko ponovno začeli
delati na vseh gradbiščih, saj trenutno
nekatera zaradi pomanjkanja denarja
za plačilo osnovnih surovin in ener-
gentov stojijo.

Novi upravni odbor se je včeraj
sestal tudi s koordinacijo sindikatov
v družbi Primorje ter severnoprimor-
skimi župani. Sindikalistom je Nova-
kova povedala, da bo za rešitev družbe
verjetno potrebna kakšna "žrtev", med
katerimi bo najbrž tudi odpuščanje
določenega števila delavcev. Koliko jih
bo ostalo brez dela, ni mogla poveda-
ti, saj naj bi odgovor dal sam sanacijski
program. Jože Brecelj pa je zagotovil,
da bodo delavci že v ponedeljek dobili
prvi del septembrske plače, preostali
del z delom letnega regresa pa pred-

stavkali vozniki trajektov, stavko pa
bodo izvedli tudi zdravniki in učite-
lji. Akcije sindikatov bodo vrh dose-
gle z dvodnevno splošno stavko 19. in
20. oktobra. Prav na drugi dan splo-
šne stavke bo grški parlament pred-
vidoma odločal o novih varčevalnih
ukrepih, ki med drugim predvideva-
jo reforme delovnopravne zakonoda-
je. Venizelos je bil do stavk kritičen.
"Gre za izziv v srcu demokracije," je v
parlamentu dejal minister in ocenil,
da Grčija zadnje dni v svet pošilja
sliko, ki kaže na brezvladje. Izsilje-
vanje je nekaj drugega kot borba za
pravice, je še dejal po poročanju ame-
riške tiskovne agencije AP. Sindikati,
stavkajoči in protestniki nasprotu-
jejo grškim varčevalnim ukrepom,
ki bodo še posebno močno prizadeli
javni sektor. 30.000 zaposlenih naj bi
vidoma do konca prihodnjega tedna.
Zadovoljni s sestankom so bili tudi
severnoprimorski župani. Zanima-
lo jih je predvsem, kakšna zagotovi-
la imajo, da Novakova v Ajdovščino
ni prišla kot "likvidatorka" Primorja,
pač pa jo resnično želi rešiti. "Za nas
je pomembno, da Primorje ostane
in obdrži svojo moč, kadre, razvoj in
strojni park, da bo podjetje lahko po-
novno raslo, ko bo v Sloveniji znova
konjunktura," je povedal župan Ajdo-
vščine Marjan Poljšak.

Župani so kot politiki, ki imajo ven-
darle neki vpliv, družbi pri dogovarja-
nju z bankami pripravljeni pomagati.
"Banke se ne morejo tako igrati s pod-
jetji in enostavno ne verjamem, da bi
si banke ali politična oblast lahko pri-
voščili tako igračkanje, ki bi peljalo v
propad Primorja. Jaz tega enostavno
ne verjamem, kajti tako igračkanje bi
lahko privedlo do posledic, ki so ne-
predvidljive. Sam sem pripravljen s ka-
kršnimikoli sredstvi preprečiti takšne
namene, ki bi privedli do stečaja Pri-
morja. To ne pride v poštev!"

šlo na čakanje, nižje bodo plače, višji
bo davek nanje, znižale se bodo tudi
pokojnine. S tem se Grčija trudi izpol-
niti zaveze, ki jih je EU in Mednaro-
dnemu denarnemu skladu (IMF) dala
lani v zameno za posojilo 110 milijard
evrov.

Venizelos je včeraj ocenil, da
se je država znašla v gospodarski
vojni. "Moramo se braniti. Na žalost
moramo znižati plače in pokojnine
ter uvesti višje davke, a druge možno-
sti ni. Izstop z območja z evrom vodi
k revščini in džungli.

Naša dolžnost je ljudem povedati,
kako nevarna, nestabilna in nejasna
je situacija. Pri soočanju z nevarnostjo
moramo biti enotni, da bi obdrža-
li varnost in suverenost," je finančni
minister še dejal grškim poslancem.
(sta)

Za nami je tretji zaporedni teden, ki se je na Ljubljanski borzi končal s
pozitivnim predznakom. Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI
TOP) je tako včerajšnje trgovanje končal pri 628 indeksnih točkah ali
dobrih šest odstotkov višje od letošnjega minimuma, doseženega 26.
septembra. Enoodstotni pozitivni odboj na 164 evrov je dosegla tudi
delnica ljubljanskega Petrola, ki naj bi v četrtek kot prva borzna družba
na Ljubljanski borzi že objavil letošnje tričetrtletne poslovne rezultate.

V tem tednu je z ravni 52 evrov proti 54 evrom krenila tudi delnica
novomeške Krke. Tam pričakovano nadaljujejo nakupe lastnih delnic in
imajo zdaj v lasti že 5,52 odstotka vseh svojih delnic, ki jih nameravajo
uporabiti za vzporedno kotacijo na eni izmed tujih borz. Druga "ljudska"
delnica na Ljubljanski borzi, delnica Nove KBM, s katero je bilo v tem
tednu na Ljubljanski borzi za skoraj 100 tisoč evrov prometa, pa za zdaj
ostaja v območju okrog 4,5 evra.

Precej bolj "prometna", z okrog 600 tisoč evri, je bila v tem tednu delnica
Mercatorja, za katerega se v kratkem pričakuje prevzemna ponudba (v
ponedeljek sicer poteče rok za oddajo nezavezujočih ponudb za večinski
delež v Mercatorju).

Tudi zato delnica največjega slovenskega trgovskega podjetja ostaja pri
163 evrih in kot ena redkih na Ljubljanski borzi, ki ima v letošnjem
koledarskem letu celo pozitivni predznak. Med bolj prometnimi v tem
tednu so bile z blizu 400 tisoč evri poslov tudi delnice Zavarovalnice
Triglav, katerih vrednost ostaja pri 12,40 evra za delnico, je pa bila v
sredo delnica največje slovenske zavarovalnice vredna zgolj 11 evrov.

Z borznega trga naj bi se umaknile delnice Marine Portorož, kar naj bi
predvidoma odločila njihova skupščina delničarjev 14. novembra. Terme
Čatež so že zdaj 91,13-odstotni lastnik Marine Portorož, zato naj bi vsem
preostalim delničarjem (148 jih je), ki bodo nasprotovali umiku delnic
portoroške marine z borznega trga, v Marini Portorož ponudili 65 evrov
denarnega nadomestila za vsako delnico. Trenutna borzna cena že zdaj
nelikvidne delnice Marine Portorož je 53 evrov, ob polletju pa je bila
njena knjigovodska vrednost 147,54 evra.

Javni dolg Italije se je po podatkih centralne banke avgusta znižal za približno
deset milijard evrov in tako padel pod mejo 1900 milijard evrov, ki jo je prvič
presegel junija letos. A padec so v centralni banki zaznali le na mesečni ravni.
Na medletni ravni se je javni dolg zvišal za približno tri odstotke.

Davčni prilivi v proračun so se v prvih osmih mesecih leta v primerjavi z
istim lanskim obdobjem po podatkih centralne banke zvišali za slabih 2,4 od-
stotka, na 250 milijard evrov. Zvišala se je tudi inflacija, pri čemer italijanski
državni statistični urad Istat poudarja, da podatek le deloma vključuje učinke
nedavnega zvišanja davka za dodano vrednost za odstotno točko. Cene življenj-
skih potrebščin so se septembra zvišale za tri odstotke, kar je za 0,2 odstotne
točke več kot avgusta in največ od oktobra 2008. Najbolj so se podražile dobrine
in storitve, povezane s kulturnimi dejavnostmi in rekreacijo, hotelske storitve
in gostinstvo ter oblačila in obutev.

Organizacije za zaščito potrošnikov so po poročanju italijanskih medijev
zaradi povečevanja cen zelo zaskrbljene. Menijo, da se je Italija znašla v tako
imenovani stagflaciji, ko na eni strani cene naraščajo, gospodarska rast pa
peša. Inflacija se je od leta 2009 do včeraj zvišala z 0,8 odstotka, na tri odstot-
ke, medtem ko potrošnja upada, gospodarska rast pa je blizu ničli, opozarjajo
potrošniške organizacije in zaskrbljeno ugotavljajo, da se kupna moč prebival-
stva zmanjšuje.

Italijanska vlada je, da bi zajezila rast javnega dolga, ki znaša približno 120
odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sprejela 55 milijard evrov vredni
varčevalni paket. S tem naj bi do leta 2013 proračunski primanjkljaj oklestili na
nič in zajezili rast dolga. Kljub temu so največje bonitetne agencije Italiji znižale
bonitetno oceno, med razlogi pa navedle tudi težave, ki bi jih lahko državi pri
krotenju javnega dolga povzročala vse šibkejša gospodarska rast. (sta)

V Premogovniku Velenje so v sredo dosegli največji dnevni izkop v tem letu.
Nakopali so 27.426 ton premoga. To je daleč nad povprečjem letošnjega leta, ki
znaša malo manj kot 17 tisoč ton. Visok pa je dnevni izkop v vsem tem mesecu,
saj znaša skoraj 24.500 ton.

Osnovni cilj premogovnika je doseči letni plan, ki predvideva izkop dobre
štiri milijone ton premoga oziroma 42.618 teradžulov energije. Ta čas so tako
po količini izkopa kot po kurilni vrednosti nad planom. Vseeno v Premogov-
niku pravijo, da jih čaka zahteven zaključek leta, tako pri proizvodnji, logistiki,
montaži in demontaži kot pri pripravi in izdelavi novih objektov, kjer inten-
zivno pripravljajo nova odkopna polja. Trenutno imajo devet tako imenova-
nih pripravskih delovišč, kjer izdelujejo jamske prostore skladno s predvideno
dinamiko. Do konca leta bodo izdelali še nekaj manj kot 2,5 kilometra novih
jamskih prog. (fk)

Gorenjeva družba Gorenje Solar, ki
ponuja celotno izvedbo sončnih elek-
trarn, se po dejavnosti v Sloveniji vse
bolj usmerja tudi na Hrvaško. Kot pravi
direktor programa Gorenje Solar Rok
Lesjak, je prodor na tuje njihov sre-
dnjeročni cilj, prve korake na sose-
dnjem hrvaškem trgu pa so že naredili.

Gorenje Solar bo do konca tega leta
postavilo v Sloveniji skupaj 38 sončnih
elektrarn s skupno močjo skoraj 4300
kilovatov. To pomeni oskrbo z elek-
trično energijo za 1200 gospodinjstev
in letno znižanje emisij toplogrednega
plina CO2 za 2900 ton.

Gorenje je "sončni" program za-
gnalo pred dvema letoma, ko je začel
močno rasti trg obnovljivih virov,
zlasti fotovoltaike. Korak na to podro-
čje pa za Gorenje pomeni tudi nadalje-
vanje aktivnosti na področju ekologije
in energetike. Prvo leto svoje dejavno-
sti so postavili tri sončne elektrarne,
leto kasneje že 12, letos jih bodo 23 s
skupno močjo skoraj tri tisoč kilova-
tov.

Kot pravi Rok Lesjak, so tudi v za-
ključni fazi razvoja lastnega nadzor-
nega sistema, ki jim bo omogočal
neprekinjen aktiven nadzor nad delo-
vanjem sončnih elektrarn, s tem bodo
investitorjem zagotovili še višjo sto-
pnjo zanesljivosti. (fk)

V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo v torek začel 4. mednarodni kongres
rudarstva. Za dri dni bo združil rudarsko stroko držav jugovzhodne Evrope,
udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki iz nekaterih drugih držav. Ob kon-
gresu bo v Cankarjevem domu tudi razstava o rudarstvu, njen poudarek bo na
varnosti in zaščiti delovnih procesov.

Na Balkanminu, kot se kongres imenuje, bodo dali poudarek sodelovanju
med državami balkanskega območja, in to na različnih področjih, ki zagota-
vljajo varen, stabilen in učinkovit razvoj rudarske proizvodnje. (fk)

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. =
najboljša ponudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov;
PK = preknjižbe; oP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč eUr; PL =
promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DELNIŠKI ZDA
Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA
ALTA BALKAN
ALTA BOND

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

KD Severna Amerika
KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa
Krekov Globalni

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD 1 Delniški
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija
NFD Evro/Amerika
NFD Finance
NFD IT

Probanka Alfa
Probanka Beta
Probanka Biotech
Probanka Gama obvezniški
Probanka Globalni sklad
Probanka Novi Trgi
Probanka Sigma
Probanka Uranium
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav EM Bond
Triglav EM Potrošne dobrine
Triglav Enegija
Triglav Evropa

Triglav Hitro rastoča podjetja
Triglav Obvezniški
Triglav Rastoči trgi
Triglav Renta
Triglav Steber I
Triglav Surovine in materiali
Triglav Svetovni
Triglav Top sektorji
Triglav Zdravje in farmacija

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends
Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect
Allianz RCM Oriental Income
Amundi Funds Bond Converging Europe
Amundi Funds Bond Euro Corporate
Amundi Funds Bond Euro Govies
Amundi Funds Bond Euro High Yield
Amundi Funds Bond Euro Inflation
Amundi Funds Bond Europe
Amundi Funds Bond Global
Amundi Funds Bond US Opportunistic Core Plus
Amundi Funds Equity Asia Pacific Ex Japan
Amundi Funds Equity Emerging Europe
Amundi Funds Equity Emerging World
Amundi Funds Equity Euroland Small Cap
Amundi Funds Equity Europe Restructuring
Amundi Funds Equity Europe Select
Amundi Funds Equity Euro Select
Amundi Funds Equity Global Alpha
Amundi Funds Equity Global Gold Mines
Amundi Funds Equity Global Luxury And Lifestyle
Amundi Funds Equity Global Resources
Amundi Funds Equity Greater China
Amundi Funds Equity Japan Target
Amundi Funds Equity Japan Value
Amundi Funds Equity Latin America
Amundi Funds Equity US Concentrated Core

v %
-3,88

-21,33

0,87

-1,79

-2,57

-8,96

-1,99

-4,26

-5,86

-6,51

-4,60

-2,79

-12,73

-6,09

-6,40

-12,62

1,93

-15,14

-19,83

-18,97

-11,52

-15,14

-10,81

-14,82

-14,42

-8,55

3,44

-8,03

-20,79

-0,72

-10,76

-22,30

8,99

36
v %
13,87

43.29

6,35

64.81

54,03

-16,17

11,07

5,05

32.82

6,14

25.44

12,17

50,11

9,11

23,80

27,96

33,95

45,37

44.77

60.78

36.45

12,74

21,91

112,41

91,49

60,42

56,68

10,67

3,10

102,81

57.30

v %

13.46

12,55

20,20

-9,98

31,30

12,07

-7,05

-3,58

1,51

-8,24

0,93

-3,06

17.62

23,18

-3,47

21,45

-8,18

-9,12

-6,28

-7,41

28.27

17,20

20.04

-0,09

13,44

31.24

-4,05

-7,34

10.53

-3,64

-9,44

13,78

14.18

12,09

29.84

-4,67

17,02

23.36

-4,75

24,44

-1,57

19,44

13,75

17.25

-9,44

15.35

15,22

11,09

1,73

-6,80

17,11

-2,12

13.38

21.69

18,16

23,44

15.63

2,04

37.70

19,61

12,01

21,18

-3,76

-6,55

4,32

10.54

18.37

11.47

16,17

12.85

-2,26

13,52

10,63

-8,30

-1,08

25.34

5,60

16,70

11,63

-0,77

18.05

-4,84

-9,38

-0,45

-9,11

22.50

-3,92

-9,88

10,57

-0,65

27.36

-5,51

-2,42

18,65

13.51

25.48

25,57

18.19

13.44

12.39

12.37

19.35

-8,78

-7,68

-4,49

10,75

13,54

-0,57

-1,16

-1,13

-0,04

12,01

16,61

-8,19

23,30

14.45

22,48

-9,40

0,41

-2,78

15.28

-7,65

16.26

-5,46

-3,35

v %
-24,75

15,56

7,44

-18,32

26,24

-0,72

0,65

4,46

-4,57

8,10

-4,27

24,27

-45,10

12,51

17,40

41,55

11,58

11,08

80,96

31.87

51.82

-15,34

18,82

-20,17

42.02

7,16

15,86

7,38

32,93

18,80

2,52

5,85

-27,87

48,11

5.41

-19,67

10,78

-19,72

28,44

-13,82

-26,59

2,25

-12,67

-25,77

-8,60

15,35

11.96

-38,68

9,87

31.05

-23,31

-23,43

42,16

59.03

6,70

-49,09

31.97

21,31

-33,43

21,35

20.96

43.80

38,76

28.81

1,44

26,01

-2,83

11.04

-8,80

27,02

-0,33

19,93

-23,08

28,86

25,27

6,48

-3,96

24.97

5,10

18,37

10,10

-5,69

7.78

21.83

4.79

17.06

-59,16

9,77

20,58

26,96

-37,08

-14,57

9,65

-4,97

-0,25

-8,98

-6,04

-4,30

-8,07

18,00

1,15

27.88

40,81

9,01

20,66

16,75

0,20

-12,46

16,85

42,35

13,58

-28,09

6,33

15,43

6,68

28,21

-4,78

-16,51

6.42

3,20

2,0 3,0
3,0 W

PI Funds - European Potential
PI Funds - Euro Short - Term
PI Funds - Euro Strategic Bond
PI Funds - Global Select
PI Funds - Top European Players
PI Funds - U.S. Pioneer Fund
Pioneer Funds - Global Balanced

Legenda: OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote premoženja; POD =
prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 = pred 36 meseci;
NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP včerajšnje
trgovanje končal pri vrednosti 628,31 točke, kar je 6,850 točke
oziroma 1,08 odstotka manj kot v četrtek. Najbolj so se poce-
nile delnice NKBM, ki so zdrsnile za skoraj sedem odstotkov.
Borzni posredniki pa so ustvarili za 1,13 milijona evrov prome-
ta. Največji padec so zabeležile delnice NKBM, ki so se pocenile
za 6,81 odstotka na 4,38 evra. Borzni posredniki pa so z njimi
ustvarili 28.030 evrov prometa.

Pod gladino so trgovali tudi z delnicami Gorenja, ki so pri
55.410 evrov prometa zdrsnile za 2,61 odstotka na 5,55 evra.
Delnice Telekoma Slovenije pa so se pri 22.270 evrov prometa
pocenile za 2,07 odstotka na 61,50 evra.

Pocenile so se tudi delnice novomeške Krke, in sicer za 0,91
odstotka na 53,50 evra. Borzni posredniki so z njimi ustvarili
461.620 evrov prometa, kar je bil največji promet v včerajšnjem
trgovanju. V indeksu so se malenkost podražile edino delnice
Petrola (43.830 evrov), in sicer za 0,06 odstotka na 163,40 evra.
Mercatorjeve delnice pa so ostale na četrtkovi zaključni ravni
pri 163 evrov, medtem ko so borzni posredniki z njimi ustvarili
za 418.420 evrov prometa. Intereuropine delnice (1870 evrov)
so pridobile 2,76 odstotka na 1,08 evra, delnice Luke Koper
(11.690 evrov) pa 1,10 odstotka na 9,15 evra.

V standardni kotaciji so ob skromnem prometu povečini
beležili rast. Delnice Pivovarne Laško (2610 evrov) so se zvi-
šale za 7,27 odstotka na 11,80 evra, delnice Pozavarovalnice
Sava (11.150 evrov) za 3,70 odstotka na 5,60 evra, Savine del-
nice (1500 evrov) za 2,17 odstotka na 23,50 evra, Žitove (1360
evrov) pa za 0,53 odstotka na 75,50 evra.

Znižale so se edino delnice Aerodroma Ljubljana (1130
evrov), in sicer za 1,23 odstotka na 12,05 evra. (sta)

87,34

90,78

86,58

83.22

109,25

129,39

100.25

100,05

76.86

105.38

68,15

144.01

156,58

147,75

91,49

97.23

95,98

309,24

94.90

69.05

160.89

295.39

135,29

111.36

93,22

73,57

131,22

125.02

125,77

76,31

77,56

69,38

38.34

38.88

51,42

56.75

125,07

131,09

51,21

57.11

331.37

58.94

88,18

165,39

134,05

65,00

72,46

360,95

50.72

52,83

144,22

114,46

110.90

99.91

93,66

10,28

10,19

20,09

19,29

15,02

12,91

3,97

3,64

5,10

4,99

10,70

21,98

20.95

30,66

13,37

10,17

12,98

13,28

17.31

17.32

16,31

16.35

8,78

8,04

113,44

98,68

12,91

7,25

119,35

79,13

53,49

0,02

7,54

53,54

20.76

137,01

8,07

127,72

12.87

7,58

38,91

112.26

86,25

5,64

7,35

9,02

6,63

14.73

7.81

74.89

6,17

74,00

47.12

4,51

3.82

66.06

0,89

0,56

0,28

-0,24

3,35

-0,68

0,00

-1,18

0,76

-0,79

-0,30

0,19

0,39

1,60

-0,18

-1,27

-1,66

0,07

0,45

-0,90

-0,29

-0,10

0,01

-1,16

4,13

2.13

0,53

1,02

1.69

1,68

2,45

1.37

1,89

-0,54

0,57

0,59

1,48

2,11

0,81

-0,11

-0,08

0,92

1,23

0,95

-0,69

0,08

2,10

0,69

1,23

2,12

0,02

0,06

-0,11

0,10

1,78

1.70

1,62

1.63

1,69

1,65

-1,98

-1,89

-0,20

0,81

-0,09

1,10

2,00

1,12

1.67

2,42

1.64

1.14

0,23

1,05

0,25

1,04

1,13

-0,44

-0,54

0,47

-0,36

-0,11

0,53

1.57

1.68

-0,26

-1,42

-0,29

-0,96

0,62

0,31

0,00

-0,52

-1,42

-0,01

-0,70

1,81

3.38

1.58

0,45

-0,67

-0,13

-0,54

0,00

-0,03

0,34

-0,88

0,26

0,41

Letošnjim pokroviteljem ste se ob
podpisu sponzorskih pogodb za-
hvalili z besedami, in to boste storili
vsako leto, ste rekli, da je kultura naj-
čistejša, najdonosnejša in najdaljno-
sežnejša investicija. Kljub temu da je
novo vodstvo festivala prineslo nek
viden zalet in zagon, so v zadnjih
treh letih ta sredstva upadla za po-
lovico?

"Javna sredstva niso upadla, na-
sprotno, v zadnjih dveh letih so se
bistveno povečala. So pa upadla spon-
zorska sredstva. Zakaj, pa težko od-
govorim. Mislim, da to ni le simptom
pri Borštnikovem srečanju, ampak pri
mnogih drugih kulturnih ustanovah.
Skrbi pa nas, ker se tudi glede javnih
sredstev napovedujejo velika krčenja.
Letošnji proračun Borštnikovega sre-
čanja je soliden in zastavljeni program
bomo lahko speljali v danih ovirih."

A kljub težkim časom, ki smo jim
priča, ste festivalu nastavili po-
polnoma nov obraz. Prenovljena
programska in likovna shema, inter-
nacionalizacija festivala in mnoge
druge novosti, kot je na primer
pravna ureditev festivala, so prepri-
čale številne.

"ZDA imajo omejitev predsedniškega
mandata največkrat dvakrat po štiri
leta. Po nekaterih raziskavah v nem-
ških gledališčih, kjer intendanti kro-
žijo - Nemci temu rečejo intendantski
vrtiljak, se je pokazalo, da je čas sedem
do osem let, se pavi dva mandata po
štiri leta, optimalen za to, da intendant
udejanji svojo vizijo in še ne prestopi
v rutino. Tudi sama se s tem strinjam.
Vsak človek, ki na novo prevzame do-
ločeno funkcijo, prinese drugačno
energijo, nov pogled, svojo perspekti-
vo. Pri nas zmerom slišimo argument,
češ da ni ljudi, da ni kadrov, kot se ne-
ljubeznivo reče. Ampak ljudi je treba
vzgajati, šolati in pripravljati, ne pa sti-
hijsko zamenjevati čez noč. Sploh se mi
zdi, da mi, in to ne samo v kulturi, pre-
malo načrtujemo, zlasti dolgoročno,
preveč stvari prepuščamo naključju,
času ali improvizaciji v zadnjem hipu."

Študenti, ki ste jih pripeljali so lani
prevetrili dogajanje. Očitno dobra
odločitev?

"Ja, študentje AGRFT imajo tukaj v času
festivala študijski proces, zelo dobro
pa so se izkazali študentje FF v Mari-
boru, no, predvsem študentke, ki so se
tudi letos v velikem številu prijavile
kot volonterke. To so nove, sveže moči,
na njih bo stal ta svet."

Med novimi programski sklopi je lani
odmeval t.i. Showcase, kjer so si tuji
strokovnjaki ogledali posamezne slo-
venske predstave. Nekateri od njih so
slovenski teater ocenili za "teater, ki
eksperementira, ampak v negativ-
nem smislu". Kako ste vi doživljali te
ocene?

"Najlažje je čofotati v lastnem jezer-
cu in ne gledati levo ali desno ter biti
varen v zavetju svoje sredine. Prav
je, da se daš na ogled drugih očem in
da nekdo z drugim pogledom oceni
tvoje delo. Marsikdaj smo razočarani
in se s tem ne strinjamo, ker imamo o
sebi drugačno mnenje, kot ga imajo o
nas tujci. Tudi sami, kadar presojamo
drugo gledališko produkcijo oziroma
karkoli tujega, presojamo z lastnega
gledišča in mogoče se pri tem naše
gledišče absolutno ne ujema z onim
tam. Zato se mi zdi interakcija različ-
nih pogledov nujna, da se ne utopimo
v svoji samozadostnosti. Ljudje, ki so
bili lani tukaj, so bili pač presenečeni,
tudi šokirani, navdušeni. Odzivi so bili
različni. Vem, da so bili šokirani nad
agresivnostjo, tudi prikrito, v gledali-
šču. To je zanimiv pogled, ki ga nihče
od nas niti ni opazil. Bomo videli, kako
bo letos."

Selektor Showcase-a ste vi?
"Ja. Selekcija tekmovalnega programa
je že sama po sebi jagodni izbor. Sho-
wcase je pač samo malo skrčena se-
lekcija, dodane so ji stvari, ki so bolj v
domeni performansa in težko tekmu-
jejo za kakšno nagrado in po krivici
izpadejo iz tekmovalnega programa.
Tudi mene pri tuji predstavi pritegne
nekaj, česar mi nimamo, ali pa je dru-
gačno, specifično. In točno tako je z
našim gledališčem: kar je zelo naše,
zelo posebno, zna biti zanimivo za
tujce."

"Letos pridejo zelo drugi ljudje, ne-
katerih niti ne poznam. Tudi pred-
stave so malce drugačne. Janez Janša
je zelo zanimiva 'tržna znamka' na
mednarodnem gledališkem parketu.
Gotovo bo zanimiva Katarina Stegnar
s svojim performansom in tudi kakšna
od gledaliških predstav institucional-
nih gledališč. Ne vse na enak način in
zagotovo ne bodo vse za vse, ampak
upam, da bo kakšna vendarle dožive-
la tak prodor, kot ga je lani Frljic."

Oliver Frljic in njegova predstava Pre-
klet naj bo izdajalec svoje domovine"
je zaradi BS odšel na tuje?

"Ja, vsaj na šest festivalov. Zdaj trenu-
tno je v Wroclavu na Dialogu, tam pa
so direktorji največjih svetovnih festi-
valov. Prepričana sem, da se jim bodo
odprla še mnoga vrata."

Mostovi so spet povezali teater bivše
Jugoslavije. Tega so se iskreno po vsej
bivši državi in očitno so novi kultur-
ni zidaki bili potrebni.

Letos ste še dodatno obogatili pro-
grami. V ospredju bo slovaško gle-
dališče, prihaja tudi odmevna
predstava Transfer! Wroclavskega
teatra wspolczesny iz Poljske.
"Moja ideja je, da bi v Maribor vabili
tiste teatre in ljudi, ki še niso tako
razvpiti in slavni, so pa obetavni, in
ki bodo nekoč lahko rekli, moje prvo
veliko gostovanje je bilo v Sloveniji.
Eden od teh je Ji0i Adamek s predsta-
vo Evropejci. Gre za satiro o o nas, pre-
bivalcih Evropske unije. Mlada ekipa,
mlad režiser iz Prage. Transfer! pa je
sicer zelo slavna predstava s slavnim
režiserjem Janom Klato in z zelo staro
ekipo. Prihajajo iz Nemčije in Poljske
in govorijo v obeh jezikih. Mariborska
ponovitev bo prav zadnja, kajti nasto-
pajči pričevalci časov druge svetovne
vojne so stari od 75 do 85 let in niso
igralci. Gre za dokumentarno gleda-
lišče ali verbatim. Predstava govori
o posledicah premeščanja meja po
vojni, ko so se morale cele nacional-
ne entitete seliti iz vzhodne poljske
meje na jug in iz Šlezije v Nemčijo. Ne-
znosna lahkost premikanja mej je pu-
stila grozovite posledice. Kar zadeva
Slovaški fokus, pa se mi zdi smiselno
predstaviti manj znamo gledališko
kulturo. Sama sem uredila knjigo s
tremi prevodi sodobnih slovaških
dram, ki jih bomo bralno uprizorili z
študenti AGRFT, imeli bomo še pre-
davanje o tamkajšnjem gledališču in
predstavitev njihovega gledališkega
inštituta, ki je tam zelo ugledna insti-
tucija, mi v Sloveniji pa je še nimamo."

"Vse, kar je na Borštnikovem sreča-
nju, je za javnost. Vse je za vse. Vsem
ljudem so vrata na široko odprta. Pri-
hajajte v kar največjem številu. Festival
je za vse ljudi, s te in one strani gleda-
liške rampe."

Kako EPK spodbujajo
kreativno in kulturno
industrijo, je predstavila
delavnica v okviru Odprtih
dni v Bruslju

Predstavnik odbora Evropske komisi-
je, ki odloča o Evropskih prestolnicah
kulture je bil po predavanju sloven-
ske predstavnice EPK Maribor 2012
Lilijane Stepančič, svetovalke za vi-
zualne umetnosti (tudi vodja razstave
o kreativnih in kulturnih industri-
jah - KKI - v Mariboru in partnerskih
mestih), v okviru delavnice o KKI na
prireditvi Odprti dnevi v Bruslju, nav-
dušen. Edini smo se mu zdeli "skro-
mni realisti" in nismo "sadili rož" kot
večina ostalih sodelujočih. Tema par-
tnerskega konzorcija EPK so bile letos
kreativne in kulturne industrije kot
stimulacija EPK. To naj bi bilo priori-
tetno področje agende Europe 2020, ki
jo je razpisal Odbor regij. Kaj sploh KKI
so? Izraz obsega vse dejavnosti, nepo-
sredno povezane z umetnostjo, pa tudi
tiste, ki imajo malo skupnega s tradi-
cionalno definiranimi umetnostmi,
recimo oglaševanje in dizajn. Delavni-
ce so se od Slovencev ob predavateljici
udeležili še generalna direktorica Ma-
ribor 2012 dr. Suzana Žilic Fišer, mag.
Nataša Kos, pomočnica programskega
direktorja za mednarodno sodelova-
nje, in mag. Tomaž Kancler, podžu-
pan Mestne občine Maribor.

Bernd Fesl, direktor Evropskega
centra kreativnih industrij (ECCI) iz
Dusseldorfa, ki zaposluje ducat ljudi,
je poudaril, da je samo za komunikaci-
jo šlo v centru preteklem letu milijon
evrov. Mladi arhitekt Michal Hladky iz
Košic - EPK 2013, je predstavil slovaški
pristop do KKI. Devastirano vojaško
območje pretvarjajo v kulturno cono.
Mesto s 30 tisoč študenti namerava z
EPK izkoristiti vse svoje potenciale,
izrazito pa se nameravajo posvetiti vi-
zualnim umetnostim in novim medi-
jem. Fakulteta za umetnosti v Košicah
deluje v okviru tehniške univerze. Kot
je prepričan Hladky, ima vsa Slovaška
izreden potencial za kreativne indus-
trije.

Cay Sevon, izvršna direktorica EPK
Turku 2011, prihaja iz regije mnogih
EPK - Umea in Riga bosta 2014., Vilna
je bila 2009, Stockholm in Koeben-
havn v bližini sta že bila EPK. Turku
je tvorno sodeloval z vsemi nekdan-
jiimi in prihodnjimi. Finci so mnogo
investirali v kreativne industrije.
"Veliko govorimo o krizah EPK, a pro-
jekt kljub finančni krizi nikakor ni v
krizi. V Turkuju je bilo ogromno in-
vestiranja v prestolnico iz zasebnega
sektorja. 20 milijonov je prišlo iz tega
naslova, mesto Turku je prispevalo 10
milijonov. Logomo, center KKI, se je iz-
kazal za največjo pridobitev. Kultura
je resnično postala temeljni kamen
mesta. Vse naše socialne, zdravstvene
in druge aktivnosti, ki naj bi jih spod-
budila kultura v želji po večji kvalitete-
ti bivanja, so izjemno uspele. V delu
so mnoge evalvacije. Na 11 finskih in
dveh ameriških univerzah so potekale,
enajst diplom na to temo že obstaja," je
povedala.

Toomas Visut iz Talina 2011 je
dejal, da je njihov EPK pravkar na dobri
poti, da se za vedno zapiše na kulturni
zemljevid Evrope. "Evropa potrebuje
tako povezovanje, kot ga prinaša sode-
lovanje EPK, bolj kot kadarkoli. Tudi
zaradi ekonomske krize, ki dezinte-
grira EU." Anna Olafson iz švedske
Umee, ki bo 2014. EPK je predstavila
predvsem ekonomski vidik njihovih
priprav. Najprej je vprašala, koliko
poslušalcev iz množičnega avditorija,
sploh pozna njeno mesto. Komaj kdo je
dvignil roko. "A polni idealizma smo,
vse mesto se ukvarja z EPK ta čas. Pred-
vsem pa smo pritegnili poslovneže
in tudi v izobraževanju propagira-
mo poslovni vidik EPK. Učimo, kako
za male denarje ustanoviti firmo,"
je švedska kulturna menedžerka iz-
postavila predvsem biznis v kulturi.
150 milijonov evrov so namenili samo
v nepremičnine EPK.

Lilijana Stepančič je predstavila
slovenski pristop do kreativnih indus-
trij v okviru Maribora 2012. Na začetku
je vse navzoče povabila na glamuroz-
no otvoritev v Maribor. Kot umetnost-
na zgodovinarka in ekonomistka je
posebej poklicana za razpravo o KKI.
Sicer termin združuje dve na videz
nezdružljivi stvari, a v bistvu odlično
korespondirata. EPK Maribor pokri-
va celotno vzhodno kohezijsko regijo,
velik del Slovenije, ki predstavlja manj
razvito območje, kjer je delež nezapo-
slenih višji. Ima pa ta predel izjemne
turistične, agrikulturne možnosti.
Tudi kulturna produkcija je izjemno
razvita in potencialov je na pretek.
Seveda je bila na začetku priprav na
EPK ekonomska situacija bistveno
spodbudnejša. "Vsaka zapuščena in-
dustrijska zgradba je bila na začetku
mišljena za prenovo in novo, kul-
turno vsebino. 2009. je bilo jasno, da
ne bo mogoče vsega tega uresničiti,
Maribor je spremenil program in
začel razmišljati, kako implementirati
kreativne energije v obstoječe potenci-
ale, kako spodbuditi sodelovanje med
meščani in kako kulturo bolj približati
ne le elitam, ampak vsemu prebivalst-
vu, predvsem pa, kako zagotoviti tra-
jnostni razvoj kulture."

Iz publike so se oglašali pred-
stavniki nekaterih zelo oddaljenih
potencialnih EPK, kot so Varna 2019,
Beograd 2020 idr., ki pa imajo že zelo
smele načrte. Izjemno vsiljv je bil ne-
nadejani nastop na koncu delavnice
predstavnika ruskega Perma, more-
bitne EPK nekoč v daljni prihodnosti,
ki je zbranim predstavil mesto, v kat-
erem je Čehov napisal Tri sestre, kjer
je otroštvo preživel veliki baletnik
Sergej Djagilev, kjer je Boris Pasternak
napisal Dr. Živaga. Ni pa povedal, da je
tam sedež Lukoil, kar (finančno) zago-
tavlja uspeh kandidature.

Mariborsko Osnovno šolo
Martina Konšaka je v okviru
otroškega parlamenta Junaki
našega časa - kdo so in zakaj
kot prvi letošnji gost obiskal
Tomo Križnar. V šolski telova-
dnici, kjer so se otroci posedli
na blazine v značilni amfitea-
trični postavi, so sudanskemu
dobrodelnemu misijonarju za-
stavljali vprašanja otroci od
tretjega pa vse do devetega ra-
zreda. Radovednost tretješol-
cev je bila bolj otroške narave v
stilu, "v katerih državah ste že
bili, koliko kilometrov ste pre-
vozili s kolesom in koliko let že
potujete iz ene države v drugo".
Simpatično skromni Križnar je
začetni led razbijal s humorni-
mi vložki, na vprašanje o letih
potovanja preko tujih meja pa
svetlolasi tretješolki in vsem
ostalim radovednežem šalji-
vo razložil: "Odkar sta me ata
in mama rodila. Nedvomno je
bilo najbolj naporno potovanje
tisto čisto taprvo - iz mamine-
ga trebuha v svet. Od tedaj, ko
sem uspešno pripotoval kanal
za rojevanje, je bilo vse lažje."
Po bučnem smehu, ki je ob sli-
šanem zadonel po telovadnici,
je nekoliko resneje nadaljeval:
"Potujem že 37 let. In še kar
nimam dovolj. Ko vas takole
gledam, otroci, vam prav za-
vidam, kaj vse imate še pred
seboj. Koliko stvari boste še
spoznali, videli, potipali in po-
skušali ... "

Na vprašanje tretješolca, ali
kdaj potuje z družino, je od-
vrnil: "Imam tri otroke. S
tremi ženami. Pa nisem mu-
sliman. Oni jih imajo več.
Tudi več žena," nekoliko re-
sneje pa: "Najlepše smo se
imeli na avstralskem koral-
nem grebenu. Najpomemb-
nejša pri mojih otrocih pa se
mi ne zdijo skupna potova-
nja. Najpomembnejše je, da jih
nihče ne muči. Ne ubija. Da
lahko hodijo v šolo in se učijo.
Vse ostalo oblikuje kultura, ki
je povsod drugačna." Petošol-
ko je zanimalo, ali zna poveda-
ti kaj po afriško. "Za jezike sem
bolj slab. V svahiliju rečejo mo-
torju pika-pik, ker dela pik-pik-
pik. Ženam pa bi-bi, ker imajo
bi in bi." Na vprašanje, katero
državo je prepotoval najprej, je
odgovoril: "Italijo. Kamor smo
hodili po žvečilne gumije. In
kavbojke." Šestošolca je zani-
mala najbolj nenavadna hrana,
ki jo je Križnar med svojim afri-
kovanjem zaužil. "Najbolj stra-
šljivo prehranjevalno izkušnjo
sem imel v Kongu, ko sem se
ustavil neki večer v vasi, kjer
ni bilo luči. Postregli so mi.
Bila je tema. Pred menoj so po-
stavili glinasto posodo z neke
vrste močnikom. Okrog je bila
omaka, v kateri se je cedilo
meso. Pogledal sem v posodo
in prav tedaj se je zabliskalo. V
skledi sem prepoznal roko. Od-
skočil sem. A so me 'pomirili',
da ni človeška, ampak gorilina.
Jedel sem. In med zobmi začutil
nekaj pocastega. Kot prežveče-
ni žvečilni gumi. Bili so debeli,
mastni črvi. Te Afričani zelo
cenijo. Veste, na afriški celini
zelo cenijo beljakovine. To, kar
jemo pri nas, je zanje strup. Kar
pojasnjuje, zakaj v našem svetu
vsi umiramo od raka." In kako
so ga sprejeli v Afriki ob prvem
obisku, se je pozanimal fant v
rdečem puloverju. "Vse so mi
ukradli," vidno preseneti Kri-
žnar, "a so mi ukradeno zelo
hitro vrnili. Vedeli so namreč,
da drugače ne morem prežive-
ti. Nasploh velja, da četudi te
okradejo, ko vidijo, da imaš več
kot imajo sami, boš prej stradal
v našem svetu kot v afriškem."

Na vprašanje, kako se počuti
med afriškimi otroki, je misi-
jonarski popotnik dejal, da kot
v cvetličnem vrtu. "Kot med
vami, otroci. Vsak predstavlja
neki klic življenja. Vsi ste sile.
Če lok predstavlja mamo in
tetivo očeta, ste vi puščica, ki
potuje. Vi ste sila. Ste sveti. Zato
ne prenesem mrtvih otrok. Vi
otroci, denimo, točno veste, da
se otrok ne sme ubijati. Zakaj
ne vedo tega odrasli? Ker ste vi
pametnejši!" Nekdo iz množi-
ce osnovnošolcev ga s krikom
prekine. In nasmeji: "Ker se mi
(še) učimo, starši pa ne (več)!"
Križnar se strinja: "Točno tako!
In prav zato bom zmeraj poto-
val. In se učil." Otroke so zani-
male kamere, ki jih popotnik
plasira v Sudanu. "Nastavljamo
jih v kraje, kjer ubijajo otroke.
Gre za strašanske prizore. Ko
otroci zaslišijo letalo, bežijo
na vse strani. Poučeni so, da se
morajo gibati čim bližje tlom.
Nižje in nižje. Zasliši se šušlja-
nje. In potem 'useka'. Kasetne
bombe zabobnijo tako grdo, ker
so napolnjene z žveplom, žeblji
in železom. Ko padejo na tla, se
najprej odbijejo. Nato počijo.
In žeblji 'sekajo' 300 metrov
okrog. V ljudi. Živali. Drevesa.
Če ima torej vsaka avtocesta,
banka in bencinska črpalka
kamere, da ljudje ne vozijo ali
kradejo, ker vedo, da so snema-
ni in zato bolj spoštujejo pra-
vila, zakaj ne bi enak princip
deloval v Afriki, kjer morajo
tamkajšnji prebivalci prenašati
najhujše oblike nasilja le zavoljo
naše pohlepnosti po njihovih
naravnih bogastvih? Da imamo
tukaj udobne hiše. Dobre avte.
In lepe obleke."

Šestošolca je zanimalo, kako
se otroškoparlamentarni gost
počuti na mejah. "Čutim strah.
A ta je nevaren. Če te ni strah,
nisi normalen. Je namreč varo-
valo. Da ne umremo. A človek
ima sposobnost, da ga prema-
ga. Z voljo. Če te ni strah, si nor."
Njegove občutke med bombar-
diranjem, ki so zanimali sed-
mošolca, pa je opisal takole:
"To je težko opisljiva izkušnja.
V takih trenutkih se bolje spo-
znaš. Ko vidiš, kako reagiraš.
Ko čakaš, da 'useka'. Takrat je
grozno. Potem ko enkrat useka,
je O. K. Treba je le še pogleda-
ti, kam je neslo ljudi." Vpra-
šanja so premo sorazmerno z
rastjo starosti šolskih radove-
dnežev postajala vse resnejša.
Sledil je odgovor poizvedave-
mu osmošolcu, ali so Križnarja
v zaporu mučili: "Ne. Šlo je bolj
za to, da so me strašili. Nekoč
so me peljali pred ogromno
jamo. Rekli so, naj grem vanjo
urinirat. Pa sem odvrnil, da me
ne tišči. Vztrajali so. In v roke
vzeli svoje puške. Jih pomerili
vame. Prepričan sem bil, da me
bodo ustrelili. Ubili. V tistem
trenutku se mi je utrnila misel,
da bi v enega izmed njih skočil.
Mu odvzel puško. A kaj, ko
nisem bil nikoli v jugoslovan-
ski vojski. Vedel sem, da četudi
mi uspe, ne znam streljati. Kar
me je zagotovo rešilo." Z vpra-
šanjem, kdo meče bombe, je
tudi govornikovo razpoloženje
postajalo vse resnejše. "Pilote
najema sudanska vlada. Ti so
dvolični. Zjutraj lahko vozijo
humanitarno pomoč. Hrano.
Popoldne pa bo ista oseba iz
letala metala bombe. Morda
celo na enako območje. To so
plačanci, ki delajo vse. Kdo
naroča te grozodelnosti, vemo.
Dokopali smo se do podatkov.
Aktivisti so prišli do imen ...
Umore naroča sudanski pred-
sednik." Svoje občutenje med
gledanjem nasilnih posnet-
kov, ki je zanimalo temnola-
sko z očali, pa je opisal tako:
"Te gledam vsak dan. S kame-
rami je namreč danes tako, da
je mogoče prejemati slike do-

dvolični. Zjutraj
lahko vozijo
humanitarno
pomoč,
popoldne
pa bo isti človek
iz letala
metal bombe

gajanja skoraj v živo, četudi
si na drugem koncu sveta.
Čutim jezo. Kako je mogoče,
da se vse to dogaja, če to lahko
vidijo med drugim tudi evrop-
ski funkcionarji in ne naredijo
ničesar? Pa bi lahko. Za vse sta
kriva kitajski interes in razmi-
šljanje 'Afrika je naša'," zaključi,
in ko mu otroci podarijo samo-
narejeno slikanico z željami,
vpraša, po njihovi odobritvi,
pa brez sramu od sreče odkri-
to zajoka.

Terezija izhaja iz latinske-
ga in grškega imena There-
sia. To nekateri povezujejo
z grško besedo thera "lov,
marljivo prizadevanje",
teženje za čim", drugi pa
z grško besedo theresis
"obramba, zaščita".
REKLO ZA DANES:
Napake starih se maščujejo
na mladih.

70 pr. n. št. - Rodil se je Ver-
gilius Publius Maro (Vergil),
ki velja za največjega rim-
skega pesnika (umrl 19 pr.
n. št.).

1564 - Umrl je flamski
anatom in kirurg Andreas
Vesalius, začetnik natanč-
nega in načrtnega seciranja
(rojen 1514).

1608 - t Rodil se je itali-
janski matematik in fizik
Evangelista Torricelli (umrl
leta 1647), iznašel je živo-
srebrni barometer in prvi
dosegel skoraj brezzračni
prostor.

1844 - Rodil se je sloven-
ski pesnik Simon Gregorčič
(umrl 1906), imenovan go-
riški slavček.

1894 - Zaradi veleizdaje so v
Parizu aretirali francoske-
ga oficirja Alfreda Dreyfu-
sa. S tem se je začela burna
afera, ki je več let pretresa-
la družbeno in politično ži-
vljenje Francije.
1915 - Rodil se je izraelski
politik Jicak Šamir.
1917 - V Parizu so usmrtili
nemško plesalko Mato Hari,
obtoženo, da je vohunila za
Nemce.

Ne verjemite vsakemu sme-
hljaju naklonjenosti, nekate-
ri z njim prikrivajo strup, za
hrbtom pa vas ogovarjajo.
BIK

Trmasti boste in jezljivi,
tudi dobronamerne kriti-
ke ne boste hoteli razumeti
tako, kot bo mišljena.
DVOJČKA

Ker ste občutljivi, s svojimi
bolečinami ne boste hoteli
obremenjevati drugih, a
bolj bo prav, če se boste
komu zaupali.
RAK

Doma morate bolj uveljaviti
svojo voljo. Nihče nima pra-
vice zahtevati, da bi se rav-
nali samo po njegovih željah.
LEV

Po eni strani boste opti-
mistični, saj boste upali v
skoraj nemogoče, po drugi
strani pa ne boste pogledali
težavam v oči.
DEVICA

Poskusite se spoprijeti z
življenjem na ta način, da
temeljito pometete s svoji-
mi sanjami in ločite zrnje
od plev.
TEHTNICA

Nekaj ste storili proti
svojim načelom in to vas
bo grizlo. Ne ozirajte se na
druge, pomembno je, kaj
mislite sami.
ŠKORPIJON

Malo se sprostite in ne
bodite vedno na preži za
napako, ki bi jo utegnil
nekdo storiti, ker jo je že v
preteklosti.
STRELEC

Pozabili boste na dolžnosti
in se prepustili uživanju, a
vas lahko to drago stane in
imate nemalo sitnosti.
KOZOROG

Ni treba sanjariti, saj od
tega ne boste imeli nobene
koristi. Niste pozabljeni,
nekdo bo obujal spomine.

Nekaj se bo uredilo, še
preden se boste zavede-
li. Nevarnost bo mimo, a v
prihodnje imejte odprte oči.

Zavedali se boste, da ste
dobili še eno priložnost. Iz-
prašajte svojo vest in vse
skupaj dobro premislite.

V ponedeljkovi zaključni akciji,
usmerjeni v preiskovanje kaznivih
dejanj trgovine z ljudmi ter zlorabe
prostitucije, so mariborski krimina-
listi v ljubljanskem trgovskem sredi-
šču BTC aretirali 16 ljudi, kazensko
ovadbo pa naposled spisali za le
osem osumljenih. Skoraj vsi se bodo
očitkov branili s prostosti, saj se je v
priporu zaradi begosumnosti znašel
le eden, 42-letni moški, sicer najsta-
rejši v skupini samih slovenskih dr-
žavljanov.

O podrobnostih delovanja do-
mnevne hudodelske združbe novi
vodja mariborskih kriminalistov
Robert Munda na včerajšnji tiskov-
ni konferenci ni hotel preveč govo-
riti, da ne bi s tem ogrozil že skoraj
leto dni trajajoče preiskave, ki po nje-
govih besedah še poteka. Razkril je le
pričetek in konec kriminalne zgodbe,
v kateri so policisti do zdaj odkrili le
dve žrtvi, ki so ju hudodelci zlorabi-
li za prostitucijo oziroma v enem pri-
meru to nameravali.

Osrednja osumljenca sta Ptujča-
na, 28-letni moški in njegova 34-letna
sodelavka, ki sta si v najetem lokalu
zaslužek poleg legalne gostinske de-
javnosti obetala tudi na račun deklet,
od katerih sta najmanj eno (pri)silila
v prostitucijo. Pri tem kaznivem de-
janju je sodelovalo skupno pet ljudi,
starih od 28 do 42 let, so ugotovili po-
licisti. Po besedah prvega maribor-
skega kriminalista so za prostitucijo
zlorabljali 30-letno Srbkinjo, ki so jo
v Slovenijo zvabili pod pretvezo, da jo
čaka zaposlitev v gostinskem lokalu.
Ko so nič hudega slutečo žensko av-
gusta lani pripeljali na Ptuj, so ji od-
vzeli potni list, ji omejili gibanje in jo
prisilili v prostituiranje. Neuradno
smo izvedeli, da je ženska proti svoji
volji ljubezen prodajala v baru Emica,
ki od januarja letos sicer ne obratuje
več. Po dveh mesecih trpljenja se je

Tudi Slovenija se je letos preko Zavoda
Varna pot ponovno vključila v evrop-
ski projekt Evropska noč brez prome-
tnih nesreč, projekt pa poteka ta konec
tedna, začel se je včeraj, končal pa se
bo jutri. Zavod Varna pot, ki pomaga
žrtvam prometnih nesreč, je skupaj s
svojimi partnerji, med njimi so tudi
slovenska policija, ljubljanska medi-
cinska fakulteta in drugi ter sponzorji,
že včeraj s prostovoljci začel aktivno-
sti na štirih Petrolovih bencinskih ser-
visih. Tam so informirali obiskovalce
(predvsem mlade voznike in potnike)
o preventivnih aktivnostih in pro-
blematiki alkohola v družbi ter delili
promocijsko-informativne letake pro-
jekta Sporočilo v steklenici (medicin-
ska fakulteta), izvedli anketo in zbirali
podpise v podporo projektu in aktiv-
nostim. Za nagrado so aktivnim in
treznim voznikom izročili alkotest za
samotestiranje (za enkratno uporabo).
Nocoj bodo akcijo nadaljevali po ne-
katerih gostinskih lokalih v Ljubljani
in Mariboru.

ženska zvodniškemu paru uspešno
zoperstavila, zato so se jo odločili od-
peljati iz Slovenije, vendar ne v domo-
vino, temveč v Bosno in Hercegovino,
od koder se je morala domov v Srbijo
vrniti sama. Odločnost 30-letnice pa
pri zvodniškem paru ni ustavila ape-
titov po nadaljnjem zasužnjevanju. "Z
namenom nadaljnje prodaje deklet za
prostitucijo in trgovine z ljudmi sta
iskanje žrtev nadaljevala v Bosni in
Hercegovini ter v Srbiji," je povedal
Munda, o tem, kako so se policisti do-
kopali do tega podatka, pa je molčal.
Bolj zgovoren je bil namig Tomaža
Peršolje, vodje oddelka za kriminalne
združbe generalne policijske uprave,
in sicer: "Policisti in kriminalisti na
terenu pridejo v stik tudi z ljudmi, ki
so stranke v tovrstnih lokalih. V tem
primeru je pač šlo za to, da je stranka
povedala, da v tistem lokalu morda ni
vse v redu."

Premalo se namreč zavedamo, da
so alkohol, prepovedane droge in ži-
vljenjski stil mladih eni najpogostejših
razlogov za najhujše prometne nesre-
če, v katerih mladi izgubijo življenje
ali utrpijo hude telesne poškodbe. Po
podatkih policije so mladi vozniki
glede na udeležbo v prometu najpogo-
stejši povzročitelji prometnih nesreč
in skupaj s potniki v osebnih avtomo-
bilih tudi najpogostejše žrtve prome-
tnih nesreč, ki se najpogosteje zgodijo
ob petkih, sobotah in nedeljah med 18.
in 4. uro zjutraj.

Projekt Evropska noč brez pro-
metnih nesreč je v letu 2003 podpr-
la tudi Evropska komisija. Leta 2005
so projekt izvajali v desetih evrop-
skih državah, leta 2008 pa že v dvajse-
tih. Slovenija se je v omenjeni projekt
prvič vključila leta 2009, in sicer prav
prek Zavoda Varna pot. Tokratni pro-
jekt podpira vseh 27 držav Evropske
unije.

Druga žrtev hudodelske združbe,
ki so jo policisti pred prodajo v Itali-
jo rešili med ponedeljkovimi areta-
cijami, je postala 20-letna Slovenka.
"Hudodelska združba je zanjo pre-
jela 4000 evrov kupnine," je razkril
Munda, ki je prepričan, da mlada
ženska ni vedela, kakšno delo jo v
tujini v resnici čaka.

Finalno akcijo so policisti izvedli s
prikritimi preiskovalnimi ukrepi, kot
sta tajno opazovanje in prisluškova-
nje telefonskim pogovorom med
osumljenci. Na enak način so poleg
že utemeljenega suma, da skupina
trguje z ženskami in jih sili v prosti-
tucijo, razkrili tudi, da so člani združ-
be trgovali še z orožjem.

Kriminalisti preiskavo nadalju-
jejo, saj člane združbe utemeljeno
sumijo, da so si za žrtve prodaje z na-
menom siljenja v prostitucijo izbrali
več kot dve ženski.

Kot je povedal Robert Štaba, prvi
mož Zavoda Varna pot, je osnovni
namen projekta spodbujanje primer-
nega odnosa in odgovornosti do pro-
metne varnosti zlasti med mladimi
udeleženci v prometu. "Naj bo vsaj ta
konec tedna brez prometnih nesreč,
čeprav si v Zavodu Varna pot želimo,
da policija ne bi imela več nobenega
dela s pisanjem kazni kršiteljem pro-
metnih predpisov ali z obravnava-
njem prometnih nesreč," je še dejal
Štaba.

Katja Blatnik, projektna vodja v
Zavodu Varna pot, pa je še dejala, da
mednarodni projekt Evropska noč
brez prometnih nesreč v posame-
znih državah kot tudi v celotni EU
nedvomno prispeva k celovitemu
ozaveščanju javnosti o problematiki
alkohola v prometu in družbi ter za-
gotavljanju preventivnega ravnanja
mladih in drugih udeležencev v ce-
stnem prometu.

Še preden sta pred senatom celjskega
okrožnega sodišča okoliščine o sporni
odredbi za odvzem krvi in urina
mogla pojasniti medicinska sestra v
celjski bolnišnici Mojca Turnšek (spre-
jela je odredbo in obtoženemu Mačku
vzela kri za potrebe urgence in sodne
medicine, op. p.) in policist prometnik
Primož Berlič (podpisal je odredbo in
skupaj s sodelavcem odšel v bolnišni-
co na strokovni pregled za obtožene-
ga, op. p.), sta odvetnika obtoženega
Nuša Maček in Damir Ivančič pričela
nizati predloge, s katerimi bi dosegla
izločitev po njunem mnenju nezako-
nito pridobljenih dokazov ter pošteno
in pravično sojenje za svojega klienta.

Prepričana sta, da pisna odredba
za odvzem krvi in urina ni bila zako-
nita, saj bi jo bil moral izdati preisko-
valni sodnik, ki je na kraj nesreče, v
kateri so zaradi alkoholiziranega in v
nasprotni smeri po avtocesti vozeče-
ga Branka Mačka umrli trije Celjani,
prišel istočasno kot policisti, zatorej bi
jo bil moral izdati on in ne policija, ki
tega ni niti nikjer zapisala. Z odredbo
se ni seznanil niti zdravnik, ki je sicer
za Mačka odredil odvzem krvi. Poli-
cisti se pri tem sklicujejo na zakonito
opravljeno delo, ki je potekalo po na-
vodilih preiskovalnega sodnika. Neo-
majen je pri dokazovanju krivde tudi
tožilec Ivan Žaberl, ki pritiske obram-
be označuje za princip rešimo, kar se
rešiti da. Damir Ivančič gre še dlje, ko
nam pove, da bi bilo moralo sodišče
nezakonito pridobljeni dokaz o alko-
holiziranosti izločiti in obtoženemu
dalje soditi, kot da tistega zgodnje-
ga septembrskega jutra ni vozil pijan.
Prav tako se pri uničenju dokazov skli-
cuje na prometno signalizacijo na av-
tocestnem izvozu v Arji vasi, ker da je
bila neustrezno postavljena in zavaja-
joča. Na ta način želi obramba prekva-
lificirati kaznivo dejanje, da je Maček

Na Celjskem je že drugič v tem tednu
odjeknil preplah o podtaknjeni bombi.
Na srečo se je obakrat izkazal za lažne-
ga. Po sredinem preplahu, da je bomba
na Mestni občini Celje, je včeraj zavr-
šalo, da je eksplozivno telo pred šen-
tjursko upravno enoto, kjer so sicer
tudi občinske službe, center za soci-
alno delo, banka, pošta in knjižnica.
Da je v stavbi na Mestnem trgu v Šen-
tjurju podtaknjena bomba, naj bi celo
pisalo na listku, ki ga je nekdo pustil
na bližnjem smetnjaku.

Tiskovna predstavnica na celjski
policijski upravi Milena Trbulin je po-
trdila, da so bili o podtaknjeni bombi
obveščeni včeraj nekaj po 8.30, zato so
policisti in predstavniki oddelka za
protibombno zaščito pregledali pro-

V četrtek okoli 22.30 so bili policisti
obveščeni, da je od doma v trgovino
odšel 78-letni Jernej Kogovšek z Jese-
nic. Ker se ni vrnil domov, so polici-
sti pričeli iskalno akcijo na območju
Jesenic.

Pogrešani je visok okoli 170 cen-
timetrov, srednje postave, sivih las,
oblečen je bil v modre džins hlače in
temno zelen anorak. Na glavi je imel
klobuk bež barve. Kdorkoli bi opazil
pogrešanega ali vedel, kje se nahaja,
naj to sporoči na interventno številko
policije 113 ali na anonimni telefon
policije 080 1200. (čk)
nesrečo namesto iz predrzne vožnje
povzročil iz malomarnosti, za kar je
zagrožena nižja zaporna kazen.

Mačkova odvetnika za "šibki" člen
zbiranja dokazov o tem, kdo in kdaj
je odredil strokovni pregled za obto-
ženega, imenujeta izjave inšpektor-
ja za promet celjske policijske uprave
Elvisa A. Herbaja. Na zadnjem priča-
nju je inšpektor dejal, da je odredbo
odredil on, čeprav se je za odgovor-
nega zanjo pred njim izrekel policist
Roman Lipar. Ker senat na prvih treh
obravnavah ni preverjal prisotnosti
navzočih v sodni dvorani in na eni
od obravnav med javnostjo ni opazil
Herbaja, je obramba prepričana, da je
sodišče z zaslišanjem "okuženega" in-
špektorja kršilo določbo o kazenskem
postopku, s tem pa vzbudilo dvom o
nepristranskem sojenju. Herbaj naj
bi se bil kot priča seznanil z doka-
znim postopkom in z nezakonitostjo
odredbe, zaradi česar sta odvetnika
želela izločiti njegove izpovedbe iz
sodnega spisa. Senat je sklenil, da bo
o tem odločal do konca glavne obrav-
nave. "Uničiti" sta želela tudi izvede-
niško mnenje (pravi, da ob pozornem
spremljanju prometne signalizacije
voznik ne bi smel imeti težav s pra-
vilnim vključevanjem na avtocesto,
op.p.), ker da je bil izvedenec angaži-
ran in takoj ob 6.50 na kraju nesreče.
Senat ni uslišal njunih zahtev, odve-
tnika pa sta naposled zahtevala izlo-
čitev predsednice Marjane Topolovec
Dolinšek in članov senata. Sodnica
je njuni nameri označila kot namen
očrniti sodišče in spodkopavati nje-
govo delo z namenom zavlačevanja,
ter še opozorila, da senat na včeraj-
šnji obravnavi v ničemer ni zavzel
stališča do zakonitosti dokazov. Do-
mnevna okuženost senata je Mačkova
odvetnika pripeljala do odločitve, da
celotni primer prestavijo na drugo
sodišče, o čemer bo sedaj moralo od-
ločati vrhovno sodišče. Odločitev, ki
vse bolj poglablja trpljenje in muke
tako staršev umrlih otrok kot obto-
ženega Mačka, je pričakovati v naj-
manj štirinajstih dneh.

store stavb in okolico ter ugotovili, da
je šlo za lažno najavo. Delo na upravni
enoti ni pretirano trpelo, preplah tudi
ni povzročil večjega nezadovoljstva
med občani, ki so hiteli po opravkih.

Za lažnim preplahom se menda
ponovno skriva Celjan A. M. Po pri-
povedovanju očividcev naj bi se bil
omenjeni ponovno nahajal na kraju
dogodka in občane celo pozival k jav-
nemu shodu, česar policisti sprva niti
naj ne bi bili opazili. Omenjeni je s
poslanimi SMS-sporočili o podtaknje-
ni bombi predhodno obvestil nekaj
posameznikov. V nasprotju z name-
rami na celjski občini pa obvestila o
podtaknjeni bombi tokrat ni bilo za-
slediti na socialnem omrežju Face-
book. Vznemirjeni prebivalci zoper
"šaljivca", ki ne skriva javnih groženj
in besa, zahtevajo hitro ukrepanje
policije. Ta pa odgovarja, da preiska-
vo nadaljuje zaradi suma kaznivega
dejanja zlorabe znamenj za pomoč in
nevarnost.

Najboljši slovenski namiznoteniški teniški igralec Bojan Tokič nadaljuje uspe-
šne nastope na evropskem prvenstvu v Gdansku. V dvojicah si je že priigral naj-
manj bronasto kolajno. S soigralcem, Srbom Aleksandrom Karakaševičem, sta v
osmini finala s 3:1 premagala Poljaka Roberta Florasa in Daniela Goraka, nato pa
v četrtfinalu s 4:1 še madžarsko dvojico Janos Jakab-Daniel Kosiba in se uvrstila
v polfinale. Tokič uspešno igra tudi v posamični konkurenci. V tretjem krogu
je s 4:3 po izjemno zanimivem boju premagal Čeha Dmitrija Prokopcova in se
uvrstil med najboljših 16. "Dvoboj je bil izjemno težak, še zlasti v sedmem nizu,
v katerem je tekmec povedel s 5:0. Toda v nadaljevanju sem zaigral bolj zane-
sljivo in napadalno, najprej ujel njegovo prednost, nato pa boljšo igro udejanjil v
zmago," je po dvoboju s Čehom povedal Bojan Tokič. Sinoči se je naš igralec za
uvrstitev v četrtfinale spoprijel s Špancem kitajskega porekla He Zhi Wenom. (zg)

Danes se bo začelo tekmovanje v slovenski boksarski ligi, četrto po vrsti. Novost
letošnjega tekmovanja, ki jo je uvedla tekmovalna komisija pri BZ Slovenije, je,
da bo v dveh ligah - prvi in drugi. "V prvi ligi bodo v ring stopili tisti boksarji,
ki že imajo najmanj pet dvobojev, v drugi pa novinci, torej tisti, ki imajo manj
od petih dvobojev. Za tak korak smo se odločili zaradi tega, ker želimo, da se
med seboj primerjajo izkušenejši boksarji v prvi in neizkušeni boksarji v drugi
ligi. S tem želimo še povečati zanimanje mladih za boks in jim pomagati k čim
hitrejšemu boksarskemu napredku," je novost v tekmovalnem ustroju pojasnil
predsednik tekmovalke komisije pri BZ Slovenije, Ptujčan Ivan Pučko. Prva liga
bo tekmovanje začela danes, druga približno čez mesec dni. Dvoboji današnjega
prvega kroga bodo v športni dvorani v Slovenski Bistrici, prireditev bo pripravil
tamkajšnji boksarski klub, začela pa se bo ob 13. uri. (zg)

Veliki finale najbolj množičnega motošportnega tekmovanja pri nas bo danes
od 10. do 17. ure na stezi za motokros v dolini pod Kalom. Organizator AMD
Šentvid pri Stični pripravlja vrhunsko crosscountry stezo, dolgo več kot pet kilo-
metrov. Udeležbo je poleg stalnih tekmovalcev potrdilo mnogo znanih imen iz
sveta motokrosa, tako da zanimivih bojev na progi, ki bo vsebovala vse prvine
terenske vožnje, ne bo manjkalo. Na zaključni dogodek vse privržence terenske
vožnje vabi tudi Silvin Vesenjak, promotor prvenstva, ki bo podelil bogate nagra-
de najbolj zaslužnim tekmovalcem, vse do desetega mesta v posamezni kategori-
ji. Poleg vrhunskega dirkanja bo dogodek minil tudi v znamenju dobrodelnosti.
Slovenski crosscountry se pridružuje gibanju za ozaveščanje boja proti raku na
dojkah. V podporo prizadevanjem gibanja Europadonna bo vsak tekmovalec
vozil s posebno, le za to priložnost oblikovano nalepko logotipa crosscountryja
z rožnato pentljo, simbolom tega gibanja. (šr)

Tri leta in osem mesecev je minilo,
odkar so se odbojkarji Maribora na
prvenstveni tekmi nazadnje pomerili
z ACH Volleyjem. Blejčani so v tekmi
interlige v dvorani Tabor brez izgu-
bljenega niza premagali Mariborča-
ne, ki so v naslednjih sezonah zaradi
finančnih težav tonili vse nižje po
slovenski jakostni lestvici. Pred to
sezono so v mariborskem prvoligašu
le naredili korak naprej, v klub pri-
peljali nekaj mladih, nadarjenih od-
bojkarjev, ki jim na igrišču v vlogi
trenerja in prostega igralca povelju-
jejo reprezentančni libero Sebastijan
Škorc. Če so mediji takrat pisali o igri
mačke z mišjo, bi lahko tokrat zapi-

V prleški prestolnici se bo to nede-
ljo zaključila sezona kasaških dirk na
slovenskih hipodromih. Ob zaključ-
ku uspešno izvedene sezone bodo v
ospredju dvoletni kasači, ki bodo imeli
na sporedu državno prvenstvo.

Gledalci bodo tokrat na ljutomer-
skem hipodromu od 14. ure naprej
videli finale dirke Grand prix Zurich,
triletniki se bodo merili v memori-
alni dirki Ludvika Slaviča, v posebni
preizkušnji pa se bodo merili tudi šti-
riletniki na čelu z zmagovalko derbija
Jolly GJ (Roman Jerovšek, Komenda).
Ljutomerčani, ki bodo sezono zaklju-
sali, da velikan prihaja na gostova-
nje k palčku. "Drži. V vseh pogledih.
Finančno, glede igralskega kadra in
izkušenj igralcev," se strinja Sebasti-
jan Škorc, v sezoni 2007/2008 odboj-
kar ACH Volleyja. "Po enem mesecu
bo spet lepo videti reprezentanč-
ne soigralce in nekdanje soigralce iz
ACH-ja. Za našo mlado ekipo pa bo ta
tekma nagrada za delo, ki so ga opra-
vili v zadnjih mesecih. ACH me tokrat
ne zanima, bolj to, da bi naši igralci
odigrali, kot znajo. Rezultat ne bo v
ospredju. Z dobro igro lahko dobimo
samozavest pred nadaljevanjem pr-
venstva, ki smo ga z zmago na gosto-
vanju pri Kropi dobro začeli, na tekmi
proti Triglavu pa v sredo v naši ekipi
ni bilo pravega žara," meni Škorc.
Tekma se bo v dvorani Tabor začela
ob 20. uri, vstopnine ni.

Popravni izpit danes čaka odboj-
karje Panvite Galexa, ki so minulo
sredo v Murski Soboti klonili proti

čili z največ posamičnimi zmagami
med klubi, bodo imeli v nedeljo pri-
ložnost zmagati na državnem prven-
stvu dvoletnikov ter s tem preprečiti,
da bi sezono končali brez državnega
naslova. Glavna favorita za naslov
prvaka sta Pelardo (Jože Osterc, Lju-
tomer), ki je v letošnjih petih nasto-
pih trikrat zmagal, in Izak (Marko
Slavič ml., Ljutomer) z dvema zma-
gama in najboljšim kilometrskim
časom (1:18,4) med vsemu udeležen-
ci prvenstva, visoke uvrstitve pa se
nadejajo še Dakot (Jure Porenta, Lju-
bljana), Lucky Boy (Silvester Moleh,
Ljutomer), Arrived Dream (Janko
Sagaj, Ljutomer), Apollo (Franc Lo-
vrenčič, Slovenske gorice Lenart), Ri-
viera (Jože Sagaj ml., Ljutomer) in Iris
Crown (Mirko Šonaja, Ljutomer).

V finalu dirke Grand prix Zurich
bodo nastopili Alain Delon (Jože Sagaj
ml., Ljutomer) in Inter (Dušan Zorko,
Ljutomer), ki sta dobila oba predteka,

Kropi, vtis lahko popravijo na dana-
šnjem gostovanju pri Triglavu. Dvojni
odbojkarski spored je danes na voljo
gledalcem v Šempetru. Odbojkari-
ce Alianse se bodo pomerile z Jese-
nicami, odbojkarji Sip Šempetra pa
z Calcitom iz Kamnika. Odbojkari-
ce Formis Bella bodo danes gostova-
le pri Luki Koper, Prevaljčanke pa v
Novi Gorici.

ter Leonidas OZ (Rene Hanžekovič,
Ljutomer), Frnikula AS (Simon Slavič,
Ljutomer), Rambo (Branko Seršen,
Ljutomer), All Gerd (Janez Štremfelj,
Komenda), Fordena (Jernej Slavič, Lju-
tomer), Lady Luna (Janko Sagaj, Lju-
tomer) in Jack M (Viktor Marinšek,
Komenda).

Ob zaključku sezone se bodo na
hipodromu v Ljutomeru spomni-
li nekdanjega odličnega rejca in tek-
movalca Ludvika Slaviča, dedka
voznikov in rejcev kasačev Jerneja in
Simona Slaviča iz Šalincev. V Slavi-
čev spomin se bodo na stezo podali
Jerry Lou GJ (Roman Jerovšek, Ljuto-
mer), ki je letos dobil državno prven-
stvo triletnih kasačev, Florko (Darko
Sodec, Ljutomer), Fuseti (Jernej Slavič,
Ljutomer), Isar (Primož Slavič, Ljuto-
mer), Apolis (Darja Antolin, Ljutomer),
Anubis (Franc Jureš, Ljutomer), Pasijon
(Marko Slavič, Ljutomer) in Dušca (Blaž
Babnik, Ljubljana).

Moštva formule ena so ob prihodu v
Jeongam na dirko formule ena doži-
vela šok. Dirkališče je bilo videti, kot
da so ga pred letom dni po otvoritve-
ni dirki zaklenili in pred dnevi po-
novno odprli. Moštva so v hladilnikih
našla ostanke razpadajoče hrane, ki
je ostala od lanske dirke, ter še veliko
drugih smeti. To, da so mehaniki na-
stanjeni v rdeči četrti, so navajeni že
od premiernega obiska Južne Koreje.
Na včerajšnjem jutranjem treningu je
bil najhitrejši Michael Schumacher,
popoldne pa sta konkurenco dobese-
dno deklasirala voznika McLaren Mer-
cedesa. Dirka se bo začela jutri ob 8.
uri po slovenskem času. Dirkači z obis-
kom Jeongama niso najbolj zadovoljni.
Steza je postavljena 400 kilometrov iz

Na jutrišnji dirki v Avstraliji
si lahko Casey Stoner
že zagotovi naslov
svetovnega prvaka

Karavana najhitrejših motocikli-
stov na svetu se ta konec tedna seli v
Avstralijo, na Phillip Island, kjer bo
Casey Stoner pred domačimi navija-
či skušal osvojiti drugi naslov svetov-
nega prvaka. Avstralec, ki v skupnem
seštevku pred branilcem naslova Jor-
gejem Lorenzom vodi za 40 točk, je tu
zmagal zadnja štiri leta, zato bo tudi
tokrat glavni favorit za končno slavje,
s čimer bi na tem dirkališču izenačil
rekord Valentina Rossija s petimi za-
porednimi zmagami. Za darilo ob 26.
rojstnem dnevu bi si lahko zaželel le
še kakšno Lorenzovo napako, ki bi mu
dokončno zagotovila naslov prvaka.
Da misli povsem resno, je dokazal na
včerajšnjih prostih treningih, ko je bil
obakrat najhitrejši. Za njim sta se uvr-
stila Lorenzo in Marco Simoncelli.

Lorenzo, ki je teoretično še edini
dirkač, ki bi Stonerju lahko spodnesel
naslov, v Avstraliji na najvišji stopnički
še ni stal. Tokrat ga ne bo zadovoljil
noben drug rezultat, če realno še hoče
ostati v boju za prvaka. Ogorčen boj
se obeta tudi za tretje mesto v skup-
nem seštevku, saj moštvena tekmeca
Andreo Doviziosa in Danija Pedro-
so ločuje le točka. Ker so se pri Hondi
odločili, da Dovizioso v naslednji
sezoni ne bo več sedel na tovarniškem

Nogomet - pari 14. kroga v I. SNL v soboto ob 16. uri: Hit Gorica - Luka Koper; ob
18. uri: Nafta - CM Celje; ob 20. uri: Domžale - Maribor, Rudar Velenje - Olimpi-
ja; v nedeljo ob 15. uri: Triglav - Mura; pari 9. kroga v II. SNL v soboto ob 15. uri:
Bravo 1 Interblock - Aluminij, Roltek Dob - Krško, Garmin Šenčur - Dravinja
Kostroj; ob 17. uri: Šampion Celje - Šmartno 1928; v nedeljo ob 15. uri: Bela kra-
jina - Kalcer Radomlje; pari 9. kroga v III. SNL - vzhod v soboto ob 15. uri: Čarda

- Tehnostroj Veržej, Malečnik - Zavrč, Aha Emmi Bistrica - Paloma, Koroška Dra-
vograd - Zreče; v nedeljo ob 10.30: Rakičan - Tromejnik G-Kalamar; ob 15. uri:
Odranci - Stojnci, Grad - Kovinar Štore; pari 9. kroga v štajerski ligi v soboto ob
15. uri: Tezno Maribor - Carrera Optyl Ormož, Marles Hiše - Pohorje, Boč Poljča-
ne - Tehnotim Pesnica, MU Šentjur - Peca, Šmarje pri Jelšah - Koroške Gradnje;
v nedeljo ob 15. uri: Krško B - Drava Ptuj, Podvinci Betonarna Kuhar - Šoštanj.
Košarka - tema 3. kroga v jadranski ligi, sobota ob 19. uri: Krka - Široki; pari 1.
kroga v I. SKL, sobota ob 19. uri: Hopsi - Maribor Messer, Elektra - Rogaška Cry-
stal, Šentjur - Parklji; ob 20. uri: LTHcast Mercator - Geoplin Slovan; tekma 3.
kroga v II. SKL, sobota ob 18. uri (dvorana Lukna): Branik - Grosuplje; pari 1.
kroga v I. SKL, ženske, sobota ob 17. uri: AJM Maribor - Rogaška; ob 18. uri: Iliri-
ja - Domžale; ob 19. uri: Pomurje - Grosuplje; ob 20.30: Triglav - Ježica, tekma 2.
kroga regionalne lige, sobota ob 18. uri: Athlete Celje - Budučnost.
Rokomet - pari 7. kroga v I. SRL, moški, sobota ob 17. uri: Loka - Maribor Branik;
ob 19. uri: Trimo - Krka, Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož; nedelja ob
18. uri: Izola Istrabenz plini - Cimos; ob 19. uri: Ribnica Riko hiše - Gorenje; pari
5. kroga v I. A-SRL, ženske, sobota ob 16.30: Olimpija - Piran; ob 19. uri: Mercator
Tenzor Ptuj - Veplas Velenje; ob 20. uri: Burja - Antrum Sežana.

Odbojka - I. DOL, moški, pari 3. kroga, sobota ob 18. uri: UKO Kropa - GO Volley;
ob 19. uri: Salonit Anhovo - Krka; ob 20. uri: SIP Šempeter - Calcit Kamnik, Ma-
ribor - ACH Volley; ženske, pari 2. kroga, sobota ob 18. uri: Aliansa - Jesenice
Bled, HIT Nova Gorica - Prevalje, Luka Koper - Formis Bell.
Hokej na ledu - Slohokej liga, 8. krog, sobota ob 17. uri: Mladi Jesenice - Triglav;
ob 19. uri: Slavija - HK Olimpija, HDD Bled - HDK Maribor; liga Ebel, 12. krog,
nedelja ob 17.30: Tilia Olimpija - VSV Beljak.

Kegljanje - prva liga, 5. krog, moški, sobota ob 14.30: Triglav - Ljubelj; ob 17. uri:
Sinet - Konstruktor, Proteus - Calcit, Interokno - Brest; ob 17.30: Litija - Raden-
ska; ženske, sobota ob 13.30: Ljubljana - Konstruktor, Adria - Mas Tech, Proteus

Boks - 1. krog slovenske lige, sobota od 13. ure dalje v športni dvorani v Sloven-
ski Bistrici.

Japonec Kohei Učimura je na 43. svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki v
Tokiu slavil v mnogoboju. Učimura je tako potrdil popolni primat, potem ko je
vpisal še tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka v mnogoboju. Srebro je tako
kot lani šlo v roke Nemcu Philippu Boyu, Japonec Kodži Jamamuro pa se je vese-
lil brona. Naslov prvakinje je med dekleti osvojila Američanka Jordyn Wieber,
druga je bila najboljša v kvalifikacijah Rusinja Viktorija Komova, tretja pa Ki-
tajka Yao Jinnan. V Tokiu se danes obeta zadnji slovenski nastop. Saša Berton-
clja na svetovnem prvenstvu v odločilnem lovu za olimpijsko vozovnico čaka
finale na konju z ročaji. (sta)

Rokometašice Krima Mercatorja so izvrstno začele sezono v ligi prvakinj, saj
imajo po dveh krogih v skupini B vse štiri točke. Naslednji par točk bodo iskale
jutri ob 14.15 v Larviku. Norvežanke so v uvodnem krogu v gosteh doživele
poraz v Viborgu (28:34), minulo soboto pa so ugnale Podravko (37:25) in poka-
zale, da so na domačem igrišču izjemno neugodne tekmice. V tej skupini bo še
tekma Viborg - Podravka. (šr)

S sinočnjo tekmo Krško - Šmartno so rokometaši odprli sedmi krog državne-
ga prvenstva. Izjemno zanimivo bo v Škofji Loki, kjer bodo ob 17. uri gostovali
Mariborčani. Ti so v prejšnjem krogu ugnali Celje, vendar je tudi Loka prema-
gala Gorenje. Ob 19. uri bodo Celjani gostili ormoški Jeruzalem, ob isti uri bo
še tekma Krka - Trimo. Jutri se bosta ob 18. uri v obalnem obračunu pomerila
Izola in Cimos, uro kasneje bo v Ribnici gostovalo Gorenje. (mla)

Poskrbite za zimsko rekreacijo
in pravočasno rezervirajte svoj termin
v balonu ali dvorani!

S praznovanji, na katera vabijo
nogometaše Maribora, je problem.
Začelo se je junija v Leskovcu pri Ptuju,
kjer so vijoličasti za otvoritev novega
igrišča čestitali s prijateljsko kanona-
do, s 15:0. Prejšnjo soboto so se za gos-
toljubje ob občinskem prazniku Adrii
iz Mirna zahvalili z 2:0 in šli v po-
kalni četrtfinale. Danes nameravajo
pokvariti še slavje v Domžalah. Tam
praznujejo 90 let nogometnega kluba,
vrhunec programa bo ob 20. uri, ko na
tekmo 14. kroga državnega prvenstva
pridejo Mariborčani. Ti so zadnje čase
boljši na stadionu ob Kamniški Bistri-

Pomladitev, manjšanje klubskih
proračunov in boj za obstanek so
vodili večino klubov v premoru med
sezonama. Danes vrata odpira 21.
sezona slovenske prvoligaške košarke,
karte naj bi se spet premešale. V prvem
delu deset klubov, v drugem se štirim
prvoligašem v skupini za prvaka
pridružiza Union Olimpija in Krka.
Takšen je nekoliko prenovljen tekmov-
alni sistem, v katerem bo po letu dni
premora zadnjeuvrščeni spet moral
med drugoligaše.

Kaj sploh še preostane majhnim?
Olimpija in Krka sodita v najvišji
razred, po kvaliteti naj bi jima sledi-
la Helios in Zlatorog, ki bosta tekme
prvega dela igrala med tednom. Majh-
nim, torej preostali osmerici, bo ostalo
malo manevrskega prostora, zgolj
še dve mesti, ki vodita v skupino za
prvaka. Ta jih bo po novem štela le šest.
V takem ustroju bo večino bolj skrbel
obstanek kot napredovanje.

Otvoritev sezone bo na štajerskem
koncu, kjer bodo o 19. uri tekme v
Šentjurju, Šoštanju in na Polzeli. Pre-
novljeni in pomlajeni Hopsi se bodo
predstavili domačemu občinstvu
ter preizkusili prav tako pomlajeno
moštvo Maribora Messer. V minuli
sezoni, ko so bili Mariborčani novin-
ci, so Hopsi slavili na vseh štirih med-
sebojnih tekmah. To bo priložnost za
ci kot doma. V zadnjih dveh sezonah
so tam trikrat zmagali in enkrat igrali
neodločeno. V Ljudskem vrtu pa proti
Domžalam dobili eno tekmo, enkrat
izgubili in dvakrat vzeli le točko,
čemur so v tej sezoni, pred dvema me-
secema, dodali še tekmo brez golov.
"Upam, da bo obveljalo pravilo za-
dnjih let, ko smo v Domžalah dose-
gali dobre rezultate. Hočemo prevzeti
pobudo, biti nevarni. Upam, da nam
uspe," pravi Darko Milanič, trener vi-
joličastih.

Reprezentančni odmor jim je
menda koristil. Bil je nujen, kajti danes
začnejo divji ritem ligaških, pokalnih
in evropskih tekem. V sedmih tednih
bo le en teden, ko ne bodo igrali v
ritmu sreda-sobota ali četrtek-nedelja.
"Kar fantje kažejo na treningih v tem

Z današnjimi tekmami prvega
kroga se bo začelo tudi državno
prvenstvo za košarkarice. Sezona
se bo začela brez državnih prvakinj
iz Kranjske Gore, ki so razpustile
ekipo. V ligi sodeluje deset ekip, po
prvem delu bo šest najboljših igralo
v ligi za prvaka. Glavne favoritinje
za naslov so Celjanke. Te se bodo v
današnji tekmi drugega kroga re-
gionalne lige ob 18. uri pomerile z
Buducnostjo. (šr)

primerjavo dela v pripravljalnem ob-
dobju, predvsem pa si Mariborčani
želijo, da bi bili v začetku uspešni. Lani
so šele v petem krogu občutili slast
zmage. "Hopsi so predvsem na zuna-
njih pozicijah zelo izkušeno moštvo.
Vodi jih Primož Kobale, tukaj so še
Podvršnik, Hohler in Vašl. Pozabiti
ne gre Šebiča in njihove nove okrepi-
tve Jasona Hannibala pod košema.
Upamo, da se bomo dobro odrezali
pod košema. Želim, da sezono odpre-
mo z zmago, kar pa ne bo lahko, kar
se je pokazalo tudi v lanski sezoni, ko
smo izgubili prve štiri tekme," pravi
Slobodan Rmuš, trener mariborske
zasedbe. Šoštanjska Elektra bo gosti-
la novince iz Rogaške Slatine, Šentjur
pa Parklje. Uro kasneje bo v Škofji Loki
gostoval Geoplin Slovan. Dvoboj med
Heliosom in Zlatorogom bo 26. novem-
bra in bo štel tudi za tekmovanje v ja-
dranski ligi.

tednu, je odlično. Skozi vadbo smo se
osvežili, nekaj tudi naredili, saj je dru-
gače malo časa za pravi trening. Pre-
pričan sem, da smo pripravljeni. Žal se
stanje poškodovanih še ni povsem iz-
boljšalo. Etien Velikonja in Mitja Viler
ne vadita, tudi Dragan Jelič je poško-
dovan, Aleš Mejač po tekmi v Mirnu
cel teden ni treniral zaradi bolezni,"
poroča Milanič.

Podobnih problemov je že navajen
trener Domžal Darko Birjukov. Potem
ko je zaradi poškodb izgubil skoraj
celo moštvo, se domžalski fantje
počasi vračajo k nogometu. "Zaveda-
mo se, da na obisk prihaja najboljša
slovenska ekipa," je spoštljiv Birjukov,
"mi pa imamo še vedno težave s sesta-
vo ekipe. Bo pa vsaj motiv igralcev še
večji, kot je sicer." Kajti gostitelji sta-

Košarkarji v jadranski ligi bodo danes in jutri igrali tekme tretjega kroga.
Union Olimpija, edini slovenski predstavnik, ki je v uvodnih dveh krogih
okusil slast zmage, gre v goste k prenovljeni Crveni zvezdi. Ta je nastala z
združitvijo z FMP Železnikom. Zahtevni gostovanji čakata še Helios in Zla-
torog. Domžalčani bodo danes v Vršcu igrali s Hemofarmom, Laščani pa
jutri s Cedevito. Edina slovenska gostiteljica v tem krogu bo Krka, ki bo ob
19. uri gostila Široki. (mla)

6.55 Formula ena - Jeongam, velika
nagrada Koreje, kvalifikacije (TVS 2,
ORF 1, RTL)

7.00 Motociklizem - Phillip Island,
velika nagrada Avstralije, kvalifi-
kacije (Sport 1)

14.25 Rokomet - Viborg, liga prva-
kinj, Viborg - Podravka (HTV 2)
15.55 Nogomet - Nova Gorica, slo-
vensko prvenstvo, Gorica - Koper
(Šport TV 2)

16.55 Košarka - Zagreb, liga ABA,
Zagreb - Buducnost (HTV 2)
17.55 Nogomet - Madrid, špansko pr-
venstvo, Real Madrid - Betis (Šport
TV 2)

18.50 Košarka - Novo mesto, liga
ABA, Krka - Široki (Šport TV 1)
18.55 Vaterpolo - Zagreb, jadranska
liga, Mladost - Jug (HTV 2)
19.55 Nogomet - Velenje, slovensko
prvenstvo, Rudar - Olimpija (TVS 2)
19.55 Nogomet - Barcelona, špan-
sko prvenstvo, Barcelona - Racing
(Šport TV 2)

12.25 Košarka - Valencia, špan-
sko prvenstvo, Valencia - Alicante
(Šport TV 1)

14.10 Rokomet - Larvik, liga prva-
kov, Larvik - Krim Mercator (TVS 2)
14.55 Nogomet - Verona, italijansko
prvenstvo, Chievo - Juventus (Šport
TV 1)

14.55 Nogomet - Bergamo, italijan-
sko prvenstvo, Atalanta - Udinese
(Šport TV 2)

15.15 Rokomet - Silkeborg, liga prva-
kov, Silkeborg - Berlin (Eurosport)
17.25 Hokej na ledu - Ljubljana, liga
Ebel, Olimpija - Beljak (Šport TV 1)
17.25 Hokej na ledu - Zagreb, liga
Ebel, Medveščak - Linz (HTV 2)
17.30 Rokomet - Lemgo, nemško pr-
venstvo, Lemgo - Hannover (Sport
1)

17.55 Košarka - Sevilla, špansko pr-
venstvo, Cajasol - Barcelona (Šport
TV 2)

Tri dni po porazu v kvalifikacijah za
evropsko nogometno prvenstvo 2012,
ko je bila Srbija neuspešna proti Slove-
niji v Mariboru, je srbska izbrana vrsta
ostala brez selektorja. Dosedanji trener
Vladimir Petrovič in nogometna zveza
Srbije (FSS) sta namreč včeraj sporazu-
mno prekinila sodelovanje. (sta)

Selektorju Matjažu Keku
se kljub naraščajoči
brezposelnosti ni treba bati
za službo. Ena ga čaka v
Estoniji.

Mariborski župan je tri
najtesnejše sodelavke
postavil na nove delovne
položaje - mestna svetnica
Astrid Bah bo nova
podžupanja, vodja
županovega kabineta
Duška Jurenec bo
v podjetju Farmadent
na še nesistematiziranem
delovnem mestu
prokuristke, kabinet pa bo
poslej vodila Anja Kolšek

Če se je zdelo, da mariborski župan
Franc Kangler s svojimi kadrovski-
mi potezami, ki jih s pridom nadalju-
je tudi v drugem mandatu, ne more
več presenetiti, je z včerajšnjimi od-
ločitvami dokazal nasprotno. Opra-
vil je namreč pravo rošado svojih
najtesnejših sodelavk. Vodjo svojega
kabineta Duško Jurenec je namreč na-
mestil v podjetje Farmadent, na njen
položaj pa bo v ponedeljek, 17. okto-
bra, sedla Anja Kolšek, sedaj višja
svetovalka v kabinetu. Za povrh je
imenoval še novo podžupanjo iz vrst
mestnih svetnikov svoje mariborske
SLS, predsednico podmladka te stran-
ke Astrid Bah, in ji poveril skrb za
projekt Evropska prestolnica mladih.
Razen nekaj skopih stavkov, ki so jih
razposlali iz kabineta, včeraj od ma-
riborskega župana ni bilo mogoče
dobiti pojasnila, še manj utemeljitev
razlogov. Tako lahko preprosto skle-
pamo, da želi Kangler pač okoli sebe
zmeraj mlajše pomočnice, "odsluže-
nim" pa poišče nove zaposlitve. Če je
bila namreč Jurenčeva ob imenova-
nju pred štirimi leti stara 28 let, jih
ima nova šefica kabineta Kolškova 26,
Bahova pa bo novembra letos dopol-
nila 25. leto.

Po izobrazbi ekonomistka Bahova
je zaposlena v Javnem medobčin-
skem stanovanjskem skladu Mari-
bor, ki ga prav tako vodi vidna članica
SLS, mestna svetnica Tanja Vindiš
Furman. S tem bo v mariborski občini
podžupanska ekipa štela že štiri člane.
Poleg poklicnih podžupanov Milana
Mikla in Tomaža Kanclerja bo ob ne-
poklicnem podžupanu Janezu Uj'čiču
odslej torej še Bahova. A četudi bo
funkcijo opravljala nepoklicno, bo iz
mestne blagajne mesečno kljub temu
šel kak tisočak na njen račun. Plače
poklicnih podžupanov se namreč gi-
bljejo med 2356 in 3101 evrom bruto,
odvisno od tega, po katerem plač-
nem razredu je posamezni podžupan
plačan, kar glede na zahtevnost dela
in pristojnosti posameznika določi
župan. Nepoklicni podžupani prej-
mejo polovico tega zneska in seveda
niso upravičeni do dodatka na delov-
no dobo in do drugih prispevkov.

Diplomirana pravnica Kolškova pa
je pred decembrom lani, ko se je za-
poslila na občini, delala v krimina-
lističnem sektorju Policijske uprave
Maribor. Pri zaposlitvi ji gotovo
ni škodovalo, da je hčerka znane-
ga mariborskega odvetnika Zvonka
Kolška, ki svoje storitve opravlja tudi
za občino. A če je imenovanje podž-
upanje in vodje kabineta povsem v
pristojnosti župana, česar mu, kljub
temu da s tem viša stroške za delova-
nje mestne uprave, ni treba posebej
pojasnjevati, pa za imenovanje Juren-
čeve niti ne more imeti prave strokov-
ne utemeljitve.

Veledrogerist Farmadent, ki je v
100-odstotni lastni Javnega zavoda
Mariborske lekarne, ustanovitelj in
lastnik teh pa je MOM, namreč dobro
posluje. Lani so imeli poslovnih pri-
hodkov za 98,25 milijona evrov, kar
je za 2,64 odstotka več v primerjavi
z letom prej. Leto 2010 so zaključili s
447.508 evri čistega dobička. Sicer pa
je direktor Leopold Donko, kakor je
zapisal v poslovnem poročilu, to leto
ocenil za uspešno, čeprav je bilo "na-
porno". Med zastavljenimi cilji jim je
uspela tudi prenova in posodobitev
skladiščne infrastrukture. Donko, ki
se mu mandat izteče konec leta 2013,
včeraj ni bil na voljo za izjave. A ob
odločitvi MOM gotovo ni ostal ravno-
dušen, saj to pomeni nezaupnico nje-
govemu dosedanjemu delu, ki pa je
bilo po rezultatih sodeč dobro. Poleg
tega nova zaposlitev pomeni tudi ne-
potreben strošek za podjetje, ki ima
sedaj 58 zaposlenih.

Če je dopoldne zakrožila novica, da
bodo na MOM sklicali tiskovno konfe-
renco in podali pojasnila, nato kasneje
ni bilo več mogoče najti "junaka", ki bi
utemeljil to, kakor kaže, povsem poli-
tično odločitev, da bo podjetje odslej
imelo prokuristko. Delovne izkušnje
je diplomirana ekonomistka Jurenče-
va pred zaposlitvijo na občini nabi-
rala v avtošoli AMD Tam Maribor. V
začetku prvega Kanglerjevega man-
data je bila sprva članica nadzornega
odbora mestne občine. Nato je ob pre-
stopu v kabinet zaradi nezdružljivosti
funkcij odstopila s tega mesta, zato pa
bila potem kot predstavnica občine
imenovana v nadzorna sveta Pogreb-
nega podjetja Maribor in Mariborskih
lekarn. Z MOM so nas po pojasnila po-
slali k predsedniku nadzornega sveta
Danilu Burnaču, mestnemu svetniku
Županove liste in SLS, direktorju Ma-
riborskega vodovoda, ki je, kakor smo
izvedeli neuradno, zbranim na seji
tudi obelodanil odločitev vodstva ma-
riborske občine, in to menda pri točki
razno. A tudi Burnač po seji ni bil raz-
položen za komentarje. V SMS-sporo-
čilu nas je napotil spet na MOM, saj naj
bi bil tak dogovor na seji nadzornega
sveta, da bo na vprašanje "pisno odgo-
voril lastnik in ustanovitelj".

Ker so lastnik Farmadenta pravzaprav
Mariborske lekarne, smo za komentar
prosili tudi direktorico Anito Vrabič,
ta pa se je od vse zadeve ogradila. Po-
vedala je, da je bila zgolj povabljena
na sejo, da bi se s to potezo seznanila.
Dodala je le še, da zakon sicer dovolju-
je, da imajo podjetja tudi prokuriste, a
tega sicer v lekarnah, ki so javni zavod,
niso "vajeni". Je pa bila enaka zgodba
že videna. Pred tremi leti je MOM v
Marifarm, še eno hčerinsko podjetje
Mariborskih lekarn, poleg direktorja
Milana Pukšiča za prokurista imeno-
vala takratnega mestnega svetnika LDS
Milana Petka. Letos poleti sta bila nato
oba zaradi slabih poslovnih rezultatov
odstavljena, podjetje pa vodi začasna
direktorica Brigita Brumen, mestna
svetnica koalicijske SDS, pred tem pred-
sednica nadzornega sveta Marifarma.

V strankah mariborskega mestnega sveta z imenovanjem nove podžupanje
in premestitvami v županovem kabinetu niso bili seznanjeni. Svetnik Da-
nijel Blejc iz koalicijske SDS je povedal, da kakor ve, spremembe niso bile
usklajene s svetniškimi skupinami. "Če je to upravičeno in je od zadaj kon-
tekst, ta imenovanja pozdravljam. So pa določena dejstva, ki me ne navajajo
na to, da dvomim, da bodo uspehi tako močni, kot so pozicije." Pričakuje še,
da bo mestni svet seznanjen s tem, kakšne so izkušnje imenovanih, namen in
smisel njihove nastavitve, opis delovnih nalog in pričakovani rezultati. "Vsak
vodja si kadre izbira sam, saj z njimi dela in tudi odgovarja za njihovo delo. Če
mi ne bomo zadovoljni, bomo že dvignili glas," pa pravi Valter Drozg, vodja
svetnikov in predsednik mariborskega Desusa. "Mislim, da bi moral župan
prioritetno narediti vse kaj drugega kot pa skrbeti za nastavljanje svojih ljudi
na odgovorna mesta," pa se je odzval Tomaž Orešič, svetnik opozicijske LDS.
Da gre za nadaljevanje že ustaljene kadrovske politike, ki je mesto pripelja-
la v stanje, kakršno imamo, dodaja. "Projekte je treba znati tudi realizirati,
ne pa jih samo imeti pod kontrolo. Imenovanje je legitimno, župan gotovo
ve, zakaj se je tako odločil. Prevzeti pa mora tudi politično odgovornost," je
še pristavil. Nad kadrovskimi rotacijami ni presenečena niti Janja Vidmar,
svetnica Zaresa. Tudi ona pa opominja na odgovornost. "Upam, da bodo na-
stavljene posameznice tudi realizirale vse zastavljene projekte, da ne bo tako
kot pri kakšnih drugih projektih, ko se po fiasku krivec išče drugje. Če so že
nastavljene, naj prevzamejo polno odgovornost za posledice, ki izhajajo iz
tega imenovanja," še pravi Vidmarjeva. (jmc)

"Vsak narod mora solidarnostno, ena-
kovredno preživeti mlade in stare, in
to ne glede na bruto domači proizvod
in blagajno državnega proračuna," po-
udarja Edi Kupčič, ki je kar 16 let pred-
sedoval odboru sindikata upokojencev
pri Območni organizaciji ZSSS Spodnje
Podravje in je na četrtkovi volilni kon-
ferenci območnega odbora sindikata
upokojencev svoje kolege pozival: "Ne
bodimo tiho in ponižno potrpežljivi!"

Ptujski odbor sindikata upokojen-
cev, ki deluje v okviru ZSS Slovenije, se
je na volilni konferenci sestal ta teden,
člani odbora pa so resno razmišljali o
sklicu protestnega shoda za spremem-
be, ki ga bodo, če se razmere vendarle
ne bodo začele izboljševati, organizira-
li še to leto. "Da bi varčevali le nekateri,
ni sprejemljivo, kakor ni sprejemljivo,
da bi zmanjševali pravice le nekater-
im. V Evropi se upokojenci množično
vključujejo v sindikalne vrste in dobro
bi bilo, če bi se tudi nam pri naših
prizadevanjih pridružilo kar največ
ljudi, saj bomo tako lažje prenesli
pritiske, ki smo jih deležni. S skupno

Ptujčana Ivana Preaca je vselej mogoče srečati v družbi veselih ljudi. Tako je bilo
tudi pred dnevi, ko je s slastnimi kostanji razveselil udeležence delovno-dru-
žabnega srečanja pri gradu Turnišče. "Če je le mogoče, vsako jesen vsaj nekajkrat
poskrbim za peko kostanjev, ljudje jih imajo radi, pa še tako zelo lepo zadiši iz te
moje peči," se je nasmihal možakar, ki ga je mogoče srečati na starem Ptuju. (ps)

S startom v Slovenji vasi se bo danes, v soboto, 15. oktobra, ob 10. uri začelo kole-
sarjenje po občini Hajdina. Pot bo kolesarje vodila mimo Gerečje vasi, Kungote,
Kidričevega, Njiverc do Dražencev in naprej do Zg. in Sp. Hajdine ter ob kanalu
do Slovenje vasi, kjer bo tudi cilj kolesarjenja. To je primerno za vse generacije,
saj pot poteka po ravnini, prevoziti pa bo treba 23 kilometrov. (ps)
borbo za tisto, kar nam gre, pa bodo
naša prizadevanja tudi odmevnejša,
pokazali bomo večjo stopnjo solidar-
nosti," je prepričan Kupčič.

"Sestajamo se v času, ki ni naklon-
jen ne zaposlenim in ne nam upoko-
jencem. Pokojnine vse bolj zaostajajo
za plačami in življenjskimi stroški.
Slabe so tudi plače, mnoga podjetja ne
plačujejo prispevkov za svoje delavce,
marsikdo, ki je delal vse življenje,
ne ve, ali bo kot upokojenec sploh
lahko preživel. Zmanjšujejo se tudi
naše pravice v zdravstvu," je zbrane
na volilni konferenci opozarjal dose-
danji predsednik Edi Kupčič, nato pa
svoje naloge predal novoizvoljene-
mu predsedniku Milanu Fajtu, ki je v
preteklosti pri Območni organizaci-
ji ZSSS Spodnje Podravje predsedoval
odboru za kovinarje.

Od vlažnih tropov Slonokoščene
obale, z legendarnim trajektom MV
Yapei Queen proti severnemu, peklen-
sko vročemu sahelu, na obalah bele
in črne Volte, od tod preko Kumasija,
največjega afriškega bolšjaka, do Cape
Coasta in Elmine, obmorskih biserov,
ki za belimi zidovi kolonialnih dvor-
cev skrivata kri sužnjev, vse do prašne
ganske prestolnice Akre se je s kole-
som - s katerega svet ponuja poseb-
no lepoto, denimo poezijo plastičnih
vrečk - potepal Slavko Podbrežnik.
Večer društva Potuj, posvečenGani,
ki velja za zvezdo vodnico postkolo-
nialne, pa tudi sodobne Afrike, bo v
torek naslednji teden ob 18. uri v ka-
varni MuziKafe na Ptuju. Z ubranim
petjem ga bodo polepšale članice Vo-
kalne skupine Fortuna, afriške ritme
pa bo iz tolkal izvabil izvrstni ptujski
tolkalec Gregor Nestorov. (slp)

Dan občinske nogometne šole Golge-
ter Hajdina za leto 2011 bo izveden že
to nedeljo, 16. oktobra. Športno druže-
nje na igrišču ŠD Hajdina se bo začelo
ob 13. uri. Prvenstvo v malem nogo-
metu občine Hajdina za veterane pa
bo v torek, 18. oktobra ob 16.30, na
športnem igrišču Skorba. (ps)

Jutri, v nedeljo, 16. oktobra 2011, ob 11.
uri vabi Lovska družina Boris Kidrič v
lovski dom na Zg. Hajdini, kjer so ob
60-letnici delovanja pripravili raz-
stavo, ki bo na ogled še ves naslednji
teden. Lovci so poskrbeli tudi za pogo-
stitev in družabno srečanje. (ps)

Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Trnovski vasi konec oktobra predali
v uporabo lepo prenovljene prostore nekdanje prosvetne dvorane. Z njeno do-
zidavo in celovito prenovo so pridobili veliko večnamensko dvorano in prosto-
re za številna društva, ki soustvarjajo kulturno in družabno življenje v njihovi
občini. Naložba vanjo je vredna nekaj manj kot 600 tisoč evrov, v to pa ni všteto
urejanje okolice in parkirišč, ki ga imajo v načrtu za prihodnje leto.

Danes bo geološko-paleontološki muzej Pangea praznoval četrto obletnico od-
prtja. Ob tej priložnosti vabi obiskovalce, da si ogledajo njegovo zbirko kamnin
in fosilov. Organiziran ogled bo ob 13. in 16. uri. Ljubitelji mineralov si bodo
lahko prvič ogledali primerek pegmatita s številnimi akvamarini iz Pohorja,
kar pomeni najnovejšo pridobitev muzeja Pangea in tudi edinstveno tovrstno
najdbo v Sloveniji. Prav tako bo možen ogled nastajajočega trakta muzeja, ki bo
dokončan predvidoma v naslednjih treh letih. Pripravili bodo tudi krajši kul-
turni program, v katerem bo sodeloval harmonikar Edi Klasinc s Ptuja. Obisko-
valci se bodo lahko posladkali s pečenimi kostanji in kozarčkom mošta. (slp)

Žalčani zagotavljajo,
da denar za izgradnjo
kanalizacije je, unovčili
bodo Vegradove bančne
garancije in uporabili
zadržana sredstva

Deli cest v Spodnji Savinjski dolini
ostajajo gradbišča, a gradnja kana-
lizacije se počasi zaključuje - tako
vsaj kaže trenutno stanje. Zaradi iz-
gradnje sekundarne kanalizacije in
obnove vodovoda bodo vse do konca
leta v Petrovčah občasno popolno-
ma zaprli posamezna območja cest.
V vseh šestih spodnjesavinjskih ob-
činah bodo uredili nekaj več kot 28
kilometrov kanalizacije. Po steča-
ju Vegrada, ki je gradbišče zapustil
tik pred koncem, dela nadaljuje CM
Celje (v skupnem nastopu s Plimo),
pri katerem so na torkovi skupšči-
ni predlagali menjavo vodstva. "To,
kar se v CM Celje dogaja, ne vpliva in
ne sme vplivati na pogodbeni odnos
med investitorjem in izvajalcem, če je
vse v nekih normalnih razmerah," je
morebitne dvome o dokončanju pro-
jekta zavrnil žalski župan Janko Kos.
Pred začetkom del CM Celje so pregle-
dali stanje na terenu in ugotovili, da
jih čaka še nekaj več del, kot so sprva
predvideli, treba bo opraviti tudi do-
datna dela.

Stojan Praprotnik iz Razvoj-
ne agencije Savinja je povedal, da se
dela izvajajo, da ima sedem kanalov

V zadnjih sedmih letih je le ena od 47 opravljenih revizij, kjer so se kazali sumi
kaznivih dejanj, dočakala sodni epilog. Dejstvo, ki ga je nedavno žalskim me-
nedžerjem povedal predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes, je Žalčane
precej presenetilo. Člani Kluba menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba
Žalec so se v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva pogovarjali tudi o drugih
primerih, s katerimi se srečujejo na računskem sodišču. Le redko se zgodi, da
izdajo mnenje o ugotovljenih nepravilnostih, kjer zahtevajo odstop odgovornih
oseb in dosežejo odstop odgovornih oseb oziroma sodni epilog. "Naše revizije
so vedno v nepravem času in na nepravem mestu za neprave zadeve," je med
drugim povedal Šoltes. Na pogovoru je še omenil, da se na računskem sodišču
ne vključujejo v politične diskusije in da se strogo držijo stroke in tega, da so
njihova relikvija računovodski standardi. (mpi)

V vodo padli občinski program popolne prenove, s katerim bi Maribor v
prihodnjem letu dobil reprezentativen kompleks alternativne, neodvisne
kulturne produkcije, in nedavna postavitev nadzornih kamer na upravni
stavbi ob Magdalenskem parku spominjata na vse bolj grozeč začetek
krčenja avtonomije Kulturnega centra Pekarna. Bo torej pomembno
mestno, regionalno in državno središče urbane kulture, ki bi jo mestna
oblast v času napovedi modernih stavb morala negovati in čuvati kot
unikum, a z izgovori na zakonske predpise vzpostavlja svoj način vladanja,
postopoma ugasnilo?

Vse kaže, da tako, kot je bilo, ne bo nikoli več, kajti kratkih stikov med
uporabniki je vse več. Mariborska uprava bo obljubljeno prenovo "zagota-
vljala glede na finančne zmožnosti", vodstvo Pekarne benti nad dogovo-
rom s figo v žepu, kajti več kot očitno so zaradi županove obljube o celoviti
prenovi v kompleks brezglavo spustili občinski zavod MKC, ta pa se je
sedaj obdal z 18 nadzornimi kamerami, češ da so ogroženi in skrbijo za
varnost svojih gostov v hostlu, to pa je razrahljalo že tako načete odnose.

Boj med uporabniki in vodstveno kombinacijo občine in MKC-ja zaradi
nadzornih kamer, ki za mnoge pomeni tudi kastriranje avtonomije te
kulturne institucije, ni nepomemben, še več, kaže le na to, kako bo uspelo
pekarnarjem dokazati, kaj se oni tam čez grejo, maske tam preko pa bodo
slej ko prej zagotovo padle. Ob razmerah v mestu je zelo prav, da imamo
socialni in angažirani prostor, zato bi moralo biti civilni družbi mar za to,
kako se obnaša neki javni zavod. Mar za neke stroge ukrepe, pa četudi gre
za prostor, kjer domujejo morda anarhične zadeve.

Mariborski problem je v tem, da obstaja preveč različnih akterjev, ki bi
radi imeli delovna mesta, posledično pa denar in moč, oblast pa je ob tem
prefrigrana, da ve, kaj ponuja. Pekarnarje so sprva želeli odriniti na rob, na
drugo stran mesta, a so se jim uprli. V želji po getoizaciji - in da ne bo
pomote, tega si želi vsaka oblast - pa so sledili naslednji koraki. In oblast je
v njihov prostor pripeljala elitna stanovanja, katerih gradnja se je ustavila
zaradi gradbeniške krize pa tudi upora tamkajšnjih ustvarjalcev, na katere-
ga oblastniki v vsej želji niso računali.

Po vsej Evropi so takšne avtonomne cone. Imajo pozitivne učinke, so
ventil v času brezposelnosti in komercializma. Še več, tam se rojeva
kritična masa in za družbo je to le ena sama velika naložba. In namesto da
bi jo izkoriščali, se je bojijo.

V razstavišču Graslov stolp v Slovenski Bistrici so v četrtek odprli razstavo del
fotografa Zdenka Kodriča Fotografije (digitalni akvareli). Gre za avtorjevo prvo
razstavo, ki je nastala po spletu okoliščin, ko se je na njegovem digitalnem foto-
aparatu začel krniti senzor za svetlobo in so nenadoma nastale neke nove sve-
tlobe, ki so mu odprle nove dimenzije. "Takrat sem se odločil, da bi se morda
splačalo v tem rahlo drugačnem okviru delati fotografije, in zdelo se mi je prav,
da bi nadaljeval to tehnologijo, ki se je porodila sama od sebe in je še najbolj po-
dobna akvarelni tehniki," razlaga Kodrič, sicer Večerov novinar. "Gre za preli-
vanje barv, v glavnem so v uporabi črna, vijoličasta, bela ter tu in tam še rdeča."
Nastalo je okoli 150 fotografij, ki so razdeljene na več ciklusov, več pa jih, kot
pravi avtor, najverjetneje ne bo, ker je fotoaparat v zadnjih izdihljajih, kar po-
nazarja tudi fotografski sklop, v katerem so v objektiv ujete zgolj ravne črte.
Na tej razstavi, ki bo odprta še vse do 6. novembra, sta v ospredju ženski akt in
portret. "Ženski akt je vedno zanimiv," pravi fotograf, "ampak ko iščeš model,
so ti bolj ali manj sramežljivi in ta priložnost je bila kot nalašč, da se ta obraz,
ta podoba telesa nekako skrije, in to je spet neka nova dimenzija akta." Ob tem
avtor ženskim subjektom, ki v svoji goloti zaradi zamegljenosti prej burijo do-
mišljijo kot razvnemajo konzervativno javnost, kot protiutež postavlja pieto, fo-
tografijo kipa jokajoče Marije z mrtvim Jezusom v naročju. Zato da izzove, pravi,
in ker Jezus v tej zamegljeni nadrealistični podobi tudi sam deluje kot akt. (taš)

Ob predstavitvi EPK v Bruslju je slovenske turistične
predstavnike mučila dilema, ali se klasične solate podajo
h kranjski klobasi. V Mariboru turistični delavci dobro vedo,
da se h "kiblflajšu" mnogo bolj od klasičnih solat podata
kruh in čebula.

sicer skupno 15 oddelkov za predšol-
ske otroke - dvanajst pri OŠ Duplek in
tri pri OŠ Korena -, a še vedno okoli
50 otrok obiskuje vrtec zunaj občine.
V vrtcih je 259 otrok, a je interes po
vključevanju vse večji, predvsem
zaradi brezplačnega varstva za druge-
ga otroka in povečanja števila rojstev,
zato je tovrstna pridobitev po njego-
vem še kako dobrodošla.

Posebnost objekta pa je predvsem
ravna streha, katere del je pohoden in
namenjen igranju otrok, končna za-
snova vrtca pa ima obliko plavajoče-
ga pristana oziroma hiše na vodi. "Ob
igralnicah za posamezne skupine so za
otroke in prireditve za starše na voljo
še nekaj čez 100 kvadratnih metrov
velik skupni prostor ter prostori za
zaposlene in delilna kuhinja. Tudi na
dvorišču so številna igrala, v okolici

Po tednu dni zamude bo danes, v soboto, družba CM Celje
vendarle pričela graditi nadhod za pešce in kolesarje čez
Titovo cesto, pri krožišču v bližini Univerzitetnega klinič-
nega centra (UKC) Maribor, ki bo namenjen zunajnivoj-
skemu prečkanju Titove ceste. Investitor je Mestna občina
Maribor, vrednost objekta pa je 189 tisoč evrov. Iz občine
sporočajo, da bo v soboto in nedeljo veljala popolna zapora
pločnikov in kolesarskih stez od Ulice Pariške komune do
pentlje pri Europarku, v nedeljo pa bodo popolnoma zaprli
še interventni dovoz k UKC, povezovalne ceste med Titovo
in Pobreško cesto na odseku od uvoza v Europark do kro-
žišča na Titovi cesti ter zahodno pentljo pred križiščem s
Titovo cesto v smeri proti Teznu. Ta dan bodo zaprti tudi

Zaradi slabe
socialno-ekonomske
slike starši z vrtcem
prihranijo, večje breme
prevzema občina

"Cena vrtca naj se določi kot v drugih
občinah. Odsotnost otrok, večinoma
gre za čas starševskih poletnih dopu-
stov ali bolniških, naj bo urejena kot
drugod. Naj se plača zgolj rezervaci-
ja, ne pa, da starši na položnici dobijo
odšteto zgolj prehrano," je pobudo
občanov na občinski svet Cirkulan
prenesel Milan Žumbar (SD). Nato je
predlagal, naj se preučijo možnosti za
spremembe.

Gradivo bo v roke dobil odbor za
negospodarske dejavnosti, ki ga vodi
Anton Podhostnik (SDS). Župan Janez
Jurgec pobudi ni bil naklonjen, saj
meni, da gre za prekomerno porabo
občinskega denarja: "Rezervacija da,
vendar ne v višini zgolj petnajstih od-
stotkov. Občina že zdaj doplača več
deset tisoč evrov na mesec, potem
lahko računamo še pet ali deset tisoč
evrov zraven. Kdo bo plačeval de-
lavke, tu so še vsi drugi materialni
stroški. Tega ne bom potrdil, vi pa
verjetno tudi ne. Za vse otroke, ka-
terih starši so brezposelni, že plaču-
jemo celotni znesek, potem so tu še
vsi drugi, ki ne plačujejo polne cene.
Vseh skupaj ni malo." V štirih oddel-
kih praktično novega cirkulanskega
vrtca, zgrajen je bil leta 2008, je 78
otrok. Po podatkih občinske uprave
pet staršev zaradi prejemanja social-
ne pomoči ne plačuje niti centa, po-
lovica le desetino ekonomske cene,
skoraj tretjina do dvajset odstotkov,
le za dva otroka pa starši plačujejo več
kot polovico ekonomske cene. Večina
stroškov - program vrtca za najmlajše
starostno obdobje znaša 495 evrov, od
dveh do štirih let 391 evrov, za najsta-
rejše pa 330 evrov - tako leži na plečih
občine.

"Rezervacij oziroma odjav prak-
tično ni, to je treba priznati. Zago-
tovo bi jih bilo več, če bi bila cena
nižja, koliko, pa je težko reči. Naša
realnost je takšna, da otroci veliko
časa preživijo v vrtcu. Žal je social-
no-ekonomska slika slaba in zato
starši, ki so brezposelni in doma,
otroka vseeno napotijo v vrtec, ker
na tak način nekaj prihranijo. Malo,
a zanje še vedno veliko. V poletnem
času so dalj časa odsotni le otroci, ka-
terih starši jim lahko privoščijo poči-
tnikovanje na morju," je povedala
vodja vrtca Cirkulane - Zavrč Slavi-
ca Vindiš. Njihove kapacitete so sicer
letos popolnoma zapolnjene, v zavr-
ški enoti je štirinajst otrok iz občine
celo ostalo na "cesti". Kako bodo za-
gotovili dovolj prostora v prihodnje,
še ni znano, v naslednjih treh letih se
zgodba zaradi velikega števila rojstev
utegne ponoviti.

V obeh enotah se srečujejo z dru-
gimi težavami. Kadrovski minimum
- po dve delavki v oddelku - težko
zagotavljajo v času dopustov in bol-
niških dopustov. Letos so odprli dva
nova, v Cirkulanah imajo zdaj štiri
oddelke, v Zavrču dva. "Ker je otrok v
času počitnic in poletnih dopustov še
vedno zelo veliko, prosimo starše, da
napovedo odsotnost, vendar se pogo-
sto dogaja, da ne gre tako zlahka. Tudi
delodajalci jim proste dni odobrijo tik
pred zdajci. Mi rezerv nimamo in se
jim moramo prilagajati, drugače bi
se nam vse podrlo. Dobro se moramo
organizirati, po domače ne gre. Ne
moremo si privoščiti, da bi nas bilo
premalo in ne bi mogli zagotavljati
ustrezne varnosti. Z enim spremlje-
valcem ne smeš niti na sprehod. Med
letom pa zaposleni dopusta praktično
ne moremo izkoristiti. Poleti smo si
občasno pomagali s študentkama pe-
dagoške smeri iz naših krajev, vsaka
je delala po en mesec," je dejala Vin-
diševa.

Ivan Hemetek (SLS) je na seji ob-
činskega sveta predlagal, naj se pre-
sodi, ali obstajajo možnosti za uvedbo

dvoizmenskega varstva. Vsi starši,
meni svetnik, namreč niso zaposle-
ni v javni upravi in morda ne morejo
otroka vselej prevzeti do 16. ure. Vin-
diševa odgovarja, da ni velikega šte-
vila takšnih pobud in se ne dogaja
pogosto, da bi starši zamujali, sicer
pa si v takšnih primerih zagotovi-
jo varstvo babic, dedkov in drugih.
Potreb po takšni ureditvi ne vidi niti
Jurgec, ki dodaja, da je z vidika doda-

Stasijev arhiv služi
kot pomemben model
za postkomunistične
države in arabski svet

V začetku tega tedna je bilo v grand
hotelu Primus na Ptuju 25. zborovanje
Arhivskega društva Slovenije. Tema je
bila Primeri različnih praks v sloven-
skih arhivih.

Zbralo se je 130 udeležencev iz
Slovenije in tujine, med njimi tudi
ugleden gost iz Berlina. Dr. Karsten
Jedlitschka iz Stasijevega arhiva je
predstavil njihov način dela in dostop
do gradiva službe državne varnosti
nekdanje Nemške demokratične re-
publike. Arhiv Stasija je edinstvena
ustanova, zapuščina mirne revolucije
leta 1989, ki ponuja izjemno priložnost
razkrivanja in analiziranja arhivske
zapuščine Stasija. Obenem morajo
biti dokumenti dostopni vsem tistim,
ki jih je sistem zatiral. Po besedah dr.
Jedlitschke je arhiv Stasija služil in še
vedno služi kot pomemben model za
ustanovitev arhivov tajne policije in
represije v drugih postkomunističnih
državah vzhodne Evrope, v zadnjem
času pa tudi v arabskem svetu.
Arhivsko društvo Slovenije je bilo
ustanovljeno leta 1954 z namenom,
da pospešuje razvoj arhivske stroke in
službe. Danes ima okoli 230 članov, ki
povečini prihajajo iz slovenskih arhi-
vov in sorodnih ustanov, člani društva
pa so tudi delavci, ki delajo z doku-
mentarnim gradivom v državnih or-
ganih in podjetjih.

"Dejstvo je, da se družba in okolje, v
katerem živimo, čedalje hitreje spre-
minjata in pred vse nas kot posa-
meznike ali kot interesne skupine
postavljata vedno nove in bolj zah-
tevne izzive. Za obvladovanje vseh
teh pa potrebujemo tudi nova znanja
ali vedno boljše - nove in spremenjene
kompetence, s katerimi bomo lahko
kljub konkurenčnim strokam s po-
močjo znanja opravljali svoje poslan-
stvo," nam je povedala Katja Zupanič,
predsednica Arhivskega društva Slo-
venije in direktorica Zgodovinskega
arhiva Ptuj.

"Kot strokovna skupnost se za-
vzemamo za kvalitetno izobrazbo
arhivista. Zavedamo se, da del vrzeli
manjkajoče usposobljenosti lahko za-
polnimo z medsebojno pomočjo, iz-
menjavo izkušenj ter z ustvarjanjem
pogojev pridobivanja kvalitetne iz-
obrazbe, tudi s prevzemanjem vseh
prednosti, ki jih imajo naši kolegi v
tujini in sorodne stroke. Arhivsko
društvo Slovenije se je tako priključi-
lo EU-projektu Heritage live, v okviru
katerega nastaja program podiplom-
skega študija arhivistike. Potekal bo
na Fakulteti za humanistične študije
Koper Univerze na Primorskem in na
Filozofski fakulteti Zagreb."

Radioklub Cirkulane
se razvija zaradi lastnih
prostorov in izvajanja
izobraževanj

Radioklub Cirkulane, z oznakama
S59DDR in po novem S59H - oboje v
jeziku radioamaterjev - , ima dolgo-
letno zgodovino kot sekcija ptujskega
kluba, ki je bila ustanovljena leta 1968.
Na noge so jo postavljali med drugim
Stanislav Golc, Jožef Rakuš, Ivan
Švajgl in Jožef Vaupotič, ki so danes
častni člani. Leta 2007 so se organizi-
rali kot samostojni klub, predsednik
od lani je Jernej Golc.

V preteklosti je bil klub že precej
številen, do izpred štirih let je njiho-
va moč rahlo pojenjala, saj so šteli
le osem članov, zdaj pa, ko jih je že
blizu devetdeset, doživljajo ponovno
pomlad. Korak v pravo smer so, po be-
sedah predsednika, izobraževanja in
lastni prostori, ki jih urejajo na Pohor-
ju, pri Cirkulanah. Pred štirimi leti so
kupili hiško in se pričeli tam zbirati,
oddajati signale ter se družiti, v do-
mačem haloškem stilu ni šlo brez po-
saditve vinske trte. Letos so se lotili
temeljite prenove objekta, razširili so
ga, dvignili, posodobili in uredili. Če-
trtino sredstev so zagotovili iz evrop-
ske unije, preostalo s pomočjo občine
in donatorjev, več kot 1500 delovnih
ur so opravili tudi sami. "Z obnovo
smo bili toliko preokupirani, da smo
skorajda pozabili na našo redno dejav-
nost. (smeh) Toda glavno je, da smo si
objekt uredili po naših željah. Čaka
nas še fasada in nekaj drugih stvari,
ki niso tako bistvene. Pomembno je,
da nas druži pozitivna energija, jedro
je ekipa srednjih let, ki gradi model
razvoja. Pokazatelj dobrega dela je
članstvo, ki strmo narašča. Pozna se,
da smo lani in letos organizirali dva
tečaja za mlade in vse tiste, ki jih to
zanima. Izšolali smo okrog štiride-
set radioamaterjev ne le iz Cirkulan,
ampak iz cele Štajerske. Drugi tečaj v
tem letu bomo pričeli novembra in bo
trajal do aprila. Vodi jih Boštjan Pola-
jžar, drugi mu pomagamo," je povedal
Jernej Golc.

Po opravljenem tečaju in izpitu
kandidati pridobijo klicni znak, osebni
dokument vsakega radioamaterja, s
katerim se identificirajo v pogovorih
s kolegi s celega sveta. Njihove strasti
so različne, nekateri uživajo v vzposta-
vljanju zvez, drugim so najpomemb-
nejša druženje in skupna potovanja
v obliki ekspedicij. Spomladi so se za
konec tedna na primer odpravili v
Avstrijo, želje naslednjih let so Gibral-
tar, Vatikan, Liechtenstein in druge
države. Tretji so tekmovalno narav-
nani in uspešni, Bruno Lubec je na
primer ob pomoči klubskih kolegov
lani osvojil prvo mesto na tako ime-
novanem državnem prvenstvu. "Na-
stopil je v eni najštevilnejših kategorij,
saj je v tekmovanju Mala moč CW na-
stopilo 24 klubov in več kot 150 posa-
meznikov. Naj povem, da je Bruno zelo
hiter telegrafist, na minuto odda tristo
znakov, povprečje je sto petdeset," je
dejal Golc.

Organizacija v klubu je sicer pre-
cizno sistematizirana, ob upravnem
in nadzornem odboru imajo uredni-
ški odbor, ki ureja internetne strani,
časopis, pošilja e-novice in telefonska
sporočila, gradbeni odbor bdi nad
obnovo. Posebna skupina skrbi za izo-
braževanja, izvajajo operatersko delo,
program Aron je namenjen za usposa-
bljanje na vajah civilne zaščite, ham
srečanja so družabni dogodki, QSL-
manager je neuradna sekcija za potr-
ditvene kartice zvez, gospodarjenje
zavzema urejanje okolice, vzdrževa-
nje vinograda, hišnega reda in bota-
nike pri klubskih prostorih. Izdelali so
tudi dolgoročno strategijo FuturaVi-
zio2020 S59DDR. Načrtujejo postavi-
tev antenskega sistema, brezplačnega
interneta, sistema napajanja s sončno
energijo. V sodelovanju s partnerji se
pogovarjajo za uvedbo monitorin-
ga na različnih področjih (vremen-
ska postaja, seizmično gibanje ipd.),
nadaljevali bodo sodelovanja na tek-
movanjih in izvajali izobraževanja.
Posebna zgodba je vključevanje v reše-
vanje ob elementarnih nesrečah. "Ob
uničujočem potresu v Italiji so bile na
primer prekinjene vse zveze, takrat
so na prizorišče stopili radioamater-
ji. Mi smo si kot dolgoročno vizijo za-
stavili nabavo mobilne enote oziroma
tovornjaka za vzpostavitev sistema
komunikacij na terenu in začasnega
nastanitvenega objekta. V evropsko
zvezo civilne zaščite se vključujemo
posredno preko naše krovne organi-
zacije, radi pa bi še okrepili direktno
povezovanje s sorodnimi ustanovami,
ki jih ustvarjamo na podlagi projek-
tnih partnerstev. Cilje smo si zastavi-
li ambiciozno in dolgoročno, upamo,
da nam jih bo uspelo čim več reali-
zirati. Radioamaterizem je zagotovo
v vzponu, z digitalno in internetno
dobo so se nam odprla nova podro-
čja," je sklenil Golc.

Celjani še niti niso povsem prežvečili vesti, da želi celjski župan Bojan Šrot
"minirati" državo, že je nekdo sporočil, da bo vrgel v zrak celjsko občino.
Vsaj poslopje celjske občine. Pa zadevi menda med sabo sploh nista
povezani. Celjski župan se zavzema za večjo decentralizacijo ali kar
"deželizacijo" Slovenije, da o vsem ne bi odločala kar država, ampak bodo
posamezna območja bolj gospodar na svojem. Poenostavljeno in lokalizira-
no - na Štajerskem Štajerci. Glede na razmere je to kar hrabra poteza.

Hrabrost in navajenost vseh hudih napovedi pa so pokazali tudi Celjani ob
sporočilu o nastavljenem eksplozivu. Pride klic o bombni napravi v
poslopju občine, pridrvijo policisti in izpraznijo "občino in upravno enoto",
potegnejo trak okoli poslopja, ljudje pa se niti nočejo odmakniti od
poslopja in tudi mirno sedijo v mestni kavarni, ki je v sestavi mestne hiše.
Kot da bi res vsi razmišljali: "Spet nas je nekdo nategnil!" Tudi tega so
mnogi zelo vajeni.

V Celju pa so zadnje dni, tudi po zaslugi Večera, spet več razmišljali o
onesnaženosti okolja. Ob tem je bilo slišati tudi namige, da bi sanacijo
morali plačevati onesnaževalci. Kakorkoli že kažejo raziskave, mnogo
Celjanov ob tem s prstom še vedno kaže proti Cinkarni. Še posebno, ker se
njen direktor Tomaž Benčina hvali, da imajo sanjsko poslovno leto. Pa bi
bilo lepo, če bi to čutilo tudi Celje. Dokler je še v domačih rokah, saj kot
smo slišali, se zanjo zanima ena od srbskih družb. Zanimivo je, da se ta v
veliki meri ukvarja s kmetijstvom, celjsko pa mnogi še vedno krivijo, da
onesnažuje kmetijsko in vrtičkarsko proizvodnjo.

Celje pa naj bi vendarle bilo manj nevarno mesto. Vendar ga tako nekateri
ocenjujejo le po tem, da tu družba Marka Zidanška zbere iz leta v leto več
nevarnih odpadkov. Vsak prebivalec naj bi občino "razbremenil" za 170
dekagramov nevarnih odpadkov. To je dobro, a kaj, ko so pogosto bolj
nevarni ljudje kot razne stvari.

Zadnje dni je bilo mesto ob Savinji tudi v znamenju "poševnookih", kot
nekateri (a nikakor ne zlobno) imenujejo ljudi z Daljnega vzhoda. Na I. gim-
naziji, ta je ena redkih v državi, ki dijakom ponuja tudi učenje japonščine,
so gostili japonsko delegacijo, v četrtek je bila predstavitev tradicionalne
kitajske medicine, župan Bojan Šrot pa je sprejel kustosinji otroškega
muzeja iz Japonske. Nista šli le v občinski, tudi v Hermanov brlog.

Pa še to: nekaterim v Celju se zdi čudno, da so resne predstave Hiše kulture
v cerkvi sv. Jožefa, 10 zapovedi pa v občinskem Narodnem domu.

"Vesel sem, da je naziv prejela gostilna z domačo gostinsko ponudbo v mestnem
središču. Dobre stare slovenke gostilne so marsikje spremenili v novodobne re-
stavracije s tujimi imeni, ki ne sodijo v naša mestna središča. Največja vrednost
gostilne Matjaž v Celju je v tem, da je ponudba domača in je gostilna kljub temu
vedno polna in ji dobro gre," je povedal Drago Bulc, predsednik Društva sloven-
skih turističnih novinarjev, ki jo s to idejo prišel na dan že pred 25 leti. Tako mu
je pripadla tudi častna dolžnost, da je Pavlu Matjažu, lastniku gostilne Matjaž
v Celju, pomagal izobesiti bakreni zvon in pritrditi tablo z nazivom Gostilna
Slovenije. Prvič letos jo je podelila sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-
podjetniški zbornici Slovenije, ki šteje več kot 3500 članov. (vve)

Današnji dan bo v Rogaški Slatini v znamenju kulinarike. Pri paviljonu Tempelj
se prireditev začne že ob 10. uri, na njej bodo obiskovalci lahko uživali lokalne
dobrote, tako iz krožnikov kot iz kozarcev, ogledali si bodo lahko prikaze starih
obrti in še mnogo drugega. To jesensko prireditev tudi letos pripravljata javni
zavod Turizem in Grand hotel Sava, namenjen je tako domačinom kot gostom
zdraviliške Rogaške Slatine. Na rogaškem dnevu kulinarike se bodo predstavili
turistična kmetija Marjanca, društvo Gaja, več posameznikov s prodajo svojih
izdelkov in pridelkov, seveda tudi vina. Manjkali ne bodo niti jedi iz kotliča,
pečen kostanj in mošt. Prireditev bodo popestrili članice in člani folklorne sku-
pine Košuta iz Poljčan. (fk)

Mlade v sodobnem času po izstopu iz
terciarnega izobraževanja, v katero
jih je veliko vključenih, čaka vrsta
novih izzivov. Tudi v Celju se soočajo
z vprašanji o tem, kdo bo skrbel zanje,
ali bodo morali živeti doma, se bodo
lahko zaposlili in tako postali samo-
stojni itd. S tem se strinja tudi Željko
Cigler z oddelka za družbene dejav-
nosti na mestni občini Celje in pravi,
da ima slovenska in še posebno celj-
ska mladina prednost v dejstvu, da
ima ogromno znanja, energije in želje
po vključevanju, kar je pokazala tudi
okrogla miza v Celjskem mladinskem
centru. Tam so se mladi pogovarjali s
celjskimi občinskimi uslužbenci. Pro-
jekt koordinira zveza Mama, v katero
je vključen tudi Celjski mladinski
center. S projektom želijo vzpostaviti
komunikacijo mladih z lokalno sku-
pnostjo pri reševanju vprašanj, ki se
neposredno navezujejo na njih.

Celjsko mladino so tako zanima-
li razni občinski razpisi, prostovoljno
delo, možnosti za njihove projekte in

Težke razmere, v katerih so se znašle
Rimske terme, ki so jih po 20 letih ob-
novili in ponovno odprli pred komaj
pol leta, odmevajo tudi v lokalni sku-
pnosti. "To, kar se z Rimskimi terma-
mi dogaja, nas je presenetilo. Vedeli
smo, da imajo finančne težave, vendar
je treba razumeti, da vsaka takšna in-
vesticija potrebuje zagonska sredstva,
in ker je to nov turistični produkt,
tudi čas, da se utrdi na trgu, tri do
pet let," pravi laški župan Franc Zdol-
šek. Vendar verjame, da bodo lastni-
ki toliko dogovorni, da bodo rešili to
krizo, saj so ne nazadnje med njimi
tudi tudi kreditodajalci Rimskim
termam. Čudi pa ga, da so Rimske
terme pustili na cedilu v ključnem
trenutku. "Menda ne bodo tvegali, da
bi zaradi 2,5 milijona evrov propa-
dlo 50 milijonov, kolikor so jih vloži-
li v investicijo do sedaj," pravi župan,
ki je v stiku s člani nadzornega sveta
in za sedaj še optimističen. "Rimske
terme pomenijo svetel znak za pri-
hodnost Rimskih Toplic in ta premik
naprej se že čuti," pravi župan. To
potrdi tudi Jože Senica, predsednik
tudi druga, povsem konkretna vpraša-
nja. A med starejšimi je prevladovalo
dejstvo, da se mladih v Celju preprosto
ne sliši. Direktor Celjskega mladinske-
ga centra Primož Brvar vidi rešitev v
povezovanju celjske mladine. "Mladi
bi se morali združiti v okviru neke or-
ganizacije, najmanj v lokalnem mla-
dinskem svetu, in zagovarjati svoje
skupne interese ter jih uskladiti. Pre-
malo se znajo povezati in to je ključ-
ni problem," je pojasnil. Dodal je, da je
Celjski mladinski center sicer prostor,
ki vključuje mlade in mladinske orga-
nizacije in kjer ustvarjajo pogoje, da se
srečujejo, a povezati se morajo sami.

Delo Celjskega mladinskega centra
so sicer pohvalili občina in mladi.
S tem, ko so na okroglo mizo prišli
tudi celjski občinski uslužbenci, so
pokazali interes, da slišijo argumen-
te mladih in da vidijo, kaj se dogaja v
celjskem mladinskem polju. Cigler je
dejal, da mladi sicer veliko sodeluje-
jo z mestno občino Celje tako preko
MCC kot športnih, kulturnih in izo-
braževalnih programov, ali pa prepro-

krajevne skupnosti Rimske Toplice, ki
ga je direktorica tudi osebno seznani-
la z razmerami in s katero že od nje-
nega prihoda dalje dobro sodeluje.
"Ne morem razumeti, da se to dogaja
sedaj, ko se že vidi, da ima zdravili-
šče prihodnost. Skoraj vsak dan sem
tam. Rimske terme so polne. Tam je
živahno. Veliko gostov se sprehaja po
kraju, pri nas je sedaj čisto drugačno
vzdušje. Res pa je, da kraj še vedno ne
ponuja dovolj zdraviliškim gostom,
še primerne gostilne nimamo zanje.
Odzval se je že gostinec Hohkraut, ki
ima dejavnost pri železniški postaji,
želi prenoviti in posodobiti svoje go-
stišče. Zadeva se premika počasi, ker je
gostilna na območju pogostih poplav
in je treba najprej urediti poplavno
varnost. Želimo privabiti še kakšne-
ga trgovca, ki bo odprl sodobno trgo-
vino z večjo ponudbo, kot jo ima naša
edina prodajalna. Vse kaže, da bomo
končno dobili tudi bencinski servis,
za katerega si prizadevamo že več kot
20 let. Pripravili smo projekte za pre-
novo mostu prek Savinje. Naš projekt
je država podprla, a ta čas vse inve-
sticije stojijo. Prej ko slej bomo tudi
ta most in okolico železniške posta-

Primož Brvar: "Mladi bi se morali
združiti v okviru neke organizacije,
najmanj v lokalnem mladinskem svetu,
in zagovarjati svoje skupne interese ter
jih uskladiti." (Metka Pirc)

sto skozi predšolsko in osnovnošolsko
vzgojo, za kateri Cigler trdi, da sta v
Celju zelo dobro urejeni. "Zavedamo
se težav, ki so del svetovne pogače
in jih čutimo tudi v Celju. Odprta so
vprašanja zaposlovanja mladih, prido-
bivanja stanovanj. Lokalna skupnost
lahko pomaga, a problemi so širši in
tudi država bi morala biti bolj prijazna
in v prid mladim. Ne le, da se družba
stara, tudi za mlade je treba poskrbe-
ti, da si lahko svojo neodvisnost prido-
bijo z zaposlitvijo in s tem zagotovijo
možnost, da s svojim znanjem poma-
gajo pri razvoju države," je še dejal
Cigler.

"Vsaka takšna investicija potrebuje
zagonska sredstva, in ker je to nov turi-
stični produkt, tudi čas, da se utrdi na
trgu," pravi laški župan Franc Zdolšek.

je uredili. Pojavljajo se posamezniki z
različnimi idejami, s katerimi bi lahko
dopolnili in obogatili ponudbo za tu-
riste. Vendar vse to terja čas, saj je tu-
rizem na tem območju povsem zamrl
pred 20 leti, ko so zaprli takratno vo-
jaško zdravilišče. Končno smo dočaka-
li prenovo zdraviliškega kompleksa in
odprtje term. Rimske terme imajo pri-
hodnost in verjamem, da bodo lastni-
ki našli rešitev," je optimističen tudi
predsednik KS.

Obisk bolšjega sejma je za mnoge
obiskovalce stalna nedeljska praksa.
Sejem, ki je največji tovrstni v Slove-
niji, vsako nedeljo obišče do pet tisoč
ljudi, v sedemnajstih letih, kolikor
obstaja, pa je postal ena najpogostej-
ših točk za srečevanje in druženje.
Sem prihajajo trgovci in kramarji iz
vse Slovenije, še posebno veliko jih je
iz Prekmurja, pa tudi tujine. Začetki,
od leta 1995 naprej, so bili težki, za-
misel Srečka Cafa in Milana Lovca
pa velika. Pravi bum je po njunih
besedah nastal drugo leto, nato pa
je zanimanje le še naraščalo, s tem
pa tudi ponudba. Na bolšjem sejmu
naj bi po definiciji prodajali rabljene
stvari manjše vrednosti, na kramar-
skem pa nove in stare stvari. Sejem na
Teznu, ki ostaja največji nedeljski do-
godek v Mariboru, združuje oboje, a
večina obiskovalcev se tja ne odpra-
vi z namenom iskanja redkih starin,
temveč z željo napolniti garderobe in
shrambe.

Devetdeseta - leta, ko se je začelo
lomiti na vseh področjih. Propad
mariborskih industrijskih gigan-
tov, naraščanje brezposelnosti in
socialnih problemov so ljudi prisi-
lili, da so začeli iskati nove možno-
sti za dodaten zaslužek. Bolšji sejem
se je izkazal kot idealna priložnost.
Vzporednice s tistimi časi lahko za-
črtamo tudi danes. Na sejmu je vse
več prodajalcev in samostojnih pod-
jetnikov, ki bi v idealni gospodarski
situaciji ob nedeljah doma počivali, a
jih je finančno stanje prisililo v iska-
nje novih možnosti za dodatne evre.
"Bil sem podjetnik, vedno mi je šlo
dobro. Ljudje mi dolgujejo dosti de-
narja, opravil sem kar nekaj projektov
za velike firme, a zanje nisem prejel
plačila. Zdaj sem se znašel v breziz-
hodni situaciji. S prodajo na bolšjem
sejmu nekaj zaslužim, a na žalost je
to le enkrat na teden, kar je zame
velika izguba," pripoveduje elektri-
kar Anton, nekoč podjetnik, ki sedaj
komaj plača položnice. Priimek naj
ostane skrivnost, želi. Na sejmu med
drugim prodaja razna orodja, ki so
mu dvajset let služila pri delu v delav-
nici. Čeprav so nekateri zaradi brez-
poselnosti začeli iskati priložnosti na
bolšjaku, pa je s propadom podjetni-
kov, ki so bili do pred kratkim redni
najemniki prodajnih prostorov, na
izgubi tudi sejem sam oziroma nje-
govi organizatorji.

Sergeja Lovec, samostojna podje-
tnica, ima namreč zemljišče, nekda-
nje tovarniško parkirišče, v najemu
za nedoločen čas. "Recesija je tudi
nas hudo udarila po žepu. Ob tem je
problem obdavčitev. Plačati moramo
namreč enak davek kot vsi podjetni-
ki, z bolšjim sejmom pa služimo samo
ob nedeljah, štirikrat na mesec torej.
Tako smo odvisni od števila zasede-
nih prodajnih mest. Več je praznih,
slabše je za nas," Milan Lovec, proku-
rist sejma, izpostavlja trenutno najve-
čji problem, ki jih pesti.

Organizatorji cen najemnih pro-
storov zaradi tega za zdaj še niso dvi-
gnili in te ostajajo enake že pet let, a
Lovec sam ne ve, kaj bo v prihodnje,
če bo število prodajalcev oziroma na-
jemnikov prodajnih prostorov upada-
lo in če bodo samostojni podjetniki še
naprej tako množično propadali. Tudi
naključni obiskovalci upajo, da se se-
jemska ponudba ne bo zmanjšala in
da bo sejem ostal prepoznaven del

Kot izpostavlja Lovec, imajo organi-
zatorji še drug problem, prodajalce
na drugi strani ceste, ob Tehniškem
šolskem centru Maribor. Na pločni-
ku, ki ne spada pod zemljišče, na ka-
terem je bolšji sejem, namreč ni treba
plačati najemnine za prodajno mesto,
zato je prodajalcev na črno vedno več,
izvora blaga pa jim ni mogoče doka-
zati. Med drugim je bila tudi minulo
nedeljo, zunaj sejemskega prosto-
ra, izbira avtoradiev dokaj spodob-
na. Kljub prizadevanjem, da bi se tak
način prodaje prenehal, se ni prema-
knilo nič, saj se vedno pojavljajo novi
prodajalci na črno, izpostavlja Lovec.
Z njimi se inšpekcijske službe borijo
že od vsega začetka, za nameček pa
Lovcu velikokrat tudi grozijo. Jezijo se
tudi najbližji prebivalci ter lastniki lo-
kalov in trgovin v neposredni bliži-
ni, saj so njihove zelenice in parkirna
mesta ob nedeljah zapolnjeni do za-
dnjega kotička. "Problemi so vedno,
zato pa imamo redarsko službo, s
čimer izpolnjujemo vse inšpekcijske
pogoje. Pomembno je tudi sodelova-
nje s policijo, ko pride do kakršnihko-
li zlorab in težav. Tukaj je na velikem
prostoru skoncentriranih veliko
ljudi in vsi nimajo dobrih namenov.
Ob tem se moram zahvaliti tudi pre-
bivalcem Tezna, ki me včasih prebu-
dijo sredi noči, če je na zemljišču kaj
narobe. Konec koncev, to je le odprt
prostor, na katerem se lahko zadržu-
je kdorkoli."

A če naj bi na bolšjem-kramarskem
sejmu, kot se ta uradno imenuje,
iskali v glavnem starine ali knjige,
jih je na Teznu v primerjavi z drugo
kramo le za odtenek. Temu primer-
no se obnašajo tudi nekateri trgov-
ci, ki ponujajo rabljeno in zdelano
knjigo skoraj po isti ceni, kot bi pla-
čali za njeno novo izdajo v knjigarni.
A med kupi starih razglednic, ban-
kovcev in znamk se najdejo tudi iz-
jemno redki primerki, pa tudi knjige
za drobiž. Najbolj popularna portre-
tiranca na zbledelih slikah sta maršal
Tito in Jezus, a prodajalci niso znali
povedati, kateri je bolj iskan. Cena za
portret enega ali drugega je približno
enaka, se šalijo prodajalci: "Odvisno
od tega, kdo je trenutno na oblasti.

Ljudje morda večkrat iščejo Tita, a
je preveč cenenih slik, še več je pov-
praševanja po nacističnih spomin-
kih in orožju," omenja starinar Milan.
Največ gneče je na stojnicah s sadjem,
zelenjavo, domačim kruhom, sveča-
mi in cvetjem, ki ga je v času pred
1. novembrom vse več, ter na ekolo-
ških stojnicah, mesnicah in stojnicah
z medom in oljem.

"V nedeljo imam čas in obisk bolš-
jega sejma je zame skoraj obvezen,
čeprav velikokrat sploh ničesar ne
kupim. Velikokrat pa srečam koga, ki
ga nisem videla že mnogo let. Sejem
je tudi dobra priložnost za sprehod,
ambient je prijeten, privabi me tudi
glasba," pove obiskovalka Dragica.
Zaščitni znak sejma je ravno glasbe-
nik Branko Sitar, bolj poznan kot Šta-
jerski Mišo, ki s pomočjo sejma gradi
prepoznavnost. V teh časih, ko mar-
sikdo gleda na vsak cent, je nakup ce-
nejših oblačil in obutve na bolšjaku
zelo popularen. "Originalne adida-
ske" se da dobiti že za 20 evrov, ceno
pa je marsikje mogoče z barantanjem
še zbiti. "Ravno cene me prepričajo,
da kupujem na bolšjem sejmu, pa kaj
zato, če ni original. Saj je vse narejeno
na Kitajskem, tudi najdražji čevlji v tr-
govinah," pojasni obiskovalec Zoran
razloge za nakupovanje na bolšjaku.

Seveda obstaja pravilnik, česa
se na bolšjem sejmu ne sme proda-
jati - piratskih zgoščenk, tobaka in
pirotehnike, za katero se bo v zim-
skih mesecih nedvomno povečalo
zanimanje. A pri tako velikem šte-
vilu ljudi je nadzor izredno težak, saj

Zlasti zanimivo je na bolšjem sejmu
med predvolilno mrzlico. Kuhanje
golaža, obare, točenje vinske kaplji-
ce, stojnice vseh obstoječih političnih
strank, deljenje letakov, lončkov, pisal
in drugega materiala, ki naj bi prepri-
čali ljudi, postopanja bolj in manj po-
membnih imen mariborske politične
in družabne scene v boju za vsak vo-
lilni glas že naznanjajo decembrske
volitve. Politiki so redni obiskovalci
sejma, pove tudi Lovec, in pričakovati
je, da se bo do prve nedelje v decem-
bru to le še stopnjevalo.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija
(UŠF) in Zveza ekoloških gibanj (ZEG)
Slovenije sta v četrtek zvečer v Vrtu
spominov in tovarištva na Petanjcih
organizirali že šesti Vanekov ekološki
četrtek (VEČ) z okroglo mizo in raz-
pravo na temo Odpadek je vir suro-
vin. Ključno vprašanje, s katerim so se
ukvarjali udeleženci tokrat nekoliko
slabše obiskanega večera, ki nosi ime
po pomurskem znanstveniku, prav-
niku in humanistu prof. dr. Vanku
Šiftarju (1919-1999), je bilo, kakšne so
možnosti za vzpostavitev Centra po-
novne uporabe (CPU) v Pomurju, kakr-
šnega imajo prvega v Sloveniji od lani
v Rogaški Slatini.

Predsednik ZEG Karel Lipič je spo-
mnil na cilj EU in Slovenije "zmanj-
šati negativne vplive odpadkov na
okolje in zdravje ljudi ter jih čim bolj
izkoristiti kot surovino. Strategija na
tem področju temelji na treh osnov-
nih principih: zmanjševanje množi-
ne odpadkov, recikliranje in ponovna
uporaba materialov ter izboljšanje
končnega odlaganja. Po novi okvir-
ni direktivi EU o odpadkih (2008/98/
EC) so odpadki vir surovin in ne samo
nekaj, kar je treba čim ceneje odložiti.
Določa petstopenjsko hierarhijo rav-
nanja z njimi, po pomembnosti se po-
novna uporaba uvršča na drugo mesto,
pred recikliranje. Prvi CPU deluje od
lani v Rogaški Slatini in zaposluje težje
zaposljive osebe ter predstavlja zgled
socialnega podjetja. V prihodnjih
treh letih bo v Sloveniji odprlo vrata
še sedem novih centrov, kjer bodo
izvajali družbeno koristne dejavno-
sti ob hkratnem reševanju socialnih
problemov. Gre za razvoj socialnega
podjetništva, ki je nov izziv v času go-
spodarske in okoljske krize. Kakšne so
možnosti za vzpostavitev tako imeno-
vanega reuse (ang.: ponovno uporabiti,
op. pi.) centra - CPU v Pomurju?"

Raziskovalka v CPU v Rogaški Slati-
ni dr. Marinka Vovk je med argumen-
ti za nastanek CPU - v Rogaški Slatini
so trenutno štirje zaposleni in je od 30.
septembra letos vključen v evropsko
mrežo CPU - izpostavila, da količina
odpadkov narašča oziroma "da bomo
v življenju 'ustvarili' toliko odpadkov,
kot je teža odraslega človeka, pomno-
žena s 500, da je 75 odstotkov vseh od-
padkov mogoče predelati (snovno ali
termično), zato je njihovo ločevanje
zelo pomembno, da je mogoče 8 od-
stotkov od skupno 12 do 15 odstotkov
kosovnih odpadkov ponovno upora-
biti, da je za eno tono odloženih od-
padkov treba plačati 120 evrov, ki jih
lahko privarčujemo, če jih sploh ne
odložimo, da z izdelki, ki jih lahko v
CPU pripravijo za nadaljnjo uporabo,
privarčujemo vire, kot so voda, ma-
teriali, energija, in da centri odpirajo
nova delovna mesta". Domiselno obli-
kovana zloženka v slovenskem in an-
gleškem jeziku, ki so jo razdelili med
udeležence večera, ilustrira dejavnosti
in koristi CPU in odgovarja na vpra-
šanje, kako lahko državljani sodeluje-
jo - z oddajo še uporabnih izdelkov in
opreme, z nakupom izdelka, z donaci-
jo orodja ali potrošnega materiala in z
uporabo storitev CPU.

Direktor družbe Saubermacher-Ko-
munala Murska Sobota Drago Dervarič
je po predstavitvi organigrama, dejav-
nosti in vizije razvoja Skupine Sauber-
macher "javno in uradno" napovedal,
da bodo tudi v Pomurju v sodelovanju
z dr. Vovkovo pristopili k vzpostavitvi
CPU in da bodo predvidoma s 1. janu-
arjem 2012 pri zbiranju in odvozu ko-
sovnih odpadkov prešli od sistema "od
vrat do vrat", ki se ne obnese najbolje,
na sistem "na odpoklic", kar pomeni,
da bodo zagotovili storitev na klic dr-
žavljanov. Po besedah Milana Bogata-

Dr. Vovkova je napovedala, da naj bi maja 2012 - če bo šlo vse po načrtih
- začelo delovati sedem centrov ponovne uporabe odpadkov na lokacijah
Kranj, Ljubljana, Trebnje, Dol pri Hrastniku, Celje, Velenje in Miklavž na Dra-
vskem polju. Strošek projekta, ki ga sofinancirata država Slovenija in EU, sta
"usposabljanje in zaposlovanje ljudi iz ranljivih skupin z namenom ponovne
vrnitve na trg dela in zagotavljanja socialne varnosti, prevzem še uporabnih
izdelkov, predmetov, pohištva, gospodinjskih aparatov, obdelava, popravilo
in inovativna obnova še uporabnih izdelkov in podobno".

jetjem Saubermacher-Komunala in
Centrom za ravnanje z odpadki (CERO)
Puconci: "Pobuda je odprta, če dobimo
projektna sredstva, bomo aktivnosti
začeli že januarja 2012."

Mestna knjižnica Ljubljana - center za
mladinsko književnost že skoraj 40
let skrbno spremlja produkcijo knjig
za otroke in mladino ter v vsakole-
tnem priporočilnem seznamu bralce,
starše in knjižničarje sredi tiskarske
hiperprodukcije opozarja na še po-
sebno dobro literaturo. To bodo odslej
na naslovnih platnicah krasile nalep-
ke Zlata hruška. Namen vrednotenja
knjig z zlatimi hruškami je spodbuja-
nje branja, širjenje dobre knjige in uve-
ljavljanje kakovostne mladinske knjige
v domače in izobraževalne hrame.

V Splošni knjižnici Ljutomer so se
odločili, da bodo na nekoliko druga-
čen način ustvarili svojo zlato hruško,
s katero so polepšali prostore knjižni-
ce. Mladinski oddelek Splošne knji-
žnice Ljutomer je z ilustratorjem,
karikaturistom in likovnim pedago-
gom Antonom Buzetijem in učen-
kami Osnovne šole Bakovci, ki jim
je na pomoč priskočil domači lončar
Saša Žuman, izvedel likovni projekt,
v katerem so iz barv in žgane gline na
stopnišču knjižnice ustvarili hruško,
ki bo odslej vabila predvsem mlade
bralce na obisk knjižnice.

in pešcev tudi preko nivojskega žele-
zniškega križanja, bo v celoti zaklju-
čen leta 2012. Na območju nivojskega
križanja ceste in železniške proge
ureditev še ni bila izvedena, ker je v
obravnavi predlog o ukinitvi proge,
zaradi česar je poseg na tem območju
prestavljen v čas, ko bo znano, ali naj
se nivojski prehod odstrani, pojasnju-
jejo na Direkciji za ceste. (ng)

Hiter, preprost in učinkovit način, da se znebite odvečne nosečniške teže in
dosežete osebno zmago. Avtorica Alison M. Fadoul je mlada mamica, ki je sama
preživela dve nosečnosti in šla skozi dva kroga vračanja svojega telesa v staro
formo, zato je ta knjiga recept za uspeh.

Slovenjegraški gasilci
na pomoč ob prometnih
nesrečah in razlitju
nevarnih snovi

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD)
Slovenj Gradec je v teh dneh javno
predstavilo novo vozilo, ki ga upora-
bljajo pri posredovanju v prometnih
nesrečah in razlitjih nevarnih snovi.
Kot je pojasnil poveljnik Zveze gasil-
cev Mislinjske doline fBranko Smr-
tniks, je PGD Slovenj Gradec z uredbo
vlade o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševa-
nje in pomoč dobilo koncesijo za teh-
nično reševanje v cestnem prometu v
Mislinjski dolini. Osrednja enota slo-
venjegraših gasilcev šteje 160 članov,
54 operativnih članov, od teh deset
članic, ki pomagajo v enoti širšega
pomena.

Od maja, ko samostojno opravljajo
službo, do danes so opravili 19 inter-
vencij, v vsaki sodeluje od osem do 14
članov, njihov čas izvoza je od dveh do
treh minut.

"Delo, ki ga opravljajo prostovolj-
na gasilska društva, je brezplačno, ne
glede na koncesijo," je pojasnil Smr-
tnik. Dodatno so usposobili člane za
tehnično reševanje, ravnanje z nevar-
nimi snovmi, nošenje izolirnih dihal-
nih naprav ter druga nujna opravila,
tudi za reševanje na oziroma v vodi.

Gasilsko društvo je ob tem dobilo
tehnično pridobitev, novo vozilo za
primere reševanja v prometnih nesre-
čah in ob razlitju nevarnih tekočin, s
katerim tekočine počrpajo. Že od leta
2010 so sodelovali s poklicnim gasil-
skim zavodom Ravne, kjer so se učili
novih znanj. Na Koroškem ima kon-
cesijo za tovrstno pomoč še radeljsko
PGD.

Slovenjegraške gasilce je obiskal
državni sekretar na ministrstvu za
obrambo fBoris Balants, ki se je srečal
s predstavniki mestne občine Slovenj
Gradec, občine Mislinja in Policijske
uprave Celje. Preverili so izvajanje
nalog pristojnih služb, posredovanje
in tehnično reševanje v cestnem pro-
metu v primerih prometnih nesreč ter
ob nesrečah z nevarnimi snovmi. "Po-
klicnih struktur za varstvo pred na-
ravnimi nesrečami v Mislinjski dolini
ni, imamo pa na državni ravni pove-
zan sistem prostovoljcev z reševalci,"
je dejal Balant, ki je omenil, da se kriza
in neprestano krčenje sredstev pozna
tudi pri prostovoljnih društvih, pri
nabavi skupne opreme za delovanje
reševalnih enot. Koncesija za izvaja-
nje reševanja v prometnih nesrečah in
ob razlitju nevarnih snovi za Mislinj-
sko dolino se mu zdi nujna, saj je letno
tovrstnih nesreč približno sto. Pomen
preventive poudarjajo predvsem v ok-
tobru, mesecu varstva pred požarom,

Branko Smrtnik, poveljnik Zveze gasilcev
Mislinjske doline, skrbi za usposabljanje.

letos na temo Ste storili vse za varen
dom?. Komandir Policijske postaje Slo-
venj Gradec fIztok Mori sje opozoril,
da med Mislinjo in Slovenj Gradcem
teče najbolj nevarna cesta na Koro-
škem in se mu zdi upravičena pode-
litev koncesije prav slovenjegraškim
gasilcem. Kot je znano, velja pri odziv-

nosti na nesreče po vsej državi enoten
sistem, telefonska številka, ki jo ljudje
pokličejo, je 112. Organizirana je 24-
urna služba operaterjev, ki določijo
enoto, ki se odpravi na kraj nesreče,
pristojnosti so dokaj natančno dolo-
čene. Na mejnih območjih se obvesti
obe enoti.

Med 17. in 21. oktobrom bodo vsak
dan med 9. in 11. ter med 16. in 18. uro
tudi v mladinskem kulturnem centru
Kompleks na Ravnah na Koroškem
brezplačne računalniške delavnice
prostovoljskega projekta Simbioz@.

Na njih bodo mladi prostovolj-
ci starejše navduševali nad uporabo
računalnika in interneta. Mesta za
starejše, ki bi se želeli naučiti računal-
niški veščin, so že zasedena, še vedno
pa so zelo dobrodošli mladi prostovolj-
ci, ki bi bili pripravljeni nekaj svojega
časa posvetiti učenju starejših in tako
pridobiti novo izkušnjo, so sporočili
organizatorji.

Več informacij je na voljo na sple-
tni strani www.simbioza.eu, elektron-
skem naslovu infoŽsimbioza.eu ali
na brezplačni telefonski številki 080
47 47. Na Ravnah na Koroškem bodo
brezplačne delavnice tudi v Koroški
osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika.
(ačk)

V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca
Sušnika Ravne na Koroškem je Tone
Škarja, ena osrednjih osebnosti v zgo-
dovini slovenskega alpinizma, udele-
ženec in vodja številnih odprav, gorski
reševalec in pisatelj, predstavil svoje
novo, najobsežnejše delo doslej, Po
svoji sledi.

Kot je dejal 74-letni avtor, pre-
jemnik Bloudkovega priznanja za
življenjsko delo, je knjiga s 600 foto-
grafijami na več kot 400 straneh ne-
kakšen dokumentarec o njegovem
udejstvovanju v gorah, vse od začet-
kov, ko je prve alpinistične vzpone
opravil, da mu ne bi bilo treba sledi-
ti markacijam, do odprav po svetu.

V knjigi se tudi sprašuje, zakaj nekdo
lahko ponavlja napake v hribih, pa
mu je vedno oproščeno, drugi pa že za
prvo napako plača z življenjem. Ude-
leženci predstavitve so si tudi ogledali
projekcijo izbranih fotografij iz knjige,
pospremljenih s citati znanih mislecev
in glasbo. (ačk)

Velika večina vseh
evidentiranih kaznivih
dejanj je povezana
s pridobitvijo sredstev
za zadovoljitev potreb
po prepovedani drogi

Na Koroškem je bilo v zadnjih petih
letih obravnavanih sedem smrtnih
žrtev zaradi zaužitja prevelike količine
nedovoljenih drog. V večini primerov
je bila smrt posledica mešanja različ-
nih prepovedanih drog in alkohola.
Podobno se je najverjetneje zgodilo
tudi v primeru mladoletnice s Pre-
valj, ki je umrla pred približno dvema
tednoma. Policijska preiskava v tem
primeru še poteka, in kot so sporočili
s celjske policijske uprave (PU), bodo
vzrok smrti potrdili po prejetju rezul-
tatov vseh analiz. To je tudi opozori-
lo vsem uživalcem nedovoljenih drog,
kakšne so lahko najhujše posledice nji-
hovega uživanja.

V sektorju kriminalistične policije
pri PU Celje povejo, da je najbolj zlo-
rabljena droga alkohol. Kar pa se tiče
prepovedane droge, je to nedvomno
rastlina konoplja. Cena za gram ko-
noplje je različna oziroma odvisna od
številnih dejavnikov. V laboratorijih
vzgojena konoplja (terja večje finanč-
ne vložke, saj se goji v zaprtih prosto-
rih pod umetno ustvarjenimi pogoji)
doseže ceno 10 evrov za gram in vse-
buje tudi do 25 odstotkov THC-ja.
Kriminalisti ugotavljajo, da je večina
odvisnikov prepovedanih drog v za-
četku sposobna samostojnega kritja
stroškov nakupa nedovoljene substan-
ce. "Kmalu pa se pokažejo finančne
težave, kar v praksi pomeni, da začne-
jo uživalci zaradi nabave drog proda-
jati svoje in družinsko imetje (nakit,
umetnine ipd.) ter izvrševati različ-
na kazniva dejanja. Strokovne ocene
kažejo, da okoli 70 odstotkov vseh evi-
dentiranih kaznivih dejanj odpade na
kazniva dejanja, storjena zaradi prido-
bitve sredstev za zadovoljitev potreb
po prepovedanih drogah, kar ime-
nujemo sekundarna kriminaliteta. V
zadnjem času se tovrstna ocena neura-
dno giblje tudi do 80 odstotkov," poja-
snjujejo kriminalisti. Policijski podatki
kažejo porast števila kaznivih dejanj,
povezanih z drogami. Lani so na Koro-
škem obravnavali 70 kaznivih dejanj
neupravičene proizvodnje in prome-
ta z mamili ter omogočanja uživanja
mamil, predlani 38. V zvezi s tem so v
lanskem letu ovadili 91 ljudi, predla-
ni 40.

Ker na Koroškem ni celovite obrav-
nave v smislu zdravljenja odvisnosti
od prepovedanih drog, se ljudje s to-
vrstnimi težavami vozijo tudi v Vele-
nje in Maribor, kjer delujeta centra za
preprečevanje in zdravljenje odvisno-
sti od nedovoljenih drog. V Velenju
z odvisniki delajo že 17 let in v tem
času so obravnavali okoli 400 uporab-
nikov. Trenutno jih prihaja 90, vendar
se stanje iz meseca v mesec spreminja.
Med njimi velenjski center obiskuje
31 ljudi iz Koroške (od Slovenj Gradca,
Dravograda, Raven na Koroškem do
Črne), medtem ko jih je v maribor-
skem centru od pet do deset. Tja za-
hajajo predvsem odvisniki iz Dravske
doline. V obeh centrih izpostavljajo
timsko delo, v Velenju so zasvojencu
na voljo splošni zdravnik, psihiater,
psiholog in medicinska sestra. Vodja
centra ob prvem pregledu določi način
zdravljenja, ki je odvisen tudi od pa-
cienta, njegovih sposobnosti in želja.
Kot opaža medicinska sestra v velenj-
skem centru Vilma Kutnjak, se sta-
rostna meja v zadnjih letih nekoliko
dviguje.

"Včasih so prihajali mladi, pogosto
v spremstvu staršev, zdaj prevladujejo
malce starejši (stari okoli 30 let). Pra-
viloma pridejo sami in so zasvojeni
že dlje časa. Imamo tudi primere, ko
prihaja več družinskih članov hkrati,
denimo oče in sin. Zdravljenje lahko
traja več let. Beležimo primer starej-
šega urejenega gospoda, šteje jih okoli
60, ki že več let prihaja na vzdrževal-
no terapijo (metadon)," pojasni Kutnja-
kova.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem na-
ročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do
22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko upo-
rabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Ulici kneza
Koclja 10 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, ne-
delja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Ulici kneza Koclja 10
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena
služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Vo-
šnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega
19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve-
tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske
karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in če-
trtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah
pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljan-
ski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo
zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Kristina Knedl deklico
(3130 g, 48 cm), Simona Šedivy Movrin deklico (3070 g, 48 cm), Nadja Stegne
dečka (3490 g, 51 cm), Tina Turičnik dečka (3910 g, 54 cm), Renata Grajfoner
deklico (3430 g, 53 cm), Alenka Berglez dečka (3880 g, 53 cm), Lea Špindler
Brcar deklico (2990 g, 50 cm). Čestitamo.

V Udarniku se nadaljuje pester festivalski vrvež, ki v Maribor prinaša predvsem
veliko dobrega filma. Danes tako na udarniško platno prihaja Tabor film festi-
val iz hrvaškega Zaboka. V Evropi in širše vedno bolj priznani festival kratkega
filma bo najprej ob 18. uri predstavil najboljša hrvaška dela zadnjega leta, ob 22.
uri pa še zmagovalce letošnjega festivala. Vmes, z začetkom ob 20. uri, se bo z
večno filmsko klasiko Osem in pol zaključila mini retrospektiva Federica Fel-
linija, ki je zaznamoval ta mesec kinotečnega programa, filmsko-festivalsko pa
se bo program nadaljeval tudi v ponedeljek ob 20. uri, ko bodo gostili režiserja
Metoda Pevca, letošnjega zmagovalca Slovenskega filmskega festivala za naj-
boljši dokumentarni film - Aleksandrinke.

Za tiste, ki si še niste uspeli ogledati argentinskega trilerja Skrivnost njiho-
vih oči, dobitnika lanskoletnega oskarja za najboljši tujejezični film, v Udarni-
ku pripravljajo kar tri dodatne projekcije, prvo že v torek ob 20. uri, v četrtek
ob 17.30 pa bodo gostili tudi eno izmed predstav v tekmovalnem programu 46.
Borštnikovega srečanja - predstavo Več nas bo, prej bomo na cilju, treh Jane-
zov Janš. (ise)

V ponedeljek, 17. oktobra, se ob 19. uri prične plezalna šola, ki jo organizira-
jo plezalci iz Športno-plezalnega odseka Akademskega planinskega društva
Kozjak Maribor. Pettedenski tečaj plezanja se bo pričel v prostorih društva na
Koroški cesti 16 v Mariboru, nato pa bo potekal na različnih plezalnih stenah v
Mariboru in okolici ter po Sloveniji, pa tudi čez mejo, v Avstriji in morebiti celo
na Hrvaškem. V plezalni šoli bodo udeleženci spoznavali športno plezanje kot
vsestransko koristen in dinamičen šport, povezan z druženjem in tudi naravo,
naučili se bodo različnih vrvnih in plezalnih tehnik ter varovanja pri plezanju,
spoznali osnove treninga, predvsem pa plezali na različnih tipih plezalnih sten
v dvoranah ter obiskali nekaj plezališč. Plezalna šola je namenjena mladini od
dopolnjenega 16. leta naprej in odraslim. V APD Kozjak so se odločili, da bodo
v prihodnje večkrat organizirali podobne tečaje in akcije, čeprav v Mariboru še
vedno nimamo kvalitetnega plezalnega centra. Več informacij o plezalni šoli je
mogoče najti na spletni strani APD Kozjak www.kozjak.org. (mbk)

Mladinski odsek PD Ruše organizira danes v spomin na Bena Dolinška 18. tek-
movalni pohod na Areh. Start bo ob 10. uri pri spomeniku v Rušah. Prijavnina
je 8 evrov, prijave zbirajo od 9. ure. Ostali lahko gredo na pohod, ki bo v vsakem
vremenu, ob 8. uri. (mbk)

Cvetličarna Palma, Ptujska cesta 110, Maribor, tel. 02/42 60 800 ali 051/611 616,

Cvetličarna Palma, TC Mercator Slovenska Bistrica, Ljubljanska 36, tel. 02/81 80 528,

cvetličarna Aralija - Dobrava, tel. 02/62 95 396, v soboto in nedeljo od 9. do 15. ure.

Cvetličarna Zvonka, Vrablova ulica 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure,
v nedeljo od 8. do 12. ure

Cvetličarna pri Slaviji, Partizanska cesta 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure,
v nedeljo ZAPRTO

prihodnji petek. Kot pravi direktorica
občinske uprave Mihaela Brezovnik,
so odločitev o občinskih štipendijah
občani zelo pozitivno sprejeli in v na-
slednjem tednu bodo že podpisali prve
donatorske pogodbe; župan bo meseč-
no doniral po 50 evrov, podjetje Per-
gola in Marjana Kralj, s.p., po 40 ter
Andrej Rauh, s.p., 50 evrov.

Svetniki so sprejeli tudi odlok o
podelitvi koncesije za izvajanje javne
službe pomoči na domu; razpis za
izbiro izvajalca bodo objavili v nasle-
dnjih dneh. Do konca leta to storitev
še opravlja center za socialno delo, ki
pa je za pomoč na domu na voljo le ob
delavnikih. Koncesionar bo moral za-
gotoviti storitev tudi ob koncih tedna
in praznikih.

Občinski svet je na zadnji seji spre-
jel tudi rebalans proračuna, saj je moral
vanj vključiti pridobljena evropska
sredstva za projekt oskrbe z vodo za
naselja Smolnik, Fala, Ruta in Činžat,
ki jih sprva niso načrtovali. Občini Lo-
vrenc in Ruše sta namreč v juliju 2009
podpisali poračun o skupnih vlaganjih

Na novem poslovno-industrijskem
območju v Žicah v občini Sv. Ana v
Slovenskih goricah je že videti velike
nosilne konstrukcije za bodočo
sončno elektrarno. Občina je namreč
na območju ob cesti Lenart -Trate
podjetju GKV Solar iz Šentvida pri
Stični prodala zemljišče, podjetje pa
se je zavezalo, da bo do konca leto-
šnjega leta končalo začetno naložbo
v elektrarno, pod katero bodo potem
nastali prostori za proizvodno ali sto-
ritveno dejavnost. V prvem koraku
naj bil na tem območju pridobili vsaj
50 novih delovnih mest. "Toliko de-
lovnih mest za našo občino z nekaj
čez dva tisoč prebivalci seveda ogro-
mno pomeni. Zato upam, da bo in-
vestitorju uspelo, kar si je zamislil.
V prvem koraku bo na tem obmo-
čju po principu fotovoltaike delujoča
elektrarna imela moč dveh megava-
tov. V končnem naj bi imela moč treh
megavatov, kar denimo pomeni, da
bi zadostila vsem potrebam naših
gospodinjstev v občini in še četrti-
na proizvedene elektrike bi ostala
za druge. Na novem poslovno-indu-
strijskem območju pa sicer prodaja-

Intenzivnejši ritem življenja, slaba
prehrana in premalo gibanja so eni
od problemov sodobne družbe. Da bi
omilili ta trend in promovirali zdrav
način življenja, so včeraj predstav-
niki Zdravstvenega doma dr. Adolfa
Drolca Maribor v sodelovanju z Ma-
riborskimi lekarnami, Centrom za
nujno medicinsko pomoč in pod po-
kroviteljstvom mariborske občine v
mariborskem Mestnem parku ob sve-
tovnem dnevu hoje pripravili več ak-
tivnosti.

Zvezdana Vražič, koordinatori-
ca oddelka za promocijo zdravja v
ZD Maribor, pravi, da predvsem sta-
rejše generacije slabo skrbijo za svoje
zdravje, posledice nezdrave prehra-
ne in premalo gibanja pa se kažejo na
njihovem zdravstvenem stanju, zato
bi k bolj aktivnemu načinu življe-
nja morali privaditi že otroke. "To je
razlog, da smo k sodelovanju povabi-
li tudi šole in vrtce, ki so se odzvale v
precejšnjem številu," je povedala Vra-
žičeva, ki je hkrati tudi idejni vodja
letošnjega dogodka.

Seja sveta ZTKŠ prekinjena in se bo nadaljevala v torek,
ko je sklicana tudi izredna seja mestnega sveta

kratkim prosil za vračilo vloge, ki je
ostala neodprta, in odstopil od kan-
didature.

Vršilcu dolžnosti direktorja ZKTŠ Šte-
fanu Ciganu, sicer zaposlenemu v
občinski upravi, ki je to funkcijo ob
rednem delu opravljal od ustanovi-
tve zavoda, je 23. septembra mandat
potekel, tako da je ZKTŠ trenutno
brez direktorja. V sklicu izredne seje
mestnega sveta je na dnevnem redu
podaja soglasja k imenovanju Perhav-
čeve za direktorico ZKTŠ. Predlagatelji
v obrazložitvi navajajo, da je kandi-
datko imenoval svet zavoda in je tudi
matično delovno telo mestnega sveta
soglasno predlagalo njeno imenova-
nje, kar je bilo uvrščeno že na dnevni
red 6. seje mestnega sveta. Štihec, ki je
točko na seji umaknil, je takrat napo-
vedal, da jo bo uvrstil na eno od nasle-
dnjih sej, a se na 7. seji mestnega sveta
to ni zgodilo, prav tako je Štihec zavr-
nil predlog mestne svetnice Nataše
Horvat, ki je sicer tudi predsednica
sveta zavoda ZKTŠ, za razširitev dnev-
nega reda s to točko.

Ob tem da je ZKTŠ trenutno brez
direktorja, so njegovi zaposleni ta
mesec ostali tudi brez plač za sep-
tember, ki bi jim sicer po pogodbi
morale biti izplačane najkasneje peti
delovni dan v mesecu. Poleg seznani-
tve z umikom drugega kandidata od
kandidature za direktorja so se člani
sveta zavoda včeraj sestali tudi z na-
menom obravnavati pereče razme-
re v zavodu. Svet zavoda je namreč
Ciganu funkcijo podaljšal, vendar na
dopisni seji Cigan ni dobil soglasja me-
stnega sveta, potrdila ga ni niti komi-
sija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Glavna tema razprave na
seji sveta zavoda je bila, kdo je kriv za
neizplačilo plač, v razpravi je sodelo-

Pred pol stoletja sta na skupno zakonsko pot stopila Martin in Terezija Stanj-
ko iz Gresovščaka pri Ljutomeru. Martin, rojen leta 1936, v Gresovščaku, izučil
se je za strojnega mizarja, je nekaj časa delal v tovarni Marles v Ljutomeru, za-
dnjih dvanajst let pa je imel mizarsko obrt na svojem domu v Gresovščaku. Že
kot mladenič je stopil v gasilske vrste, saj je bil ustanovitveni član PGD Greso-
vščak. Žena Terezija, leta 1936 v Gubru dekliško rojena Slokan, se pred 50 leti
primožila v Gresovščak. V rani mladosti je bila tudi gasilka v PGD Radomerje.
Zaposlena je bila najprej v Ljutomerskih goricah, nato pa v Ljutomerski kleti.
Skrbela je za dom, družino in vzgojo otrok. V zakonu so se jima rodili trije otroci
Drago, Jožica in Miran, na jesen pa ju razveseljuje sedem vnukov in pravnuka
Nika in Nik. (jž)

V sklopu meseca požarne varnosti sta regijski svet in gasilsko poveljstvo za Po-
murje za 28 gasilcev iz domala vseh pomurskih gasilskih zvez v novi bioplina-
rini v Bučečovcih pripravila predavanja o specifiki požarne varnosti v tovrstnih
objektih. Tudi ogled proizvodnje pridobivanja električne energije je gasilcem
dal nova znanja. Predavanje je s strani regijskega vodstva organiziral predse-
dnik komisije za izobraževanje Leon Markovič, vodil pa ga je poveljnik lokalne
gasilske zveze Križevci pri Ljutomeru Milan Antolin v sodelovanju s strokov-
njaki. (jž)

NATAŠA GIDER

Na zahtevo skupine 17 svetnikov mur-
skosoboškega mestnega sveta je za
torek sklicana izredna seja mestnega
sveta, glavni razlog za zahtevo pa je
nujna ureditev razmer glede vodenja
Zavoda za kulturo, turizem in šport
(ZKTŠ) Murska Sobota. Ob tem želi
omenjena skupina svetnikov obrav-
navati še predlog odloka o ustanovitvi
in izdajanju javnega glasila Soboške
novine, ki že skoraj leto dni izhaja brez
uredniškega odbora.

ZKTŠ je bil ustanovljen že pred
letom in pol in je trenutno brez vod-
stva. Lanski razpis za direktorja je bil
razveljavljen, letos so izvedli novega,
na katerem je svet zavoda 7. junija za
direktorico imenoval Brigito Perha-
vec, ki je zaposlena v ZKTŠ. Komisi-
ja za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je deset dni kasneje spre-
jela sklep, da mestnemu svetu pre-
dlaga podajo soglasja k imenovanju
Perhavčeve, a je župan Anton Štihec
na začetku seje, na kateri bi mestni
svet imenoval Perhavčevo na to funk-
cijo, točko umaknil z dnevnega reda s
pojasnilom, da obstajajo dvomi o pra-
vilnosti postopka izbire. Na razpis se je
namreč želel prijaviti še en kandidat,
ta pa svoje vloge ni poslal na naslov
ZKTŠ oziroma zavoda, temveč kar na
naslov Mestne občine Murska Sobota
(MOMS). Na MOMS so z ovojnice raz-
brali, da gre za prijavo na razpis, in
pošto predali svetu ZKTŠ, vendar so
tam, ker na ovojnici ni bil naveden
pravi naslov, člani sveta presodili, da
takšne pošte nimajo pravice odpreti,
zato je niso odprli in tudi ne obravna-
vali. Štihec je kasneje pridobil pravno
mnenje, ki pravi, da bi svet zavoda
tudi to vlogo moral odpreti in obrav-
navati. Kandidat, ki je vlogo poslal in
kasneje ugotovil svojo zmoto, je pred

Nepotrjeni vršilec
dolžnosti sploh
ne ve, ali je
pooblaščen
za podpisovanje,
torej čaka
na pravno mnenje
- zaposleni pa na
osebne dohodke

val tudi Štihec, ki meni, da so za na-
stale razmere krivi svetniki, ker pač
niso podaljšali mandata Ciganu. Seja
sveta zavoda je bila prekinjena in se
bo nadaljevala v torek. Na naše vpra-
šanje, kdo naj bi v sedanjih razmerah,
ko zavod nima direktorja in s tem ne
podpisnika (zato tudi ni izplačila plač),
imel pooblastilo za podpisovanje naj-
nujnejših dokumentov in ali nima on
tega pooblastila, odgovoril, da o tem
pridobivajo pravno mnenje.

Kar zadeva Soboške novine, so pre-
dlagatelji to točko uvrstili na dnevni
red izredne seje, ker je mestni svetnik
Marko Martinuzzi že 25. februar-
ja vložil predlog omenjenega odloka.
Odbor za informiranje, promocijo
mestne občine in mednarodno sode-
lovanje ga je obravnaval 5. julija in
mestnemu svetu predlagal, da o njem
razpravlja v prvi obravnavi. Razlog za
predlog sprememb je sklep komisije za
mandatna vprašanja, volitve in ime-
novanja, da zaradi različnih razlag 9.
člena veljavnega odloka o ustanovitvi
in izdajanju javnega glasila Soboške
novine predloga za imenovanje izdaja-
teljskega odbora javnega glasila Sobo-
ške novine ne bo obravnavala, dokler
odlok ne bo ustrezno dopolnjen. Ko-
misija je sklenila tudi, naj se pripravi
ustrezna sprememba oziroma dopol-
nitev odloka in se uvrsti na naslednjo
sejo mestnega sveta. Vendar župan
obravnave odloka ni uvrstil na nobeno
od sej, ki so sledile, pri čemer se skli-
cuje na proceduralne razloge, katerih
odprava pa je v njegovi domeni, a ne
izkazuje namena, da bi jih odpravil,
ugotavljajo predlagatelji izredne seje.
Soboške novine že skoraj leto dni iz-
hajajo brez uredniškega odbora, kar,
kot navajajo predlagatelji, ni zgolj vse-
binsko, temveč tudi pravno nevzdr-
žno stanje.

Zlata medalja prekmurski kulinariki

Na nedavnem tridnevnem 58. gostinsko-turističnem zboru Slovenije Turistične
gostinske zbornice pri GZS v Termah Čatež je med 500 tekmovalci iz 72 podjetij,
ki so se pomerili v 33 kategorijah gostinskih in turističnih disciplin, v kategoriji
priprave jedi po naročilu Magic Box Štefan Sraka, ki bo z novembrom prevzel
vodenje kuhinje in slaščičarne v murskosoboškem hotelu Diana, osvojil zlato
medaljo. Po njegovem je to nov uspeh za prekmursko kulinariko. "Pripravil sem
svinjski file v bučnem objemu, položen na proseno kašo s skuto in peteršiljem,
sotirano korenje in romanesko na maslu ter slivovo omako. Jed je bila pripra-
vljena v 25 minutah, ostanek časa je bil namenjen izdaji jedi." (bž)

Konkretni čezmejni projekti

Via Savaria - romarska pot sv. Martina, Mura-Raba TV - prekomejni medijski
prostor, Upkač in V harmoniji s pokrajino so projekti, s katerimi sta se naša in
madžarska stran seznanili na včerajšnji 3. seji mešane komisije za čezmejno
sodelovanje na gradu pri Gradu na Goričkem, kjer je sedež trideželnega parka
Goričko-Raab-Orseg. Prvi dve seji komisije, ki je nastala po podpisu sporazu-
ma 2007 na skupni seji naše in madžarske vlade - sporazum zajema občine v
statističnih regijah Pomurje in Podravje, pri Madžarih pa občine in mesta v za-
hodni Podonavski čezmejni regiji -, sta bili v Lendavi in Nagykanizsi. Na vče-
rajšnji seji komisije, ki spodbuja čezmejno sodelovanje lokalnih in regionalnih
oblasti, so govorili tudi o aktivnostih v zvezi z Evropskim združenjem za teri-
torialno sodelovanje. (bž)

Jesenski bazar

Krajinski park Goričko organizira danes na gradu Grad na Goričkem 6. jesenski
bazar. Od 10. do 17. ure bodo tam na ogled prodajna razstava in prikazi izdelova-
nja izdelkov domače obrti, ponujali bodo tudi vina, med, sadje in jedi z Goričke-
ga. Obiskovalci si bodo lahko ogledali filme o domači obrti in z njo povezanih
dejavnostih, v okviru projekta Rokodelska akademija bodo predstavili izdelke
mednarodnega natečaja in poklice domače obrti, od 11. do 13. ure bo poteka-
la delavnica polstenja, od 13. do 15. ure pa bo mogoče prisluhniti srednjeveški
glasbi v izvedbi skupine Gallenberg Vaganti. (ng)

Večer z ruandskimi ženskami

V sredo, 19. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani v Murski Soboti večer z ru-
andskimi ženskami - video projekcija, pogovor in bazar, na katerem bodo so-
delovale članice centra Nyamirambo v Ruandi. Gre za skupino 16 žensk, ki so
leta 2007 ustanovile skupino za samopomoč in leto kasneje registrirale lokal-
no nevladno organizacijo v glavnem mestu Kigaliju. Pri tem sta jim pomagali
raziskovalki z Mirovnega inštituta iz Slovenije. Namen centra je pomagati de-
privilegiranim ženskam pri izobraževanju in usposabljanju ter jim omogočiti
boljše pogoje za zaposlitev in življenje. (ng)

V predavalnici Zavoda za zdravstveno
varstvo Murska Sobota bo v ponede-
ljek ob 17.30 predstavitev pomurskih
ekoloških kmetij, na kateri bodo obi-
skovalci lahko spoznali, kaj pridelujejo
ter kje in kako je mogoče kupiti njiho-
ve izdelke. Organizator predstavitve
je Center za zdravje in razvoj Murska
Sobota. (ng)

V sredo, 19. oktobra, ob 19. uri bo v
Klubu Pac v Murski Soboti koncert
tria Milana Stanisavljevica s pevko
Jadranko Juras.

Presek dela in ustvarjalnosti piani-
sta Stanisavljeviča predstavlja projekt
Awakening, ki je nastal med njego-
vim študijem na Univerzi za glasbo in
odrsko umetnost v Gradcu. Zgoščen-
ka Awakening je nastala v sodelovanju
z Milanom Nikolicem (kontrabas) in
Andjelkom Stuparjem (bobni). Gre ve-
činoma za avtorsko glasbo, inspirira-
no s sodobnim klavirskim jazzovskim
slogom. (ng)

V ponedeljek ob 17. uri bo v Gledališču
Park v Murski Soboti na ogled lutkov-
na predstava Sapramiška 2 - Sapramiš-
ja sreča v izvedbi Mini teatra Ljubljana.
Predstavo je režiral Robert Waltl,
igrajo pa Vesna Zornik, Violeta Tomič
in Tadej Pišek. To bo prva predstava v
novi sezoni lutkovnega abonmaja in
bo za abonente na ogled tudi v pone-
deljek in torek dopoldne. (ng)

Tanja Maljarčuk, pisateljica iz Ukraji-
ne, sodelujoča pri projektu Evropski
zmenki na slepo berlinske organi-
zacije Young Euro Connect, ki so ga
predstavili na Festivalu mlade litera-
ture Urška v Slovenj Gradcu, kamor pa
z Dunaja ni dospela, ker za nekatere v
21. stoletju Evropa še zmeraj ni fizič-
no dosegljiva v vsakem trenutku: "Pri
filmu mi nista všeč dve stvari, nasilje
zaradi nasilja in če je režiser prepričan,
da je edino on pameten, medtem ko
smo vsi drugi neumni. Zato imam do
filmske umetnosti precej distanciran
odnos. Ne maram, da bi se po filmu
počutila, kot da me je povozil traktor.
Nasploh ne maram traktorjev. Rada
imam filme z začetkom in koncem, v
katerih se zgodbe odvijejo od rojstva
do smrti, od sovraštva do ljubezni ozi-
roma obratno. V Berlin sem se odpra-
vila z nemirom v srcu, kajti potovala
sem napol zakonito, ne želim se spu-
ščati v podrobnosti, da ne bi pritegni-
la pozornosti policijskega oddelka za
vprašanje tujcev ... Situacija, v kateri
sem bila, je precej absurdna: ukrajin-
ska pisateljica se napol zakonito pelje
z Dunaja prek Prage v Berlin, da bi se
spoznala z nemškim režiserjem kurd-
skega rodu." (krp)

Mladinski hotel Punkl na
Ravnah, prvi ekološki niz-
koenergijski leseni hostel
v Sloveniji, včeraj odprl
svoja vrata, prve nočitve
bodo možne v novembru

Včerajšnje odprtje mladinskega hotela
Punkl na Ravnah, prvega nizkoener-
gijskega ekološkega lesenega mladin-
skega hotela v Sloveniji, predstavlja
novo poglavje v razvoju mladinskega
in širšega turizma v občini Ravne in
Mežiški dolini. Največja posebnost no-
vozgrajenega hostla na Gozdarski poti
na Čečovju je gotovo arhitektura. Je
namreč masivna lesena gradnja, ki jo
je zasnovala arhitektka Maruša Zorec
s prepričanjem, da je lesena gradnja
zlasti na gozdnato bogatem območju
Slovenije gradnja prihodnosti. Kon-
strukcija hostla je v največji meri
lesena, deloma betonska, njen nosilni
del pa je iz masivnih križno lepljenih
lesenih plošč. Hostel na površini 570
kvadratnih metrov ponuja 48 postelj
v dvo-, štiri- in osemposteljnih sobah,
med katerimi prevladujejo dormitor-
ji s po osmimi ležišči. V pritličju so
poleg ene od sob za nočitve urejeni
informacijski pult z e-točko, skupni
prostori za druženje ter zajtrkovalni-
ca s kuhinjo, ki se odpira proti manjši
terasi. Hostel je zgradil na javnem raz-
pisu izbrani izvajalec del Kograd Igem.

Da je pridobitev nočitvenih zmo-
gljivosti velik korak za razvoj v občini
Ravne in da so se za hostel odločili,
kljub temu da je bil projekt v vme-
snem obdobju tako zaradi gospodar-
ske krize kot pomanjkanja virov na
kocki, pa je poudaril ravenski župan

Tomaž Rožen. Ocenil je, da v prvem
tovrstnem javnem objektu pridobiva-
jo pomembne nočitvene zmogljivosti,
s katerimi bodo skušali pridobiti tudi
večdnevne goste.

Prav zadostno število nočitev je
za prihodnost po slavnostnem odpr-
tju prav gotovo osrednje vprašanje.
Aleksander Kotnik, direktor Koro-
škega zavoda za kulturo Ravne, kot
predstavnik investitorja in vodja pro-
jekta Primož Praper ocenjujeta, da
bo hostel vsaj 30-odstotno zaseden,
s čimer bi jim uspelo pokriti stroške
delovanja in hkrati upravičiti nalož-
bo. Ta je bila vredna 901 tisoč evrov,
pri čemer so 404 tisoč evrov evrop-
skih virov pridobili na razpisu urada
za mladino, glavnino naložbe pa bodo
morali pokriti iz lastnih virov. Prve
goste bo hostel lahko sprejel, ko bo

Ob odprtju hostla je v njegovih prostorih potekal posvet o gradnji javnih
lesenih objektov, na katerem so sodelujoči strokovnjaki tako iz gospodar-
skih kot znanstvenoraziskovalnih vrst izpostavili les kot gradbeni material
prihodnosti. Uporaba lesa za gradnjo je trajnostno smiselna, je ugotavlja-
la Maruša Zorec, ki je poudarila, da se iz tradicije napajajo in k njej vedno
vračajo. Dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete je opozoril tudi na širši
pomen uporabe in predelave lesa za znižanje emisij toplogrednih plinov, eno
osrednjih vprašanj za prihodnost pa je po njegovi oceni to, kako z manj en-
ergije ustvariti več izdelkov.

pridobil še uporabno dovoljenje, pred-
vidoma v novembru. Maruša Zorec je
ocenila, da bo hostel pritegnil obisko-
valce tudi zaradi svoje lokacije in ume-
ščenosti v športni in grajski park. Da
bi bilo gostov čim več, so že vzposta-
vili stike z mednarodnimi združenji,
pestra športna in kulturna ponud-

V okviru pestre vsebine letošnjega tu-
rističnega dneva občine Podvelka je
bil osrednji dogodek prva trgatev po-
tomke najstarejše trte na svetu z ma-

Odkar ločujemo odpadke,
imamo več smetnjakov,
več dela, več stroškov in
več - odpadkov. (Ožema
Aleksandra Kocmut)

103,2 & 107,8 Mhi
riborskega Lenta, žametne črnine, ki
od lanskega leta raste na župnijskem
dvorišču v Breznu. Ob številnih obi-
skovalcih in gostih je skrbnik te trte
Anton Zaletelj z nje obral prvi grozd
in ga dal pokusiti gospodarju trte in
županu občine Podvelka Antonu Ko-
všetu, ki je na osnovi visoke sladkor-
ne stopnje grozdja dal dovoljenje, da se
trgatev lahko začne. Ob potomki stare
trte raste tudi okoli 250 let stara trta
(ocena častnega viničarja mesta Ma-
ribora mag. Toneta Zafošnika), tudi
žametna črnina, ki je letos bogato ob-
rodila, z nje so obrali kar 70 kilogra-
mov tega žlahtnega grozdja. Posebni
gost na trgatvi je bil ovtar (čuvaj) Stare
trte na Lentu Alojz Jenuš - Slavek, ki to
nalogo opravlja že 26 let. (jma)

Na tekmovanju v Čatežu
najboljši dijaki Srednje
gostinsko-turistične
in lesarske šole
Slovenj Gradec

Na državnem tekmovanju dijakov
gostinskih in turističnih šol, ki je ta
teden potekalo v Čatežu, so dijaki
Srednje gostinsko-turistične in lesar-
ske šole Slovenj Gradec v "magic
boxu" našli lignje, brancina, špinačo,
krompir in olive. V desetih minutah
so se morali odločiti, katero jed bodo
iz teh sestavin skuhali, in zanjo napi-
sati recept. Pol ure zatem je morala
biti jed gotova. Vmes so enkrat lahko
obiskali tako imenovano tržnico, kjer
so lahko dobili še nekatere dodatke.
Iz razpoložljivega so skuhali polnjene
lignje s skuto in špinačo s penasto
pehtranovo omako, brancinov musse
z blitvo in popečenimi bučkami
v sladko-kisli omaki s svežimi sli-
vami ter gratinirane krompirjeve
kupčke z zelenjavno butarico. Dijaki
Urška Klavž, Barbika Pisar in Lovro
Miler pod mentorstvom Bernarde

Na slovenjgraškem atletskem stadionu
je bilo finalno tekmovanje otroške at-
letske lige. Med 18 ekipami je ekipa
slovenjgraškega kluba osvojila prvo
mesto. Za to ekipo so nastopili Patricija
Ožir, Laura Konc, Mitja Kordež, Lana
Verhovnik, Špela Areh in Klara Tem-
nikar. Uspešni so bili tudi mladi tek-
movalci Koroškega atletskega kluba
z Raven, ki so osvojili ekipno tretje
mesto. Za ravensko ekipo so nastopi-
li Rok Ažnoh, Ana Verbovšek, Iza in
Hana Navodnik, Anže Verbovšek in
Naja Nikolov Veber. (iml)

ga programa, poznavanjem zname-
nitosti Dunaja, vinorodnih območij
Dolenjske in turističnim vodenjem
po Murski Soboti so si Mojca Jančar,
Anja Robin in Teja Štaleker Lekše
pod mentorstvom Olge Jeznik pribo-
rile bronasto medaljo. (jb)

Na drugem turnirju Alpe-Adria v namiznem tenisu za dečke in deklice v Lju-
bljani so nastopili igralci in igralke iz Slovenije, Italije in Madžarske. Barve Slo-
venije so zastopali tudi igralci iz Fužinarja in z Mute. Med dečki do 10. leta sta
tretje oziroma četrto mesto osvojila Ravenčana Žiga Žigon in Luka Breznik. V
skupini igralcev do 12. leta je zmagal Tilen Cvetko, igralec Namiznoteniškega
kluba Muta.

V kategoriji dečkov do 15. leta je drugo mesto osvojil Dejan Krautberger z
Mute, tretji je bil Miha Jamšek iz Fužinarja. Od petega do osmega mesta sta se
med deklicami do 15. leta uvrstili Gaja Paradiž in Nika Naglič z Mute. Mlajši
kadeti in kadetinje so konec preteklega tedna nastopili še na namiznoteni-
škem turnirju v Šenčurju. Prvi mesti sta osvojila igralca Mute Tilen Cvetko in
Nika Naglič, od petega do osmega mesta se je uvrstila Nuša Tomis, prav tako
z Mute. (iml)

Zaradi slabe
socialno-ekonomske
slike starši z vrtcem
prihranijo, večje breme
prevzema občina

Ivan Hemetek (SLS) je na seji ob-
činskega sveta predlagal, naj se pre-
sodi, ali obstajajo možnosti za uvedbo

Radioklub Cirkulane
se razvija zaradi lastnih
prostorov in izvajanja
izobraževanj

Stasijev arhiv služi
kot pomemben model
za postkomunistične
države in arabski svet

V začetku tega tedna je bilo v grand
hotelu Primus na Ptuju 25. zborovanje
Arhivskega društva Slovenije. Tema je
bila Primeri različnih praks v sloven-
skih arhivih.

Tako lahko preprosto sklepa-
mo, da želi Kangler pač okoli sebe
zmeraj mlajše pomočnice, "odsluže-
nim" pa poišče nove zaposlitve. Če je
bila namreč Jurenčeva ob imenova-
nju pred štirimi leti stara 28 let, jih
ima nova šefica kabineta Kolškova 26,
Bahova pa bo novembra letos dopol-
nila 25. leto.

Po izobrazbi ekonomistka Bahova
je zaposlena v Javnem medobčin-
skem stanovanjskem skladu Mari-
bor, ki ga prav tako vodi vidna članica
SLS, mestna svetnica Tanja Vindiš
Furman. S tem bo v mariborski občini
podžupanska ekipa štela že štiri člane.
Poleg poklicnih podžupanov Milana
Mikla in Tomaža Kanclerja bo ob ne-
poklicnem podžupanu Janezu Ujčiču
odslej torej še Bahova. A četudi bo
funkcijo opravljala nepoklicno, bo iz
mestne blagajne mesečno kljub temu
šel kak tisočak na njen račun. Plače
poklicnih podžupanov se namreč gi-
bljejo med 2356 in 3101 evrom bruto,
odvisno od tega, po katerem plač-
nem razredu je posamezni podžupan
plačan, kar glede na zahtevnost dela
in pristojnosti posameznika določi
župan. Nepoklicni podžupani prej-
mejo polovico tega zneska in seveda
niso upravičeni do dodatka na delov-
no dobo in do drugih prispevkov.

Diplomirana pravnica Kolškova
pa je pred decembrom lani, ko se je
zaposlila na občini, delala v krimina-
lističnem sektorju Policijske uprave
Maribor. Pri zaposlitvi ji gotovo ni
škodovalo, da je hčerka znanega mari-
borskega odvetnika Zvonka Kolška, ki
svoje storitve opravlja tudi za občino.
A če je imenovanje podžupanje in
vodje kabineta povsem v pristojno-
sti župana, česar mu, kljub temu da s
tem viša stroške za delovanje mestne
uprave, ni treba posebej pojasnjeva-
ti, pa za imenovanje Jurenčeve niti ne
more imeti prave strokovne utemelji-
tve.

je, da imajo podjetja tudi prokuriste, a
tega sicer v lekarnah, ki so javni zavod,
niso "vajeni". Je pa bila enaka zgodba
že videna. Pred tremi leti je MOM v
Marifarm, še eno hčerinsko podjetje

Mariborskih lekarn, poleg direktor-
ja Milana Pukšiča za prokurista ime-
novala takratnega mestnega svetnika
LDS Milana Petka. Letos poleti sta bila
nato oba zaradi slabih poslovnih re-

ja, direktorja Pomurskega ekološkega
centra, so aktivnost za vzpostavitev
CPU v Pomurju že sprožili društvo za
socialno vključenost Mozaik in Hiša
Sadeži družbe v sodelovanju s pod-

Hiter, preprost in učinkovit način, da se znebite odvečne nosečniške teže in
dosežete osebno zmago. Avtorica Alison M. Fadoul je mlada mamica, kije sama
preživela dve nosečnosti in šla skozi dva kroga vračanja svojega telesa v staro
formo, zato je ta knjiga recept za uspeh.

Zaradi slabe
socialno-ekonomske
slike starši z vrtcem
prihranijo, večje breme
prevzema občina

Ivan Hemetek (SLS) je na seji ob-
činskega sveta predlagal, naj se pre-
sodi, ali obstajajo možnosti za uvedbo

Stasijev arhiv služi
kot pomemben model
za postkomunistične
države in arabski svet

V začetku tega tedna je bilo v grand
hotelu Primus na Ptuju 25. zborovanje
Arhivskega društva Slovenije. Tema je
bila Primeri različnih praks v sloven-
skih arhivih.

Radioklub Cirkulane
se razvija zaradi lastnih
prostorov in izvajanja
izobraževanj

Slovenjegraški gasilci na
pomoč ob prometnih
nesrečah in razlitju
nevarnih snovi

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD)
Slovenj Gradec je v teh dneh javno
predstavilo novo vozilo, ki ga upora-
bljajo pri posredovanju v prometnih
nesrečah in razlitjih nevarnih snovi.
Kot je pojasnil poveljnik Zveze gasil-
cev Mislinjske doline Branko Smr-
tnik, je PGD Slovenj Gradec z uredbo
vlade o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševa-
nje in pomoč dobilo koncesijo za teh-
nično reševanje v cestnem prometu v
Mislinjski dolini. Osrednja enota slo-
venjegraših gasilcev šteje 160 članov,
54 operativnih članov, od teh deset
članic, ki pomagajo v enoti širšega
pomena.

Od maja, ko samostojno opravljajo
službo, do danes so opravili 19 inter-
vencij, v vsaki sodeluje od osem do 14
članov, njihov čas izvoza je od dveh do
treh minut.

"Delo, ki ga opravljajo prostovolj-
na gasilska društva, je brezplačno, ne
glede na koncesijo," je pojasnil Smrt-
nik. Dodatno so usposobili člane za
tehnično reševanje, ravnanje z nevar-
nimi snovmi, nošenje izolirnih dihal-
nih naprav ter druga nujna opravila,
tudi za reševanje na oziroma v vodi.

Gasilsko društvo je ob tem dobilo
tehnično pridobitev, novo vozilo
za primere reševanja v prometnih
nesrečah in ob razlitju nevarnih
tekočin, s katerim tekočine počrpajo.
Že od leta 2010 so sodelovali s poklic-
nim gasilskim zavodom Ravne, kjer
so se učili novih znanj. Na Koroškem

Mladinski hotel Punkl na
Ravnah, prvi ekološki niz-
koenergijski leseni hostel
v Sloveniji, včeraj odprl
svoja vrata, prve nočitve
bodo možne v novembru

Na rogaškem dnevu kulinarike se bodo predstavili turistična kmetija Mar-
janca, društvo Gaja, več posameznikov s prodajo svojih izdelkov in pridelkov,
seveda tudi vina. Manjkali ne bodo niti jedi iz kotliča, pečen kostanj in mošt. Pri-
reditev bodo popestrili članice in člani folklorne skupine Košuta iz Poljčan. (fk)

Revizija vedno ob
nepravem času

V zadnjih sedmih letih je le ena od 47
opravljenih revizij, kjer so se kazali
sumi kaznivih dejanj, dočakala sodni
epilog. Dejstvo, ki ga je nedavno žal-
skim menedžerjem povedal pred-
sednik Računskega sodišča RS Igor
Šoltes, je Žalčane precej presenetilo.
Člani Kluba menedžerjev in strokov-
njakov Golding kluba Žalec so se v Eko-
muzeju hmeljarstva in pivovarstva
pogovarjali tudi o drugih primerih,
s katerimi se srečujejo na računskem
sodišču. Le redko se zgodi, da izdajo
mnenje o ugotovljenih nepravilnostih,
kjer zahtevajo odstop odgovornih oseb
in dosežejo odstop odgovornih oseb
oziroma sodni epilog. "Naše revizije
so vedno v nepravem času in na nepra-
vem mestu za neprave zadeve," je po-
vedal Šoltes. Na pogovoru je še omenil,
da se na računskem sodišču ne vključu-
jejo v politične diskusije in da se strogo
držijo stroke in tega, da so njihova re-
likvija računovodski standardi. (mpi)

Sobotni dan
kulinarike

Današnji dan bo v Rogaški Slatini v
znamenju kulinarike. Pri paviljonu
Tempelj se prireditev začne že ob 10.
uri. To jesensko prireditev tudi letos
pripravljata javni zavod Turizem
in Grand hotel Sava. Na rogaškem
dnevu kulinarike se bodo predstavili
turistična kmetija Marjanca, društvo
Gaja, več posameznikov s prodajo
svojih izdelkov in pridelkov, tudi vina.
Manjkali ne bodo niti jedi iz kotliča,
pečen kostanj in mošt. Prireditev bodo
popestrili članice in člani folklorne
skupine Košuta iz Poljčan. (fk)

Slovenjegraški gasilci na
pomoč ob prometnih
nesrečah in razlitju
nevarnih snovi

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD)
Slovenj Gradec je v teh dneh javno
predstavilo novo vozilo, ki ga upora-
bljajo pri posredovanju v prometnih
nesrečah in razlitjih nevarnih snovi.
Kot je pojasnil poveljnik Zveze gasil-
cev Mislinjske doline Branko Smr-
tnik, je PGD Slovenj Gradec z uredbo
vlade o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševa-
nje in pomoč dobilo koncesijo za teh-
nično reševanje v cestnem prometu v
Mislinjski dolini. Osrednja enota slo-
venjegraših gasilcev šteje 160 članov,
54 operativnih članov, od teh deset
članic, ki pomagajo v enoti širšega
pomena.

Od maja, ko samostojno opravljajo
službo, do danes so opravili 19 inter-
vencij, v vsaki sodeluje od osem do 14
članov, njihov čas izvoza je od dveh do
treh minut.

Mladinski hotel Punkl na
Ravnah, prvi ekološki niz-
koenergijski leseni hostel
v Sloveniji, včeraj odprl
svoja vrata, prve nočitve
bodo možne v novembru

Včerajšnje odprtje mladinskega hotela
Punkl na Ravnah, prvega nizkoener-
gijskega ekološkega lesenega mladin-
skega hotela v Sloveniji, predstavlja
novo poglavje v razvoju mladinske-
ga in širšega turizma v občini Ravne
in Mežiški dolini. Največja posebnost
novozgrajenega hostla na Gozdarski
poti na Čečovju je gotovo arhitektu-
ra. Je namreč masivna lesena gradnja,
ki jo je zasnovala arhitektka Maruša
Zorec s prepričanjem, da je lesena gra-
dnja zlasti na gozdnato bogatem ob-
močju Slovenije gradnja prihodnosti.
Konstrukcija hostla je v največji meri
lesena, deloma betonska, njen nosilni
del pa je iz masivnih križno lepljenih
lesenih plošč. Hostel na površini 570
kvadratnih metrov ponuja 48 postelj
v dvo-, štiri- in osemposteljnih sobah,
med katerimi prevladujejo dormitor-
ji s po osmimi ležišči. V pritličju so
poleg ene od sob za nočitve urejeni
informacijski pult z e-točko, skupni
prostori za druženje ter zajtrkovalni-
ca s kuhinjo, ki se odpira proti manjši
terasi. Hostel je zgradil na javnem raz-

Revizija vedno ob
nepravem času

Sobotni dan
kulinarike

CPU pripravijo za nadaljnjo uporabo,
privarčujemo vire, kot so voda, ma-
teriali, energija, in da centri odpirajo
nova delovna mesta". Domiselno obli-
kovana zloženka v slovenskem in an-
gleškem jeziku, ki so jo razdelili med
udeležence večera, ilustrira dejavnosti
in koristi CPU in odgovarja na vpra-
šanje, kako lahko državljani sodeluje-
jo - z oddajo še uporabnih izdelkov in
opreme, z nakupom izdelka, z donaci-
jo orodja ali potrošnega materiala in z
uporabo storitev CPU.

Direktor družbe Saubermacher-Ko-
munala Murska Sobota Drago Dervarič
je po predstavitvi organigrama, dejav-
nosti in vizije razvoja Skupine Sauber-

ja, direktorja Pomurskega ekološkega
centra, so aktivnost za vzpostavitev
CPU v Pomurju že sprožili društvo za
socialno vključenost Mozaik in Hiša
Sadeži družbe v sodelovanju s pod-
jetjem Saubermacher-Komunala in
Centrom za ravnanje z odpadki (CERO)
Puconci: "Pobuda je odprta, če dobimo
projektna sredstva, bomo aktivnosti
začeli že januarja 2012."

znaša 450 tisoč evrov in jih je v celoti
financirala Direkcija RS za ceste, izvedla
pa jih je družba Asfalti Ptuj s partnerjem
IPI. Prva etapa del na tej cesti, in sicer
od km 0,690 do km 1,025, je bila konča-
na leta 2008, vrednost tistih del je zna-
šala 542 tisoč evrov, k čemur je občina
Gornja Radgona prispevala dobrih 276
tisoč evrov. Investicijski projekt, s kate-
rim bo na tem delu izboljšana prome-

svetlobe: Lovilec sence, 6/10
7.20 Bine: Časopis # (vps 7.15)
7.35 Studio Kriškraš (vps 7.35)
8.20 Ribič Pepe: Pepetove cvetke #
8.35 Iz popotne torbe: Svet animacij #
8.55 Smrkci: Težave s Puhci; Vse kar se

osebnosti, kviz # (vps 9.25)
10.15 V dotiku z vodo: Hokus pokus,
avstralsko-nemška igrana nanizanka,
5/26 (vps 10.15)
10.45 Polnočni klub: Obljuba mediacije #

(vps 10.45)
12.00 Tednik # (vps 12.00)
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme #
13.25 Glasbeni spomini

družinski film, 2008 (Laura Berschuck)
16.05 O živalih in ljudeh, pon. (vps 16.00)
16.20 Na vrtu (vps 16.20)
17.00 Poročila, šport, vreme # (vps 17.00)
17.15 Sobotno popoldne (vps 17.15)
17.25 Prenova doma
17.30 Kdo ima prav?
17.45 Jermanovo oko
17.50 Trije na Damjana
18.30 Ozare (vps 18.30)
18.40 Fifi in Cvetličniki: Zaljubljeni

Slinko, risanka # (vps 18.40)
18.55 Vreme # (vps 18.55)
19.00 Dnevnik #
19.25 Utrip #
19.40 Vreme #
19.45 Šport #

serija, 1/2 # (vps 21.45)
22.15 Poročila, šport, vreme, kultura #
22.55 Sinovi anarhije (II.), ameriška

nadaljevanka, 2009, 7/13 (vps 22.55)
23.45 Dnevnik, pon. # (vps 23.45)
0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji

6.55 Formula 1: VN Koreje - kvalifi-
kacije, prenos iz Jeongama (vps 6.55)
7.40 Gimanstika, SP, finala po posameznih
orodjih

oddaja # (vps 10.15)
11.25 Slovenci v Italiji (vps 10.55)
11.55 Minute za... (vps 11.25)
12.25 Circom regional (vps 12.00)
12.50 Knjiga mene briga: M. Freitag: Bro-
dolom univerze # (vps 12.25)
13.10 Slovenci po svetu: Na obisku med

na smrt, nemška kriminalka, 2007
(Henry Huebchen) (vps 17.25)
18.50 Londonski vrtiljak (vps 18.50)
19.20 Športni izziv (vps 19.20)

Olimpija, prenos iz Velenja (vps 19.55)
21.50 Na lepše, pon. # (vps 21.50)
22.15 Videozid, pon. (vps 22.15)
23.00 33/45, sobotna glasbena noč: Bob
Dylan postani prostovoljec, 2. del
koncerta (vps 23.05)
0.30 Brane Rončel izza odra, pon.

Zadolženi galerist Christian, gospod
srednjih let, nekega pomladnega
večera iz vode reši brezdomca po
imenu Boudu. Obupani možak je
hotel življenje končati kar v kanalu.
Christian ga za nekaj ur vzame pod
svojo streho, kjer se kmalu izkaže,
da Boudu ne misli kar tako zapu-
stiti toplega doma. Nasprotno, brez
trohice slabe vesti ali hvaležnosti si
začne življenje v hiši svojih gostite-
ljev urejati po svoje...

6.30 TV prodaja
7.00 Moj-moj, otroški program
8.40 Florjan, gasilski avto
8.55 Mojster Miha Projekt gradimo
9.05 Profesor Baltazar
9.15 Beyblade: Nova generacija
9.40 Bakugan: Osvajalci Gundalije
10.05 TV Čira čara, otroška zabavna oddaja
10.30 Robinson Crusoe, zadnji del

angleške nanizanke
11.25 Oprah show, pon.
12.25 Mary in Tim, ameriška drama, 1996
(Candice Bergen)

Skrivno življenje ameriške gospo-
dinje, ameriška resničnostna serija
Grda račka, 15. del ameriške nan.

Hongkonški policijski inšpektor
Lee v Ameriki pomaga pri preiskavi
ugrabitve hčerke kitajskega konzula
v ZDA. Agentje FBI nad tem niso
navdušeni. Policist James Carter
naj bi pazil na Leeja med njegovim
bivanjem v Ameriki. Lee in Carter se
ne razumeta najbolje, a kljub temu
kar sama začneta raziskovati primer.
Toda še preden premagata kulturne
razlike, se na ulicah Los Angelesa
zgodi pravo razdejanje.

8.05 Merlinove pustolovščine, 12. del
8.55 Najstniške zdrahe, 8. del
9.20 Časi swinga, ameriška romantična

ameriške humoristične nanizanke
15.15 Abe in Bruno, ameriška drama, 2006
(Brad Sergi)

18.00 Svet: Povečava
18.30 Volan, oddaja o avtomobilizmu
19.05 Svetovne plesne zvezde
20.00 Preglavice z varuško, ameriška
komedija, 2008 (Vanessa Marcil)

8.50 Smallville, nadaljevanka, 20. del
9.45 Ameriški top model, pon., 2. del
10.45 Ameriški top model, pon., 3. del
11.45 Varuška na pomoč, resničnostni
šov, 6. del

13.35 Pa sem te!, resničnostni šov, 31. del
14.05 Zadeti od ljubezni, pon., 4. del
15.00 Havaji 5.0., pon., 6. del
16.00 Vse za ples, resničnostni šov, 10. del
16.55 Glee, glasbena komična serija, 8. del
17.50 Ljubezen na seniku, pon., 3. del
19.00 Wipeout, 10. del

triler, 2009
22.00 Beli ovratnik, serija, 6. del
22.55 Varnostno poročilo, kriminalna

serija, 9. del
23.50 Dr. Halifaxova, nadaljevanka, 1. del
1.40 Survivor: Neverjetno preživetje,
pustolovski resničnostni šov, 11. del
2.35 Preiskovalci na delu: NCIS L.A.,

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 9.00
Hrana in vino, pon; 10.00 Novice TV
Maribor; 10.10 Odmevi TVS; 10.50 Skozi
čas; 11.00 Novice TV Maribor, pon; 11.10
Glasba za vas; 12.00 Novice TV Maribor,
pon; 12.10 Kronike regij VTV; 12.40 Ptuj-
ska kronika; 13.00 Poročila TVS; 13.30
Ljudje in zemlja, pon; 14.20 Osvobojeni
gradimo 3/4; 15.20 Miš maš, oddaja VTV;
16.00 Londonski vrtiljak; 16.30 Cinema-
teka, pon; 16.55 O živalih in ljudeh; 17.10
Na vrtu; 17.35 Vojna fotografija - Spo-
mini; 18.00 Dnevnik TV Maribor; 18.20
Migaj z nami, /6; 18.50 Skozi čas; 19.00
Informativni program TVS; 20.00 Leteča
brata Rusjan; 20.45 Mladinska oddaja
VTV; 21.30 Dnevnik TV Maribor, pon;
21.45 V dobri družbi, pon; 22.45 Gimna-
stika SP, finale na posameznih orodjih;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 ZA zdravje,
oddaja o zdravem načinu življenja; 9.00
Nos za donos; 9.15 Od besede do besede;
10.00_ Utrip tedna: Kronika; 10.30 Well-
nes: Čudež kože, dokumentarna oddaja;

II.30 Zelena bratovščina; 12.00 Modro,
oddaja o navtiki; 12.30 Monitor, portret-
na oddaja; 13.00 Kasaške dirke, repor-
taža; 14.00 Zlati večer: Tanja Žagar z
gosti, posnetek koncerta; 14.45 Duhovna
misel, verska oddaja; 16.00 TV prodajno
okno; 16.30 Veliko platno, dokumen-
tarna oddaja; 18.30 Utrip tedna: Kro-
nika; 19.00 Preparty, oddaja o elektron-
ski glasbi v Sloveniji; 19.30 Videomix;
20.00 Z Mojco po domače; 21.00 Bizarno
aktualno, satirična oddaja; 21.15 Belin
- oddaja o ljubiteljski umetnosti, pred-
stava "Moški padajo z neba"; 23.15 Utrip
tedna: Kronika; 23.45 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net
TV; 7.30 TV prodaja; 8.00 Netko TiVi
z Natašo; 11.00 Hrana in vino; 12.00
B2 nevidni bombnik, pon; 13.00 Od
šivanke do slona; 15.00 Poročeva-
lec, pon; 16.00 Dekleta na potovanju,
resničnostni šov, pon 4. dela; 16.30
Mednarodno oko, pon; 16.55 Doku TV
Marilyn Monroe, pon; 17.50 Pogovor
tedna lepotna kirurgija, pon; 18.50
Sobotni večer z risankami; 20.00 Jesen-
ske melodije, poletna narodnozabav-
na oddaja z Zlatega griča; 21.40 Rože
in vino, romantična komedija, 2003;
23.30 Najverjetnejši vzrok, dokumen-
tarna oddaja, 3. del, pon; 0.20 Jesenske
melodije, pon; 2.00 Glasbeni predah.;

VTV ■ 9.00 Miš maš: Mini olimpiada
osnovnih šol v Mozirju; 9.45 Pozdrav
pomladi 2011, posnetek 3. koncerta;
10.25 Znamo zmoremo; 10.50 Pozdrav
pomladi 2011, posnetek 4. koncerta;
11.35 Hrana in vino; 12.00 Videospot
dneva; 12.05 Videostrani, obvestila;
18.00 Mojca in medvedek Jaka: Polžek
leze čisto počasi; 18.40 Hrana in vino;
19.05 Videospot dneva; 19.10 Videostra-
ni, obvestila; 20.00 1965. VTV magazin;
20.20 Kultura; 20.30 Arhivski zakladi: 20
let ansambla Podkrajski fantje, posne-
tek 2. dela; 22.15 Jutranji pogovori;
23.50 Videospot dneva; 23.55 Videostra-
ni, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informa-
tivni kažipot; 13.00 Spletna TV Zveze
društev gluhih in naglušnih Slovenije;
14.00 Pozdrav Prekmurcem in Prlekom;
18.45 Pomurski tednik; 19.25 Aktualno,
ponovitev tedenskih oddaj; 20.15 Pol-
ka in majolka, oddaja z narodno-zabav-
no glasbo; 21.15 Pomurski informativni
kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 18.30 Bepil-
lanto - vpogled, magazin Porabja, pro-
dukcija Gotthard TV; 19.00 Asov maga-
zin; 20.00 Gnes informativna oddaja;
20.30 Bepillanto - vpogled, magazin
Porabja, produkcija Gotthard TV; 21.00
Ujemi sanje, glasbena oddaja; 22.00 Pom
- info.;

POP BRIO ■ 6.00 Glasbeni mozaik;
9.15 Mesto čarovnic, ameriška nani-
zanka; 10.00 Skrite priče, ameriška
nanizanka; 10.50 Mentalist, ameriška
nanizanka; 11.40 Policistka na vrhu,
ameriška nanizanka; 12.30 Odvetnik z
ulice, ameriška nanizanka; 13.15 Urgen-
ca, 18. del ameriške nanizanke; 14.00
Kloniranka, ameriška komedija, 2002
(Ali Landry); 15.35 Odvetnik z ulice, 13.
del ameriške nanizanke; 16.30 Veronica
Mars, 17. del ameriške nanizanke; 17.15
Lepi ljudje, 13. del ameriške nanizanke;
18.05 Policistka na vrhu, 13. del ame-
riške nanizanke; 19.00 Glasbeni mozaik;
20.00 Skrite priče, 10. del ameriške nani-
zanke; 20.45 Mentalist, 9. del ameriške
nanizanke; 21.30 Zakon in red: Enota
za posebne primere, 15. del ameriške
nanizanke; 22.20 Neznanec pred vra-
ti, kanadsko-ameriški film (Linda Purl);
23.55 Veronica Mars, ameriška nanizan-
ka; 0.45 Mesto čarovnic, ameriška nani-
zanka; 1.30 Dr. Oz, pogovorna oddaja;
2.15 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 8.00 Poročila; 8.10 Vera Cruz,
vestern, 1954 (Gary Cooper); 9.50 Novice
iz kulture; 10.00 Poročila; 10.10 Hišni
ljubljenčki; 10.45 Podobe Južne Afrike:
Življenje živali, dok; 11.15 Normalno živ-
ljenje; 12.00 Poročila; 12.15 TV koledar;
12.30 Veterani miru, magazin; 13.15 Priz-
ma, magazin; 14.00 Duhovni izzivi; 14.30
Eko območje; 14.55 Naravni svet, dok;
15.45 Jedilniki izgubljenega časa; 16.05
Evromagazin; 16.30 Potrošniška koda;
17.00 Poročila; 17.20 Reporterji; 18.25
Po lepi naši: Novigrad Istarski (2); 19.15
Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Z nami niste
sami, dobrodelna akcija; 22.10 Novice
iz kulture; 22.15 Poročila; 22.40 Bralec,
drama, 2008 (Ralph Fiennes); 0.45 Pearl
Harbour, vojni film, 2001 (Ben Affleck).

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 9.30
Mala TV; 10.00 Troli, risana serija; 10.25
Niti da niti ne; 11.25 draga, povečal sem
otroke, komedija, 1992 (Rick Moranis);
12.55 Magazin nogometne Lige prvakov;
13.20 Obrtnik partner; 13.50 KS avto-
magazin; 14.25 Rokomet, Liga prvakinj;
Viborg - Podravka, posnetek; 16.00 Risani
film; 16.15 4 stene; 16.55 Košarka, liga
ABA: Zagreb - Budučnost, prenos; 18.55
Vaterpolo, Jadranska liga: Mladost - Jug,
prenos; 20.15 Avtomobili, risani film,
2006; 22.15 John Adams, serija; 23.30
Zaključek mednarodnega tekmovanja
mladih dirigentov Lovro Matačič, posne-
tek; 0.45 Na robu znanosti, serija; 1.30
Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.15 Otroški program;
12.05 Parker Lewis, serija; 12.30 Jamie
Oliver doma, dok; 13.00 Vsi sovražijo
Chrisa, serija; 13.20 90210, serija; 14.00
Opravljivka, serija; 14.40 Glee, serija;
15.25 Rita zažiga, serija; 15.45 Moji
fantje, serija; 16.05 Kako sem spoznal
vajino mamo, serija; 16.25 Veliki pokov-
ci, serija; 16.45 Veliki pokovci, serija;
17.10 Glavca, serija; 17.35 Simpsono-
vi, risanka; 18.00 Simpsonovi, risanka;
18.25 Newton, magazin; 18.55 Mladi
zdravniki, serija; 19.20 Dva moža in
pol, serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00
Čas v sliki; 20.15 Seks v mestu, kome-
dija, 2008 (Sarah Jessica Parker); 22.25
Čas v sliki; 22.40 Nogometna arena;
23.10 Letalo prekletih, akcijski film,
1997 (Nicolas Cage); 0.50 Domino,
akcijski film, 2005 (Keira Knightley).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Zdravnik ob Vrbskem jezeru, komedija,
2006 (Ulrich Reinthaller); 10.35 Prepove-
dana ljubezen Franza Liszta, drama, 1959
(Dirk Bogarde); 13.00 Čas s sliki; 13.25
Oče temu zelo napsprotujejo, komedija,
1957 (Heinz Ruhmann); 14.55 Policisti iz
Rosenheima, serija; 15.40 Pri sosedih,
dok; 16.05 Stoeklova v soboto, dok;

17.00 Čas v sliki; 17.05 Zavedno zdravo,
dok; 17.30 Ljudski odvetnik, serija; 18.20
Bingo; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30
Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15
Jesesnki festival pustolovščin, show;
23.20 Čas v sliki; 23.30 Komisar Rex,
serija; 0.20 Komisar Rex, serija.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Delta; 9.30
Zmigaj se!; 10.00 Zlati rez; 10.55 Zlata
sredina, am. nad; 11.30 In sedaj Buday;

12.01 Poročila. Vreme; 12.01 Poročila;
12.05 Preteklost, zgo. mag; 12.35 Zeleni
čaj, eko. magazin; 13.05 HungarIQ; 13.35
Po gozdovih; 14.05 Nekdo Balazs Irimi;
14.35 William & Kate am. doku. film;
15.55 Sanje, am. druž. film; 17.40 Gastro-
angel; 18.30 Luxor show, Loto in Joker;
19.30 Dnevnik. Šport. Vreme; 20.15 Ago-
ra, šp. zgo. drama; 22.20 Panik, madž.
rom. kom; 23.55 Early Music, glasb. film.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke in
mlade; 11.00 Boszorkanypalanta, madž.
tv. film; 12.01 Trenutno; 12.25 madž.
nad; 13.20 Otroštvo; 14.10 Osteoporoza;
14.55 Angi predstavlja; 14.55 Anno; 15.20
Koncert Erike Miklos in Davida D'Ora;
15.25 Ranjen planet; 16.15 Elitna šola,
it. nad; 17.10 Budimpešta; 17.35 Spomin-
ska mesta, doku. nad; 18.05 Kaj je kaj,
nem. nad; 18.30 Risanka; 19.00 Komisar
Montalbano, it. krimi. nad; 20.00 Poroči-
la. Vreme. Šport; 20.35 Sanje, am. druž.
film; 22.20 Telešport - SP v sabljanju;
23.10 Gastroangel; 0.00 Nogomet - Vide-
oton FC in Kecskemeti TE.;

SPORTKLUB ■ 10.30 Tenis, ATP
Masters: Shanghai - polfinale, v živo;
13.10 Nogomet, Premier liga: Napoved
kroga, prvič; 13.40 Nogomet, Premi-
er liga: Liverpool - Manchester United,
v živo; 15.55 Nogomet, Premier liga:
Manchester City - Aston Villa, v živo;
17.55 Nogomet, Premier liga: Premier
League World, prvič; 18.25 Nogomet,
Premier liga: Chelsea - Everton, v živo;
20.45 Nogomet, nizozemska liga: PSV
- Utrecht, v živo; 22.45 Rugby, Sv: prven-
stvo 2011: Polfinale 1, prvič; 0.35 Tenis,

ATP Masters: Shanghai - polfinale, prvič;
2.35 Tenis, ATP Masters: Shanghai - polfi-
nale, ponovitev.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Magazinska
oddaja: Premier League World; 8.30 Pre-
mier league: Pregled kroga; 9.00 Tele-
marketing; 10.00 Rugby World Cup: pol-
finale 1; 12.00 Premier league: Pregled
kroga; 12.30 Tenis, ATP Masters: Shang-
hai - polfinale; 14.00 Tenis, ATP Masters:
Shanghai - polfinale; 16.00 Premier lea-
gue: Wigan - Bolton; 18.00 Magazinska
oddaja: Premier League World; 18.45
Nizozemska liga: Ajax - AZ; 20.45 Premier
league: Liverpool - Manchester United;
22.45 Premier league: Manchester City -
Aston Villa.;

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Floorball. Slo Open
2011: Finale, pon; 9.30 Hokej na ledu.
EBEL: KAC - Jesenice, pon; 12.00 Hokej
na ledu. EBEL: Vrhunci 11. kroga; 12.30
Magazin. Emotions: 18. oddaja, pon;
13.00 Nogomet. Primera Division: Napo-
ved 8. kroga, pon; 13.30 Formula 1. GP
Racing: 124. oddaja, pon; 14.00 Ekstremni
športi. Martin Krpan: Finale, pon; 15.00
Avtomobilizem. DTM: Valencia, pon;
16.25 Magazin. Odštevanje do Londo-
na: 90. oddaja; 16.55 Košarka. ABA liga:
Crvena zvezda - Olimpija, prenos; 18.50
Košarka. ABA liga: Krka - Široki, prenos;
20.40 Nogomet. Serie A: Milan - Palermo,
prenos; 22.55 Nogomet. Campeonato Bra-
sileiro: Ceara - Flamengo, prenos.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Kvali-
fikacije za EURO 2012: Norveška - Ciper,
pon; 10.30 Košarka. ABA liga: Partizan

- Helios, pon; 13.00 Hokej na ledu. EBEL:
KAC - Jesenice, pon; 15.25 Avtomoto
šport. FIM Motoshow: 142. oddaja; 15.55
Nogomet. Prva liga: Gorica - Koper,
prenos; 17.55 Nogomet. Primera Divi-
sion: Real Madrid - Betis, prenos; 19.55
Nogomet. Primera Division: Barcelona

- Racing, prenos; 21.55 Nogomet. MLS:
Sporting Kansas City - New York Red Bull-
s, prenos.

EUROSPORT ■ 8.30 Tenis, posnetek;
10.00 Europsort Confidential, magazin;
10.30 Nogomet, posnetek; 11.15 Nogo-
met, posnetek; 12.00 Watts, magazin;
13.00 Tenis, posnetek; 14.00 Tenis, posne-
tek; 15.45 Kolesarstvo, prenos; 17.15
Tenis, posnetek; 18.15 Sabljanje, prenos;
21.15 Borilni športi, prenos; 23.15 Boril-
ni športi, posnetek; 0.15 Kolesarstvo,
posnetek; 1.00 Sabljanje, posnetek.

v c-duru, risanka # (vps 9.00)
9.25 Bali: Nana, na pomoč!, risanka #
9.35 Kuhanje? Otročje lahko!: Jabolčni

Zbadljivke in žaljivke, risanka (vps 9.45)
10.20 Žogarija, 7/10 (vps 10.20)
10.55 Sledi (vps 10.55)
11.20 Obzorja duha: Za preživetje -

solidarnost in sožitje # (vps 11.20)
12.00 Ljudje in zemlja # (vps 12.00)
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme #
13.20 Na zdravje!, pon. (vps 13.20)
15.05 Prvi in drugi # (vps 15.05)
15.25 Slovenski magazin, mozaična

oddaja (vps 15.25)
15.55 Z Montyjem Donom po naj-
lepših italijanskih vrtovih: Sever,
angleška dokumentarna serija, 4.,
zadnji del # (vps 15.55)
17.00 Poročila, šport, vreme # (vps 17.00)
17.20 Poletni koncert Waldbuhne 2011:
Anna Netrebko, Erwin Schrott, Jonas
Kaufmann, Praški filharmoniki in diri-
gent Marco Armiliato, 2/2 (vps 17.15)
18.35 Nuki in prijatelji: Lola se razjezi,

risanka # (vps 18.40)
18.55 Vreme # (vps 18.55)
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, vreme, šport #
20.00 Misija Evrovizija (vps 20.00)
22.00 Večerni gost: Ray Klinginsmith,
predsednik Rotary International # (vps
21.35)

Jeongama (vps 7.30)
10.15 Globus, pon. # (vps 10.15)
10.45 31. tekmovanje slovenskih godb:
KD Gasilski pihalni orkester Loče
pri Dobovi, 4/6 (vps 10.45)
11.05 Sneguljčica, nemški film za otroke,

od računalnika? # (vps 12.05)
12.40 Univerza (vps 12.40)
13.10 Rad igram nogomet (vps 13.10)
13.35 Športni magazin (vps 13.35)
14.10 Rokomet, Liga prvakinj: Larvik - Krim
Mercator, prenos iz Larvika (vps 14.10)

15.45 Gimnastika: SP finala na posame-
znih orodjih, posnetek iz Tokia
17.50 Planet Šport, pon. (vps 17.50)
18.25 Brinjevka 2011: Festival otroške

popevke (vps 18.25)
19.50 Žrebanje Lota (vps 19.50)
20.00 Zgodbe Kristine Brenkove,

dokumentarni portret
20.50 Selma, dokumentarni feljton
21.15 Romantično nasilje - madžarski
nacionalni rock, madžarska doku-
mentarna oddaja (vps 21.30)
22.30 Formula 1: Velika nagrada Koreje,
posnetek iz Jeongama
(vps 22.40)

Agent Roy Baxter umori svojo men-
torico Alano Devlin. Nihče ne ve,
zakaj je nadarjeni agent hladnokrvno
ustrelil svojo učiteljico, in tudi sam
se ničesar ne spominja. Toda dokazi
so jasni in prav nobenega dvoma ni
o njegovi krivdi. Zato mora strokov-
njakinja za tovrstne uganke, tajna
agentka Cathy Davis, ugotoviti, kaj se
skriva v ozadju. Kmalu najde zanimi-
vo sled, ki je del svetovne zarote.

6.30 TV prodaja
7.00 Moj-moj, otroški spored
8.40 Florjan, gasilski avto
8.55 Mojster Miha Projekt gradimo
9.05 Profesor Baltazar
9.15 Beyblade: Nova generacija
9.40 Bakugan: Osvajalci Gundalije
10.05 Živalski fenomeni,

14.25 Skrivno življenje ameriške gospo-
dinje, ameriška resničnostna serija
15.20 Grda račka, 16. del ameriške
nanizanke

drama, 1998 (Sean Connery)
23.55 Narod prozaca, ameriška drama,
2001 (Christina Ricci)
1.45 24UR, ponovitev
2.45 Nočna panorama.

Film spremlja skupino ljudi različnih
starosti in življenjskih slogov pri
iskanju partnejv v sodobnem Los
Angelesu. Hannah in Paul sta poro-
čena že 40 let, sedaj pa njun zakon
ogrozi skrivnost iz preteklosti. Mere-
dith je samska režiserka, ki se upira
snubljenju vztrajnega Trenta. Hugh
vsako noč pohajkuje po lokalih, kjer
popolnim tujcem razlaga žalostne
zgodbe o nesrečni ljubezni...

Najstniške zdrahe, 9. del
Grehi očeta Gradyja, ameriški
dokumentarni film, 2006
ŠKL, mladinska oddaja
Družina za umret, 3. del
Dokler naju smrt ne loči, ameriška
humoristična nanizanka
Peklenski teden, 8. del ameriške
nanizanke

Šef pod krinko, ameriška
dokumentarna serija
Dokler naju smrt ne loči, zadnji del
ameriške humoristične nanizanke

ameriški film, 2002 (Kieran Culkin)
Top Gear, 1. del angleške
avtomobilistične serije

1992 (Wesley Snipes)
21.30 Zastave naših očetov, ameriški
akcijski film, 2006 (Ryan Phillippe)
0.00 Policisti v Los Angelesu, 6. del

8.15 Očka na prevzgoji, ame-
riška komedija, 22. del
8.50 Smallville, nadaljevanka, 21. del
9.45 Ameriški top model, pon., 4. del
10.45 Ameriški top model, pon., 5. del
11.40 Ameriški top model, pon., 6. del
12.30 Sever in jug,

glasbena komična serija, 9. del
18.00 VIP magazin, 6. del
18.35 Wipeout, pon.,10. del
19.30 Načrtno po pomoti,

serija, 10. del
23.45 Srečne številke, francosko-ameriška
komedija, 2000
1.40 VIP magazin, pon., 6. del
2.15 VIP Nočna izmena,

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 8.50
Miš maš, oddaja VTV; 9.30 Slovenski
utrinki; 10.00 Novice TV Maribor; 10.10
Mladinska oddaja VTV; 10.50 Skozi čas;
11.00 Novice TV Maribor, pon; 11.10 Hra-
na in vino; 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja
TV; 13.00 Poročila TVS; 13.30 Muraraba,
oddaja TV AS; 14.00 Utrip Ormoža; 14.50
Črno beli časi, pon; 15.05 Spoznajmose.
com, svetovalna oddaja; 15.55 O živalih
in ljudeh; 16.10 Na vrtu; 16.35 Potujoči
škrat /20, pon; 17.00 Bisergora /15, pon;
17.15 Glasba za vas; 17.30 Horizont/
Minute za..., oddaja TV Koper; 18.00
Preglednik TV Maribor; 18.30 Posebna
ponudba; 18.50 Skozi čas; 19.00 Informa-
tivni program TVS; 20.00 Glasbeni spomi-
ni z Borisom Kopitarjem; 20.55 Big game
fishing na Murterju; 21.30 Preglednik TV
Maribor, pon; 21.55 Gimnastika SP finala
po posameznih orodjih; 0.10 Rokomet -
Larvik: Krim; 1.40 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Duhovna
misel, verska oddaja; 8.15 Cecil in Pepo
odkrivata olimpijske igre; 9.00 Zelena
bratovščina; 10.00 Veliko platno; 11.30
Monitor, portretna oddaja; 12.00 Z Moj-
co po domače; 13.00 Kasaške dirke,
reportaža; 14.00 TV prodajno okno; 14.30
Modro, oddaja o navtiki; 15.00 Stand
up: Brez dlake na jeziku - O alkoholu,
humoristična oddaja; 16.00 TV prodaj-
no okno; 16.30 Bogati in slavni, 23. del
dokumentarne oddaje; 17.00 Živa plus;
18.00 Utrip tedna: Kronika; 18.30 Štiri
tačke, oddaja o živalih; 19.00 Kuhinjica;
20.00 Nemirni v srcu, francoski psiho-
loški triler; 22.20 Duhovna misel; 22.35
Živa plus; 23.35 Veliko platno; 0.35 Bizar-
no aktualno; 0.50 Utrip tedna: Kronika;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV;
7.30 TV prodaja; 8.00 Netko tivi z Natašo;

II.00 Hrana in vino, pon; 12.00 Vplivni
in uspešni, pon; 13.00 Od šivanke do
slona; 15.00 Narava zdravi, pon; 16.30
Jesenske melodije, pon; 18.10 Studio 5,
pon; 19.10 Nedeljski večer z risankami;
20.00 Na sledi Bin Ladnu, dokumentarna
oddaja; 20.55 Južnjaška uteha, ameriški
triler, 1981; 22.40 Tankist, pon; 23.25
Chucky se vrača, grozljivka, 2004; 0.55
Poročevalec, dokumentarna oddaja, pon;
1.50 Na sledi Bin Ladnu, dokumentar-
na oddaja, pon; 2.45 Glasbeni predah.;

VTV ■ 9.00 Miš maš: Mini olimpiada
osnovnih šol v Mozirju; 9.40 1964. VTV
magazin; 10.00 Kultura; 10.05 Športni
torek; 10.15 1965. VTV magazin; 10.35
Kultura; 10.40 Župan z vami: Ljubo Žni-
dar, župan Občine Polzela; 11.45 Naj
viža, pon; 13.00 Hrana in vino, tedenski
izbor; 14.00 Videostrani, obvestila; 18.00
Modri Jan: Projekti Modrega Jana v letih
2011/2012; 18.15 Lahko noč, otroci:
Palačinkova torta; 18.35 Otroški glasbe-
ni videospoti; 18.55 Pop corn, glasbe-
na oddaja; 20.00 Lokalni utrip Dravske
doline; 20.55 Jutranji pogovori; 22.25
Dober večer, gospod predsednik, gost:
Janez Janša, predsednik SDS; 23.30 Vide-
ostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativ-
ni kažipot; 9.00 Otroški direndaj; 9.30
Kasaške dirke, pon; 10.30 Hrana in vino;
11.30 Iz našega studia; 12.00 Mozaik;
12.30 Mozaik; 13.00 Iz pomurskih občin:
Gornja Radgona; 13.30 Iz arhiva TV IDEA;
14.00 Liga malega nogometa občine
Puconci, posnetek; 15.10 Stube: domače;
16.05 Stube: tuje; 17.00 Pomurski ted-
nik; 17.40 Aktualno, pon; 18.30 Tedenski
pregled Ptujske kronike; 19.00 Polka in
majolka; 20.00 Pomurski informativni
kažipot.;

Teden ob Muri, informativna oddaja; 9.35
Pregled dogodkov - ponedeljek; 10.15
Pregled dogodkov - torek; 11.00 Pregled
dogodkov - sreda; 11.40 Pregled dogod-
kov - četrtek; 12.25 Pregled dogodkov
- petek; 13.00 UJemi sanje; 14.00 Pom-
info.;

POP BRIO ■ 6.00 Glasbeni mozaik;
9.15 Mesto čarovnic, ameriška nanizan-
ka; 10.00 Skrite priče, ameriška nani-
zanka; 10.50 Mentalist, ameriška nani-
zanka; 11.40 Policistka na vrhu, ame-
riška nanizanka; 12.30 Odvetnik z ulice,
ameriška nanizanka; 13.15 Urgenca, 19.
del ameriške nanizanke; 14.00 Nezna-
nec pred vrati, kanadsko-ameriški film,
2004 (Linda Purl); 15.35 Odvetnik z ulice,
14. del ameriške nanizanke; 16.30 Vero-
nica Mars, 18. del ameriške nanizan-
ke; 17.15 Lepi ljudje, 14. del ameriške
nanizanke; 18.05 Policistka na vrhu, 1.
del ameriške nanizanke; 19.00 Glasbeni
mozaik; 20.00 Skrite priče, 11. del ame-
riške nanizanke; 20.45 Mentalist, 10. del
ameriške nanizanke; 21.30 Zakon in red:
Enota za posebne primere, 16. del ame-
riške nanizanke; 22.20 Ženske zadeve, 2.
del ameriške nanizanke; 23.20 Veronica
Mars, ameriška nanizanka; 0.05 Mesto
čarovnic, ameriška nanizanka; 0.50 Pre-
magajte krizo!, ameriška dokumentarna
serija; 1.15 Mame opremljajo, ameriška
dokumentarna serija; 1.40 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.30 Mala TV; 8.00 Poročila;
8.15 Program za otroke; 9.50 Novice iz
kulture; 10.00 Poročila; 10.15 Poirot,
serija; 11.10 Operne arije; 11.40 Manjšin-
ski mozaik; 12.00 Poročila; 12.15 TV
koledar; 12.25 Sadovi zemlje; 13.25 Split
- morje; 14.00 V nedeljo ob dveh; 15.00
Mir in dobrota; 15.30 Emma (1), serija;
17.00 Poročila; 17.15 Vrtnarica; 17.45 Poj
mojo pesem, glasbeni show; 19.15 Loto;
19.30 Dnevnik; 20.10 Vse v 7, kviz; 21.05
Trta, serija; 21.55 Poročila; 22.15 Okoli
globusa, magazin; 22.50 Novice iz kul-
ture; 22.55 Emma (1), serija; 0.25 Pono-
vitve.;

HTV 2 ■ 7.55 Petar Bergamo: Spiri-
ti eccelenti; 8.55 Sabrina, romantična
komedija, 1954 (Humphrey Bogart);
10.50 Biblija; 11.00 Maša, prenos iz Širo-
ke Kule; 12.20 Palača strahov, komedija,
2003 (Eddie Murphy); 14.10 Vinkovške
jeseni 2001 - festival kulturnih društev
(2), posnetek; 15.20 e-Hrvaška; 16.00
Gimnastika, SP, posnetek; 17.25 Hokej,
liga Ebel: Medveščak - Linz, prenos; 20.00
Nekoč na Divjem zahodu, vestern, 1968
(Henry Fonda); 22.45 Mona Liza, krimi
drama, 1986 (Bob Hoskins); 0.25 Glasbe-
ni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 7.25 Formula 1, VN Kore-
je, novice; 9.50 Formula 1, VN Koreje, pre-
nos; 10.00 Rožnati panter, serija; 10.10
Big Time Rush, serija; 10.35 Big Time
Rush, serija; 11.00 Big Time Rush, serija;
11.25 Športni magazin; 11.55 Formula
1, VN Koreje, posnetek; 12.40 Obračun
na Pacifiku, komedija, 1981 (Bud Spen-
cer); 14.25 Mož, komedija, 2005 (Samuel
L. Jackson); 15.45 Nogometna arena,
novice; 15.55 Nogomet, prenos; 18.00
Športni pregled; 19.05 Dva moža in pol,
serija; 19.30 Čili, magazin; 20.00 Čas v
sliki; 20.15 Marley in jaz, komedija, 2008
(Jennifer Aniston); 22.05 Čas v sliki; 22.15
Na kraju zločina: Miami, serija; 22.55
Preiskovalci na delu, serija; 23.40 Monk,
serija; 0.20 Columbo, kriminalka, 1978.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Aviso, magazin; 9.30 Franz Liszt, dok;
10.15 Zakladi sveta- dediščina človeštva,
magazin; 10.30 Poiti užitkov, dok; 11.00
Čas v sliki; 11.05 Novinarska ura; 12.00
Iz parlamenta; 12.30 Orientacija; 13.00
Čas v sliki; 13.05 Panorama; 13.30 Tuja
domovina, dok; 14.00 Pogledi s strani;
14.20 Princesa iz Sv. Wolfganaga, domo-
vinski film, 1957 (Marianne Hold); 15.50
Za živali, dok; 16.10 Narava na vrtu, dok;
16.35 Doživetje Avstrija, dok; 17.00 Čas v
sliki; 17.05 Vera, pogovor; 17.50 Poštna
loterija; 18.25 Podobe Avstrije; 19.00
Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.05 Pogledi s strani; 20.15 Kraj zločina,
kriminalka, 2011 (Eva Mattes); 21.50 Čas
v sliki; 22.00 V središču, dok; 23.05 Ena
od osmih, dok; 0.35 Griffin in Phoenix,
drama, 2006 (Dermont Mulroney).

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Verski pro-
gram; 12.01 Poročila. Vreme. Šport;
12.05 Budimpešta; 12.35 Anno; 13.05
Tokaj, doku. film; 13.35 Gerolsteini
kaland; 15.20 Nogomet - Ujpest FC in ZTE
FC; 18.05 Zaklad Južnega morja, kopr.
nad; 18.55 Bistvo; 19.30 Dnevnik. Šport.
Vreme; 20.15 Madžarska, ljubim te, zab.
odd; 21.30 Bombna misija, am. drama;
23.35 Rekvijem za sanje, am. drama.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke
in mlade; 11.30 In sedaj Buday!; 12.01
Verski program; 15.15 Ranjen planet;
15.55 Dr. Livingstone v Afriki; 16.20
Koncert ElemBal a: Early Music; 17.10
Budimpešta, doku. film; 17.35 Spominska
mesta, doku. nad; 18.05 Kaj je kaj, nem;
18.30 Risanka; 18.55 Komisar Montalba-
no, it. krimi. nad; 20.00 Poročila. Vreme.
Šport; 20.35 Bistvo; 21.00 Prekletstvo,
madž. nad; 21.30 Telešport - SP v sablja-
nju; 21.30 Hazassagbol elegseges, madž.
kom; 22.20 Gerolsteini kaland, madž.
rom. kom; 23.55 Nogomet - Ujpest FC
in ZTE FC.;

SPORTKLUB ■ 8.45 Rugby, Sv: prven-
stvo 2011: Polfinale 1, ponovitev; 10.30
Tenis, ATP Masters Shanghai: Finale, v
živo; 13.00 Nogomet, Premier liga: WBA -
Wolverhampton, v živo; 15.00 Nogomet,
ruska liga: Rubin Kazan - Spartak Moskva,
v živo; 17.30 Hokej, EBEL: SAPA Fehervar
- Acroni Jesenice, v živo; 19.45 Nogomet,
Premier liga: Arsenal - Sunderland, prvič;
21.35 Tenis, ATP Masters Shanghai: Fina-
le, ponovitev; 23.35 Rugby, Sv: prvenstvo
2011: Polfinale 2, prvič; 1.25 Nogomet,
Premier liga: Newcastle United - Totten-
ham, prvič; 3.15 Odbojka, Sv: klubsko
prvenstvo: Finale (ž), ponovitev.

SPORTKLUB+ ■ 8.15 Odbojka, SP:
Finale; 10.00 Ragbi, SP: Polfinale 2; 12.30
Nogomet, ukrajinska liga: Metalurg -
Kryvbas; 14.30 Nogomet, Premier liga:
Arsenal - Sunderland; 16.30 Tenis, ATP
Masters: Shanghai Finale; 18.00 Nogo-
met, belgijska liga: Anderlecht - Stan-
dard; 20.00 Nogomet, ruska liga: Rubin

- Spartak; 21.45 Nogomet, danska liga:
AGF - OB; 23.30 Nogomet, Premier liga:
Newcastle - Tottenham.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Nogomet. Cam-
peonato Brasileiro, pon; 10.00 Košarka.
ABA liga: Crvena_ zvezda - Olimpija, pon;
12.25 Košarka. Španska liga: Valencia -
Alicante, prenos; 14.55 Nogomet. Serie
A: Chievo - Juventus, prenos; 17.00 Time-
out: Studijski program, prenos; 17.25
Hokej na ledu. EBEL: Olimpija - VSV,
prenos; 19.55 Timeout: Studijski pro-
gram, prenos; 20.40 Nogomet. Serie A:
Lazio - Roma, prenos; 22.40 Ameriški
nogomet. NFL: Tampa Bay - New Orleans,
vklop, prenos.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. MLS:
Sporting Kansas City - New York Red Bull-
s, pon; 10.30 Nogomet. Prva liga: Gorica

- Koper, pon; 12.55 Konjeništvo. Kasaške
dirke: 20. oddaja, pon; 14.25 Avtomoto
šport. Motor World: 228. oddaja, pon;
14.55 Nogomet. Serie A: Atalanta - Udi-
nese, prenos; 17.00 Hokej na ledu. EBEL:
Vrhunci 11. kroga, pon; 17.25 Avtomoto
šport. FIM Motoshow: 142. oddaja, pon;
17.55 Košarka. Španska liga: Cajasol - Bar-
celona, prenos; 20.00 Nogomet. Ligue 1:
Ajaccio - PSG, posnetek; 21.55 Nogomet.
Primera Division: Sevilla - Sporting, pre-
nos.

EUROSPORT ■ 8.30 Sabljanje, posne-
tek; 9.30 Atletika, prenos; 12.00 Tenis,
posnetek; 12.45 Motociklizem, posne-
tek; 13.00 Motociklizem, posnetek; 14.00
Motociklizem, posnetek; 15.15 Rokomet,
prenos; 16.30 Motociklizem, posnetek;
17.30 Rokomet, prenos; 19.00 Sabljanje,
prenos; 21.00 Nogomet: Francoska liga,
prenos; 23.00 Avtomobilizem, posne-
tek; 23.15 Tenis, posnetek; 0.15 Moto-
ciklizem, posnetek; 1.15 Motociklizem,
posnetek.

Tudi avstro-ogrska zasedba Be-
nečije ni bila nežna, čeprav sta
obe strani pozneje dokazovali
na povojnih mirovnih konfe-
rencah svojo resnico: Avstrijci
so tedaj trdili, da je pri njihovi
zasedbi Benečije šlo za urejeno
in civilizirano okupacijo, Ita-
lijani pa, da je šlo za brutalno
in množično kršenje človeko-
vih pravic. Okupacija Benečije
ni mogla biti prijetna že zaradi
dejstva, da je Avstro-Ogrska
že leta in leta živela v vojni in
z racionirano preskrbo. Opira-
nje oskrbovanja Borojevičeve
vojske na gospodarske vire Be-
nečije pa je pomenilo gospo-
darsko ožemanje teh krajev in
prebivalstva do skrajnih meja.
Prišlo je tudi do množičnega
uničenja konj zaradi pomanj-
kanja krme, tako da je ko-
njenica praktično izginila iz
avstro-ogrske vojske. Konjev je
na koncu vojne primanjkovalo
celo za vleko topov.

Borojevic je zaman opozar-
jal svoje nadrejene, da vojaki
ne razumejo slabe preskrbe, ko
jim je pač dobro znano, da so v
ostanku monarhije velika oze-
mlja z neporabljenimi rezerva-
mi hrane. Tu je v mislih imel
Madžarsko, ki je kot kmečka
dežela v vojnem času bila v
veliki prednosti pred avstrij-
skim delom monarhije glede
zalog hrane. Opozarjal je, da
prihaja do resnih pojavov krše-
nja discipline zaradi pomanj-
kanja osnovnih potrebščin
in lakote. Razen tega so bile
nemške enote bistveno bolje
oskrbovane kot njegove. Av-
stro-ogrsko vrhovno poveljstvo
je vsekakor precenilo rezerve,
ki so jih zajeli v Benečiji no-
vembra 1917, kakor tudi mo-
žnosti okupiranih območij, da
preskrbujejo milijonsko vojsko
dvojne monarhije na zasedenih
območjih.

Knjiga Mira Simčiča je izšla pri
založbi Intelektualne storitve
v Kopru. Naročila tel. 04067
16 97, e pošta katarinasim-
cic@gmail.com.

Prvi mesec dni po zasedbi
je prišlo do pravega brezvladja
in množičnega plenjenja. Toda
niso plenili samo avstro-ogr-
ski in nemški vojaki. Roparskih
pohodov na zapuščena mestna
jedra so se lotili tudi revni Ita-
lijani iz okoliških vasi, zlasti
naj bi se bile pri tem izkaza-
le ženske. Do podobne anarhi-
je in ropanja bo prišlo tudi po
razpadu Avstro-Ogrske konec
leta 1918, v času kratkega bre-
zvladja v Benečiji in na Primor-
skem, dokler italijanske oblasti
ne bodo uspele vzpostaviti mi-
nimalnega pravnega reda.

Nadvojvoda Evgen, ki mu
je bilo zaupano upravljanje za-
sedenih ozemelj, je v poseb-
ni odločbi takoj po začetku
okupacije Benečije zahteval,
naj njegovi vojaki nemudoma
prenehajo s plenjenjem. Pre-
povedal je nekontrolirano bi-
vanje vojakov v civilnih hišah,
enote naj bi ostajale strnjene
in pod nadzorom poveljnikov,
pomembnejše objekte, trgovi-
ne in podobno, pa naj bi straži-
li z vojsko. Stroga pravila naj bi
veljala zlasti ob prihodu vojske
v mesta. Zasedbene oblasti so
imele svojo žandarmerijo, toda
žandarjev je bilo malo in niso
kaj prida nadzorovali kaotičnih
razmer.

Italija je v času avstro-ogr-
ske okupacije doživela tudi
svoj "notranji Kobarid", pravi
dr. Gustavo Corni z univerze v
Trentu. Bogatejši sloji ter pred-
stavniki oblasti so prepusti-
li prebivalstvo svoji usodi in
se skupaj z italijansko vojsko
umaknili za reko Piavo. Prebi-
valstvu so do zadnjega trenut-
ka prikrivali prave razmere na
fronti, tako da so pozneje bežali
povsem nepripravljeni ali pa so
bili prisiljeni ostati pod avstro-
ogrsko okupacijo. Ta beg pred-
stavnikov oblasti so pozneje
ocenjevali kot izdajo in beg od
dolžnosti.

Zasedbene oblasti so potem
med preostalim prebivalstvom
iskale ljudi, ki bi bili pripra-
vljeni voditi civilno oblast.
Ponavadi so jih našli med du-
hovniki, ki so v veliki večini

ostali skupaj s prebivalstvom
in z njim delili hude čase pod
avstro-ogrsko zasedbo. Te du-
hovnike, ki so se znašli med
kladivom okupacijskih oblasti
in njihovih zahtev ter nakova-
lom pričakovanj prebivalstva,
ki je želelo plačati čim nižjo
ceno zasedbe, so po koncu
vojne javno obsojali zaradi ko-
laborantstva in izdaje. Naloga
teh ljudi vsekakor ni bila pri-
jetna in lahka, toda nekdo je
moral biti most med zasedbeni-
mi oblastmi in prebivalstvom.

Italijani so pozneje doka-
zovali, da je prihajalo do mno-
žičnih posilstev, toda kot pravi
profesor Corni, "lahko govo-
rimo o prevladujočem občut-
ku obojestranskega sočutja
med okupiranim ljudstvom in
okupatorsko vojsko, ki sta se
s tekom časa in s poslabševa-
njem življenjskih razmer znašla
v istem položaju". Šlo je za soli-
darnost ljudi v skrajni bedi.
Ljudi na eni in na drugi strani,
kar je bilo posledica dolgotraj-
ne in izčrpavajoče vojne, in v
teh pogojih ni bilo težko doseči
medsebojnega sočutja in razu-
mevanja. Mogoče tudi ljubezni
v nekih izjemno težkih in ne-
človeških razmerah.

Zanimivo je, da italijanski
viri niti enkrat ne omenja-
jo množične prostitucije, ki se
je v dvojni monarhiji razširi-
la v vojnem času. Vojna je pri-
nesla razsulo tradicionalnih
družbenih vrednot in patriar-
halne morale, ki je prevlado-
vala v odnosih med moškimi
in žensko pred vojno. Baje ni
nikoli dotlej bilo več prostitu-
cije in nezakonskih otrok. Po-
navadi je šlo za prostitucijo iz
hude nuje, za kos kruha ali pa
konzervo. Najbolj zagreti naj bi
bili madžarski polki. O tem so
poročali duhovniki pa tudi po-
veljniki policijskih enot. Doku-
menti pričajo, da nikoli ni bilo
toliko detomorov kot v tistem
času, toda italijanska stran tega
pojava na okupiranih ozemljih
ne omenja. Ilustrirani časopi-
si v dvojni monarhiji so takrat
raje objavljali propagandne fo-
tografije javnih kuhinj, v kate-
rih avstro-ogrski vojaki delijo
hrano italijanskim otrokom
in revnim prebivalcem. Svojo
okupacijo so kazali kot skrajno
civilizirano in dobrohotno do
civilnega prebivalstva.

Avstro-ogrski časopisi so
precej pisali na temo ljubezni v
času vojne. Šlo je očitno za po-
skuse zdravstvenega in higien-
skega prosvetljevanja vojakov
in prebivalstva v zelo težkih
razmerah, ko stare vrednote
in patriarhalne moralne ovire
niso več delovale. Tako je lju-
bljanski časopis Slovenec ob-
javil članek, v katerem piše,
da se o seksualnem življenju
armad doslej ni veliko pisalo,
toda tu gre, zlasti v času vojne,
za velike in množične proble-
me. Vojaki na fronti teh nevar-
nosti ne poznajo, pravi časopis,
drugače pa je v zaledju. V naj-
večji nevarnosti so vojaki, ki
se ukvarjajo z logistiko in s
transportom, še zlasti, če osta-
nejo dalj časa v nekem kraju
in se dobro vklopijo v novo
okolje. O tej problematiki naj
bi bili "pred kratkim" imeli
daljši posvet sanitetni častni-
ki in zdravniki v francoskem
mestu Lille, ki je bilo takrat pod
nemško zasedbo. Šlo je sicer za
nemške izkušnje, ki pa so bile
podobne tistim v drugih arma-
dah. Slovenec prenaša sklepe
tega posveta v Lillu.

V enki sta Vrenko in Breznik našla ob vratih stoječega Oskarja
Brajdiča, za mizo pa drobnega najstnika in ob njem roke vijočega
socialnega delavca po uradni dolžnosti.

Namesto Blaža je odgovoril Brajdič: "O Scottovem gorskem
kolesu, a ne, Blaž?"

Martin Vrenko je vzel stol in sedel. Potem je nežno rekel: "No,
Blaž, kaj je s tem kolesom?"

Fant je bil tiho. Socialni delavec je hotel nekaj reči, a ga je
Vrenko z dvignjeno roko ustavil. Obrnil se je k Brajdiču.

"No, Blaža imamo tukaj zaradi nečesa drugega, zaradi odtuji-
tve mopeda oziroma skuterja. Ne, Blažek? Ampak to urejamo mi.
Je pa Blaž, poglej me, Blaž, vmes omenil tudi neko gorsko kolo
znamke Scott. Ampak vse kaže, da je nanj ravnokar pozabil."

"Blaž, inšpektorju lahko jaz ponovim, kar si mi povedal prej.
Lahko prebere poročilo, ko ga bom napisal. Takoj zdaj lahko po-
sluša posnetek najinega pogovora. Ampak potem bo veljalo, da
nisi hotel sodelovati. Daj, bodi dober in povej sam."

Šestnajstletni Blaž Mizani je imel resda piškavo otroštvo in v
šoli več neopravičenih izostankov kot vsi ostali skupaj, ni pa bil
neumen. Pomislil je in rekel: "Ok. Naj vam bo."

"No, dobro. Ta moped, sploh ga nisem hotel ukrasti, ne vem,
kaj me je pičilo. Ker, zakaj bi kradel, če imam doma v kleti čisto
novega scotta reflex deset. Samo to sem rekel, nič drugega."

Kriminalista sta odobravajoče prikimala. Potem se je višji kri-
minalistični inšpektor nagnil bližje k Blažu in ga vprašal: "Dober
model, ta, ta Scott Reflex deset?"

Višji kriminalistični inšpektor se je sklonil k Blažu in ga šepe-
taje vprašal: "In zakaj se ne voziš z njim?"

Blaž je bil tiho. Še bolj kot prej se je potegnil vase, in vse je
kazalo, da iz njega ne bodo spravili nič več.

Spoštovani Jože Korotaj - Jež, pisali
ste Ljudmili Novak in njenemu sogo-
vorniku Jerneju. Med drugim omenja-
te, da si je s svojo izjavo zaprla pot v
državne institucije, vključno v DZRS.
Sprašujete, kaj so bili cerkveni dosto-
janstveniki, če je bil Tito zločinec.
Omenjate tudi domače krvnike, ki so
ubijali zavedne Slovence.

Iskreno vas veseli, da naj bi si ga.
Ljudmila Novak zaprla pot v parla-
ment. Mene pa iskreno skrbi, če ne bi
prišla njena stranka v parlament kot
nosilec krščanskih vrednot. Doslej
so namreč v parlamentu obstajale iz-
ključno vrednote, kot so kraja, laž in
umor, te so spravile Slovenijo na rob
propada. Nastopil je skrajni čas za
spremembe. Omenjate domače krv-
nike, ki so ubijali zavedne Slovence.
Niste povedali, kdo je to bil. Ste poza-
bili, da so to bili pobesneli zločinci, ki
so na ukaz Ozne in OF ubijali nedolžne
žrtve samo zato, ker se niso strinjale
z njihovo ideologijo? Vznemirjajo vas
"svetovni zločinci" RKC. Slednja pri-
znava svoje zločine, ki so odraz člove-
kovih slabosti. Pozabili ste na Cerkev
kot božjo ustanovo, ki ne bo propa-
dla do konca sveta, ker nad njo bedi
mogočen zaščitnik - Sv. duh. Zato bo
ostala tudi še potem, ko bodo propa-
dla vsa glavarstva, vsa cesarstva, vse
demokracije, vsi parlamenti. Zato tudi
vaše strupeno sovraštvo do RKC ne bo
rodilo sadov, ki si jih tako srčno želite.
Možen rezultat je samo še večji razdor
med ljudmi.

Z veliko prahu je v četrtek, 6. 10. 2011,
z mariborskega letališča letalo z enim
samim potnikom poletelo proti Lon-
donu. V medijih je zaznati začudenje,
zakaj ni večjega zanimanja za let do
Londona, za prvega in za naslednje
lete, sprejemljivi ceni navkljub. Odgo-
vor na to vprašanje pa je s strokovnega
vidika dokaj jasen.

Iz radovednosti sem nekaj dni pred
poletom prvega letala želel videti,
koliko stanejo vozovnice.

Prodaja večinoma poteka po
spletu, tudi tiste vozovnice, ki jih
kupimo v agencijah, te kupijo po
spletu.

Na letališču vozovnico kupi le red-
kokdo, tako da letalske družbe temu
ne posvečajo posebne pozornosti. To
se zgodi predvsem v primeru, ko kdo
zamudi letalo in išče prvo nadomestno
opcijo. Nakup po spletu poteka tako,
da letalsko vozovnico sami izbere-
mo, potrdimo datume in ure odhoda
in povratka, soglašamo s splošni-
mi pogoji ter plačamo s kreditno ali
bančno kartico. Letalsko (t. i. elektron-
sko) vozovnico si sami natisnemo ali
pa tudi ne, saj za prijavo na letališču
zadošča osebni dokument z istimi po-
datki, kot smo jih vnesli pri nakupu
vozovnice. Tudi v primeru nakupa
pri kateri od agencij dobimo skoraj
vedno le elektronsko vozovnico, ki
jo natisnejo v agenciji, in je zopet ne
potrebujemo v papirni obliki, saj je za
prijavo na let prav tako dovolj osebni
dokument. Želim še pojasniti, da po-
tniki letalske vozovnice kupujejo kar
nekaj časa vnaprej, saj praviloma cena
vozovnice narašča z bližino datuma
leta. Vozovnice se zato kupujejo vsaj
nekaj tednov, po navadi pa več kot
mesec dni pred poletom.

Sedmega oktobra, sem preveril
cene vozovnic z nizkocenovnim pre-
voznikom z graškega letališča na re-
laciji Gradec-London, in sicer za tri
ponedeljke: 10. 10., 17. 10. in 7. 11. Na
dan iskanja sem dobil za enak let z isto
letalsko družbo cene: 89,65 evra za let,
ki je oddaljen tri dni, 76,65 evra za let,
ki je oddaljen deset dni, in samo 27,99
evra za let čez en mesec. Namenoma
sem izbral tri ponedeljke, saj se cene
lahko razlikujejo tudi med posame-
znimi dnevi v tednu. Nadalje veliko
letalskih potnikov išče najugodnej-
še povezave prek spletnih portalov,
ki ponujajo potovalne produkte (le-
tovanja, najem vozil, letalske vozov-
nice ...). V želji, da bi letel iz Maribora,
sem pregledal kar nekaj spletnih por-
talov, prek katerih lahko kupimo le-
talske vozovnice. Situacija, na katero
sem naletel, pa mi je dala končen od-
govor, da s takšnim pristopom letalska
linija med Mariborom in Londonom
ne more zaživeti.

Na iskalniku www.kayak.com
sploh ne obstaja mariborsko letali-
šče (z mednarodno oznako MBX),
ampak ponudi zagrebško, ljubljansko,
graško in celovško. Na večini portalov
ne ponudi niti izbire bližnjih letališč
(www.travelocity.com, www.skysca-
nner.net, www.hotwire.com) Na neka-
terih pa sicer spozna Maribor oziroma
kratico MBX (www.edreams.com in
www.orbitz.com), vendar ne zazna
nobene povezave ali prevoznika.

Tarnanje o nerentabilnosti letal-
ske povezave med Mariborom in Lon-
donom je podobno, kot če bi Paloma
izdelala vrhunske papirne brisače, ki
pa jih lahko kupimo le v tovarni, ne
pa tudi v trgovinah in supermarketih.

Tako kot so trgovske police stik
med proizvajalcem in potrošnikom, so
spletni rezervacijski sistemi stik med
potnikom in letalsko družbo.

Da bo zmeda še večja, ponuja
družba Golden air le možnost rezerva-
cije, ne pa tudi spletnega nakupa vo-
zovnice. Če to primerjamo s trgovino,
je ponudba podobna, kot da bi v super-
marketu le videli reklamo za določen
izdelek, ne pa tudi cene, in bi morali
naročiti nekoga, ki bi nam ta izdelek
prinesel pokazat in nam šele potem
izdal njegovo ceno.

Če se bo že našel kak potnik, ki bo
na zastareli način kupil vozovnico iz
Maribora za London, le stežka pričaku-
jem, da bo kak angleški potnik na tak
način kupil vozovnico in zaradi te le-
talske povezave obiskal Maribor.

Dodatna ovira za nakup vozovnice
je zaupanje v letalskega prevoznika. S
tem seveda ne dvomim o tehnični
brezhibnosti letal, ampak gre pred-
vsem za strah pred odpovedjo leta,
in to z letališča, s katerega ni mogoče
najti nadomestnega leta.

Iz vseh teh razlogov ne moremo
pričakovati novih letalskih gostov,
dokler se ne uredi sistem nakupa letal-
skih vozovnic in dokler linija ne po-
stane redna. Poslušati predloge, da bo
linija postala redna, ko bo dovolj po-
tnikov, pa ni ravno balzam za ušesa.
Potnikov ne bo, če ne bo redne linije,
saj je iluzorno pričakovati, da bodo
ljudje želeli leteti z družbo, ki nima za-
gotovljenih rednih letov in s tem tudi
povratkov. Skoraj neverjetno se mi zdi,
da letalski prevoznik, ki bi moral do
potankosti poznati potrebe in navade
letalskih potnikov, ne ponudi v proda-
jo vozovnic nekaj mesecev vnaprej, saj
so zaradi takšne poteze letala prazna
in postavljajo celotno letalsko poveza-
vo pod vprašaj.

11.00 Pogovor o uprizoritvi Rojeni v Yll, Vetrinjski dvor
15.00 Okrogla miza DSKP in FBS

Prevajanje za gledališče. Vetrinjski dvor
13.00 J in AdSmek EVROPEJCI - Boca Loca Lab v

koprodukciji z jedefrau.org in Esperimental space
floxy/NoD. Češka. Tribuna na VO
20.30 H. Barker SLIKE Z USMRTITVE
SNG Drama Ljubljana. Stara dvorana

11.00 Pogovor o uprizoritvi Evropejci, Vetrinjski dvor
17.00 OBLECI ME V POLJUB Saša Pavček, Mali oder
19,00 A. Strmdberg v DAMASK

11.00 Pogovor o uprizoritvi V Damask. Vetrinjski dvor
18.30 L.HalIKNAPI,SLIKARJI
SLG Celje, Tribuna na VO
20.30 W. Shakespeare BENEŠKI TRGOVEC
SNG Drama Ljubljana, Stara dvorana

11.00 Pogovor o uprizoritvi Beneški trgovec, Vetrinjski dvor
16.00 Slovaški fokus, predstavitev Gledališkega

inštituta v Bratislavi. Komorni oder
17.30 M.H.L, Slava OaubnerovS, avtorski projekt,

P A. T. in Studit) 12, Slovaška, Mali oder
13.00 HFE®ANTI - Gledališče GLEJ in

SNG Nova Gorica, Lutkovno gledališče Maribor
21.00 S.Grum.S Horvat GOGA, ČUDOVITO MESTO
Drama SNG Maribor, Stara dvorana

11.00 Pogcvor o uprizoritvi Life®anti, Vetrinjski Aor
11.45 Pogovor o uprizoritvi Goga, čudovito mesto,

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob
sredah do 17.00 in uro pred predstavo. Informacije po tel.
02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si

MCPEKARNA

Koncert: Freaks Of Friday (MB). Danes, 15. 10., ob 22.00.

makole

Oktober je dober: koncert učencev glasbene šole Slovenska Bistrica in trio klari-
netov profesorjev GŠ. Dvorec Štatenberg, nedelja, 16. 10., ob 18.00.

ormož

Koncert: The Accused (ZDA), Growing Rats (SLO). Unterhund, danes, 15. 10., ob 21.30.

celje

Balkan beat večer z live zasedbo Leni Kravac. Club Terazza, danes, 15. 10., ob 21.00.
7. tradicionalno brucovanje kluba študentov občine Celje. Igrajo: Mi2, Aperion,
Poweršok. Dvorana Celjskega doma, danes, 15. 10., ob 20.00.
Koncert zasedbe SOUL FUNKED UP. Lokal LOCAL, danes, 15. 10., ob 21.00.

žalec

Koncert citrarskega dua Irena Glušič in Doroteja Dolšak. Za Citrarski abonma in izven.

Dom kulture Svoboda Griže. Nedelja, 16. 10., ob 17.00.

Dobrodelni koncert: Človek človeku.

Dom II. slovenskega tabora, nedelja, 16. 10., ob 17.00.

velenje

Koncert z gosti ob 5. obletnici Fešta banda.

Dom kulture Velenje, danes, 15. 10., ob 17.00 in 20.00.

šentjur

Ipavčevi kulturni dnevi 2011: Divje rože in bršljan - koncert samospevov v izvedbi

Marcosa Finka in Urške Arlič Gololičič.

Župnijska cerkev sv. Jurija, nedelja, 16. 10., ob 18.00.

slovenj gradec

Jubilejni koncert mešanega pevskega zbora Carinthia Cantat: Petnajstica.
Koroška galerija likovnih umetnosti, danes, 15. 10., ob 19.00.

Danes, 15. 10. - vesela pohorska sobota
od 11.00 do 16.00: predstavitev počitniških dejavnosti,
ustvarjalne delavnice, raziskovanje Milekovega gozda
čutil, iskanje Milekovega skritega zaklada, slackline,
srečelov... Dom Miloša Zidanška na Pohorju.

Otroška gledališka predstava - Maja Gal Štromar: Cifromanija.
Dom KULTure-muziKafe, nedelja, 16. 10., ob 10.30.

Brezplačna delavnica za otroke in starše - oktobrski Muzejski vikend: spoznavanje
zelišč, izdelovanje dišečih vrečk... Ptujski grad, nedelja, 16. 10., od 10.00 do 16.00.

Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke - mladi muzealci na Grilovi domačiji.

Pogovor z Andrejem Predinom, avtorjem prvenca
Na zeleno vejo. Četrtek, 20. 10., ob 18.00.

Predavanje Jožice Gamse, dr. med., specialistke psihiatrije:
O duševnih boleznih v starosti. Ponedeljek, 24. 10., ob 18.00.

Komedija - Tone Partljič: Silvestrska sprava (DKD Svoboda Senovo).
Dom kulture, petek, 21. 10., ob 19.00.

Potopisno predavanje - Slavko Podbrežnik: Pod žarom črne afriške zvezde
- s kolesom po Gani. DomKULTure-muzikafe, torek, 18. 10., ob 18.00.

Mednarodni glasbeno-literarno-scenski projekt: Deset zapovedi
(Glasbeno gledališče Gabriel). Narodni dom, sreda, 19. 10., ob 19.30.

Rogaški dan kulinarike pri praviljonu Tempel: nastop folkloristov,
kuhanje jedi iz kotla, kostanji, mošt ... Danes, 15. 10., ob 10.00.

Galerija je odprta vsak delovni dan razen
v ponedeljek od 10. do 18. ure. V soboto
je galerija odprta od 10. do 13. ure.

Vseslovenski družbeno odgovoren
program "ne-odvisen.si" bo naj-
mlajšim obiskovalcem predstavil
"Jaka išče nov dan", interakcijo s
filmom: zdravje, igra, knjiga, ko bom
velik in prijateljstvo - teme, ki jih Jaka
s pomočjo strokovnjakov razkriva
najmlajšemu občinstvu. Dogodek je
namenjen otrokom od 5. do 9. leta.
Vabljeni na osrednji prireditveni
prostor.

Vabljeni pred vhod Europarka z
dravskega mostu na ogled plesne
hip hop predstave plesalcev plesne
šole Bolero.

Potujoča in virtualna
razstava;
Oktober - Univerzitetni
klinični center Maribor,
Ljubljanska ulica 5

Razstava ilustracij, lutk ter predstavitev knjige in videopravljice Narcis in Eho.
Na ogled do 19. 10._

Razstava treh kipark Saše Bezjak, Aleksandre Gruden in Polone Maher ter slikarke
Simone Šuc z naslovom Risarski moduli. Na ogled do 19. 10.

Razstava ob jubileju. Pripravili Pošta Slovenije in
Univerzitetna knjižnica Maribor. Na ogled do 5. 11.
MEDNARODNI STANDARDI - USTVARJANJE GLOBALNEGA ZAUPANJA.

Priložnostna razstava ob 14. oktobru - svetovnem dnevu standardizacije.
Na ogled do 15. 10.

Likovna razstava Nadja Dodlek: ILUSTRACIJE - razstava o nastanku ilustracij za
knjigo Tričetrt na počen lonček (avtor: Tone Dodlek). Na ogled do 20. 10.

Plakati in fotografije avtorjev Davida Hartmana in Slavka Rajha. Na ogled do 5. 11.
Razstave so na ogled vsak dan med 8.00 in 21.00 ter ob sobotah med 9.00 in
13.00. Vstopnine ni.

SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - industrijski
Maribor v 20. stoletju, stalna razstava.
PST! MARIBOR 1941-1945 - stalna razstava.
NA SMETIŠČU ZGODOVINE ALI ČEMU SLUŽIMO
MUZEJI - občasna razstava.
GAME OVER - obrazi revolucije, občasna fotografska
razstava.

Odpiralni čas: od ponedeljka do petka med 8.00 in
17.00, v soboto med 9.00 in 12.00.

Jamim mikedem - Evropske sinagoge: Stare judovske razglednice (izbor iz zasebne
zbirke Františka Banyaija). Na ogled do 30. 11.

Razstava Ida Brišnik Remec & Marjan Remec:
Tako blizu - tako daleč. Na ogled do 13. 11.

torek, 18. 10., 14.00; red CRESCENDO 2 in izven
Kulturni dnevnik - red RDEČI
SPOZNAVAJMO GLASBILA
I. Leonardi: KITARA, KITARA

Dirigent: Jos van Immerseel
Solist: Pascal Amoyel, klavir
Spored: Richard Wagner,
Franz Liszt

Informacijska pisarna Narodnega doma Maribor
(vhod iz Ulice slovenske osamosvojitve):

vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred
vsako prireditvijo Dvorana Union: uro pred vsako prireditvijo
Tel.: (02) 229 40 11, 229 4050, 031 479 000, 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si

Limbušu, parcela 850 m2, za večje
stanovanje, center, Tabor. Tel. 041/837-
314. (OJ51289/03/5)

NJIVO-TRAVNIK VZAMEM v najem,
relacija Duplek, Čreta, Grajena. Možen
odkup zemljišča. Tel. 041/532-064.

NUJNO PRODAM GRADBENO PARCE-
LO v Gradiški (naselje), 714 m2, sončna
lega. Tel. 040/711-367. (0:51388/05/1)

prodam gradbeni parceli, 619 in 1100
m2. Tel. 041/719-737. (OJ51461/05/1)
PARCELO V RADIZELU s projektom,
komun. prisp., grad. dovolj., sprem.
namemb., prodam. 60 EUR/m2. Tel.
040/650-606. (OJ51473/05/1)

VIKEND HIŠO na Hočkem Pohorju
pod hotelom Bellevue pri smučišču z
vsemi priključki in savno prodam. Tel.
041/738-050. (OJ51410/07/1)

m2, v bližini šol in fakultet v Mariboru.
Ponudbe pošljite na Večer pod UGOD-
NO. (OJ51312/08/1)

nov ulični lokal, 26 m2 (izložbe, WC,
skladišče, centralna). Tel. 041/722-117.

NA STUDENCIH ODDAM0 prostor za
manikuro in telovadnico. Tel.
040/676-623. (OJ51458/08/3)
PROSTOR ZA ORDINACIJO na

akad. kiparja Slavka Tihca za 6500
EUR. Tel. 02/420-55-32 ali 031/217-
720. (OJ51263/11/1)

MERCEDES C 220, LEPO ohranjen,
kovinska platišča od 13-16 col. Tel.
041/942-668. (OJ51411/12/1)
MERCEDES C 200 CDI, kot nov, l. 2005,
prev. samo 4700 km. Tel. 051/245-381.
(0:51427/12/1)

ALU PLATIŠČA NA 4 VIJAKE, 15 col,
zimske gume Kleber, 205x60x16, s
platišči, 4 vijaki, rabljene eno zimo,
skoraj nov prtljažnik za scenica, ugod-
no prodam. Tel. 041/675-852.
(OJ51438/12/1)

KARAMBOLIRANO ALI RABLJENO
VOZILO, plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)

POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-
TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679-
029. (0:35106/12/2)

041/544-334. (OJ35116/12/2)
POŠKODOVANO ALI RABLJENO
VOZILO od l. 2000 naprej kupim! Go-
tovina takoj. Tel. 041/761-971.

RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTO-
MOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

ZIMSKE GUME S PLATIŠČI, 185/60/14,
Semperit, prodam. Tel. 02/640-4491,
GSM 051/202-949. (OJ51484/15/1)

TRAKTOR NEW HOLAND T 4020, 65
KM, l. 2008, zadnji model, 810 del. ur,
ohranjen, kot iz trgovine, 4x4, gramar
priklop ... Tel. 041/723-609.

PRODAM RAZNE KMETIJSKE stroje in
priključke, vse v odličnem stanju. Tel.
02/671-5921. (OJ51488/16/1)

KUPIM TRAKTOR 20-200 KS od l. 1978
do 2010 in vso gradbeno mehanizaci-
jo. Plačam takoj.Tel. 041/639-450.

TRAKTOR, PRIKOLICO, trosilnik, mo-
tokultivator in druge stroje, tudi v
okvari, kupim. Tel. 041/407-130.

(rušt) - late, deske, letve (štafli), most-
nice (fosni). Možna dostava. Žaga
Babič. Tel. 041/348-641. (0:51343/17/1)

PRODAM LETNO-ZIMSKO, zelo dobro
ohranjeno, komfortno opremljeno
prikolico Adria 462. Tel. 041/967-673.

KROMPIR DEZIRE, MARABEL, KENE-
BEK, po 0,20 EUR/kg, vreče 15 kg.
Krmilni 0,10 EUR/kg. Možna dostava.
Tel. 040/230-437. (0:51193/20/1)
KONJSKI GNOJ, ULEŽAN, BIO, pro-
dam v 90-litrskih vrečah. Cena 6 EUR z
dostavo. Tel. 041/533-944.
(0:51270/20/1)

JABOLKA ZA OZIMNICO prodaja
Dolinšek v Kamnici. Tel. 02/6231-551,
051/318-295. (0:51301/20/1)

KROMPIR ZA OZIMNICO in krmo
živine ter zelje prodam. Starše 47. Tel.
031/439-264. (0:51342/20/1)
KROMPIR, KVALITETEN BELI AVA-
LON, rdeči romano, znotraj bel, iz Raz-
vanja, ugodno. Tel. 02/3313-088,
041/723-609. (0:51374/20/1)

ribanje, kranjska okrogla, beli in rdeči
krompir, iz Razvanja. Tel. 02/3313-088.

PŠENICO RENAN, večje ali manjše
količine, prodam.Tel. 02/783-6811,
051/378-410. (0:51452/20/1)

SUHA, CEPANA BUKOVA DRVA pro-
dam po 60 EUR/m3 in mešana drva po
55 EUR/m3. Tel. 041/900-050.

041/563-098. (0:51478/20/1)
KRMNO PESO PO 0,15 EUR ter rdeči in
beli krompir po 0,20 EUR za ozimnico
prodamo. Tel. 041/723-609.

NESNICE, RJAVE, V 19 TEDNU, pred
nesnostjo. Naročila po tel. 02/688-
1381, 040/531-246. Rešek, Starše.

TEŽKE PRAŠIČE ZA ZAKOL in zelje
prodam. Tel. 02/461-8106, 041/224-
320. (0:51328/21/1)

PRODAM PRAŠIČE MESNATE švede,
domače reje, od 50 do 200 kg. GSM
031/595-688. (0:51401/21/1)

DVOSOBNO CENTER, 1. NAD., 58,80
m2, balkon, letnik 1960, 69.800 EUR.
Tel. 040/469-025, www.nepremic-
nine.brinbalazic.com. (0:51497/02/1)
PRODAM 2-SOBNO stanovanje v Gorn-
jih Petrovcih. Tel. 041/477-545.
(OJ51309/02/1)

KAMNICA, 3-SOBNO, l. 99, prodam.
Garaža, atrij, klima, alarm, prenovlje-
no l. 08, ZK urejeno. Tel. 041/691-767.

(OJ51335/02/1)

MB, BLIŽINA LJUDSKEGA VRTA,

3-sobno stan., vrt, terasa, parkirišče,
etažna centralna, 84 m2 + klet 18 m2.
Tel. 041/216-999. (OJ51407/02/1)

1-SOBNO STANOVANJE, dobra lokaci-
ja, urejen blok, v bližini park, fakulteta,
gledališče. Tel. 041/288-478.
(OJ51441/02/1)

V CELOTI OPREMLJENO, 2,5-sobno v
Rogozi, zgrajeno 2006, kamin, klima.
Tel. 041/206-100. (OJ51457/02/1)

PRODAM ENOSOBNO stanovanje pri
bolnici. Tel. 041/864-963. (0:51479/02/1)

2-SOBNO STANOVANJE na Pobrežju, 2.
nads., z razgledom na Pohorje, pro-
dam. Tel. 051/662-877, 031/221-472.
(OJ51483/02/1)

VARNA NALOŽBA - ATRAKTIVNO
NOVEJŠO garsonjero v MB (Forum)
prodam za 45.000 EUR. Tel. 02/25-24-
345. (OJ51499/02/1)

ODDAM_

MANJŠE STANOVANJE NA POBREŽJU

oddam. Tel. 040/350-874. (0:51350/02/3)
MB - KOROŠKA CESTA, III. nads.,
2-sobno, opremljeno, 250 EUR +
stroški. Tel. 02/25-19-959 ali 040/288-
598. (0:51351/02/3)

3,5-SOBNO STANOVANJE, kompletno
opremljeno z internetom (MB Tabor),
oddam. Tel. 040/812-650. (0:51361/02/3)
OPREMLJENO 2-SOBNO STANOVAN-
JE, 63 m2, nadstropje 4/4, v Slovenski
Bistrici, prodam. Tel. 05/671-227.
(OJ51425/02/3)

2-SOBNO, delno opremljeno

stanovanje oddamo v Borovi vasi. Tel.
041/725-105. (OJ51465/02/3)
NA PTUJU BLIZU BOLNIŠNICE ODD-
AM večje delno opremljeno - kuhinja -
dvosobno stanovanje z etažnim cen-
tralnim na plin, ktv in tel. linija, cena
300 EUR + obratovalni stroški. Tel.
041/715-233. (OJ51487/02/3)

3-SOBNO STANOVANJE, delno oprem-
ljeno, in 2-sobno, delno opremljeno,
oddam. Tel. 064/152-549. (0:51491/02/3)
ODDAM 2-SOBNO STANOVANJE na
Pobrežju. Tel. 041/226-724.
(OJ51493/02/3)

NUDIMO DELO VOZNIKA v mednar-
odni špediciji na avto-transporterju.
Pogoj je C- in E-kategorija. Dober
zaslužek. Podjetje LOBOTRANSPORT,
d.o.o., Liparjeva cesta 026, Mengeš.
Tel. 040/715-225. (0)51119/23/1)
BMB BAR V MIKLAVŽU išče
izkušeno/-ega in komunikativno/-
ega natakarico/-ia.Tel. 040/459-200.
Marijan Buhinjak, s.p., Ulica
Kirbiševih 87, Miklavž. (0)51129/23/1)
ZARADI POVEČANEGA OBSEGA dela
zaposlimo kvalificirane električarje s
prakso in delovodje v elektro stroki z
znanjemnemščine.delojevNemčiji
in Avstriji. Justinek Matej, s.p., GSM
041/919-045. bagerkom@gmail.com.

Za montažna dela v tovar-
ni iščemo več sodelavcev
m/ž. Pogoj je osnovno znanje
nemščine, ter, da ste izobraženi
kot avtomehanik, mehanik za
kmetijske stroje ali mehanik
za gradbene stroje. Delovno
mesto je v bližini Innsbrucka
na Tirolskem (Avstrija). Delov-
ni čas je od 3 do 6 mesecev, po
dogovoru tudi več. Smo zbudili
vaše zanimanje? Potem se ve-
selimo vaše prijave v nemščini:
BPS Personal Service
Fritz-Konzert-Str. 7, A-6020
Innsbruck, www.bpspersonal.at
tel.: +43(512)581121 ali
info@bpspersonal.at

KREDITI - tudi za višje zneske brez
hipoteke! Odplačilo starih kreditov.
Možnost tudi za nižje dohodke.
Posredujemo za več kreditodajalcev.
PANTA RHEI & CO_r d.n.o., Industrijs-
ka 9, MB. Tel. 02/228-3021.

BRUNA, LADIJSKI POD, OPAŽ, rezan
les, drva za kamin, z dostavo prodam.
Tel. O41/33I-83I. (0)37364/30/)
OTROŠKI VOZIČEK, GLOBOKI, z me-
hko košaro, športni, rdeča, in postelji-
co z jogijem, ohranjeno, ugodno. Tel.

O31/274-73I. (0)51456/30/)
CISTERNO ZA GORILNO OLJE, 2300
litrov, ugodno prodam.Tel. 02/776-

4281. (0)51476/30/)
NA POBREŽJU ODDAM družinski
grob.Tel. O2/2515-4II. (0)51477/30/)

Podjetje GREINER s sedežem v Avstriji in proizvodnimi obrati v 12
državah ima 150-letno tradicijo izdelovanja embalaže. Zaradi
naraščanja prodaje v obratu Maribor dodatno zaposlimo:

• najmanj IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri (priporočljiva smer
MEHATRONIK) in najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja elektro
vzdrževanja,

Prijave: Prosimo, da svojo prijavo pošljete najkasneje v osmih
dneh po elektronski pošti na naslov info.si@greiner-gpi.com ali na
naslov Greiner Packaging, d.o.o., Industrijska 33,2345 Bistrica ob
Dravi.

Računalniško izžrebana naročnika Večera
bosta po pošti dobila bon za kopanje in
kosilo za dve osebi.
Iskrene čestitke!

DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d._rUlica XIV. divizije 4, 3000 Celje

Zaradi povečanega obsega del in novih proizvodnih programov
gonil potrebujemo večje število novih sodelavcev na sledečih
področjih:

Pogoj: IX. oz. VIII. stopnja ustrezne izobrazbe tehnične smeri, 5
let delovnih izkušenj

Pogoj: VII. stopnja ustrezne izobrazbe tehnične smeri, 3 leta
delovnih izkušenj na podobnih delih

Od kandidatov pod točkami 1, 2 in 4 pričakujemo aktivno
znanje nemškega ali angleškega jezika in uporabe
programskih orodij. Pri izbiri je predviden preizkus zahtevanih
pogojev. Delovno razmerje bo z izbranimi sklenjeno za nedoločen
čas. Ponudbe z dokazili pošljite do 28. 10. 2011 na e-mail:
kadri@strojna.si.

Pridružite se uspešnemu podjetju s tradicijo proizvodnje komponent za
avtomobilsko industrijo TBP Tovarna bovdenov in plastike, d.d.,
Kidričeva 14, LENART.

imate sposobnost komuniciranja z našimi kupci v nemškem ali angleškem
jeziku,

obvladate računalniško podprto konstruiranje (CAD) s CATIA V5,
imate sposobnost vodenja in organizacije
In vas zanima

Nudimo vam prijetne delovne pogoje, delo v tirnih, možnost ustreznega
napredovanja, nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje ter ustrezno in
primerno nagrado za opravljeno delo.

Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s
šestmesečnim poskusnim delom.

Pisne prijave z dokazil in telefonsko številko pošljite v 8 dneh po
objavi na navedeni naslov.

STEKEL za vse tipe vozil.
Nudimo nadomestno vozilo.
SERVIS AVTO FILIPIČ
_____ AVTO FILIPIČ

če je zadovoljstvo kupcev in kakovostna storitev
za vas na prvem mestu, prijazen nasmeh in veselje
do dela z ljudmi pa del vašega vsakdanjika.

V delo vas bodo uvajali izkušeni sodelavci.
Za vas bomo plačevali dodatno kolektivno
pokojninsko zavarovanje, poleg tega pa vam
nudimo tudi ugodnosti pri sklepanju nekaterih
drugih zavarovanj.

Za dodatne informacije o prostem
delovnem mestu nas lahko pokličete vsak
delovnik od 9. do 14. ure na telefonsko
številko 02/780-72-71

Na prosto delovno mesto se najlažje
prijavite prek obrazca na naši spletni strani
www.mercator.si/kariera pod rubriko Prosta
delovna mesta, vaše prijave z življenjepisom
in dokazili o izpolnjevanju pogojev pa sicer
lahko pošljete tudi na naslov

Poslovni sistem Mercator, d. d.
Kadrovski sektor
Dunajska cesta 107
1000 Ljubljana

razvijanje semenskega programa znanih žlahtniteljev
organizacija in kontrola semenske proizvodnje
strokovna izobraževanja pridelovalcev kmetijskih rastlin
pospeševanje prodaje

vozniški izpit B-kategorije
znanje angleškega jezika ali nemškega jezika
poznavanje okolja Windows
veselje do dela na terenu
samoiniciativnost in pripadnost podjetju

zaposlitev v mladem in dinamičnem kolektivu
- zaposlitev za določen čas (1 leto), z možnostjo podaljšanja
za nedoločen čas
službeno vozilo
dinamično in ustvarjalno delo
možnost strokovnega in osebnostnega razvoja

če izpolnjujete pričakovane pogoje in vas tako delo veseli,
vas vabimo, da pošljete prijavo z življenjepisom
v 8 dneh na naslov:

Všečkaj Večer na Facebooku :)
... in najbolj brane novice te
bodo čakale na tvojem zidu

Seminarje namenjen diplomantom visokih šol in fakultet, ki želijo vstopiti na
področje psihoterapije. Opravljen seminar je pogoj za vpis na že obstoječi
podiplomski študij psihoterapije, ki ga vsako drugo leto organizira Katedra za
psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki v času študija delajo z ljudmi ali
Imajo možnost tovrstnega dela. Izbrani kandidati bodo po uspešno
zaključenem uvodnem seminarju podpisali Dogovor o pravicah, dolžnostih in
omejitvah statusa.

Prijave pošljite najkasneje do 20.11.2011 (datum poštnega žiga) na naslov:
Združenje psihoterapevtov Slovenije, Zaloška 29,1000 Ljubljana.

Prijavi s kratkim življenjepisom kandidata/-ke je treba priložiti tudi fotokopijo
diplome visoke šole ali fakultete in originalno podpisano izjavo o
pravočasnem celotnem plačilu šolnine (za samoplačnike njihova lastna
izjava, za kandidate s (so)financerji njihovega študija pa njihovo izjavo).
Dodatne informacije dobite na zps@ordlnacija.net.

Avlohiujfi.Uijc' |u»vnl«» vrihu« v*M. Kot j«' .VM povvdrtli HjlhOV
rtvioi N|ihov«» v končni [.vi im*nun imo s količino vo*\|r>i-Kiično
n,rJ,»il«\ Irinvr«" *. |M «".ojo i .<;ivhm j.i mriHoiVI, Krtki« v vitli .wtor,
in leni. K.iKo )-;«» m.t Kom n vidimo huilt i lit Unio W\\ tljlf jr piivH i;
'<>!•> ' -'Krtinrtfrt '»'»j,! t.»K, Hrt ^rt lilMKO llllrtrtlU Mrt|>l oj irtiil

Naročniki Večera lahko knjigo naročite
po telefonu02 23 53 326
ali po e-poštl narocnlna®vecer.com.
Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov,
plačate s položnico za Večer.

Sporočamo žalostno vest,
da nas je v 79. letu zapustila naša draga mama,
babica in prababica

Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 17. oktobra 2011, ob 14. uri
na pokopališču v Kidričevem.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.

Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 17. oktobra 2011, ob 12.15
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Sporočamo žalostno vest,
da nas je po kratki in težki bolezni na pragu
67. leta starosti zapustil naš dragi

Od njega se bomo poslovili v torek, 18. oktobra 2011, ob 16. uri
na pokopališču v Staršah.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili
pisna in ustna sožalja.
Hvala g. duhovniku Cirilu Kocbeku za darovano sveto mašo
in opravljen pogrebni obred.
Hvala g. Darku Javorniku in Helpu pogrebne storitve iz Šentilja
za kvalitetno opravljene storitve.
Hvala Tamari za čustveno predstavljeno življenjsko pot svoje ome Eme.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče ter ustno
in pisno izrečeno sožalje.
Še posebej se zahvaljujemo gospodu dr. Martinu Medvedu,
ki je dolga leta skrbel za njeno zdravje, in gospe dr. Viki Frangež Žigon
za skrb in pomoč v času njene bolezni.
Zahvaljujemo se tudi osebju doma Danice Vogrinec - Pobrežje
za skrb in nego v času bivanja.

Poslovili se bomo v ponedeljek, 17. oktobra 2011, ob 13. uri
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Hčerka Tatjana, sin Borut, vnukinja Vesna, vnuka Bine in Boštjan,
pravnukinja Kiara

Srce je dalo vse, kar je imelo,
nobene bilke zase ni poželo,
nositi moramo vsak svojo rano, molče,
da ji ne zmotimo miru.

Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 17. oktobra 2011, ob 11.30 izpred kapele
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: mož Bogo, sin Mitja in hči Tanja z družinama ter preostalo sorodstvo

Sporočamo žalostno vest,
da nas je po kruti in težki bolezni zapustil
naš dragi mož, oče in dedi

Od njega se bomo poslovili v torek, 18. oktobra 2011, ob 14.30
na pokopališču v Kamnici.
Žara bo položena v vežico ob 12.30 na dan pogreba.

Pretreseni, a hvaležni, da smo lahko bili tako dolgo skupaj,
se poslavljamo od ljube mame, babice in tašče

Od nje se bomo poslovili v torek, 18. oktobra 2011, ob 13.45
izpred kapelice na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Na Nizozemskem lahko
človek v kontroliranem
okolju posebnih kavarn
kupi do pet gramov mari-
huane in hašiša na dan

Nizozemska se pripravlja na vojno
zoper industrijo marihuane, vredne
na milijarde evrov, kar bo nedvomno
imelo posledice za njeno gospodarstvo
in liberalni slog življenja. Ob strožjem
nadzoru nad legalizirano prostitucijo
ter spremembi odnosa do priseljevanja
in islama veljajo ti ukrepi za dodaten
dokaz, da se strpnost v tej državi, znani
po liberalnih socialnih politikah, hitro
zmanjšuje. Pozive k ukrepom za ome-
jitev uporabe mehkih drog je slišati v
glavnem iz Krščansko demokratske
stranke, ene izmed večjih nizozem-
skih strank in partnerice v manjšinski
vladi. "V moralni razpravi se je očitno
premaknilo. Pri vsem skupaj gre za
kulturo nadzora," meni Dirk Korf, pro-
fesor kriminologije na Univerzi v Am-
sterdamu.

Po vsem svetu znanih "cofee
shopov", ki jih je mogoče takoj prepo-
znati, ker se iz njih na ulico širi slad-
kast vonj po marihuani ali hašišu, je
v velikih nizozemskih mestih, kot sta
denimo Amsterdam in Rotterdam, pa
tudi v nekaterih obmejnih krajih skoraj
toliko kot supermarketov. Tako kot so
sommelierji izvedenci za vino, so na-
takarji v teh kavarnah pravi strokov-
njaki za okuse in učinke tistega, kar
je pač na meniju. Denimo bela vdova
in konopljina semena so znani po ek-
stremni, skorajda paranoidni psiha-
delični omami, z nepozabno močnim
sadnim okusom in vonjem. Uslužbenci
za točilnim pultom prodajajo plastič-
ne vrečke s samo marihuano, že pri-
pravljenimi džojnti in kepicami hašiša.
Na Nizozemskem lahko v kontrolira-
nem okolju posebnih kavarn človek
kupi do pet gramov marihuane in
hašiša na dan. Dovoljeno je tudi gojenje
sadik konoplje na domu, vendar le pet
sadik na osebo, večje število je neza-
konito. Zaradi velikega povpraševanja
so se razširile tajne plantaže kanabi-
sa, ki nezakonito oskrbujejo kavarne
in povzročajo glavobol nizozemskim
oblastem, ki si jih prizadevajo zatreti.

Ob sobotnih večerih so te kavarne
v središču Amsterdama navadno polne
kadilcev, v glavnem predstavnikov sre-
dnjega razreda, ki se drug z drugim
pogovarjajo v italijanščini, španšči-
ni, nemščini ali angleščini. Krščansko
demokratska stranka, ki je zaskrblje-
na zaradi vse večjega števila turistov,
željnih brezskrbnega uživanja mehkih
drog, da z njimi povezanega krimina-
la, raznih drugih nadlog in škodljivih
učinkov na zdravje niti ne omenjamo,
si sicer prizadeva za zaprtje vseh teh
kavarn, vendar se je pripravljena za-
dovoljiti z omejitvijo njihovega delova-
nja. V skladu z zakonom, ki naj bi ga v
parlamentu sprejeli do konca tega leta,
bodo lahko kavarne delovale kot klubi,
ki jih bodo smeli obiskovati samo nji-
hovi člani. To pomeni, da bodo lahko
članske izkaznice pridobili le lokal-
ni prebivalci, medtem ko bo proda-
ja mehkih drog tujcem prepovedana.
Ponekod v državi so že uvedli določene
omejitve in so te kavarne med drugim
precej oddaljili od šol ali jih celo prese-
lili na obrobje mest.

Dirk Korf pravi, da tovrstni ukrepi
niso preveč upravičeni, saj so se pred
odprtjem teh kavarn v državi spopada-
li z ulično prodajo mamil in obiranjem
turistov. Po njegovih besedah težave,
ki jih imajo zdaj z mehkimi drogami,
niso nič v primerjavi s tistimi v 80. ali
90. letih preteklega stoletja. Poleg tega
je bilo izvedenih premalo anket, da bi
ugotovili, ali nizozemska javnost de-
jansko podpira uvedbo teh ukrepov.
(Reuters)

Moški z masko v podobi pokojnega Steva Jobsa, ustanovitelja podjetja Apple,
čaka v vrsti pred Applovo trgovino v Tokiu, da bi kupil najnovejši proizvod
tega podjetja, iphone 4S. Včeraj so začeli po vsem svetu prodajati najnovejši
iphone podjetja Apple in mnogi občudovalci teh telefonov so ga kupili zgolj
v spomin na pokojnega Steva Jobsa. Na stotine ljubiteljev iphonov je v vrstah
stalo pred trgovinami, da bi bili med prvimi, ki bodo v rokah držali iphone
4S, ki je sicer podoben svojemu predhodniku iphonu 4, vendar je opremljen
z boljšo kamero, hitrejšim procesorjem in boljšim programom za glasovno
upravljanje. (dr)

P0DARIM0VAM POPUST NA TEHNIČNI
PREGLED VAŠEGA VOZILA, ob predložitvi
tega kupona.

Mehiška vojska je sporočila, da je prijela moškega, ki naj bi ukazal požig igral-
nice v mestu Monterrey na severu Mehike, v katerem je umrlo 52 ljudi. To je
bil eden izmed najbolj smrtonosnih napadov na civiliste, ki so jim bili v državi
priča v zadnjih nekaj desetletjih. Carlosa Olivo Castilla, znanega kot La Rana
(Žaba), so v četrtek pred številnimi novinarji pripeljali na sedež obrambnega
ministrstva v Ciudad de Mexicu. Oliva Castillo je tretji najvplivnejši človek v
organizaciji Zetas in vodi operacije te nasilne mamilarske tolpe v mehiških zve-
znih državah Coahuila, Tamaulipas in Nuevo Leon, v kateri je tudi napadena
igralnica. Prijeli so ga v Saltillu, po večurnem streljanju med pripadniki vojske
in organizacije Zetas, zaradi katerega je med tamkajšnjimi prebivalci zavladala
panika in so o dogodkih začeli poročati na twitterju. Avgusta lani je približno
deset moških pri belem dnevu vdrlo v igralnico Casino Royale, po njej razlilo
bencin in jo zažgalo. Napad je trajal samo tri minute. Nekaj dni pozneje so pri-
jeli pet moških, osumljenih požiga igralnice. (Reuters)

Napoved za Slovenijo: Danes bo večinoma jasno,
zjutraj bo ponekod v zatišnih legah slana. Še bo pi-
hal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature
bodo od -4 do 2, na Primorskem okoli 10, najvišje
dnevne od 9 do 13, na Primorskem okoli 18 stopinj
Celzija.

Vremenska slika: Nad severno in osrednjo Evropo
je območje visokega zračnega pritiska. Od seve-
rovzhoda priteka k nam hladen in občasno bolj
vlažen zrak.

V prihodnjih dneh: Jutri in v ponedeljek bo prete-
žno jasno in hladno, zjutraj bo v zatišnih legah sla-
na. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem
zmerna burja, ki bo v nedeljo slabela.
Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor
11, Ptuj 11, Radenci 11, Murska Sobota 11, Celje
11, Slovenj Gradec 9, Velenje 11, Novo mesto 10,
Ljubljana 12, Letališče Jožeta Pučnika 10, Portorož
16, Koper 16, Nova Gorica 15, Triglav Kredarica -6
stopinj Celzija.

Verjetno je bilo samo vprašanje
časa, kdaj se bodo pozabljeni, brez
perspektive za dostojno življenje,
dvignili in opozorili tisti odstotek
prebivalcev na Zemlji, ki poseduje
90 odstotkov bogastva. Ko pohlep
in nenasitnost pripeljeta tako daleč,
da kritična masa izkoriščanih pre-
seže znosno mejo, se pač začne do-
gajati to, čemur smo priča zadnje
dni, to pa je, samo upamo lahko,
"zanimiv" eksperiment iskanja
nove formule humane demokracije.

Za zdaj se ljudstvo, ki se dogaja na
ameriškem Wall Streetu, še mi-
roljubno shaja ob skandiranju za
službe in proti plenilski demokra-
ciji kapitalizma, čeprav je torkov
pohod proti hišam milijonarjev v
New Yorku nakazal prehod v nasle-
dnjo fazo protestov proti bogastvu,
skoncentriranem pri peščici. Arab-
ska pomlad se torej ni končala na
severu Afrike, kot smo sprva priča-
kovali, ker da sta jo tam poganjala
zatiranje in revščina, ampak se širi
tudi po razvitem delu sveta, kjer sta
zatiranje in podobna revščina pre-
krita z zakoni o človekovih pravi-
cah in enakosti pred zakonom. Prav
za danes so napovedani shodi proti
bogatim, krivicam in brezizhodno-
sti tudi v Sloveniji, v Mariboru na
novem Trgu Leona Štuklja. Le kaj bi
k temu porekel naš olimpionik!

Kako nepravično deluje sodobni
svet, vidimo na vsakem koraku, ko
nekateri izbranci prehajajo iz podje-
tja v podjetje, drugi pa po dvajsetih
ali več letih delovne dobe izgublja-
jo službe, novih pa, kljub temu da
imajo znanje in izkušnje, ne dobijo.
Pa pri tem niso imeli nič s tistimi
finančnimi akrobati, ki so podrli
prvo domino - propad ameriške
banke Lehman Brothers. Vedno, ko
so se v svetu tako nakopičili proble-
mi, je to privedlo do preloma, ki ga
svet pričakuje tudi zdaj. Zato oblasti
na obeh straneh Atlantika mrzlično
iščejo rešitve, ki sicer ne morejo biti
identične, a da kapitalizem, kakr-
šen se je razvijal zadnjih dvajset ali
trideset let, ne more biti dolgoroč-
na ideologija za vse enako, so ne-
kateri dogodki nakazovali že daleč
nazaj. Globalna evolucija imenujejo
organizatorji dvignjenega ljudske-
ga glasu gibanje, ki naj bi omeh-
čalo grobost revolucije, uperjene
proti brezobzirnemu bogatenju in
korupciji, ki postajata sinonima za
finančni del sveta. Banke so vse od
leta 2008 najbolj osovražene insti-
tucije tega sistema, leglo finančnega
zla, morebiten bankrot Grčije, ki je
niso ozdravile prve milijarde evrov
in je ne bodo še naslednje, pa samo
dokaz pokvarjenosti elit vse do dr-
žavnega vrha - koliko držav? Težko
bo umiriti kotel, v katerem grozeče
vre nezadovoljstvo, brez koreni-
tih rezov pri tistih, ki se doslej niso
opekli, ker jim nihče več ne verja-
me, da so njihovi nameni usmerje-
ni v dobro vseh, ne zgolj njih samih.
Še zlasti ker formule za zmanjša-
nje jakosti ognja pod kotlom še ni
na vidiku, kljub temu da sta jo za
kmalu napovedala nemška kancler-
ka in francoski predsednik.

Kapitalski trgi na vsako, še tako
drobno informacijo o izboljšanju,
četudi le za enkratno uporabo, re-
agirajo zeleno, gospodarske napo-
vedi pa so bolj oprijemljive: nemški
gospodarski inštituti so za leto 2012
nemškemu gospodarstvu napo-
vedali zgolj 0,8-odstotno rast. Trd
pristanek bo to ne samo za Nemce,
ampak za vse, ki želijo skočiti na
njihov vlak. Razlog - vse težje ob-
vladljiva dolžniška kriza v evrskem
območju, banke skorajda na kole-
nih, evropski politiki pa po dveh
letih še vedno ne vedo, kako oživi-
ti gospodarstvo. Dokapitalizacija
bank, ki je v Sloveniji tako bogokle-
tna beseda, je postala paradigma
za vso Evropo, potem ko so v Bru-
slju to vprašanje predolgo potiskali
pod preprogo. Pa kljub vsemu tam
še vedno govoričijo zgolj o poostre-
nem nadzornem mehanizmu, po-
trebi po večanju bančnega kapitala
in o zniževanju plač bančnih direk-
torjev, če se bo njihova banka gibala
v nevarnih vodah. ■

"Če gledam z vidika načrtovanih
projektov in tudi programa moje
ekipe, se mi zdi, da bi mi lahko
bilo žal. Stvari so bile zelo dobro
zastavljene, tudi razvijale so se v
pravi smeri. Sicer ne tako hitro, kot
smo si zastavili na začetku, toda
zastavljene so bile pravilno. Če
bodo sposobni na ministrstvu na-
daljevati ta duh profesionalizma,
ki smo ga skušali vzpostavljati tri
leta, potem ta predčasno konča-
ni mandat ne bo zaman. Z vidika
nerazumevanja formule vladanja
pa mi ni nič žal, da se mandat za-
ključuje. Kot vlada smo šli v smeri,
ki ni sprejemljiva ne za odgovorno
vodenje države ne urejanje javne-
ga sektorja. V tem smislu je bolje,
da se je ta agonija končala in da se
vzpostavi novo izhodišče."

Na sredini mandata ste v pogovo-
ru za Večer dejali, da je mogoče
obrambni resor voditi zelo tehno-
kratsko, a da je obrambni mini-
ster kot strokovnjak na eni strani
in politik na drugi nenehno pri-
siljen sklepati politične kompro-
mise, ki so lahko s strokovnega
vidika "kravje kupčije". Koliko
"kravjih kupčij" ste morali skle-
niti?

"Najbrž bi bilo v tem mandatu na
ministrstvu lažje, če bi imeli tukaj
ekipo, ki bi bila pripravljena skle-
pati kravje kupčije. In ker takšni
nismo bili, smo v nekaterih za-
devah ostajali osamljeni. Lahko
omenim primer, ki bi znal biti zna-
čilen za prihodnje snovanje poli-
tik. Gre za državno premoženje, ki
je skrito v nepremičninah države.
To je poleg tistega, kar ima država
v nekaterih podjetjih v državni
lasti, še edino področje, kjer ima
država še nekaj svojega premože-
nja. Namen mandata te vlade je bil
združiti vso to lastnino na enem
mestu, v skladu za nepremičnine.
Iz tega sklada bi v prihodnjih letih
oblikovali gospodarsko družbo, ki
bi kapitalizirala državne nepre-
mičnine. Moje stališče in stališče
obrambnega ministrstva je bilo, da
je to neprimerna politika. Globo-
ko smo prepričani, da so državne
nepremičnine, zlasti nepremičnine
obrambnega ministrstva, ki imajo
največji pridih skupnega, lahko
namenjene le za skupno dobro,
torej za javni interes. Tudi če je mi-
nistrstvo komu odstopilo nepre-
mičnine, je bilo to vedno za dobro
skupnosti, torej za šole, vrtce, ga-
silce ali humanitarne organizaci-
je. To, da se državne nepremičnine
obravnava kot področja kapital-
skih interesov in ustvarjanja pro-
fita, je bilo v popolnem nasprotju
s filozofijo tega ministrstva. Med-
narodnoprimerjalni podatki so
kazali, da imamo prav. Toda s
takimi stališči smo prišli navzkriž
z zagovorniki sklada. Za lažje pre-
živetje bi bilo treba sklepati kom-
promise."

"Ni nam preostalo drugega kot to,
da v omenjenem primeru prista-
nemo na sklep vlade, ki je govoril,
da nepremičnine preidejo v skupni
sklad. Uspeli smo uveljaviti, da ne-
premičnine, ki so zaščitno-reše-
valnega in obrambnega pomena,
ostanejo v upravljanju našega mi-
nistrstva in s tem vedno na voljo za
obrambne naloge države. Izgubili
smo vse nepremičnine, s katerimi
smo prej gospodarili sami. Kom-
promis torej razumem, da nismo
'izgubili' vseh nepremičnin tega
ministrstva, velik del pa. Sklad
sicer še ne deluje, nepremičnine,
s katerimi se trenutno nihče ne
ukvarja, pa ustvarjajo izgube."

To je v Sloveniji vzorec. Tudi vla-
dnega falcona in s Patrio podpi-
sano pogodbo za 278 milijonov
evrov ima, pa ne ve, kako naprej.
Falcon stoji in povzroča stroške,
tudi posel s Patrio se ne prema-
kne z mrtve točke. Pogodbene
kazni bodo zaradi tega verjetno
vratolomne.

"Res je, ta vzorec obstaja. Oba pro-
jekta, ki jih omenjate, sta bili točki,
ki odstopata od tradicionalnih
obrambnih zadev, čeprav sta bila
oba propagirana z velikimi voja-
škimi cilji. Falcon je bil kupljen z
denarjem iz obrambnega prora-
čuna. A so že tedaj skrivali prave
namene. Sredstva za vladno letalo
so resnično bila dana v obrambni
proračun, s čimer je država dajala
vtis v mednarodnem okolju, da
povečuje budžet za obrambo. V re-
snici so potem sredstva uporabili
za nakup vladnega letala, kate-
rega bi bilo zelo težko uporabi-
ti za obrambne namene. Čeprav
vladno letalo, se je iz ZDA vrnilo na
obrambno ministrstvo, obreme-
njeno s hipoteko, da je del javno-
u

Eden od razlogov
za sporazumno
prekinitev
pogodbe je
povezan s
tehnološkimi
rešitvami. Kar
je bilo leta
2004 moderno,
napredno, je
danes zastarelo
sti zahteval uporabo falcona, drugi
del javnosti pa mu je nasproto-
val. V situaciji, ko imamo dva tako
ambivalentna cilja, je nemogoče
doseči kompromis. Moje stališče
je bilo, da moramo falcona upora-
bljati, vendar ga je treba istočasno
tržiti v komercialne namene, saj ne
bi bil rentabilen, če bi ga uporablja-
la le vlada oziroma vrh politike za
svoje potrebe."

Toda z letalom se ne dogaja nič in
letno vzdrževanje stane obramb-
no ministrstvo 240.000 evrov?
"Drži in spravljen je natanko tam,
kjer je po prepričanju javnosti skri-
tih največ javnih skrivnosti, to je v
Slovenski vojski. Zaseda prostor v
najmodernejšem hangarju v Cer-
kljah. Tako so nekateri helikopter-
ji morali ostati na Brniku, čeprav
smo želeli vse zmogljivosti prese-
liti v Cerklje, kjer je temeljna baza
našega vojaškega letalstva. Del
letal, zlasti pilatusov, je bil prema-
knjen v neprimerno vzdrževane
prostore, kar povzroča čezmerno
propadanje sredstev. Vlada letala
ne uporablja, troši denar za redno
vzdrževanje in vzdrževanje plov-
nosti letala. Daleč od oči in daleč
od srca to letalo ni več predmet
resne javne razprave o operativ-
ni uporabi. In ne pozabimo, da se
je proračun obrambnega ministr-
stva krčil z vsakim rebalansom,
torej dvakrat na leto. Za ministr-
stvo je bila nestabilnost financ zelo
obremenjujoča, saj ni bilo jasno,
s koliko sredstvi razpolagamo do
konca leta. Naše naloge so stalne
in zahtevajo nenehno seznanje-
nost z razpoložljivimi sredstvi.
Ljudem na misijah pač ne moremo
sredi naloge sporočiti, da imamo
naenkrat zanje polovico manj sred-
stev. Tudi pri kupovanju opreme,
za katero smo podpisali pogod-
bo denimo leta 2006, ne moremo
pet let pozneje sporočiti, da tega
nočemo, ker so nam zmanjšali pro-
računska sredstva."

Kaj to pomeni za gradnjo srednje
bojne bataljonske skupine, katere
glavni del bodo Patrijina vozila?

"Srednja bataljonska bojna skupina
vsebuje več vrst opreme, vendar te-
meljna oprema so vozila 8 x 8. Teh
vozil je sedaj v vojski 30, vojaki se
na njih urijo, z njimi nastopajo na
javnih prireditvah, in svoje Sva-
rune v dveh z njimi opremljenih
četah cenijo. Vizija srednje bata-
ljonske skupine pa je vse bolj od-
daljena in izgubljena v dejstvu, da
obrambno ministrstvo v proraču-
nu skorajda nima več sredstev za
investicije. >>

Letos smo torej lahko na začetku
leta odkupili le še tri vozila, za kar
smo odšteli približno šest milijo-
nov. Več od tega ni bilo mogoče,
ker istočasno tudi tečejo pogovo-
ri o zmanjšanju naročila. Še vedno
vlada preučuje vse možne varian-
te. Od spremembe naročila, ki bi
prineslo primernejše zmogljivosti
za gradnjo srednje bataljonske sku-
pine, do sporazumne prekinitve
pogodbe. Naslednji ekipi bi sveto-
vala, da je bolj modro sporazumno
prekiniti pogodbo kot graditi nove
zmogljivosti na podlagi stare po-
godbe."

"Razlogov za prekinitev je več.
Prvič, nejasna slika glede domnev-
ne korupcije v tem projektu, kar še
ni ali sploh nikoli ne bo dokazano,
onemogoča normalno nadaljeva-
nje projekta, ki bi moral leta 2013
biti zaključen. Izvedena je šele ena
četrtina predvidenega nakupa.
Drugič, sredstva, predvidena v ta
namen, so bistveno nižja od potre-
bovanih. Družbeno soglasje o gra-
ditvi srednje bataljonske skupine je
treba znova doseči. Dogovor iz leta
2004, ko so v strateških dokumen-
tih zapisali potrebo po 135 vozilih
za SV, ne obstaja več. Poleg tega je
tudi obseg vojske danes manjši.
Zadnji razlog za sporazumno pre-
kinitev pogodbe pa je povezan s
tehnološkimi rešitvami. Kar je bilo
leta 2004 moderno, napredno, je
danes zastarelo. Zatorej odlaga-
ti pogodbo, sklenjeno leta 2006, za
deset let v prihodnost, pomeni po
nepotrebnem kupovati opremo, ki
je zastarala. Vse firme, ki proizva-
jajo osemkolesnike, tudi Patria, že
danes vanje vgrajujejo modernejša
sredstva. Zato je z vidika tehnolo-
škega napredka bolje, če bi za do-
graditev srednje bataljonske bojne
skupine pripravili nov razpis, ga
razbili na manjše module in posto-
poma gradili to zmogljivost."

Kako na sedežu zavezništva v
Bruslju gledajo na slovenski pri-
spevek h kolektivni varnosti?

"Slovenija mora sama sebe videti
v lekciji, ki je bila prisotna tudi na
zasedanju obrambnih ministrov
minuli teden. Bilo je izrečeno opo-
zorilo, naj države, ki so v krizi, ne
zmanjšujejo sredstev za obram-
bo. Diskrepanca med ameriškim
in evropskim delom v Natu se iz-
jemno povečuje. ZDA so namreč v
času hladne vojne v Nato investi-
rale 25 odstotkov sredstev, preo-
stanek pa Evropa. Zdaj pa smo v
situaciji, ko ZDA prispevajo polo-
vico vseh sredstev zavezništva,
ostalo prispeva Evropa. Ob tem,
ko ZDA napovedujejo zmanjšanje
vložka v Natovo obrambo, evrop-
ske države pa še niso dojele, da
morajo same zapolniti prepad, če
želijo še uživati enako raven varno-
sti kot doslej. Namesto tega zmanj-
šujemo obrambne proračune, kar
pomeni, da globalno še ne razu-
memo razmer okoli sebe. Evropa
ni dojela svojega spremenjenega
strateškega položaja. Mi smo del te
zgodbe. Smo Evropa v malem in se
ne zavedamo spremenjenega stra-
teškega položaja."

"Evropa ni več tako varna, kot se
nam je zdelo vsa leta. Veliko je k
visoki stopnji varnosti prispeval
prav visok ameriški delež. Situa-
cija v naši neposredni okolici je
le na videz mirna. Sedaj je jasno,
da Bližnji vzhod sploh ni urejen
in tudi nikoli ni bil zaradi pale-
stinskega vprašanja, pa še poseb-
no zaradi mednacionalnih trenj v
tem prostoru. Tudi sever Afrike je
daleč od urejenega prostora. Prav v
obdobju teh turbulenc in arabske
pomladi nam ZDA sporočajo, da
bodo zmanjšale proračun v Natu
in da bodo zmanjšale svojo vlogo
na teh območjih. Obstajajo torej
nove oblike težav, na katere Evropa
še nima pravega odgovora. To so
lahko novi valovi beguncev, novi
teroristični napadi ali kaj drugega.
In v teh okoliščinah ne dojeti, da
je treba povečati prizadevanja za
svojo varnost, je problem. Evropa
ne dojema, da se ji dogaja okolica
in da v soseščini ni več blaženega
miru, ki je bil na žalost vzdrževan
in zagotovljen s tiranijo v posame-
znih državah severne Afrike."

Saj Evropa nima niti enotnih sta-
lišč do vprašanj skupne zuna-
nje politike. Niti o Palestini se ne
more poenotiti ...

"Vsi vemo, da Palestinci potrebuje-
jo svojo državo, tudi Slovenija ima
tako stališče, saj smo mi kot narod
nekoč tudi želeli svojo državo. Zato
njihove težnje še kako dobro ra-
zumemo. Vprašanje je, kdaj bo ta
država nastala, kako bo urejena
in ali bo povzročila nove konflik-
te. Tako kot je nastal Južni Sudan,
bo verjetno nastala Palestina in
Evropska unija bo, upajmo, imela
enotno mnenje. Problem Evrope
je počasno sprejemanje odločitev,
saj gre res za zelo nasprotna stali-
šča med državami članicami, mi pa
sovpademo v to kolesje nesogla-
sij. Sprejem nekega stališča in jasno
zavzemanje za to stališče mora biti
podprto s konkretnimi dejanji. To
pomeni, da moramo biti pripravlje-
ni na vse, tudi na konflikte, če bi
jih neko ukrepanje lahko prineslo.
Tak primer je Kosovo. Ne moremo
ga izpustiti iz rok, saj stanje tam ni
urejeno. Priznali smo državo, sedaj
moramo skrbeti za urejanje razmer
naprej."

V času ministrovanja ste obiskali
vsa krizna žarišča, kjer je priso-
tna Slovenija s svojimi enotami.
Ali ste po obisku Afganistana
dobili drugačen pogled na raz-
mere v državi in na geopolitično
situacijo?

"Nekaj vidimo s strokovnimi očmi,
drugo je dejansko stanje, tretje pa
to, kako mi sodelujemo kot majhna
država v tem globalnem okolju.
Mogoče se vam zdi, da je v svetu
vse več konfliktov. Ta percepci-
ja javnosti je posledica nenehne
seznanjenosti s konflikti, ki se do-
gajajo. Toda če bi statistično gle-
dali, bi videli, da je konfliktov v
mednarodnem okolju manj kot v
preteklosti. Lani je bilo detektira-
nih v svetu 363 konfliktov in šest
potekajočih vojn, kar je manj kot
leto poprej, ko imamo 368 konflik-
tov in osem vojn. Toda te vojne in
konflikti so tako dolgotrajni in ne-
rešljivi v svojem bistvu, da zbuja-
jo občutek, da ne bo nikoli konca.
Vojne v Afganistanu, Iraku, Paki-
stanu, Somaliji potekajo že toliko
let, da izhoda v bližnji prihodno-
sti ni videti. Zgodovinska zavest

Evropa ne dojema,
da se ji dogaja
okolica in da
v soseščini ni
več blaženega
miru, ki je bil na
žalost vzdrževan
in zagotovljen
s tiranijo v
posameznih
državah severne
Afrike

nam namreč pravi, da gre za zamr-
znjene konflikte iz preteklosti, za
katere mednarodna skupnosti ni
našla ustrezne rešitve. Moje vide-
nje slovenske vloge v tej zgodbi je,
da Slovenija že zelo dolgo investi-
ra svoje znanje in tudi denar v to,
da bi bil en del sveta boljši. Če vza-
memo zahodni Balkan, vidimo, da
si Slovenija izjemno prizadeva v
Bosni in Hercegovini, kjer je vklju-
čena od leta 1997 v vse mogoče
formacije policijskih in vojaških
operacij, in na Kosovu, kjer smo
od leta 2000 naprej. V Afganista-
nu smo že od leta 2004, kar tudi
ni malo, glede na to, da se je tam
operacija začela 2001. Vendar v
primerjavi z ostalimi prostori
vidimo, da je to zelo kratko. Ope-
racija Unifil v Libanonu traja že 33
let. Očitno smo na zelo dolgi poti
urejanja in stabilizacije razmer
v svetu. Na tej poti moramo kot
država, ki čuti zavezanost k ureja-
nju razmer, prispevati svoj delež,
morda majhen, morda vse manjši,
toda nositi moramo del skupnega
bremena varnosti."

Med pripadniki UNIFIL-a, ki je v
Libanonu prisoten že 33 let, kroži
šala, da se bo operacija preime-
novala iz "začasne" operacije,
kakor izhaja iz njenega imena, v
"stalno". A ni v tej luči in ob tej iz-
kušnji naivno pričakovanje med-
narodne skupnosti, da bo do leta
2014 končala tranzicijo v Afgani-
stanu?

"Zelo modra ugotovitev. Vsi skupaj
moramo razumeti, da afganistan-
ska zgodba ne bo tako hitro kon-
čana. Vprašanje je le, kolikšna
bo prisotnost mednarodnih sil v
Afganistanu. Pričakovati je, da po
letu 2014 tam zagotovo ne bo več
150.000 vojakov, določena priso-
tnost pa bo potrebna. Tudi v Uni-
filu se je prisotnost zmanjševala,
močno pa se je povečala spet po
letu 2006, ko so vnovič izbruhni-
la trenja med Izraelom in palestin-
skimi gibanji v južnem Libanonu.
Razumeti je treba, da zamrznjeni
konflikti skrivajo naboj za pove-
čevanje in zmanjševanje vojaške
prisotnosti. Verjetno je Afgani-
stan dolgoročno podobna zgodba.
Morda se bo leta 2014 resnično
zgodil prenos suverenosti in zago-
tavljanja varnosti na afganistanske
varnostne sile. Toda mednarodne
sile bodo zagotovo ohranile in-
štruktorje, svetovalce za varno-
stni sektor, graditelje političnih
institucij itd. Oblika prisotnosti
se bo zanesljivo spreminjala, ver-
jetno tudi ne bo tako intenzivna,
da bi se vpletala v spopade. Vedeti
moramo, da mednarodna skupnost
nima mandata za odločanje, kdo je
tam dober in kdo slab. Treba je skr-
beti za razmejevanje sprtih strani
in za urejanje pogojev za varno ži-
vljenje. Treba je varovati človekove
pravice običajnih ljudi. Tu ni po-
puščanja. Ko gre za pravice žensk,
otrok in razvojno delovanje, šola-
nje in zdravstvo, ni odpustkov."

Vprašanje, ki se poraja, je, do kdaj
bo še mogoče razmejevati vse sve-
tovne konflikte, ob zavedanju,
da cel zahodni svet pesti kriza.
Ameriški izdatki v Afganistanu
so dosegli 4000 milijard dolar-
jev, napredek ni viden, razme-
re na srednjem vzhodu v okolici
Afganistana so vse bolj zaostrene.
Kam to vodi?

"Mislim, da bo vse bolj pomemb-
no regionalno reševanje konflik-
tov. Problem zahodne civilizacije
in Evrope je, da vidimo afganistan-
sko situacijo kot velik konflikt. Če
pa to gledamo z vidika regije, je
to majhen in dokaj nepomemben
konflikt. To smo lahko opazili letos
na uradnem obisku na Kitajskem.
Denimo, vloga Kitajske, odnosi z
Japonsko, boj interesov za prevlado
na pomorskih poteh, razmere Pa-
kistanu, ki je jedrska sila, razmere
v Iranu, ki morda bo jedrska sila ...
To so v Aziji velika vprašanja. Afga-
nistan je z njihove perspektive ne-
znaten varnostni problem. Zahod
v nasprotju s tem še vedno misli,
da moramo problem reševati na
vojaški način. Sploh ne dojamemo,
da so nam vse pomembne države
v regiji že dale lekcijo. Indija, Ki-
tajska, Japonska in Južna Koreja
so si že razdelile ključna področja
Afganistana glede surovin, mi pa
se še vedno ukvarjamo z vojaškim
zagotavljanjem varnosti. Seveda še
vedno obstajajo medetnična trenja
v Afganistanu med Paštuni, Tadži-
ki in Hazari, vendar če bi sledi-
li azijski logiki in prepustili regiji,
da gospodarsko poskrbi za razvoj
Afganistana in da ga vključi v svoje
gospodarske tokove, bi verjetno
dosegli več."

Zadnji Politbarometer je Sloven-
ski vojski vnovič nakazal najvišjo
stopnjo zaupanja slovenske jav-
nosti. Hkrati pa ta javnost izrazi-
to nasprotuje udeležbi vojakov v
mednarodnih misijah in operaci-
jah. Kako si razlagate to različno
dojemanje?

"Ta dva pojava sta morda poveza-
na le v skrbi za slovenske vojake.
Naša javnost še ni presegla videnja
vojakov kot nabornikov, zato jih
še zmeraj štejemo kot svoje sinove,
ki jih država nekam pošilja opra-
vljati obveznosti v imenu domo-
vine. V tem duhu se javnost zelo
identificira s pripadniki, razume,
da so zelo profesionalni. Slednje
številni ljudje tudi doživijo v pri-
merih naravnih nesreč, ko vojska
priskoči na pomoč. Zato dobrih
vojakov naša javnost ne želi žr-
tvovati za cilje nejasne mednaro-
dne politike, kar pomeni, da smo
zgrešili pri predstavljanju medna-
rodnih političnih ciljev kot svojih
ciljev. Sodelovanje naših vojakov
na mednarodnih misijah namreč
pripomore k temu, da so tako pro-
fesionalni tudi doma. Njihovo bru-
šenje med drugimi vojskami vodi
v to, da so tudi doma zelo dobri.
Vojska daje tudi navzven obču-
tek urejenosti in stabilnosti. Ko se
zdi ljudem, da je povsod anarhija,
vlade padajo, politike se rušijo, mi-
nistri odstopajo, stranke razpada-
jo in se ustanavljajo nove ... V tem
kaosu ljudje potrebujejo nekaj, na
kar se lahko zanesejo. In vojska
deluje, kar ljudje najbrž opazijo.
Tisti, ki jim je v interesu predsta-
vljati državo kot kaos, bodo tudi v
vojski skušali ustvarjati nered."

Veliko lepega slišimo o vojakih, a
žal se po zagotovilih, ki jih dobi-
vamo neposredno iz vrst vojakov,
ne počutijo v tem sistemu naj-
bolje. Pritožujejo se, denimo, da
jim je vojska pri obračunu potnih
stroškov posegla v minimalno
plačo.

dobro poskrbljeno. Imajo tisto, kar
so želeli. Izzive, nova spoznanja,
avanture, spoznavanje sveta in re-
lativno stabilen prihodek, katerega
je mogoče lepo dopolniti z višji-
mi sredstvi, če se udeležijo misije.
Delež ljudi pa je vedno nezadovo-
ljen. V majhnih problemih vidijo
velike zagate. Zelo pogosto se
zgodi, da svoj osebni problem sku-
šajo prikazati kot kolektivni pro-
blem. Ko pravite, da potni stroški
posegajo v minimalne plače, velja
opomniti, da gre za naknadni po-
račun sredstev, ki jih je nekdo dobil
kot akontacijo za potne stroške.
Dejstvo je, da prihajamo v situacijo,
ko lahko govorimo o sociološkem
problemu mlade vojske. Pokaza-
lo se je, da mladi vojaki še ne znajo
ustrezno upravljati z denarjem. Po-
zabili smo, da gre za mlade ljudi,
ki so nenadoma postavljeni pred
spoznanje, da so dobro zaslužili in
da je treba nekaj z denarjem stori-
ti. Iz meseca v mesec ne vidijo, kaj
je njihova dejanska plača, kaj pa so
dodatki po kolektivni pogodbi, ki
izhajajo iz socialističnih predstav
o delu. Na primer, prevoz na delo,
malica in regres so tipični postulati
socializma. Vojaki pogosto ne gle-
dajo na to, kolikšen delež je plača
in kolikšen delež prihodka pred-
stavljajo druga nakazila, denimo
potni stroški. Ker za potne stroške
izplačujemo akontacijo, zato da
se pripadniki pripeljejo prihodnji
mesec v službo, ni druge možnosti,
kot da jim v naslednjem mesecu
akontacijo poračunamo. Vpraša-
nje je, kolikokrat se v prihodnjem
mesecu pelješ na delovno mesto.
Lahko nastopijo bolniška, dopust
ali večdnevna udeležba na kakšni
vaji. V tem primeru pripadniku
ne pripada povračilo za prevoz na
delo ali pa je zmanjšano. Zato se pri
poračunih včasih zgodi, da količi-
na potnih stroškov, ki jih je treba
vrniti, posega v osnovno plačo. V
prihodnosti bi resnično morali raz-
misliti o vzgoji za porabo denar-
ja. To ne sme biti poniževalno, je
pa treba urediti na način celostne
skrbi. Kakor skrbimo za duhovno
oskrbo v vojski, je treba poskrbe-
ti tudi za to, da bodo ljudje znali
krmariti s svojimi prihodki. Nekaj
slabe volje glede potnih stroškov je
tudi posledica pregledovanja po-
datkov o tem, do kakšnega povra-
čila teh stroškov so posamezniki
po obstoječi zakonodaji upraviče-
ni. "

V četrtek je javnost pretresel tra-
gični dogodek na generalštabu,
ko je pripadnik storil samomor
v svoji pisarni. Pridete takšnim
stvarem v vojski do dna? Je znan
morda vzrok za tragični dogodek?
"Smrt našega pripadnika obžalu-
jemo, saj se zavedamo, da smo iz
svojih vrst izgubili profesional-
ca, mirnega in delovnega člove-
ka. Primer preiskujejo pripadniki
Obveščevalno-varnostne službe.
Domnevamo, da gre za osebne pro-
bleme, ki so botrovali radikalni
odločitvi pripadnika. Z natančno
preiskavo in zbiranjem različnih
podrobnosti dokaj skrbno načrto-
vanega samomora bomo sčasoma
sestavili celotno sliko razlogov za
ta korak. Vedelo se bo marsikaj,
kar pred tragedijo nismo znali se-
staviti v celoto. Razočarana sem
ob spoznanju, da lahko nekateri
ob tako tragičnem dogodku, ki bo
potreboval dolgotrajno preiska-

vo, že natolcuje-
jo v medijih in
ponujajo svoje
kvazi razlage.
Spoštovanje
dostojanstva
umrlega jim
je deveta skrb.
Nekateri med
njimi so celo sin-
dikalno orga-
nizirani vojaški
profesionalci. To
kaže, da smrt svojega
soborca zelo neetič-
no zlorabljajo za svojo
promocijo."

Kako v vojski skrbite za
blaženje pritiskov na pri-
padnike, ki so izpostavljeni
stresu zaradi vojaške službe, fizič-
nih naporov, udeležbe v medna-
rodnih operacijah, da preprečite
tovrstne tragedije?
"V Slovenski vojski imamo stro-
kovnjake za preprečevanje sa-
momorov in posebno strategijo
preprečevanja oziroma pravo-
časnega prepoznavanja znakov
samomorilnosti. Veliko se usmer-
jamo v poklicne vojake, manj
smo bili doslej pozorni na častni-
ke. Zadnja dva primera samomo-
rov v vojski kažeta, da so častniki
pod vplivom odgovornosti za čast
svojega poklica in vojaškega sta-
tusa pripravljeni žrtvovati sebe
samega. Udeležba na mednarodnih
operacijah še ne vpliva na pove-
čanje stopnje samomorilnosti, saj
vojaki vidijo svojo nalogo v tujini
kot častno in koristno. So pa izpo-
stavljeni stresu zaradi srečanja s
smrtjo svojih sotovarišev iz drugih
vojska ali civilnega prebivalstva.
Po misijah je običajno nekaj dopu-
sta, deluje služba za celostno skrb,
imamo dobre vojaške psihologe
in vojaške duhovnike, ki znajo po-
magati v trenutkih, ko je inten-
zivnost etičnih dilem zelo visoka.
Vemo tudi, da velik delež blaženja
stresnega življenja vojakov prevze-
majo nase njihove družine. Zato
poskušamo družine bolj navezati
na organizacijo, jim pomagati. Ko
vojaku razpade družina, je tudi za
vojsko to velika tragedija." ■

Klasične stranke so
dobile konkurenco,
kot je doslej ni bilo.
Njihov boj za
preživetje bo
neprimerno trši

Pred nekaj tedni je politično pri-
zorišče bilo videti predvidljivo,
dolgočasno, iztrošeno. Dokonč-
na odločitev ljubljanskega župana
Zorana Jankoviča in napoved nek-
danjega ministra in nekaj časa šefa
Zbora za republiko Gregorja Vi-
ranta, da kandidirata, je premešala
karte in dala predvolilni dinamiki
veliko mero nepredvidljivosti.

Obenem pa je nasploh politični
prostor po letih relativne negib-
nosti izjemno živahen - nastala je
Stranka za trajnostni razvoj Matja-
ža Hanžka, župansko Gibanje za
Slovenijo, v koalicijo se spet pove-
zujejo nekatere sile razdrobljene
zelene opcije. Vstopa Jankoviča in
Viranta v tekmo obenem zaostru-
jeta razmerja v manj ideološkem
bazenu "moralne večine", politične
sredine, kjer se odločajo volitve in
kamor skušajo zajemati vse stran-
ke. Politični angažma so napove-
dali mnogi za Slovenijo atipični,
nekarierni politiki. Kar je pravza-
prav zanimiv paradoks: v časih,
ko je zaradi krize za politiko težje
kot kdajkoli, je boj za oblast najbolj
množičen in negotov doslej.

Potem ko je aktualni, klasični poli-
tični razred zapravil veliko zaupa-
nja in verodostojnosti, se podajajo
v boj številni, ki stavijo predvsem
na referenco, da bodo drugačni.
Da bodo učinkovitejši. Z Zoranom
Jankovičem, ki je kot šef Mercator-
ja poosebljal gospodarsko tranzici-
jo, dobivamo tudi menedžerskega
prvokategornika, ki se ponuja za
mandatarja, za premiera. Doslej
je bil proces bolj kot ne obraten -
politiki so pridobljen politični in
socialni kapital unovčevali v go-
spodarstvu. Prvič je tudi primer, da
župan prestolnice kandidira na dr-
žavnozborskih volitvah.

Najbolj izstopajoč nedavni primer v
Evropi, ko je župan glavnega mesta
postal premier, je Bolgarija. Tam
je Bojko Borisov, bivši rokoborec,
trener karateja, nekdanji osebni
varnostnik dolgoletnega bolgarske-
ga komunističnega voditelja Todor-
ja Živkova, po županovanju v Sofiji
zmagal na nacionalnih volitvah in
sestavil vlado. A ključno vprašanje,
ki si ga zastavljamo, je, kaj politiki-
menedžerji in po svoje tudi župani,
znani po menedžerskih, tudi popu-
lističnih principih delovanja, prina-
šajo v politiko, kakšno spremembo
in premike pomenijo. In nenaza-
dnje tudi, kaj lahko odnesejo.

Jankoviča je zaradi njegove pred-
zgodbe najlažje poimenovati ka-
pitalist, branik velikega kapitala
ali neoliberalec. A to je po svoje
žalitev. In nima nobenega smisla.
Vse te oznake so namreč že dolgo,

od takrat, ko je začelo od osamo-
svojitve naprej padati zaupanje dr-
žavljanov v politiko, tudi skupni
imenovalec slovenskega politične-
ga razreda. Slovenska etablirana
politika, vsaj aktualne parlamen-
tarne stranke in tiste nove, ki to
želijo postati, so zagovornice naj-
prej interesov kapitala, njegovega
svobodnega in čim manj omeje-
nega kroženja, v opazno manjši
meri pa interesov delavstva. Dru-
gače v Evropi in zahodnem svetu
ni mogoče delati politike. Politični
sistemi v kapitalističnih ureditvah,
ki so po vrhu deklarirani kot demo-
kratični, so ustrojeni v prid moč-
nejšim.

Bolj zanimivo je Jankovičevo ne-
prestano zaklinjanje, da ni politik,
da je zgolj nekakšen menedžerski
mesija na začasnem delu v izvršni
politiki. Svojo mesijanskost je dal
uprizoriti v ponedeljek, ko se je dal
"zasnubiti" šestindvajsetim ugle-
dnim državljanom, naj Slovenijo
odreši v sebe pogreznjene politike
in krize.

"Moj karakter in moje življenje je
bila vedno izvršilna funkcija," je v
torek Jankovič podkrepil svojo me-
sijanskost, ob tem pa demonstriral,
kako, skupaj z državljani, prezira
predstavniško demokracijo. Vsa-
kemu povprečnemu državljanu je
s tem verjetno postalo jasno, da so
Jankovičeve izjave še kako politič-
ne in da je politik "par excellence",
sploh ker želi postati najpomemb-
nejši "politik po poklicu".

Jankovičevim ambicijam je naklo-
njen aktualni krizni čas, ki zahteva
samozavest, neomajnost, učinko-
vitost in odločnost. Za vodenje Slo-
venije napoveduje "izjemno jasen"
program, brez "sajenja rožic", v
njem pa ne bo "veliko filozofije". S
slednjim je imel v mislih poslavlja-
jočega se predsednika vlade Boruta
Pahorja, ki je sploh na svojih pogo-
stih in dolgih tiskovnih konferen-
cah prepogosto zašel v živo blato
larpurlartističnega političnega di-
skurza. "Gre za to, ali se bodo drža-
vljani odločili za drug način dela
in življenja v državi," napoveduje
Jankovič simbolni in vsebinski rez
s Pahorjem.

O svojem programu, ki ga uradno
še ni in ga še kupujejo njegovi stra-
tegi ter olepšujejo v agencijah za
politični marketing, je Jankovič v
vsebinskem smislu povedal čisto
vse: "Država mora biti na eni strani
konkurenčna v Evropi, na drugi
strani pa mora biti država solidar-
na in spoštljiva do vsakega drža-
vljana."

Neoliberalna koncepcija težje mer-
ljive konkurenčnosti gospodar-
stva znova dobiva prednost pred
enostavno merljivo zaposleno-
stjo, ključnim kriterijem socialno
usmerjenih politik. Kako bo lju-
bljanski župan dvignil slovensko
konkurenčnost? Nič drugače, kot bi
to počeli njegovi konkurenti v Slo-
veniji. Napoveduje, da bo zmanjšal

število ministrstev in število za-
poslenih v javni upravi. Slednje bo
storili na "mehak način", torej brez
nadomeščanj uslužbencev. Vse, kar
Jankoviča razlikuje od konkuren-
tov, je to, da bo z avreolo uspešnega
menedžerskega župana, ki je raz-
kopal, obnovil in oživil Ljubljano,
z imidžem novopečenega in ka-
rizmatičnega "ljudskega" liderja z
nasmeškom na obrazu volivce pre-
pričal, da je rezanje stroškov in od-
puščanje nujno, da se Slovenija reši
pretečega dolžniškega brezna.

Skratka, vodenja Slovenije si Jan-
kovič ne predstavlja nič drugače
kot vodenje Mercatorja. Kar je bilo
v času njegovega vodenja najbolj-
še za Mercator, je sedaj najboljše za
Slovenijo, ponuja volivcem. Merca-
tor je po njegovi zaslugi postal sicer
stabilno in kapitalsko močno, ra-
zvojno naravnano podjetje, a tudi
z dramatičnim rezanjem stroškov,
večina zaposlenih, sploh prodajal-
ke v supermarketih, pa prejemajo
plače v območju minimalne plače,
ki komaj zadošča za preživetje.

A spomnimo se še enega parado-
ksa: te delavke so jokale za njim,
ko sta ga Igor Bavčar in Boško Šrot
odstavila. In o njem so skrajno lepo
govorili sindikalisti, četudi je bil
velik borec, denimo za nedeljsko
delo.

V Evropi je najbolj znan poslovnež,
ki je postal predsednik vlade, Silvio
Berlusconi. Ne samo to, je predse-
dnik vlade, ki je po drugi svetovni
vojni v Italiji ostal na oblasti naj-
dlje. Njegova družba Mediaset je
največja medijska družba v državi,
čeprav je ob vstopu v politiko oblju-
bljal, da jo bo prodal, da bi se iz-
ognil konfliktu interesov. Revija
Forbes ga je na lestvici najbolj pre-
možnih ljudi na svetu s 7,8 milijar-
de evrov premoženja uvrstila na
118 mesto. Svojo poslovno kariero
je sicer začel leta 1960 na področju
gradbeništva, na področje medijev
je vstopil leta 1973, ko je ustanovil
majhno televizijsko hišo Telemila-
no. Svojo prvo medijsko skupino Fi-
ninvest je ustanovil leta 1978, ta se
je kmalu razširila v mrežo lokalnih
TV-postaj po vsej državi. Leta 1980
je Berlusconi ustanovil prvo zaseb-
no TV-postajo Canale 5.

Pri ustvarjanju medijskega imperi-
ja je imel podporo politike oziroma
socialistične stranke pod vodstvom
Bettina Craxija. Njegova vlada je
med drugim po hitrem postopku
sprejela zakon, s katerim je legalizi-
rala Berlusconijevo mrežo TV-po-
staj. V politiko je Silvio Berlusconi
vstopil leta 1993 z ustanovitvijo
stranke Forza Italia, leta 1994 je z
njo prvič postal predsednik vlade.
Takrat je bil star 58 let.

Kot nekdanji županje kot predse-
dnik vlade in predsednik države
znan Francoz Jacques Chirac.
Svojo politično kariero je začel leta
1962, ko je bil star 30 let. Predse-
dnik vlade Georges Pompidou ga
je imenoval za vodjo kabineta, in
ker pri izpolnjevanju njegovih na-
ročil Chirac ni izbiral sredstev, ga
je predstavljal kot svojega "buldo-
žerja". Leta 1967 je Chirac s Pom-
pidoujevo podporo kandidiral za

poslanca, bil izvoljen, a je bil po-
vabljen v vlado kot minister za so-
cialne zadeve. Leta 1974 je postal
predsednik vlade, po odstopu leta
1976 se je odločil postati vodja de-
snice v Franciji in bil izvoljen za
župana Pariza. S tega mesta je bil
leta 1995 izvoljen za predsedni-
ka države, kar je ostal do leta 2007.
Letos se je proti njemu začel sodni
proces zaradi obtožb o zlorabi po-
ložaja v času, ko je bil župan Pariza.

V obdobju, ko je bil predsednik
države, mu namreč zaradi imunite-
te niso mogli soditi.

Sedanji francoski predsednik Ni-
cholas Sarkozy je tudi karierni po-
litik, a po prevzemu predsedniške
funkcije leta 2007, takrat je bil star
42 let, ni prav nič skrival povezav z
lastniki in menedžerji pomembnih
francoskih podjetij. Nemški Spiegel
je denimo napisal, da je premože-
nje, ki ga imajo v lasti najbogatej-
ši gosti na Sarkozyjevi zabavi po
zmagi na volitvah - denimo grad-
beniški, telekomunikacijski in me-
dijski mogotec Martin Bouygues,
žongler s tisoči poslov Vincent Bol-
lore, lastnik vojaške industrije in
medijev Serge Dassault, igralci, fo-
tomodeli, pevci itd. -, skupaj vredno
več kot proračuni številnih držav.

V deželi, ki je ustvarila mit o ame-
riških sanjah, o možnosti za vse
in vsakogar, da s trdim delom in
bistro glavo postane uspešen in
seveda bogat, so poslovneži čisla-
ni, zlasti če so sami ustvarili dobro
stoječe podjetje. Dokaz je Herman
Cain, nekdanji prvi mož verige s
hitro prehrano Godfather's Pizza in
po anketah trenutno presenetljivo
vodilni predsedniški kandidat re-
publikanske stranke. Čeprav je poli-
tično neizkušen, ga v očeh desnega
volilnega jedra odlikujeta jasno za-
govarjanje konservativnih stališč
in nenehno ponavljanje preproste-
ga gospodarskega načrta, ki ima v
središču nasprotovanje davkom in
nižanje državne porabe. Predvsem
pa je svež obraz, ne pa del starega
političnega aparata, ki zadnja leta
doživlja silovito erozijo zaupanja
volivcev.

"Američani hrepenijo po poslov-
nežu odkritih besed, ki bi rešil
nasedlo državo iz rok politikov
in njihovega mešetarjenja," pravi
Matt Latimer, nekdanji pisec govo-
rov za predsednika Georga Busha
mlajšega. Naveličanost s politiki
in iskanje odrešenika iz poslovne-
ga sveta nista nov pojav, Ross Perot
bi morda leta 1992 kot neodvisni
kandidat celo postal predsednik
ZDA, če ne bi popolnoma zavozil
predvolilnega boja, pa kljub temu
dobil skoraj petino glasov. Letos
spomladi je Cainovo mesto na vrhu
priljubljenosti med republikanci
nekaj časa zasedal razvpiti Donald
Trump, preden se je odrekel kan-
didaturi. Tudi njegovo orožje so
preprosti govori in stresanje instan-
tnih gospodarskih "rešitev".

Ob tem se je v zadnjih desetletjih
zgodila tiha invazija poslovnega
sveta v politično odločanje. Sredi
minulega stoletja so imeli dobro
organizirani sindikati tako močan
vpliv nanj, da je denimo v petde-
setih Ford več kot 12.000 svojih

Gre za to, ali se
bodo državljani
odločili za drug
način dela in
življenja v državi,
napoveduje
Jankovič simbolni
in vsebinski rez
s Pahorjem

belih ovratnikov pozval, naj "vsaj
del svojega časa namenijo stranki
po lastni izbiri". Vodilnim v podje-
tjih je postalo jasno, da denarni pri-
spevki v volilnih letih in najemanje
lobistov niso več dovolj za uspešen
vpliv na politiko. Takratni predse-
dnik gospodarske zbornice John
S. Coleman je dejal, da "moramo
namesto upiranja spremembam
prevzeti ustvarjalno vlogo pri nji-
hovem nadzoru in usmerjanju".
Ena od prelomnic tega procesa so
bile volitve leta 1996 (drugi mandat
Billa Clintona), ko so kongres,
kamor so bili po tradiciji v večini
izvoljeni nekdanji pravniki, prvič
obvladovali nekdanji poslovneži in
bankirji.

Hkrati je levica v ZDA je vse moč-
nejše spajanje denarja in politike
videla ne samo kot prevlado pri
izbiri ključnih političnih vprašanj,
ampak kot ideološko pranje možga-
nov, ki večini skuša vsiliti natanč-
no določeno razumevanje družbe.
Pri čemer naj bi svojo vlogo igrali
mediji (v lasti korporacij). Dejansko
je skozi desetletja vpliv poslovne-
ga sveta na odločanje v ZDA uspe-
šno odpravil strogi politični nadzor
nad njim, ki ga je prinesla velika
gospodarska kriza (in tako položil
temelje sedanji). Dejstvo je, da sta se
v objem denarja vrgli obe stranki, z
vzponom finančnega sektorja v za-
dnjih treh desetletjih so niti od in-
dustrije prešle v roke Wall Streeta.

Prihodnje leto bomo priča voli-
tvam, na katerih bo denar prevzel
še pomembnejšo vlogo. Vrhovno
sodišče je namreč dovolilo neome-
jeno vlaganje podjetij v politične
kampanje prek tako imenovanih
super političnoakcijskih odbo-
rov (super PAC). "Ti super odbori
so še eno orodje korporacijskih in-
teresov, da prevladajo v politični
razpravi," meni Michael Beckel iz
washingtonskega Središča za odgo-
vorno politiko. "Kandidati, ki niso
povezani z bogatimi skladi, bodo
svoje sporočilo izjemno težko pred-
stavili volivcem," pravi tudi Melody
Crowder-Meyer, profesorica polito-
logije na Univerzi Juga v Tennessiju.

"Politika se mi je zagabila. To je
resnično dno dna. Če bi vedel, da
bo tako, se nikoli ne bi spustil v to
politično pustolovščino. Toda zdaj
sem tukaj, kjer sem, torej nekje na
pol poti, zato moram nadaljevati."
Vse to je v eni sapi izrekel splitski
župan Željko Kerum, ko je napove-
dal, da bo po uspehu na lokalnih
volitvah s svojo Hrvaško državljan-
sko stranko (HGS) sodeloval tudi na
parlamentarnih volitvah.

Kerum je eden izmed akterjev na
hrvaški politični sceni, ki morda
najbolje prikazujejo, kaj se je zgodi-
lo z osamosvojitvijo države in ob-
novitvijo večstrankarskega sistema.
Kerum se je rodil v zaledju Splita in
se je že v času vojne začel ukvarjati
s trgovino na drobno. Zlobni jeziki
trdijo, da je obogatel s preprodajo
humanitarne pomoči, toda dejstvo
je, da je ustvaril močno razvejano
verigo trgovin. Da je zelo uspešen,
dokazuje tudi njegov vozni park -
eden izmed prvih v regiji si je omi-
slil maybacha.

Njegovo osebno bogastvo volivcev
ni odvrnilo, saj je bil Kerum vedno
radodaren in je pred velikimi pra-
zniki v svojih trgovinah vedno
znižal cene. Splitčani so ga izvolili
za župana, ker so menili, da bo, če
je dober zase, dober tudi zanje. V to
verjamejo tudi dve leti po volitvah,
ko v Splitu gradijo samo na enem
mestu oziroma razširjajo obalo ob
njegovem hotelu Marjan, da bi za-
gotovili boljši dostop do njega.

Politika in posel sta neprimerljiva,
pravi Kerum. Posluje že 22 let in 90
odstotkov stvari je vedno opravil
z dano besedo in stiskom rok. Tak
je zakon. V politiki, kot pravi, si
tega preprosto ni mogoče zamišlja-
ti. Kerum, ki se mu je politika za-
gnusila, gre kljub temu na volitve.
Osvojil bo glasove tistih, ki so prej
glasovali za HDZ, zdaj pa bi radi
spremembo. Okrepil bo politič-
no desnico in bil naravni zaveznik
HDZ v saboru. Seveda bo to dobro
zaračunal.

V vrstah vladajoče HDZ nikoli prej
ni bilo toliko poslovnežev. Eden
izmed njih je tudi Domagoj Ivan
Miloševič, podpredsednik vlade,
pristojen za naložbe. Ko je Milo-
ševič vstopil v vlado, se je javnost
spomnila, kako je bila izvedena
privatizacija njegovega podjetja
Pastor. Pred sedmimi leti je revizi-
ja pokazala, da je podjetje prešlo iz
državne v zasebno last na značilen
hrvaški način, torej tako, da so si
"mojstri" sposodili denar za nakup
podjetja, ocenjenega na najnižjo
možno vrednost, nato pa so poso-
jilo vrnili z denarjem tega podjetja.
Podpredsednik vlade Miloševič pri
tem sicer ni sodeloval, je pa to storil
njegov oče, ki je pozneje lastništvo
prenesel nanj.

Ko že omenjamo ministre, ne bi
smeli pozabiti, da je bil podpredse-
dnik vlade in minister za gospo-
darstvo tudi Damir Polančec, ki je v
politiko vstopil iz uprave živilskega
podjetja Podravka. Njegova politič-
na in osebna usoda kaže, da je šele
v zaporu spoznal, da ni pravočasno
doumel politike, ki jo je prakticirala
njegova stranka HDZ. Danes skupaj
z bivšim predsednikom stranke
Ivom Sanaderjem velja za človeka,
za katerega javnost domneva, da
je sodeloval in pomagal pri skle-
panju dogovorov, ki so povzročili
ogromno škodo javnim podjetjem,
posameznikom pa prinesli visoke
provizije.

Eden najuspešnejših ministrov pa
je bil vsekakor Radimir Čačič iz
Hrvaške ljudske stranke, ki je bil
nekoč lastnik gradbenega podje-
tja Coning. Med letoma 2000 in
2003, ko je Hrvaška zgradila ključ-
ne kilometre avtocest, je bil mini-
ster v esdepejevi koalicijski vladi.
Čačiča povezujejo tudi s tem, da je
vladi uspelo uvesti plačilni red, kar
pomeni, da so bili vsi računi pla-
čani pravočasno. To se ni posreči-
lo nobeni hadezejevi vladi doslej.
Tudi cena gradnje avtocest je bila
za štiri- do petkrat nižja kot zdaj, ko
jih gradi sedanja vlada. Čačič napo-
veduje, da bo ponovno uvedel tak
plačilni red, če bo na volitvah zma-
gala koalicija Kukuriku, poimeno-
vana po restavraciji, v kateri so jo
sklenili predsedniki SDP, HNS, IDS
in HSU. ■

Sinoči je ob Mirjani Karanovič in
drugih kolegih iz beograjskega
Jugoslovanskega dramskega gle-
dališča (JDP) blestela v Mariboru
na odru Borštnikovega srečanja v
predstavi Rojeni v YU, za to vlogo
je letos prejela nagrado Sterijeve-
ga pozorja. Zelo se veselim Slo-
venije, čeprav vem, da me ljudje
tam ne poznajo, saj sem se začela
v priljubljenih teve nadaljevan-
kah pogosteje pojavljati šele okrog
devetdesetega, potem pa je Jugo-
slavija razpadla, je rekla, ko sva
se nekaj dni pred tem pogovarja-
li na beograjski Zvezdari, kjer živi.
"Upam, da bom v Mariboru sreča-
la svojo sošolko iz Beograda Zoro
Hudales, ki je imela najlepše noge
na akademiji," se je zasmejala, nato
pa jo je zaskrbelo, ali vsaj njenega
pokojnega soproga slovensko ob-
činstvo pozna dovolj, da bo lahko
sledilo njeni pripovedi. Da, Bekim
Fehmiu, Albanec iz Prizrena, prvi
vzhodnoevropski igralec v Holly-
woodu, jugoslovanska filmska
zvezda, ki je na veliko zažarela v
obilno nagrajenem kultnem Pe-
trovičevem filmu Zbiralci perja, v
vlogi ciganskega Belega Bore, je bil
več kot štiri desetletja mož Branke
Petrič, igralke JDP. Junija lani si je,
star 74 let, s strelom iz pištole v Be-
ogradu vzel življenje.

V predstavi Rojeni v YU igrate
samo sebe, igralko in soprogo
Bekima Fehmia, hčerko Srbkinje
in Hrvata, poročeno z Albancem.
Kako se je dekle iz Novega Vino-
dolskega znašlo v Beogradu?
"Res sem se rodila, še v kraljevini,
v Novem Vinodolskem, kjer smo
imeli lepo hišo, tam sem z mamo
in sestro preživela tudi italijan-
sko okupacijo, medtem ko je bil
oče v italijanskem ujetništvu, a
naša družinska baza je bila Reka,
Sušak, tam smo živeli. Očetova
družina je bila zelo bogata, on sam
pa levičar, šolan v Švici; ko jim je
povojna oblast vse odvzela, so vsi
njegovi odšli v svet in končali v
Braziliji, zaradi česar je imel oče,
ki je ostal, precejšnje težave kljub
svojemu levičarstvu in sodelova-
nju s partizani. Mamina družina
je bila vsa v partizanih, kar dva-
najst jih je padlo, in mamin oče,
pravoslavni svečenik, je rekel, pri-
dite vsi, ki ste ostali, v Beograd,
da bomo skupaj. In smo šli. Živeli
smo na Bežaniji, ki je danes del
mesta, takrat pa to sploh ni bil Be-
ograd, sredi polj, brez vodovoda, s
straniščem na koncu dvorišča. Do
Zemuna, kamor sem hodila v šolo
in tam končala gimnazijo, sem
prepešačila, saj avtobusa ni bilo,
vsak dan pet kilometrov tja, pet
nazaj. Za deklico iz ugledne me-
ščanske družine je bil to precej-
šen šok."

"Bekim je prišel na akademijo leto
kasneje, 1956., čeprav je bil leto
dni starejši od mene. Bil je iz Priz-
rena. Njegova družina, oče je bil
učitelj, se je tja vrnila iz albanske-
ga Skadra, Bekim pa je bil rojen v
Sarajevu. Vsem na akademiji je bil
zanimiv, ker je bil drugačen, zadr-
žan, umirjen, marljiv, zelo resen, ni
dvoril dekletom, nasprotno, one so
pogledovale za njim."

(Smeh.) "Bi radi vedeli, kdaj se je
začelo? Šele po akademiji. Eno naj-
pomembnejših vlog pri najinem
zbližanju je igral Slovenec, veliki
režiser Bojan Stupica, ki je nas,
mlade igralce, vabil v Atelje 212,
ki takrat ni imel stalnega ansam-
bla in Stupica ga je hotel ustanovi-
ti. V Jugoslovanskem dramskem
gledališču smo komaj začeli, skoraj
kot statisti, on pa nam je dal takoj
nekaj vlog, tako je Bekim v Marce-
aujevem Jajcu igral mojega preva-
ranega moža. Vaje so se marsikdaj
zavlekle pozno v noč in Stupica
naju je večkrat zapeljal z avtom
domov, Bekima v Studentski grad,
mene na Bežanijo. Ko sva se nekoč
tako skupaj vračala domov, me je
Bekim vprašal, ali bi hotela biti
njegova punca, jaz pa sem ga zavr-
nila, da je zame premlad. Kasneje,
čez nekaj let, ko sva skupaj snema-
la kratki film in se je začela najina
zveza, sva se temu rada smejala."

"Ne, in tudi Bekim ne, čeprav sem
bila pogodbo, ki jo še danes čuvam,
že podpisala. Starejši igralci JDP, ki
Stupice niso marali, so nas začeli
prepričevati, da smo neumni, če
odidemo iz JDP, velikega teatra z
velikimi igralci in režiserji, k Stu-
pici, ki da nas bo pustil na cedilu.
Kolebala sem, bilo je pred veliko
turnejo JDP, na katero naj bi šla,
potem sem se odločila. Dan, ko sva
odšla z nekim kolegom k Stupici
razdret že podpisano pogodbo, je
bil eden mojih najtežjih. Stupica mi
je rekel, naj snamem črna očala, ki
sem si jih nadela, me gledal v oči in
mi napovedal, kaj me čaka v JDP,
ker sem odšla in se zdaj vračam,
dobro je poznal tamkajšnje razme-
re in ljudi. Imel je prav, ni mi bilo
lahko. A ko je na prehodu v sedem-
deseta ponovno prišel za uprav-
nika v JDP, sem takoj spet dobila
tri vloge, čeprav sem bila mlada
mamica po porodu."

"Že 1967, ko je snemal Zbiralce
perja, je bil nezadovoljen, kako ga
v JDP obravnavajo, kljub temu da
ima v žepu že nekaj festivalskih
nagrad. Dal je odpoved, a odigral
svoje predstave do konca. Ko so
Zbiralci perja slavili v Cannesu, se

je moral predčasno vrniti, da je sta-
tiral v neki predstavi JDP, grozno
... Po Zbiralcih perja je prišel zna-
meniti Odisej, mednarodna teve
mini nanizanka, za njim druge po-
membne filmske vloge, a gledališče
je ostalo njegova ljubezen. V osem-
desetih je igral Stalina in Lenina v
drami Gospa Kolontaj, koprodukci-
ji JDP in Doma omladine, to je bila
njegova zadnja predstava, preden
je dal gledališču slovo."

"Za ta intervju sploh nisem vedela,
da ga bo dal. To je bil strašen čas,
v osemdesetih se je začela protial-
banska propaganda, nekega dne
mu je prekipelo in rekel je, ne grem
se več. Tedaj še ni bil prepričan, da
bo prekinil tudi s filmom. Bilo je
neverjetno, on kot musliman ... "

"Sledil je pravilom svoje religije.
Izhajal je iz muslimanske druži-
ne, mama je bila zelo religiozna,
on sam ni hodil v džamijo, a je znal
molitve, ki se jih je naučil od star-
šev, v družini so spoštovali prazni-
ke. Kolikor sem religiozna ali ne
jaz, katoličanka, ki včasih popro-
sim kaj Boga, je bil tudi on. Spomi-
njam se, ko je bil potres, sva klicala
vsak svojega Boga, naj pomaga."

"Ah, da, v Italiji je v teve mini nani-
zanki Otrok z imenom Jezus igral
Svetega Jožefa - menda je bil všeč
celo papežu Janezu Pavlu II., ki je
zase rekel, da bo moral bolj razmi-
sliti o Jožefovi vlogi - v Srbiji pa ni
več mogel dobiti normalne vloge,
lahko bi igral le kakšnega Turka.
Sploh nisem mogla verjeti, kaj se
dogaja."

Vi pa niste imeli težav?
"Ne. Morda sem jih imela, a nisem
dojela, za kaj gre. Ko sem kasneje
zavrtela film nazaj, sem se vpraša-
la za določene stvari, ki so bile res
čudne, toda kot da me je takrat, ko
so se mi dogajale, nekdo varoval
pred črnimi mislimi."

Za Bekimom je bila tedaj že zvez-
dniška mednarodna kariera.
Kako ste prenašali to zvezdni-
štvo? Ste ga pogosto spremljali?

"Sploh ne. Ko sem rodila 1968.
prvega sina, Uliksa, je prišel Bekim
s snemanja in spet odšel nanj,
tokrat v Kolumbijo. Nekaj mese-
cev ga nisem videla, potem mi je
pred novim letom mama svetova-
la, naj ji pustim sinčka, ki sem ga
še dojila, in grem k možu, češ, za
mlad par ni dobro, če je tako dolgo
narazen. Ubogala sem jo in po šte-
vilnih zapletih, to je bila res prava
odisejada, prišla v Kolumbijo. Po
dveh tednih sem se vrnila domov
k mami in otroku. Z Bekimom sem
bila tudi na ponesrečeni premie-
ri Avanturistov, ki jo je Hollywood

pripravil hkrati s premiero novega
letala kar v zraku, na poti iz New
Yorka v Los Angeles. Potniki z no-
vinarji vred so se napili in na film
tako rekoč pozabili. Mene, ki mi
takrat kuhanja sploh ni bilo mar,
pa je neka novinarka spraševala,
kaj kuham. Dala sem ji recept za
srbski pasulj, a, pomislite, pozabila
na čebulo."

Vaš mož je igral s svetovnimi
zvezdami, kot so John Huston,
Ava Gardner, Olivia de Havilland,
Charles Aznavour, Irena Papas,
Claudia Cardinale, Robert Shaw,
Fernando Rey, Dirk Bogarde,
Candice Bergen, Anna Moffo ...
Se je vračal s teh snemanj "nor-
malen"?

"Zelo normalen. Seveda nobena
zveza ni idealna, a ljubezen jo
ohranja in ta je bila najina stalnica.
Bila sva zelo različna, a sva se imela
rada. Od nikogar nisem dobila več
komplimentov kot od njega in on
od mene. Jasno, da sva imela tudi
slabe dneve, a veselila sva se uspe-
hov drug drugega. Nikoli ga nisem
nič spraševala, morda sem hotela,
da tudi on mene ne vpraša. Reše-
valo me je gledališče, morala sem
skrbeti za sinova, Uliksa in sedem
let mlajšega Hedona, imela sem
veliko drugih stvari, na katere sem
morala misliti, preveč, da bi razmi-
šljala, kaj počne Bekim na snema-
nju. Nikoli nisem začutila, da bi
bilo kaj narobe. Šele po tridesetih
letih mi je razkril nekatere stvari, a
po tolikem času sva se lahko samo
še smejala in šalila na ta račun.
Rekla sem mu, pa kaj, jaz bi bila še
hujša od tebe."

"Na zgodbo z Avo Gardner. Z njo je
snemal v Avstriji film Dovoljenje
za ubijanje; ko je slišal, da bo njego-
va partnerica Ava, je takoj pristal -
če si je koga želel spoznati in igrati
z njim, je bila to ona. Bekim je imel
takrat 38, Ava 53 let, ni mi padlo
na pamet, da bi lahko med njima
kaj bilo, zame, 37-letno, je bila
ona takrat že starejša gospa. Šele
čez leta, ko je Bekim začel pisati
knjigo o svojem življenju, mi je
začel odkrivati, kako in kaj je bilo
med njima. Spomnila sem se, da je
nekoč, potem ko se je Bekim vrnil
s snemanja v Avstriji, zazvonil pri
nas doma telefon, bila je Ava, ki je
prosila, ali lahko govori z Beki-
mom, in slišala sem, da joče. Pogle-
dala sem tudi ta njun film, v njem
je prizor, ko se Bekim in Ava prepi-
rata in on ji da klofuto - po načinu,
kako je to sprejela, sem videla, da
pri njej ni šlo samo za igro. Bila
je izredna ženska, samosvoja, do
konca življenja - in umrla je hitro,
prehitro - je bila v zvezi s Frankom
Sinatro, vsak dan sta se slišala po
telefonu."

To je bil
strašen čas, v
osemdesetih
se je začela
protialbanska
propaganda,
nekega dne mu je
prekipelo in rekel
je, ne grem se več

"Tako kot je bil pogumen v življe-
nju, je tudi končal. Neka mesecev
po njegovi smrti sem iz njegovega
dnevnika razbrala, da je bil že leta
1993 v dilemi, ali naj to naredi ali
ne, pa je ugotovil, da se še ne čuti
pripravljenega, ker tudi v kozmo-
su obstajajo strašne črne luknje. V
letih zatem smo preživeli še mar-
sikaj. Vsaj njegovo družino smo
uspeli rešiti pred eksodusom s
Kosova v Beograd, živeli so pri nas,
dvanajst ljudi skupaj v stanova-
nju, bilo je bombardiranje, enkrat
ni bilo vode, drugič ne elektrike
... Bili so dnevi, ko nas je vse zajel
obup, pa drugi, ko smo se toliko
smejali. Sinova sta odšla, Uliks se
je pred vojsko umaknil v Ameri-
ko, malo je manjkalo, pa bi ga od-
peljali v Bosno, tja, kjer se 'nismo
vojskovali', mlajši, Hedon, je spal
malo doma, malo drugje, da ga ne
bi našli ... A dovolj o tem, nobena
izjema nismo bili, vse družine z
mladimi fanti so šle skozi to. In Be-
kimovi s Kosova so imeli v primer-
javi z drugimi rojaki srečo, saj so,
ko so se vrnili domov, našli svoje
hiše cele, samo malo pokradene."

Tudi Uliks je v Beogradu študi-
ral igralstvo, njegov zadnji film
Beli beli svet je letos kandidat za
evropskega oskarja. Je res, da se v
New Yorku preživlja kot pek?
"Res. Ko je leta 1993 prišel v ZDA,
so tam že bili njegovi prijatelji, ki
so odprli malo pekarno Avignon-
ski kruh. Bekim mu je dal nekaj
denarja, da so jo trdneje postavili
na noge. Postajali so vedno boljši,
se iz malega mesta pri Bostonu
preselili v New York, kjer uspeva-
jo kljub hudi konkurenci. Uliks, ki
je v vsem, kar počne, zelo teme-
ljit, se je začel učiti, spoznal je, da je
tudi peka kruha velika umetnost,
obenem pa stresen posel. V njem
uživa in od njega s svojo družino
tudi živi. Nazadnje pa je zaigral v
filmu Ustanička ulica, v katerem
igra tudi Rade Šerbedžija."

Mnogi niso verjeli, da je Bekim,
ki je bil vse življenje borec, storil
samomor.

"Bekim je, tako kot je obvlado-
val svoje življenje, tudi smrt vzel
v svoje roke. Večkrat smo se po-
govarjali, ali je to pogum ali stra-
hopetnost, sama mislim, da je
pogum. Tistega popoldneva sem
šla k frizerju, tako kot vedno me
je Bekim pospremil do vrat, a

tokrat me ni močno objel, kot me
je po navadi, samo vprašal me je,
ali imam zvečer predstavo. Kadar
sem jo imela, je tudi on šel ven,
me čakal v gledališču, poklepe-
tal z igralci. Rekla sem, da ne, da
bova ves večer skupaj. Ko sem se
čez uro in pol vrnila, je bilo doma
čudno tiho. Našla sem ga v njegovi
sobi, kjer je imel računalnik, tam
je napisal dve knjigi, prva o njego-
vem otroštvu do mature je izšla,
ko je še živel, druga, dvakrat de-
belejša, ki zajema obdobje od nje-
govega prihoda na akademijo do
razpada Jugoslavije - o tem ni več
hotel pisati -, še čaka na izid. Vmes,
potem ko se je odločil, da bo tudi
filmu dal slovo, je imel fazo slika-
nja in pravijo, da je bil nadarjen.
Zdaj je ležal tam, na kavču, pokrit
z belo rjuho, miren, s spokojnim
obrazom, kot da je utonil v spanec.
Na računalniško mizico je skrbno
zložil osebno izkaznico, uro in po-
slovilno pismo zame in otroke, za
brate in sestre, da nas ima rad, a
da se je odločil. Res, o vsem je raz-
mislil, pokril se je, da mi prihrani
prvi šok, ni izbral postelje v spalni-
ci, na kateri bom spala tudi poslej,
vzel je le svojo blazino. Takšen je
bil, skrben, rahločuten ... In pre-
pričana sem, da tega tisti dan ne
bi storil, če bi mu rekla, da imam
predstavo. Ker bi potem morala
predstava odpasti."

"Da in ne. Njegov pepel smo od-
nesli v Prizren in nekega jutra, ob
zori, ko so ljudje še spali, odšli do
reke Bistrice, ki jo je tako oboževal.
Večkrat sva se pogovarjala o tem,
on je hotel, da njegov pepel raztro-
simo v Bistrico, jaz, da mojega v
morje, ker se reke izlivajo v morje,
se bova nekje našla. Otrokom je
lažje, če vedo, kaj bi starši po smrti
radi. Tako je najin Uliks tistega
jutra z žaro zabredel v Bistrico, ta
je hitra, bila je tudi narasla, tako
da sem se za trenutek prestrašila,
kaj če ga odnese. V glavi se mi je
vrtel prizor iz Odiseja, v katerem je
Bekim, Odisej, oslepil Kiklopa, ta
teče za njim in kriči, kdo si, kako ti
je ime, Odisej pa: Ime mi je Nihče.
Bekim mi je pogosto govoril, veš,
jaz sem nihče, ne v patetičnem
smislu, ampak v kozmičnem obču-
tenju sebe."

"Spopadala sem se s hudo dilemo,
ali imam pravico govoriti na odru
karkoli o njem, ki se je povsem
umaknil iz javnega življenja, se
ukinil. Odrekel se je besedi, odru,
občinstvu, brez katerega igralci ne
moremo. Njemu je uspelo, da je po-
polnoma poravnal račune s samim
sabo in sklenil, da nima s svojim
občutkom vzvišenosti igralskega
poklica, ki se mu je ves predal, v
tem času sovraštva in zla, ki je sko-
čilo iz odprte Pandorine skrinjice,
več kaj iskati. Režiser Dino Musta-
fič me je gotovo povabil v predsta-
vo Rojeni v YU zaradi mojih let in
spominov, pa tudi zaradi Bekima,
ki bi bil, če Jugoslavija ne bi razpa-
dla, morda še živ. Bekim je moja
glavna zgodba, ki sem jo prine-
sla na vaje zadnji hip, štiri, pet dni
pred premiero, saj sem do zadnje-
ga oklevala in nameravala prebra-
ti samo delček iz njegove druge
knjige, ki se bo tako in tako tiska-
la. A ko sem na premieri doživela
tak aplavz in ko sem občutila, da je
občinstvo sprejelo mojo pripoved,
mi ni bilo žal, da sem se odločila in
Bekima spet pripeljala na oder JPD,
ki ga je imel tako rad."

Na koncu svojega nastopa sprego-
vorite tudi nekaj albanskih besed.
Seveda z določenim namenom?

"Za to sem se odločila zaradi pri-
povedovanja Bekimovega brata,
profesorja arhitekture, da ni na
fakulteti za arhitekturo v Prišti-
ni, kjer živijo profesorji Srbi in
predavajo srbskim študentom in
kjer je večinsko prebivalstvo al-
bansko, nikoli nikomur nihče
rekel vsaj dober dan v albanščini.
Dobro, malo so krivi Albanci, go-
vorim tudi o sebi, ki se nisem na-
učila albansko oziroma sem se le
zelo malo, saj so v Bekimovi dru-
žini vsi govorili srbsko in mi nihče
ni rekel, daj, Branka, zdaj pa se uči
albansko. Tako sem izbrala linijo
najmanjšega odpora, res pa je, da
sem Bekima učila srbsko, pa tudi
italijansko in angleško. No, potem
je govoril vse bolje od mene. Uliks
pa k sreči dokaj dobro govori al-
bansko in Hedon malo manj. Skrat-
ka, za Rojene v Yu sem se spomnila
tega in si rekla, Branka, zdaj imaš
priložnost, da poveš vsaj kakšnih
deset albanskih besed, da občin-
stvo morda prvič sliši, kako zveni
albanščina. Mislim, da sem se prav
odločila." ■

Nemčija 30 točk (10 tekem, 10
zmag). Španija 24 točk (8 tekem, 8
zmag). Popoln izkupiček. Repre-
zentanci, ki sta se najbolj očitno
sprehodili skozi kvalifikacije za
evropsko prvenstvo na Poljskem
in v Ukrajini. Takšna premoč, da
je še nemški selektor Joachim Low
moral opozoriti, da prihodnje po-
letje ne bosta tekmovali zgolj Špa-
nija in Nemčija. Blizu sta namreč
še suverena Nizozemska (9 zmag,
1 poraz) in s striktnim novim se-
lektorjem Cesarejem Prandelli-
jem prenovljena Italija (8 tekem, 2
remija). Potem pa dolgo nič. Anglija
se ubada sama s sabo, Grčija redko
zmore zmage z več kot golom
razlike, Francija se kljub trudu
selektorja Laurenta Blanca po tur-
bulentnem obdobju Raymonda Do-
menecha še kar sestavlja, Danska
in Rusija pa popravljata vtis iz prej-
šnjih kvalifikacij.

Najbolj drvi furija. Zdi se, da jo
komaj kaj/kdo lahko zaustavi. Ne
samo da so osvojili zadnjo sve-
tovno in evropsko prvenstvo, šov
na stari celini uprizarjajo tudi v
mlajših kategorijah. So aktualni
evropski prvaki do 21 in 19 let, oba
naslova so pobrali letos. Na sve-
tovnem mladinskem prvenstvu v
Kolumbiji so letos zmagali vse tri
tekme v skupinskem delu, nato jih
je pa v četrtfinalu po enajstmetrov-
kah izločila kasnejša zmagovalka
Brazilija.

Kar sedem mladih Špancev v zače-
tni enajsterici je bilo nižjih od 180
centimetrov. Barcelonina slovita
šola La Masia, kjer ustvarjajo pro-
dukte a la Xavi, Messi, Fabregas,
Pedro, Busquets, dobiva nacional-
ne razsežnosti in Španija, kot je
opozoril tudi britanski Guardian,
zlahka zbira naslove, čeprav med
letoma 1964 in 2008 ni zbrala niti
enega samega.

Rojevajo se novi zvezdniki, 23-
letni Juan Mata je iz Valencie k
Chelseaju odšel za 26 milijonov
evrov, pri evropski prvakinji Bar-
celoni 20-letni Thiago Alcantara
ob poškodbah Andresa Inieste in
Cesca Fabregasa dobiva zavidlji-
vo minutažo. Mimogrede, Mata je
visok zgolj 170 centimetrov, Thiago
pa 172.

prezentanco, proti Škotski je dal
v prvo postavo 22-letnega Jordi-
ja Albo, branilca Valencie. In kaj je
rekel Alba, še preden je zvedel, da
bo debitiral kar v začetni enajste-
rici? "Ne glede nato, ali bom igral
ali ne, majico si bom dal uokviriti
in na zid!"

Talenta je v Španiji toliko, da špor-
tni časnik Marca upa, da se del
Bosque ne bo zmotil pri izbiri 23
imen. Kandidatov je praktično za
dva takšna seznama. Ob Realu (Iker
Casillas, Raul Albiol, Sergio Ramos,
Alvaro Arbeloa, Xabi Alonso) in
Barceloni (Victor Valdez, Gerard
Pique, Carles Puyol, Xavi, Busquets,
Thiago, Villa, Pedro, Fabregas,
Iniesta) je prostih mest vse manj
in manj. Avgusta je del Bosque
vpoklical celo 20-letnega Marti-
na Montoyo, ki bolj igra za drugo
(!) kot prvo ekipo Barcelone. Več
svojih igralcev bi radi v rdečem
dresu videli navijači Seville (Jesus
Navas, Alvaro Negredo, Manu del
Moral) in Valencie (Victor Ruiz,
Jordi Alba, Sergio Canales, Pablo
Hernandez), medtem ko vpoklic
avtomatsko pričakujejo tisti zvez-
dniki, ki so Španijo raje zamenjali
za Anglijo: David Silva (Manchester
City), Fernando Torres, Juan Mata
(oba Chelsea), Pepe Reina (Liver-
pool).

Najbrž niste šteli, v prejšnjem od-
stavku je bilo 26 imen. Zvenečih
imen, vsako bi rado igralo. Del
Bosque je zato takoj po popolnem
izkupičku v kvalifikacijah, kjer so
dobili vseh osem tekem z brutal-
no razliko v zadetkih 26:6, stopil
na žogo. "Imamo veliko alternativ,
sezona bo še dolga, upam, da bodo
vsi zdravi pred pričetkom prven-
stva. Prav tako mislim, da je zdravo
za skupinski duh, da se vsi nogo-
metaši čutijo uporabne. Vem, da
je težko vsakomur dati priložnost,
toda vsakič stremimo k najboljši
postavi."

Nemčija

Podobno zgodbo pelje Nemči-
ja, dobila je vseh deset kvalifika-
cijskih tekem (Španija je igrala v
skupini s petimi reprezentanca-
mi, Nemčija pa s šestimi) in zmogla
še boljšo razliko v zadetkih (34:7).
Tudi selektor Joachim Low ima
pestro izbiro, sploh med mlajšimi.
V torek je bil proti Belgiji kapetan
Philipp Lahm najstarejši igralec
na terenu, pa bo novembra dopol-
nil šele 28 let. Priložnost dobiva
19-letni Mario Gotze (Borussia
Dortmund), sveže zabija 20-letni
Andre Schurrle (Bayer Leverkusen),

medtem ko sta Toni Kroos (Bayern
Munchen) in Mesut Oazil (Real
Madrid) že stalna člana elfa.

Podobno kot Španija ima tudi
Nemčija homogeno reprezentan-
co, saj večina nogometašev igra v
domači ligi. V Dusseldorfu so bili
v torek od triindvajseterice le trije
člani tujih klubov - Ozil in Khedira
(oba Real), Per Mertesacker (Arse-
nal) -, vsi ostali igrajo v bundesligi.
Podobno je s Španci, od 23 izbran-
cev na obračunu s Škotsko zgolj
štirje ne igrajo v 1. A-ligi.

stalu se ponuja
sama od sebe.
Španija in
Nemčija sta se
namreč po-
merili v finalu
zadnjega evropskega pr-

venstva, ko je zadetek Fernanda
Torresa Špancem na Dunaju prine-
sel drugi evropski naslov (prvega
po letu 1964), lani pa je furija z
enakim rezultatom elf ugnala še v
polfinalu svetovnega prvenstva, v
finalu pa nato po podaljških še Ni-
zozemsko.

Kljub temu Lowu tovrstne primer-
jave in izpostavljanja ne godijo.
"Moti me, da se v zadnjih tednih
govori samo o dvoboju Špani-
je in Nemčije. Nobene potrebe ni
po tem, sploh so pa tukaj še druge
zelo dobre reprezentance. Ne re-
ducirajte evropskega nogometa na
Španijo in Nemčijo." Low na vsak
način skuša znižati pričakovanja
nemške javnosti. Težka naloga, saj
po anketi televizije ZDF kar sedem
Nemcev od desetih verjame, da bo
elf slavil na Poljskem in v Ukrajini.

A ob takšni siloviti premoči v
svojih kvalifikacijskih skupinah in
suverenih nastopih na evropskem
in svetovnem prvenstvu sta Nem-
čija in Španija vendarle glavni kon-
stanti evropskega nogometa. Blizu
je Nizozemska, starostno bolj zrela
reprezentanca, ki je v svoji skupini
izgubila zgolj na Švedskem, s prav
tako fantastično razliko v zadetkih
37:8. Klaas-Jan Huntelaar (Schalke)
je zabil kar dvanajstkrat in postal
najboljši strelec kvalifikacij, tako
da je Nizozemce nemški napadalec
Thomas Muller označil za glavne
favorite evropskega prvenstva -
poleg Nemčije in Španije.

Svojevrstni sta Italija in Anglija.
Prva je v slovenski skupini brez
težav zbrala osem zmag in dva

remija, a bolj kot zmage in točke
so presenetile usklajene predstave
in konstantna forma, ki je bržko-
ne posledica strogega režima Ce-
sareja Prandellija. Njegov etični
kodeks, s katerim je pokazal, da ne
bo trpel izpadov Maria Balotellija
(Manchester City) v reprezentanci
in da bodo tisti, ki sedijo v klubih,
sedeli tudi v izbrani vrsti, je prak-
tično izbrisal debakel iz lanskega
svetovnega prvenstva, ko je bra-
nilka naslova Italija pod vodstvom
Marcella Lippija med prvimi brez
zmage spakirala iz Južne Afrike.

Italijana imajo na klopi Angleži,
Fabio Capello je o(b)stal na medij-
sko zahtevnem položaju, čeprav so
si Angleži lani želeli precej več kot
zgolj osmino finala na svetovnem
prvenstvu. Prvo mesto v skupi-
ni s Črno goro, Walesom, Švico in
Bolgarijo je zasenčil remi v Pod-
gorici (2:2), še bolj pa rdeči karton
Waynea Rooneyja, ki zdaj prosi
Uefo, naj mu zmanjša kazen, zaradi
katere bo ob tri tekme, vse tri v
skupinskem delu evropskega pr-
venstva. To bi bilo za Fabia Capella
najbrž preveč, čeprav se selektor še
ni odločil, kaj bo ukrenil. Sodeč po
izjavah, bo Rooney vseeno dobil
vozovnico za Poljsko in Ukrajino.
"Naredil je butasto napako, upam,
da se bo iz nje kaj naučil," upa Ca-
pello, čeprav je Rooney podobno
storil že letos, ko si je s kartonom v
Walesu omogočil prosto poletje, da
mu ni bilo treba sredi poletja igrati
na Wembleyju s Švico.

Nasploh se zdi, da za Capella, ki ga
praktično vsak vikend kamere po-
snamejo na pomembnejši tekmi
premier lige, večino dela opravijo
trenerji v klubih, v zadnjem času
zlasti Alex Ferguson, ki je pošteno
pomladil Manchester United, kar
je navrglo talentiranega 19-letnega
branilca Phila Jonesa in 20-letnega
napadalca Dannyja Welbecka.

Preostale reprezentance upajo na
Grčija-efekt, s katerim so Grki, ki
so se s premeteno igro in zadetki
iz prekinitev na koncu kot prvo-
uvrščeni uvrstili na EP (in pahni-
li Hrvate v dodatne kvalifikacije),
leta 2004 z anti-nogometom osvo-
jili evropski naslov. Rusija se je po
porazu s Slovenijo v dodatnih kva-
lifikacijah za SP pobrala, čeprav se
selektor Dick Advocaat, ki mu Rusi
pravijo "mali general", ubada s kri-
tikami na račun igre, medtem ko je
največje presenečenje med zmago-
valci skupin Danska, ki je v odločil-
ni tekmi doma ugnala Portugalsko
s Cristianom Ronaldom. ■

Tomaž Kavčič je selektor mlade iz-
brane vrste dobra tri leta. Trenu-
tno gre Sloveniji v kvalifikacijah za
evropsko prvenstvo 2013 zelo soli-
dno, saj po petih tekmah v skupini
s Švedsko, Finsko, Malto, Ukrajino
in Litvo vodijo. Kavčič, ki je bil po-
močnik Milana Miklaviča, ko je Hit
Gorica osvojila svoj prvi državni
naslov (1995/96), kasneje pa vodil
Svobodo, Faktor, Belo krajino, Lju-
bljano, Grosuplje in Livar, pravi, da
niti v mlajših kategorijah Slovenija
in, denimo, Španija nista primer-
ljivi.

Rene Krhin je v torek proti Srbiji
znova dobil priložnost v član-
ski reprezentanci. Kaj 20 minut
pomeni za takšnega igralca, ki
v članski reprezentanci pravilo-
ma sedi na klopi, hkrati pa igra za
mlado izbrano vrsto?
"Najbolj pomembno za takega
igralca je, da ima tekme v nogah.
Kar se tiče Krhina, zgodaj je odšel,
pri šestnajstih, sedemnajstih pod-
pisal pogodbo, a v klubu (Inter
Milan) nato ni igral, čeprav je prav
zaradi klubskega statusa kmalu
dobil povabilo tudi v člansko re-
prezentanco, kjer pa prav tako ni
igral. Morda bi bilo boljše, če bi
imel več odigranih tekem, ker to je
za mladega igralca najpomembnej-
še. Rene je začel spet za nas igrati
februarja proti Hrvaški, v minuli
sezoni pri Bologni skorajda ni igral,
letos je naredil korak naprej, v
mladi reprezentanci je nosilec igre.
Sam menim, da je bolje igrati za
mlado reprezentanco kot sedeti na
klopi članske."

Na poziciji vratarja ima članska
reprezentanca s Samirjem Han-
danovicem večletno garancijo,
čeprav za talenta velja tudi Jan
Oblak. Pogosto se omenja iskrive-
ga Harisa Vučkica, ki pa prav tako
pri Newcastleu bolj ali manj ne
igra. Koliko prepustno je sito med
mlado in člansko reprezentanco?
"Omenili ste Vučkiča, ki je letnik
1992, tako da lahko nanj še lep čas
računamo v mladi izbrani vrsti. Žal
je imel kar nekaj težav s poškodba-
mi, a tudi ko je bil zdrav, v Newca-
stleu ni igral. Tudi on je dobil
povabilo v člansko reprezentanco,
vendar prav tako ni igral. Zato smo
tukaj mi, mlada reprezentanca,
naša osnovna naloga je dati prilo-
žnost, iskati nove talente."

Primerjava s Španijo je sicer ne-
hvaležna in skoraj nemogoča.
Vendar pri njih je očitno, da se
mladi lahko skoraj hitreje prebi-
jejo v člansko moštvo kot pri nas.
Čeprav je tam konkurenca ubijal-
ska, v reprezentanci dobivajo tudi
Juan Mata (Chelsea), Jordi Alba
(Valencia) in Thiago Alcantara
(Barcelona) priložnost. Začne že
tu nastajati razlika med Slovenijo
in Španijo?

"Ne, ne. Poglejte, Španija res izsto-
pa, pa saj ne samo v nogometu.
Nasploh imajo izjemno kvalite-
to, izdelane igralce, kar je najbrž
tudi posledica zelo kvalitetne lige,
obenem pa gladko pobirajo naslo-
ve tudi v mlajših selekcijah, so ak-
tualni prvaki do enaindvajset in
devetnajst let."

Že, ampak zakaj? Zakaj so tako
močni že od malih nog?
"Ker drugače delajo že v mlaj-
ših kategorijah in še bolj drugače
igrajo. Španska liga je, vsaj zame,
najbolj gledljiva od vseh. In že to
precej pove, taktike ni preveč, igra
ni tako kontaktna. Saj imamo tudi
mi talente, jasno, a naša baza je
toliko manjša."

Tudi Nemčija je na zadnjem
evropskem prvenstvu zelo pre-
senetila, v teh kvalifikacijah se
je sprehodila s pomočjo 21-letne-
ga Tonija Kroosa in 22-letnega
Mesuta Ozila. Tudi onadva kljub
mladosti dobivata priložnost tako
v klubih (Bayern, Real) kot pri Jo-
achimu Lowu v reprezentanci.
"Nemčija je v zadnjih desetih letih
ogromno vložila v nogometne tre-
ning centre, načrtno, študiozno so
se lotili dela in rezultat je viden."

Zakaj takih kampov, kot jih po-
znata Španija in Nemčija, nima
tudi Slovenija? Kjer bi se Robert
Berič, Rene Krhin, Jan Oblak in
ostali zbirali.

"Igralce za mlado reprezentanco, ki
igrajo v tujini, lahko dobiš samo v
Uefa terminu, ki običajno sovpada s

člansko vrsto. Ne govorim, da kampi
delajo igralce, ne, tja pridejo igral-
ci 50-, 60-odstotno že afirmirani.
Predvsem je prej treba začeti delati,
pri petnajstih, šestnajstih letih."

No, Slovenija pozna gimnazij-
ski nogometni razred v Ljubljani.
Kakšne izkušnje imate z njim?

"Ne poznam ga najbolje. Sam imam
bolj v mislih akademije, kjer je šola
prilagojena nogometu in ne obra-
tno. Ne me razumeti narobe, ne
gre za to, da bi morala biti šola za-
postavljena, a problem je, če nekdo
samo za konec tedna pride v svoje
nogometno lokalno okolje, recimo
v Koper ali Maribor, ker potem
tudi tam ne bo igral."

Ima Nogometna zveza Slovenija
značilni stil igre? Obstaja kakšna
specifična filozofija, češ, vse se-
lekcije bodo igrale sistem 4-2-3-1?
Koliko podobnosti je med člansko
in mlado reprezentanco?

"Igre se razlikujejo od tekme do
tekme. Problem je, ker igramo v
istih terminih in si je težje ogledati
obe reprezentanci. Sistem je podo-
ben, člani igrajo 4-4-2, mi 4-2-3-1.
Sliši se sicer različno, a na samem
terenu pravzaprav velike razlike ni."

Kako v mladi izbrani vrsti naredi-
ti igralca, da ne bo sedel na klopi
članske? Lahko nekdo pri osem-
najstih vzklije in dobi takoj prilo-
žnost pri članih?

Saj Tim Matavž (22 let) v PSV Ein-
dhovnu igra, ne samo to, še redno
zabija. V članski reprezentanci
pa ...

"Hvala bogu, da ni odšel v Italijo
in da je ostal na Nizozemskem, saj
pozna način igre, PSV pa je moštvo,
od koder se hodi v največje klube."

Ko reprezentancam ne steče, ko
se ne uvrščajo na tekmovanja,
se pogosto sliši "pomladiti bo
treba". Kaj to pravzaprav pomeni,
sprehod po seznamu mlade re-
prezentance?

"(smeh) Članska reprezentanca je
vrh korenine, to je to. Slovenija ima
še vedno mlado reprezentanco,
kljub Novakoviču, Korenu in Ra-
dosavljeviču. Pomlajevanje je zelo
specifično, poudarjam pa, sloven-
ska reprezentanca je še vedno zelo
mlada, sploh v primerjavi z drugi-

Zdaj ni čas za
razprave o
poimenovanju
Titove ceste.
Pravi čas za
taka vprašanja
je takrat, kadar
ti gre relativno
dobro in so
zadeve kolikor
toliko urejene

Za dr. Dušana Mramorja ni skriv-
nost, zakaj je pri nas pokojninska
reforma padla. Prepričan je, da
zaradi tega, ker se Slovenija slepi
in si ne prizna, v kakšnem jav-
nofinančnem položaju je. "To pa
je tako, kot če ti zdravnik odkri-
je raka, ti pa to zanikaš," je šokiral
javnost po padcu Pahorjeve vlade.

"Veliko sem razmišljal o tem in
prišel do ugotovitve, da je posta-
lo pri nas samoumevno, da so vse
odločitve politične. Pa ni res! Poli-
tične so samo odločitve o usmeri-
tvi pri določanju ciljev. Vse ostale
odločitve bi morale biti strokov-
ne in temeljiti na resnih anali-
zah strokovnjakov. Kako
bomo prišli do
cilja, ki ga
je
določila politika, je torej stvar
stroke. To ni več politično vpraša-
nje."

"Seveda smo. Veste, misliti, da je
vse politično, je točno tako, kakor
da bi šli k zdravniku, ko bi ta
odkril, da imate raka, bi pa rekli:
'Ah, saj ga nimam.' Ali pa je točno
tako, kot če bi zdravniku, ki bi vam
rekel, raka moramo zdraviti, odgo-
vorili: 'Ne, ne bom se zdravil. Ker
to ni v mojem interesu, sem se od-
ločil, da ste se zmotili.'"

"Ne verjamemo mu, ker enostavno
ne priznamo dejstev, do katerih se
je stroka dokopala. V nebo vpijoči
primer, kako potiskamo stroko v
kot, je pokojninska reforma. Koliko
strokovnjakov je reklo, da pokoj-
ninska reforma ni potrebna?"

"Mogoče je bil en sam. In koliko jih
je reklo, da ponujena pokojninska
reforma strokovno ni bila uteme-
ljena?"

"Skoraj nobeden. Rekli smo le, da
je taka smiselna in ustrezna, a da
bo potrebna čez čas še ena. Zato bi
lahko za ekonomsko stroko rekel
le, da je menila, da je ta reforma
premalo stroga. Pri tem vprašanju
smo bili tako rekoč poenoteni, kar
je v ekonomski stroki sicer skoraj
nemogoče pričakovati."

"Ne, to bi bilo politično razmišlja-
nje in ne strokovno. Kadar deluješ
strokovno, se na to ne oziraš. Upo-
števaš dejstva. Ugotoviš na primer,
kam gredo trendi, kakšna obreme-
nitev bi to bila, kaj je še mogoče
prenesti in česa ne, kolikšna so tve-
ganja. Šele potem lahko sklepaš, kaj
bi bilo treba narediti."

"Tako je, vendar nas nočejo poslu-
šati, četudi je v tej krizi naš najve-
čji problem prav to, da stroki ne
verjamemo. Mogoče bomo ljudje
težo tega problema prepoznali, če
ponovim zgodbo o raku. Kaj dru-
gega, kot da ne razumemo, pa naj
si človek misli, če nam zdravnik
pove, da smo bolni, mi pa iščemo
izgovore. Zakaj si najprej rečemo,
da zdravnik mogoče nima prav ali
da sploh nima prav. In zakaj ga, če
mu že prisluhnemo, ne ubogamo in
si mislimo, da lahko bolezen zdra-
vimo po svoje, zdravil, ki smo jih
dobili, pa ne jemljemo, saj sami naj-
bolje vemo, kako se bomo pozdra-
vili. Skratka, kako se zdravi raka,
vemo sami boljše kot vsi naši zdrav-
niki. In to je postala pri nas logika
delovanja. Zdi se mi, da je politika
prevzela logiko, da je vsako vpra-
šanje politično. Stroko ima sicer
tam nekje blizu, kaj pove, pa ni po-
membno. In enako ravnajo ljudje."

Zakaj pa ta logika uspeva? Ker
so strokovnjaki užaljeni? So tudi
sami postali politiki?

"Ne, ne, zame je politika še vse
kaj drugega. Tudi referendum je
politika. Pri njem pa sodeluje-
jo vse možne interesne skupine,
od strank do sindikatov, civil-
ne družbe in ostalih. Političen je
odnos ljudi do določenega proble-
ma, do medijev in še česa."

"To smo v nekem smislu mi vsi.
Poleg tega je za nas trenutno znači-
len še izjemen negativizem, ki nas
zavira."

Če je politika v naših rokah, zakaj
so potem zdaj oči vseh uprte v
novo vlado?

"Prepričan sem, da zato, ker se vsi
zavedamo, da tako ne bo šlo več
naprej, in zato, ker slutimo posle-
dice. Mi si sicer zatiskamo oči, da
ukrepi niso potrebni, so neumni,
in na referendumu podaljšamo
še za eno leto ali za dve sedanje
stanje, ki je slabo in bi se moralo z
ukrepi popraviti. Na koncu pa vsi
vemo, da potrebujemo nekoga, ki
bo upošteval stroko. Nekoga, ki
bo nujne korake tudi izvedel in
pri tem prizadel čim manj ljudi,
medtem ko bomo v splošnem vsi
na boljšem."

Kaj kot strokovnjak pričakujete
oziroma kakšne možnosti pripi-
sujete novi vladi? Kaj lahko nova
vlada spremeni? Ali je za Sloveni-
jo nova vlada plus?

"A nisem politik. Nimam politične
predizobrazbe. Niti nisem politični
analitik. Zato zelo težko ocenjujem,
kaj lahko pričakujemo. Vem pa,
kaj bi bilo treba narediti. Nujno bi
morali doseči soglasje, da je treba
spremeniti ustavo."

"Zagotovo bi morali spremeniti do-
ločbo o referendumu. Ti časi v Slo-
veniji so tako resni, da se ne bomo
izkopali iz težav brez vlade in par-
lamenta, ki bi lahko odločala. Pri
tem bi morale njune odločitve te-
meljiti strogo na stroki."

"Idealno bi bilo, če bi Slovenija
dobila vsaj za en mandat profesio-
nalno vlado, podprto od obeh poli-
tičnih polov."

"Tega pa ne vem. Je pa čas, da se to
naredi. Ali naj se leva in desna po-
litična opcija združita in poskuša-
ta nekaj narediti za Slovenijo ali
pa naj pride nova, srednja opcija.
Torej nekdo drug, ki bo dobil zau-
panje ljudi in bo imel dovolj veliko
večino, da bo lahko stvari, ki jih je
treba narediti, tudi izpeljal in Slo-
venijo ozdravil. Ostala, bolj politič-
na vprašanja se lahko nato odprejo
na naslednjih volitvah. Prepričan
sem namreč, da zdaj ni čas za po-
litična vprašanja. Zdaj ni čas za
razprave o poimenovanju Titove
ceste. Pravi čas za taka vprašanja je
takrat, kadar ti gre relativno dobro
in so zadeve kolikor toliko ureje-
ne."

"Dovolj nimamo nikoli, čas za
taka vprašanja pa nastopi, ko je
kolikor je mogoče poskrbljeno za
prihodnost. Mi pa še sedanjosti
nimamo urejene, kaj šele priho-
dnosti, ki je še veliko bolj proble-
matična. Gre vendar za bližnjo
prihodnost, katere značilnost bo
starajoče prebivalstvo. Kdo bo pro-
izvajal izdelke in nudil storitve, če
bomo v veliki večini na eni strani
upokojeni, na drugi pa študentje
in pomoči potrebni otroci? Kdo bo
skrbel za tako veliko število ne-
aktivnih ljudi? Če bo ostalo tako,
kot je, mora življenjski standard
močno pasti. In bomo res trpeli, saj
bomo v tem svetu nekonkurenč-
ni. V tržnem gospodarstvu pa to
pomeni le eno: ko gre navzgor, gre
zelo navzgor, ko gre navzdol, gre
pa izjemno navzdol."

"Predvsem hitreje, in če ne obrneš
trenda navzgor, dobi padanje le še
dodaten pospešek."

Začeti pa moramo s tem, da sestavi-
mo vlado in državni zbor, ki bosta
lahko delovala učinkovito in ju
ne bodo za vsako malenkost blo-
kirali referendum ali medsebojni
spori. Vlada in državni zbor bi se
morala pri svojem delovanju opi-
rati na strokovne podlage in ne na
ideološko politične ter pri tem sebe
postaviti v službo državljanov in
ne smatrati Slovenije kot svoj plen.
Sam mislim, da je to prvi pogoj za
obrat trenda navzgor. Potem je pa
treba narediti, kar je treba nare-
diti."

"Za zagotovitev prihodnosti
moramo izpeljati pokojninsko in
zdravstveno reformo, reformo
trga dela in dati ustrezen pomen
znanju, kratkoročno pa tako vemo,
da je ključna konkurenčnost našega
gospodarstva."

"Mislim, da jo, vendar se kak drug
ekonomist morda ne bi strinjal z
mojo razlago vzrokov in iz te raz-
lage izpeljanih rešitev, kako se je
lotiti in zmanjšati njene vplive."

Kdaj pa bomo razumeli, da svoje
države ne rešujemo več sami,
ampak vse bolj v evropski druži-
ni?

"Po pravici povedano ni čisto tako.
V tej gospodarski krizi smo si
večino problemov zakuhali sami.
In kar smo sami zakrivili, moramo
tudi rešiti sami, ker nas ne bo reše-
val noben drug, razen če bomo šli
po poti Grčije, kar pa upam, da se
ne bo zgodilo."

To je bila priložnost, zaradi katere
so nas v Evropi prepoznali za še
bolj svoje, mar ne?

"Res je za nepoučene izgledalo kot
priložnost, a bi jo morali vlada in
centralna banka, ki sta bili o nevar-
nostih seznanjeni, z vsemi možni-
mi ukrepi zmanjšati. Ko so posojila
rasla po 30 odstotkov letno, bi
morali sprejeti vse možne ukrepe,
da bi povečali varčevanje in zmanj-
ševali potrošnjo. Prejšnja vlada pa
je ravnala ravno obratno. Znižala je
davke, s čimer je še povečala potro-
šnjo, na drugi strani pa je tudi sama
dodatno povečevala izdatke. Zadol-
ževanje se je preusmerilo v tujino
in tako je prišlo do izjemnega po-
večanja zadolžitve v tujini. In za to
smo krivi sami."

"Za slabo družbeno infrastruktu-
ro, ki je krojila delovanje in kon-
kurenčnost podjetij. Na primer,
vzdrževali smo izjemno neučinko-
vit pravni sistem s pomanjkljivim
znanjem gospodarskega prava. Zato
čakajo podjetja leta in leta, da se
sploh kaj zgodi. Tudi administrativ-
ni postopki ostajajo v Sloveniji ka-
tastrofalni. Kot primer bom dodal
tudi neučinkovit in predrag neme-
njalni sektor, ki je za gospodarstvo
visok strošek in zmanjšuje njegovo
konkurenčnost. Sam se še danes
spomnim, kako so me hoteli pred-
stavniki elektro podjetij okoli pri-
nesti z dvojnim integralom, da bi
izsilili letno 15-odstotno podraži-
tev omrežnine. Ni jim uspelo. Nam
pa v vseh teh letih ni uspelo ustva-
riti podjetništvu naklonjenega
okolja. Tudi to, da ne sprejemamo
radi novosti in sprememb, za pod-
jetja ni spodbudno, da o nespreje-
manju normalnih in nadzorovanih
podjetniških tveganj, povezanih s
proizvodnjo in storitvami, in spre-
jemanju nesorazmernih finančnih
tveganj niti ne govorimo. Predvsem
pa, kot sem že rekel, ne priznamo
si, v kakšni situaciji smo."

Pahorjeva vlada je poskušala v
tekoče posle vključiti vsaj še inter-
ventni zakon, a so ga poslanci pre-
pustili naslednikom. Varčevanje
bi bilo težko 400 milijonov evrov,
ljudje so znesek preprosto poveza-
li z dokapitalizacijo NLB. Pa je zdaj
res čas za varčevanje? Če bodo
plače in pokojnine nižje, bodo
podjetja prodala manj in tudi dela
bo manj.

"Da ne bo pomote, naj spomnim,
da imamo javni in zasebni sektor.
Ključni sedanji motor rasti v zaseb-
nem sektorju je izvoz, če ga želimo
povečati, pa nimamo druge mo-
žnosti, kot da naredimo podjetja
konkurenčna."

"Veste, zaradi tega, ker mi zapravi-
mo več javnega denarja za plače za-
poslenih v javnem sektorju, ne bo
Nemec kupoval nič več naših proi-
zvodov. Zato pravim, da je treba naj-
prej narediti bolj učinkovito okolje
za podjetniški sektor in zmanjša-
ti njegovo obremenitev z javnim
sektorjem. Ključno obremenitev
z javnim sektorjem pa sestavljajo
plače javnih uslužbencev, pokojni-
ne in socialni transferji. Če bi te v
javnem sektorju zmanjšali in ga s
tem naredili bolj učinkovitega, bi v
teh razmerah zmanjšali povečeva-
nje zadolževanja javnega sektorja.
Prav to namreč tudi zaradi plačil
obresti zahteva visoke davke."

"Mi plačujemo vedno višje obresti,
ker smo vedno bolj zadolženi. Pri-
manjkljaj v javnem sektorju je torej
nujno treba zmanjšati, ne smemo
pa v tem trenutku, in to je ključno,
v javnem sektorju zmanjšati inve-
sticij. To pa je ravno obratno, kot
delamo sedaj. Investicije namreč
neposredno vplivajo na gradbeni-
štvo, ki nam zdaj najbolj zmanjšuje
gospodarsko rast."

"Opravičujem se, ker se ponavljam,
slišijo pa me ne, ker ni pomembno,
kaj pove stroka. Pomembno je, kje
so ideološke razlike."

Profesorji smo
povedali svoje.
Opozarjali smo,
kaj nas čaka,
in to že lep čas
ponavljamo.
Poslušajo nas pa
ne, ko pa vlada
logika, zabava je
danes, vzemi vse,
kar ti prinaša
"Mislim, da sem svojo državljan-
sko dolžnost izpolnil. Moje delo
je biti profesor in vedno sem pou-
darjal, zdaj pa ponavljam, da sem
na začasnem delu v finančnem
ministrstvu že bil. Izkušnja je bila
dobra, imel sem izjemne sode-
lavce, dosegli smo začrtano, moje
mesto pa je tukaj, na ekonomski
fakulteti."

Vam je prijalo, ker bi vam finanč-
ni minister Franc Križanič za vašo
davčno reformo postavil spome-
nik, saj meni, da bi bili z njo danes
varni kot Avstrija, če bi je nasle-
dnja vlada ne bila spremenila?
"Takrat ni bila ključna davčna re-
forma. Večjo težo sta imela dogovor
o plačah v javnem sektorju in dez-
indeksacija. Predvsem pa dogovor
in doseženo zaupanje sindikatov,
da bomo tisto, kar smo se dogovo-
rili, tudi naredili in da bodo eko-
nomski rezultati takšni, kakršne
smo obljubili. In so tudi bili. Meni
pa se zdita iz tistih časov pomemb-
na tudi nadzor nad nemenjalnim
sektorjem in povečan nadzor nad
učinkovitostjo javnega sektorja.
Opisano se mi je zdelo pomemb-
nejše kot sama davčna reforma, ki
je tako in tako prišla šele na koncu.
Prepričan sem namreč, da bi lahko
krizo Slovenija preživela izjemno
dobro, če bi bila prejšnja vlada na-
daljevala s politiko nadzora stro-
škov javnega sektorja. Če torej ne bi
takoj populistično naredila antipo-
kojninske reforme, s čimer je dol-
goročno povečala te javnofinančne
izdatke, če bi bolj spodbujala varče-
vanje, ko se je končala stanovanjska
shema, in če bi postavila odloč-
ne omejitve pri trošenju. To je bilo
namreč ključno, da bi preprečila
veliko zadolževanje, ki je sledilo in
nas je pripeljalo do današnjih raz-
sežnosti."

Vi ste se, tako kot Pahorjeva vlada,
pogovarjali z vsemi interesnimi
skupinami, tudi obrtniki, in bili
uspešni. Kako ste se izognili reši-
tvam, ki denimo v gradbeništvu
zdaj pometa s tistimi, ki naj bi jih
rešili, avstrijski Strabag pa žanje?
"Odločitev, da lahko v javnih na-
ročilih v gradbeništvu sodeluje le
tisti, ki se ni pojavil na nobenem
seznamu neplačnikov, je bil ukrep,
ki so ga sprejeli na zahtevo tistih,
katerim računov niso plačali. Če
naših gradbincev zdaj skoraj ni v
igri za javna sredstva, je bil odgo-
vor, ki so ga prizadeti zahtevali,
najbrž prehiter. Včasih je treba pač
premisliti in predvideti vse, kar re-
šitev prinaša."

"Neposredne ne, saj se s tem nisem
ukvarjal. Iz izkušenj pa vem, da se
rešitev vedno najde, če imaš dobro
strokovno podlago zanjo. Potrebu-
ješ pa analizo, ki pokaže, kakšni bi
bili učinki. Kar je le mogoče, je pa-
metno izračunati, ostalo pa oceniti,
četudi čez palec, s pomočjo pozna-
valcev, da dobiš merljiv rezultat.
Sam sem dal predlagane rešitve iz-
računati, če se je le dalo."

"Na koncu moraš zmeraj vedeti, kaj
delaš. Če greš ljudem, ki se ti smili-
jo, prehitro preveč na roko, lahko
narediš več škode kot koristi in
včasih ima lahko to negativne po-
sledice celo za tistega, ki je rešitev
predlagal."

Kaj pa naj rečemo za Grčijo, zaradi
katere nekateri že vidijo na ko-
lenih evro? Naj še naprej mora-
liziramo? Naj raje prisluhnemo
kanclerki Merklovi, da mora
ostati evrodružina enotna? Je evro
še stabilen denar?
"Spomnim se, da je ob rojevanju
ideje o evru vrsta ameriških ekono-
mistov trdila, da tak denar ne more
preživeti, saj je denarna unija brez
fiskalne obsojena na propad. Takrat
se mi je zdelo, da se da s koordinaci-
jo fiskalnih politik mogoče vendar-
le zgraditi tudi uspešno monetarno
unijo."

"Zaradi izkušenj, ki sem jih bil pri-
dobil kot finančni minister, danes
vem, da je razlika med severom in
jugom res v mentaliteti, ne samo v
bruto domačem proizvodu."

Je to moralistična sodba?
"Nikakor ne. V tem ni nobene-
ga moralizma, je le spoznanje, da
stvari različno razumemo. Raz-
lika, kako kdo razume določen
predpis, je v mentaliteti. Vpraša-
ti se moramo le, kaj je predpis za
nekoga, ki živi v bolj severni državi,
in kaj za nekoga, ki živi v bolj
južni."

V čem se razumevanje razlikuje?
"Za bolj severne države predpis
pomeni, kako se morajo obnaša-
ti, za bolj južne pa bi rekel, da je
predpis tisto, kar morajo prikaza-
ti oblasti. Do tega sicer poenosta-
vljenega spoznanja sem prišel z
izkušnjami na sestankih Ecofina
in v osebnih pogovorih z evropski-
mi finančnimi ministri. Težava, ki
ji danes pravimo tudi kriza evra,
se po mojem mnenju torej skriva
v opisanem različnem razumeva-
nju tistega, kar se v uniji dogovori-
mo. Če bi enako razumeli, kaj smo
se v evroobmočju dogovorili, bi
lahko imeli brez velikih težav tudi
dobro monetarno unijo. Seveda ob
določenih okvirih fiskalne poli-
tike in določeni prožnosti znotraj
teh okvirov, ki bi veljali za vsako
državo posebej. Taka omejena pro-
žnost bi bila po moji sodbi logična,
saj ima vsaka država svoje poseb-
nosti. Ena je bolj razvita, druga
manj, ker je denarno politiko izgu-
bila, pa bi lahko vsaj delno te po-
sebnosti nevtralizirala s fiskalno
politiko. Sam sem torej prepričan,
da imamo v evroobmočju precej-
šen problem, ker ni enotnega razu-
mevanja predpisov."

Kako pa ocenjujete bodoči davek
na finančne transakcije, ki bi ga
zaračunali bankam?

"Prepričan sem, da bi moral biti
tak davek, če naj bi upočasnil špe-
kulativne tokove, globalen, za kar
si prizadeva kanclerka Merklova,
saj bi lahko le tako postal v rokah
nadzornih ustanov učinkovito
orožje proti zmanjšanju ekscesov.

Če bi tak davek uvedla le Evropa, bi
lahko bilo to zelo problematično."

Ker bi bil le kazen za evropske
bankirje?

"Zaradi tega bi lahko bili nekonku-
renčni, kar bi lahko bil problem.
Če bi se Evropa določila zanj, bo to
eksperiment, katerega izid je ne-
gotov."

Na bolj enotno fiskalno politiko
pa se države članice EU pripravlja-
jo z omejevanjem višine javnega
zadolževanja in primanjkljaja?

"Z usklajeno fiskalno politiko bi do-
ločili, kakšna je lahko rast izdatkov
pri načrtovani rasti prihodkov in
kakšen največji primanjkljaj."

To torej ne prinaša enotnih navo-
dil, kako bi evropske države pol-
nile svoje proračune, s katerimi
davki bolj ali manj?

"Seveda ne. Pri usklajeni fiskalni
politiki je za države ključno, kako
bi opredelile najvišji možni javni
dolg in kako bi določile primanj-
kljaj."

Zakaj pa se vam ne zdi dovolj za-
vezujoče, če bi Slovenci le v zakon
o javnih financah zapisali, da
lahko znaša naš javni dolg največ
48 odstotkov?

"Ker bi morali to urediti z ustavo,
tako, kot so to storili Nemci. V
ustavo bi morali zapisati, koliko
največ sme javni dolg znašati in
koliko ga je treba vsako leto zmanj-
šati, da se to v prehodnem obdobju
doseže."

In če so razmere takšne, kot so
sedanje, in to ne uspe? Bi znova
spremenili ustavo?
"Sam bi višino dolga zapisal v
ustavo in se zapisanega držal. Čisto
druge pristojnosti bi dal tudi fi-
skalnemu svetu. Menim, da bi ga
moral predlagati predsednik repu-
blike. Biti bi moral neodvisen, nje-
gove splošno omejitvene odločitve
bi morale biti zakon. Imel bi torej
enak status kot Banka Slovenije.
Toliko, kot je Banka Slovenije rekla,
toliko denarja je izdala in toliko,
kot bi fiskalni svet rekel, da se sme
država zadolžiti, tako bi moralo
biti. Enako velja za višino primanj-
kljaja."

Če strneva, koliko je Pahorjeva
vlada kriva, da smo se znašli v raz-
merah, v kakršnih smo?
"Krivi sta obe vladi, in to zelo
krivi. Prejšnja, kot sem že rekel,
predvsem, ker je spodbujala napi-
hovanje kreditnega balona z zadol-
ževanjem v tujini. Sedanja pa je bila
pač neučinkovita in z referendu-
mi tudi zablokirana. Svoje breme
nosita obe, vsaka svoje."

Pravite zablokirana? Smo potem-
takem krivi za težke razmere Slo-
venci sami?

"Naroda ne moreš zamenjati, ga pa
lahko boljše ali slabše vodiš. Sicer
pa sam Slovence izjemno spoštu-
jem. Cela naša zgodovina kaže,
da smo izjemen narod, in to nam
priznavajo tudi drugi. V najtežjih
razmerah zadeve zmeraj rešimo in
smo v preteklosti velikokrat bili in
smo še tudi danes zvezde. Na neka-
terih področjih neprekosljive. Na
primer, naš je Pipistrel, ki je svetov-

na zvezda, in zelo ponosen sem, da
je gospod Ivo Boscarol član sveta
naše fakultete. Določeno število let
pa smo bili zvezda tudi kot država.
Imeli smo evropskega finančne-
ga ministra leta, bili smo država,
ki sem jo lahko šel s podatki pred-
stavit kot primer dobre prakse na
katerokoli vrhunsko fakulteto. Bili
smo vzor, kako se vodi ekonomska
politika. Kamorkoli sem prišel, sem
bil zvezda, vabili so me predavat v
Amsterdam, ZDA in drugam."

To pa je bil slavospev.

"Sploh ne, tudi taki smo."

In kaj se je zgodilo, da nismo več
taka zvezdica?

"Nastopilo je obdobje utrujeno-
sti. Pred njim smo imeli zelo jasne
velike cilje, od samostojnosti do
vključitve v vse evropske ustano-
ve in v evro. Naši cilji so bili jasno
določeni, bilo je tudi precej zuna-
njega pritiska na nas, da smo delali
dobro in prav. Obdobje po prevze-
mu evra leta 2007 pa je sovpadlo s
časom, ko so ti veliki cilji izginili,
novih pa si nismo postavili. Da bi se
to lahko zgodilo, je začutil pokojni
predsednik države dr. Janez Drnov-
šek. Zato je želel spodbuditi strate-
ške razgovore o tem, kam si želimo
še iti in priti. Čutil je, da se bomo po
uspešni ekspediciji v Evropo srečali
z vprašanjem, kaj pa zdaj."

Ali ni veliki cilj tudi, da bi star-
šem in babicam zagotovili lepo
starost, otrokom mladost, mešča-
nom čisto naravo ...
"Družbo ženejo veliki cilji. Seveda
je tak cilj tudi, da ljudje dostojno
živijo, ampak to ni motivator. Moti-
vacija so bili samostojnost, članstvo
v OZN, v EU, evro. Potem pa je mo-
tivacija plahnela. Ampak ..."

Ja?

"Ampak veste, prepričan sem, da
se bomo pobrali. Ne agitiram, saj
nisem politik. Zdi pa se mi, da
smo zdaj malo utrujeni, a se bomo
zbrali. In spet bomo vzor, saj je med
nami veliko izjemno pametnih in
sposobnih ljudi, ki so pripravljeni
trdo delati."

Ki pa jih ne poslušamo.

"Prepričan sem, da jih bomo začeli
poslušati, ker bomo spoznali,
da drugače prihodnosti ni. Tudi
logika, da se s Slovenci ne da po-
govoriti, je zgrešena. Jaz sem se
vendar s sindikati dogovoril! Sicer
pa verjamem, da prihaja čas, ko
bodo imeli ljudje v tej mali državi
dovolj delitev na naše in vaše. In
dovolj ideoloških razprav in politič-
nih rešitev namesto strokovnih. Ali
se bo to zgodilo že na tokratnih vo-
litvah, na naslednjih, ali kdaj vmes,
ne vem. Prepričan pa sem, da jav-
nost zahteva ustrezne odgovore, o
čemer priča tudi veliko število neo-
predeljenih volivcev."

Odgovore, ki jih lahko ponudi
kdo? Zoran Jankovic z menedžer-
skim pristopom vodenja države?
Resetatorji? Gregor Virant v novi
izdaji?

"Javno mnenje zahteva pošten pre-
mislek, strokovni odgovor kako
naprej in učinkovito izvedbo. In to
smo sposobni narediti." ■

Reuters, Zuccotti park v New Yorku, 13. oktobra 2011: Anonimi človek se vrača na oder svetovne zgodov

Globalna gospodarska kriza uradno traja od oktobra 2008. Politika
zategovanja pasu in ostri varčevalni ukrepi, ki so jih sprejele države
širom po svetu, je vse večji del svetovnega prebivalstva pripeljala
na rob eksistence in brezperspektivnosti, po drugi strani pa dobič-
ki finančnih korporacij, mnogokrat dokapitaliziranih pod krinko
reševanja v nacionalnem interesu, še nikoli niso bili tako glomazni.
Globalna družba je polarizirana bolj kot kadarkoli, 1 odstotek zmago-
valcev krize si prilašča ustvarjeno presežno vrednost 99 odstotka ano-
nimnih ljudi.

V zadnjem letu se je ta množica, vse močneje povezane s sredstvi di-
gitalnega komuniciranja, prebudila iz letargije konca zgodovine in
začela zavzemati javni prostor. Najprej konec lanskega leta v arab-
skem svetu, kjer se prebivalstvo še vedno upira tiranom, ki izvajajo
neoliberalne politike. Nato so upori izbruhnili v prezadolženih evrop-
skih perifernih državah, Grčiji in Španiji, kjer so vlade glavno breme
reševanja dolžniške krize prevalile na tiste, ki nimajo dovolj.

Septembra se je uporniški duh, po predhodni brutalni epizodi v Lon-
donu, preselil v sam center osovraženega finančnega kapitalizma, na
newyorški Wall Street. Že danes, ko po celi zemeljski obli, v več kot
poldrugi tisoč mestih poteka globalni dan upora, se bo pokazalo, ali
se začne proces transformacije za veliko večino zemljanov krivične-
ga svetovnega ekonomskega sistema ali bodo mogočne sistemske sile
zadale kontrarevolucionarni udarec. (ue)

"Eno malo morje" je prelepi poetič-
ni izraz grškega pevca in pesnika
Dionizija Savopoulosa. Zame je po-
menil slovensko morje; Savopoulos
je imel seveda v mislih Sredozem-
sko morje, ki ga je danes mogoče
od Libanona, najbolj oddaljenega
kraja, do Gibraltarja prepluti v dveh
dneh in dveh nočeh. Gre za tisto
isto morje, okoli katerega v Plato-
novem opisu sedijo Grki kot žabe
okoli mlake. Če že nimamo v mislih
koščka morja, ki ga ob kakšni pri-
ložnosti opazujemo z okna, se usta-
vimo pri tistem, ki je dejansko eno
izmed najmanjših na svetu.

Sredozemsko morje je nedvomno
najpomembnejše kulturno morje
sveta tako po starosti kot po never-
jetnem številu kultur, ki so zacvetele
okoli njega. Zaradi goste poseljenosti
obal je nedvomno trgovsko najbolj
živahno morje na svetu. Okoli Sre-
dozemskega morja je največ mest,
vsekakor največ starih mest.

Sicer obstajajo nevarnejša morja
in oceani, vendar v Sredozem-
skem morju še danes umira preveč
ljudi, ker čezenj vodijo glavne poti,
po katerih ljudje bežijo v varne in
bogate evropske države. Na Sredo-
zemlju je največ trajektnih linij,
ki povezujejo mesta. Med jugoslo-
vansko vojno so trajekti med Ita-
lijo in Grčijo preživljali zlate čase.
Še danes tovornjakarji ne izgublja-
jo živcev po balkanskih cestah,
marveč raje dve noči in en dan uži-
vajo na grških trajektih.

Med vojno sem naletela tudi na
ladjo, ki je plula po povsem novi, in
očitno tudi dobičkonosni, ruti od
Brindisija do Ploč, nato pa do Med-
jugorja, kjer je bilo romanje. Ko
je bilo teh ekskurzij zaradi vojne
konec, je ladja prevzela eno izmed
nočnih linij med Italijo in Grčijo.
To je bil najbolj nenavaden traj-
ekt, kar sem jih videla, saj je bilo
v vsaki kabini namesto televizor-
ja razpelo, medtem ko v baru niso
stregli ničesar drugega razen kave
in čaja. Salonov, prodajaln, igral-
nic in restavracij, kakršne najdemo
na drugih trajektih, si tukaj ni bilo
mogoče zamišljati.

Moje prvo potovanje po Sredo-
zemlju, na katero sem se odpra-
vila po maturi, ker ravnatelj šole
klasičnim razredom ni dopuščal
"buržujske navade", da bi šli na ek-
skurzijo po Grčiji, je bilo na luksu-
zni ladji Istra, ki že desetletja služi
norveškim prevoznikom, če že ni
končala med starim železom. Istra
je bila dvojčica Dalmacije, ki je Hr-
vaški služila veliko dlje. Zato ne
razumem, kako je lahko komu v
zadovoljstvo tavati po ladji z dvaj-
set nadstropji in skupaj s še 5000
srečneži nenehno iskati brezplač-
no pijačo. Obstaja pa sredozemska
skupina, ki odlično izkorišča ta
križarjenja. Opazovala sem, kako
delfini okoli Santorinija v skupi-
nah obiskujejo ladjo za ladjo, pred
vsako izvedejo kratek program šar-
miranja in se nato, ko jim potni-
ki vržejo dovolj hrane iz bara na
palubi (kjer prodajajo ribe prav v ta
namen), odpravijo do naslednje in
spet ponovijo program ...

Nekoč je bilo Sredozemsko morje
zdravilišče za bogate, danes je le-
tovišče, spet vedno bolj za bogate,
ki jim tisti drugi služijo. V ambici-
oznih 70. letih preteklega stoletja
so dober del sredozemskih plaž do-
besedno zabetonirali, od turistič-
nega naselja La Motte na francoski
obali do serijskih letovišč na španski
obali. Ceneni in masovni turizem
ter onesnaževanje, dokler ni prišlo
obdobje krize, v katerem na Sredo-
zemlje hitijo vsi, ki jim pokojnina
ali renta omogočata udobna zadnja
leta življenja. Mesta, kot je Taragona,
so postala konglomerat apartma-

Počakajmo na
današnji dan,
soboto 15.
oktobra, in si
poglejmo, kaj
lahko pokažejo
Sredozemci, zdru-
ženi s centrom in
severom ter svo-
jimi starimi kolo-
nijami na drugi
strani velike luže:
ali obstaja priho-
dnost za mali sre-
dozemski svet?

jev. Sredozemlje se danes vidno deli
na starce s kolikor toliko zagotovlje-
no udobnostjo in na prišleke, ki so
z najrazličnejšimi plovili pripluli z
južnih obal in nekaj časa preživeli v
begunskem taborišču. Seveda govo-
rim o tistih, ki so pot preživeli.

Danes Sredozemlje vre. Stare dik-
tature so dobro pretresene, čeprav
nekatere še vedno ubijajo, denimo
sirska. Stare vojne se dobro držijo,
kot tista med Izraelom in še neob-
stoječo državo Palestino. Perzija
oziroma Iran, stari strah Sredoze-
mlja, ima še vedno dovolj moči, da
straši vse sosede. Irak, dolina Tigri-
sa in Evfrata, stara žitnica Sredoze-
mlja, še vedno okreva po "pomoči",
ki so mu jo vsilili zadnjih deset let.
Starega sosedskega spora ni mogla
rešiti niti mamljiva ponudba EU
kot na Cipru. Sredozemlje, ki se ni
nikoli zdelo starejše, je zdaj pred
spremembami, ki mu utegnejo
vrniti nekaj stvari iz dobrih starih
časov - mir, trgovino, demokracijo.
Če bi šlo samo za spor med dikta-
turo in demokracijo (kakršniko-
li že, mišljeni povsem dobesedno)
ali za spor med sebičnimi bogataši
in reveži, ki ne morejo več zdržati,
bi bilo preprosteje, vendar ni tako.
Tisti, ki spreminjajo, morajo obra-
čunati s svojim predsodki, željami
po maščevanju, z zmagovalno no-
rostjo, korupcijo, ki jo je težko od-
praviti, ker je vpisana v vsakdan in
navade, z nepoštenostjo, parazi-
tizmom in mnogimi drugimi real-
nimi družbenimi odlikami, ki so
osrečevale vse ljubitelje stereoti-
pov. Morda lahko ponovno odkri-
jejo zelo stare navade in vedenja,
denimo - vsaj zdaj je v znanosti o
antiki videti tako - nezainteresira-
nost kultur Sredozemlja za barvo
kože v antiki. Vsak, ki je obiskal
Carigrad, se spomni vseh možnih
nians barv polti na razmeroma
majhnem prostoru. V antičnem
slikarstvu, od kretskih fresk iz mi-
nojske dobe do poslikanih grških
vaz in rimskega slikarstva, barva
polti označuje spol: bela za ženske,
temna za moške. Sledi drugačne
spolne kožne pigmentacije spre-
mljamo vse do baroka.

Nedavno je televizijski program
Discovery predvajal simulacijo
tega, kako bo Sredozemlje videti
čez nekaj sto ali več tisočletij: izsu-
šilo se bo, na njegovem mestu bo
slana razbeljena puščava, po kateri
bodo tekala neka bitja, podobna
polžem s hiško, vendar veliko hi-
trejša. Tako ocenjujejo znanstveni-
ki, ki se ukvarjajo z malim morjem.
Prva misel, ki se mi je porodila ob
tem, je bila, da bodo tedaj končno
našli četrto ladjo, ki je skupaj s par-
tenonskimi kipi potonila, ko je lord
Elgin prevažal svoje blago v Angli-
jo: blaženi antropocentizem!

Medtem ko je Sredozemlje še
vedno najbolj človeško od vseh
morij, okrašeno s starimi svetovni-
mi čudesi in nekaterimi najboljši-
mi primerki moderne arhitekture,
počakajmo na današnji dan, soboto
15. oktobra, in si poglejmo, kaj
lahko pokažejo Sredozemci, zdru-
ženi s centrom in severom ter svo-
jimi starimi kolonijami na drugi
strani velike luže: ali obstaja priho-
dnost za mali sredozemski svet, za
večne graditelje, poljedelce, ribiče,
mornarje, trgovce?

Mora obstajati, saj je treba na dolo-
čene stvari še odgovoriti, denimo
na usodo 18-letne Zainab al-hu-
sni, ki so jo oblasti v mestu Homs
v Siriji prijele, da bi pritisnile na
njenega starejšega brata, aktivne-
ga upornika. Slednjega so mučili in
ubili. Starši so prišli v zaporniško
mrtvašnico po njegovo truplo in
tam našli tudi svojo hčerko, obgla-
vljeno in iznakaženo.

In zdaj taista
nastopa v vlogi,
v kateri prinaša
sodbe o totalitar-
nosti tega, čemur
je uspešno služila

Sladkobni smrad političnega mr-
hovišča se je začel lepiti na vse po-
litično verne in neverne državljane
te nesrečne države. Volitve v tej
smešni državi so kot otroška igra s
kartami črni peter. Namesto med-
vedkov, veveric in podobnih likov
so na kartah podobe zombijev eta-
bliranih politikov in frankenštajn-
ski liki novokomponiranih strank.
Da pri kartanju ne bi bilo kakšnih
presenečenj, so karte označene. Zbi-
ranje parov, črni peter slovenske
politike, se torej lahko začne. Ker ni
igralcev visokega ranga, je igra pri-
lagojena nivoju politike in plebsa.
Krupjeja ni. Njegovo vlogo so pre-
vzeli servilni novinarji, ki že ližejo
podplate političnim zombijem.
Zombiji s praznimi pogledi in izpra-
znjenimi besedami servirajo plebsu
nove laži, s katerimi prikrivajo grdo
resnico o lastni svinjariji in jasni
krivdi. Državljani, ki jih še ni do-
končno zapustila pamet, zdaj kot
neki zblojeni turisti tavamo med
lepljivim smradom slovenskega mr-
hovišča in se hočeš nočeš srečujemo
s to praznino.

V igri so vlogo kibicev prevzeli
dolga leta od novinarjev abonirani
analitiki in od aktualne politike do-
smrtno imenovani komentatorji. Ti
v glave izmučenega plebsa rutinira-
no stresajo nekompetentne, trenut-
ku primerno reciklirane odpadke in
jih servirajo kot veleumna mnenja.
Ti kibici notorične bebavosti in po-
kvarjenosti ne opazijo praznine
svojih analiz. Bodimo jasni. Servil-
ni novinarji in pokvarjeni polin-
telektualci so vsa leta od nastanka
države vedno skrbeli za humus na
slovenski njivi norosti in pokvar-
jenosti, na kateri je politikom slo-
venskega kova uspelo novorojeno
državo spremeniti v mrhovišče.
Pamet, elementarno poštenje in
resnica so bili zanje plevel, ki ga je
za obstoj take politike treba sproti
uničevati. Zato lahko danes blodite
po mrhovišču, na katerem se lahko
spotikate ob vse, kar je bilo nekoč
živo. Od propadlih tovarn, zdra-
vstva, znanja, stroke, prijateljstva,
tovarištva ... Vse, kar izvira iz višje
sfere človeškega, trohni in gnije.

Znano je, da se na mrhovišču trupla
ne zakopavajo. Mrhovišče nima
krematorija. Ima pa prosekturo,
v kateri se na veliko kreirajo novi
frankenštajni slovenske politike.
Ponudba modelov sega od Pluta,
Hanžka, Mance, Viranta do zadnje-
ga modela Jankoviča. Ta je poseben
izdelek. V igro črni peter bo stopil
ne kot aspirant za parlament. Ta
model je narejen naravnost za vla-
danje. Sarkazem? Kje pa. Nekajkrat
preizkušen model, ki ga je politika
neprestano nekam postavljala. Po-
stavila v Mercator, podstavila ga je v
Ljubljani in zdaj ga postavlja za vla-
danje državi. Arhitekti slovenske-
ga propada postavljajo na ogled in v
politično rabo svoj trajni izdelek.

Iz realnosti gremo v filmsko fikcijo
in znova na mrhovišče. Kultni film
Konje streljajo, mar ne z Jane Fonda.
Za tiste, ki se filma ne spomni-
jo - gre za nagradno tekmo plesa
obupancev, ki se odvija v pajzlu
ameriške vukojebine. Ples brez
plesa. Ples do onemoglosti. Ples, ki
se mu samo zaradi denarja reče ples.
Nagrada je samo za zmagovalca. Za
druge je nagrada dokončni obup in
za izbrane odrešujoči strel v glavo.
Kot to napravijo, ko ubijejo konja,

ker mu zaradi poškodovane noge ni
pomoči in mu s strelom odženejo
bolečino. Dekadenca in beda ame-
riške družbe. To je Amerika, ki je
nismo hoteli, pa smo jo dobili tudi
po zaslugi harmonikarja Peterleta.

Dvajset let pozneje, na začetku de-
vetdesetih, je ob menjavi družbe-
nega sistema Amerika postala za
tiste, ki filma niso videli, velik vzor.
Ti so, kot je to značilno za duhov-
no in intelektualno nižje razvite
organizme, zavohali priložnost in
v trenutku zajahali konja antiko-
munizma in "demokracije po svoji
meri". Ti niso opazili, da niso na
konju, ampak na muli. Niso opazili,
da se pod težo njihove pokvarjeno-
sti in mulinih kopit Slovenija, v času
Tita naša domovina, vztrajno maliči
v državo propada, da bi se dokonč-
no spremenila v mrhovišče.

V mislih gremo na dvakrat bivšo
Titovo cesto. Najprej na tisto, ki so
jo tisti, ki jih je dekadentni srbski
roker popularno imenoval "bečki
konjušari", takoj s ponosom prei-
menovali - kako značilno za hlapce
- v Dunajsko cesto. O dekadenci
prejšnjega sistema nima smisla iz-
gubljati besed. Ampak imenovati
glavno ulico po avstro-ogrski mo-
narhiji, ki so jo narodno zavedni
Slovenci imenovali ječa narodov, je
ravno tako protiustavno, kot je iz
istih razlogov postala protiustavna
nova Titova cesta - samo da takrat
niso bili na delu politični konverti-
ti ustavnega sodišča s Petričem na
čelu. Vem, da bodo rekli, da Dunaj-
ska cesta ni bila predmet njihove
presoje. O. K. Do materialne resnice
se pride, ko stvari gledamo v kon-
tekstu. In materialna resnica ni to,

da odvračamo pogled od ene prete-
klosti samo zato, da lahko ustvari-
mo oceno, ki je bodisi osebno bližja
in hvala bogu za politični trenutek
bolj sprejemljiva. Zato soglasna od-
ločitev ustavnega sodišča, v kate-
rem v glavnem sedijo eksponenti
in akterji bivšega, po njihovem zlo-
činskega in totalitarnega sistema, s
svojim sklepom dokazuje samo eno.
Da sklepa niso prinesle ne moralne
ne intelektualne vertikale! In kar je
hujše, poštenemu in kolikor toliko
razgledanemu državljanu vsiljujejo
utemeljen dvom o vrhovni instan-
ci Republike Slovenije. To je prava
posledica Petričevega obračunava-
nja s preteklostjo. Ustavni sodnik
Petrič dobro ve, da smo v tistih
rdečih časih vsi, ki smo dali nekaj
na intelektualno svobodo, iz beda-
stega sistema samoupravljanja in
presvetlega lika maršala brili norce
na vsakem koraku. V tistih rdečih
časih, ko je ustavna sodnica Etelka
Korpič delala po politični direkti-
vi partije SOZD ABC Pomurka. In
zdaj taista nastopa v vlogi, v kateri
prinaša sodbe o totalitarnosti tega,
čemur je uspešno služila.

Da bo groteska popolna, poskrbi na-
cionalna, pardon, Rosvitina TV, ki v
sliki in besedi prenese predlog neke
popolnoma anonimne persone, da
naj se zdaj po Petričevi et consor-
tes zaslugi brezimna cesta imenuje
po bančnem uslužbencu Bajuku ali
mojstru slovenske goveje muzike
Slaku. Nov prispevek slovenskemu
mrhovišču, na katerem se bo de-
cembra odločalo med političnimi
zombiji in frankenštajni. Mrhovišče
ima svojo večnost in eni ali drugi
bodo zaradi svoje koristi zanjo po-
skrbeli. ■

Kako obrnit
krmilo v smer
bolj prijazne in
poštene družbe?
Je kaj takega
res nemogoče?

Ko so našo družbo še dušili tisti, ki
so spodjedali komunistično dikta-
turo s tem, da so se vanjo vklju-
čili, in so naši fantje še ponosno
služili vojaški rok v okupatorski
vojski, sem s Cankarjevim domom
podpisal pogodbo za neko gleda-
liško predstavo. Bil sem vesel, da
so mi predstavo sploh odkupili,
zato sem v pogodbi prečital le šte-
vilko dinarjev, ki jih bom dobil,
ostalo pa me ni zanimalo. Kakšno
leto pozneje pa sem verjetno za-
čutil, da se bližajo spremembe, saj
se je vame od nekod pritihotapila
misel, da pogodbe niso tako nedol-
žna zadeva, kot sem si sprva mislil.
Zato sem nemudoma pregledal vse,
ki sem jih do tedaj podpisal, in ugo-
tovil, da sem Cankarjevemu domu
za vse večne čase prepustil vse pra-
vice do svojega besedila. Ker je že
tedaj veljalo, da se avtorske pravice
plačujejo še dolga desetletja po av-
torjevi smrti, me je kar zmrazilo ob
misli, da sem za honorarje od vseh
naslednjih objav besedila in posta-
vitev predstave prikrajšal ne samo
sebe, ampak še nekaj rodov svojih
potomcev. Zato sem nemudoma
odhitel do Mitje Rotovnika in ga
prosil, da k pogodbi naredi aneks,
ki bo omejil pravice Cankarjevega
doma na deset, lahko tudi dvajset
let, nikakor pa ne za večno.

"Menda ne misliš, da sem tak
prasec, da ti bom preprečil, da to
igrajo še kje?" je bil najprej užaljen
tovariš Mitja. Ko sem mu previdno
namignil, da na mestu direktorja
naše bele krizanteme mogoče ven-
darle ne bo večno in da ga lahko
nekoč nasledi nekdo, ki bo to po-
godbo vzel zares, je brez dodatne
debate naročil tajnici, da sestavi
aneks, s katerim je omejil pravice
na dve leti, in stvar je bila urejena.

Ne glede na to, koliko je bil moj ta-
kratni strah neupravičen, sem bil
kasneje pri pogodbah zmeraj pre-
viden. In previdnost je bila zmeraj
manj odveč. Nekaj časa sem po-
godbe, ki jih nisem podpisal, celo
zbiral. Najbolj pretresljive so se mi
zdele tiste, s katerimi naj bi za vse
čase in medije prepustil založbi
materialne pravice od pesmi, za
katere objavo v njihovi antologiji
mi bodo plačali 40 evrov bruto. Nič
manj nevarne niso bile tiste, ki bi
se mi s honorarjem za prvo izdajo
za zmeraj polastile materiala celo-
tne knjige.

A založbe še nekako razumem. Imajo
lastnike, ki se jim zdi normalno, da
so pogoltni in, kjer morejo, posku-
šajo pridobit čim več. Razumem jih
tudi zato, ker vem, da jim na majh-
nem slovenskem trgu ni lahko pro-
dajat naših umotvorov. Ker naj bi bil
avtor pismen in ozaveščen osebek, si
je konec koncev sam kriv, če ne ve, v
kakšni družbi ustvarja in s kom po-
sluje.

Precej težje sem dojel, zakaj enake
člene v svoje pogodbe vključuje
tudi javni zavod, kot je RTV Slove-
nija. Kako so lahko ljudje, ki so tam
zaposleni, tako predani svoji hiši,
da nam podtikajo pogodbe, v kate-
rih moramo za to, da dobimo tan-
tieme za ponovitev radijske igre, ki

je bila posneta še v rajnki Jugoslavi-
ji, temu javnemu zavodu odstopiti
pravice do vseh ponovitev in objav
besedila? Kaj imajo tamkajšnji ura-
dniki od tega, da so orodje pohlepa
institucije, ki je naša skupna last, in
so oni v njej samo v službi?

Odgovor je najbrž preprost. V
zameno imajo službo in v njej čim
manj težav. Pogodba je tako rigo-
rozna za vsak slučaj. Za ponovitev
stare radijske igre sem dobil identič-
no pogodbo kot za novo besedilo. A
razlika med privatnimi založbami
in javnim zavodom ni samo v tem,
da lažje razumem, zakaj mi nedo-
stojne člene v pogodbah podtika-
jo privatne založbe, kot pa, da to
isto počne javni zavod. S privatni-
mi založbami se tudi veliko lažje
zmenim, kakšno pogodbo bom
podpisal. Tako ima pri nekaterih za-
ložbah menda skoraj vsak avtor svoj
tip pogodbe, ki si ga je z leti izboril.

V nasprotju z založbami pa je RTV
očitno tako velika gmota, da se zdi
vsak premik v smeri dogovora, ki bi
upošteval tudi interese avtorja, po-
polnoma nemogoč. V podpis ti po-
nudijo nekaj podobnega, kot je tisto,
s čimer se moramo strinjat, če si na
računalnik naložimo kakšen nov
program. Razlika je le v tem, da v
primeru računalniških programov
mi želimo nekaj imet od neke priva-
tne družbe, medtem ko smo v pri-
meru pogodb z RTV-jem mi tisti, od
katerih želi nekaj imet javni zavod.

V mladosti sem naivno verjel, da je
zbirokratiziranost družbe odraz po-
kvarjenosti enopartijskega sistema,

ki je vladal s pomočjo nesposobnih, a
vdanih aparatčikov. Če bi malo bolje
bral Kafko, bi lahko že takrat vedel,
da uradniško nasilje nad zdravim
razumom ni stranski produkt poti
v komunizem. Tako pa sem moral
počakat in se na račun lastnih živcev
prepričat, da sta nesposobnost in
aroganca birokracije vtkana v našo
družbo globlje kot ta ali ona družbe-
na ureditev.

Če odštejemo številne svetle
izjeme, imamo na eni strani priva-
tnike, ki nas skušajo izkoristit, kjer
se jim pustimo, na drugi strani pa
državne institucije, ki nas stiska-
jo in davijo. Kako obrnit krmilo
v smer bolj prijazne in poštene
družbe? Zdi se, da je kaj takega ne-
mogoče. Čeprav vse bolj očitno
tonemo v lastnem blatu, mnogim
takšna neorganizirana družba vseh
proti vsem ustreza, saj jih zanima
samo to, da si čim več nagrabijo in
se čim manj utrudijo. Ker se je izja-
lovilo že veliko poskusov vzposta-
vitve bolj pravične družbe, samo
še norci verjamejo, da bomo kdaj
prišli dlje kot do zamenjave enih
pijavk z drugimi.

A če pogledamo zgodovino za-
dnjih par sto let, se neki napredek
vendarle dogaja. Predvsem pa se je
konec osemdesetih pri nas zdelo,
da smo na dobri poti v strpno in
ustvarjalno družbo. Vprašanje, kaj
vse je šlo potem tako zelo narobe,
je pomembno. Saj če smo bili
enkrat že na dobri poti, se mogoče
splača poskusit znova. ■

Mlajši pride v kuhinjo, na obleki se vidi,
kako naravnost in trdno je spal, iz hla-
dilnika prevzame vodo, ki jo je starejši
malo prej prinesel iz trgovine. Ne more
še biti posebej mrzla, vendar se tudi na
poti ni imela časa segreti, če je bila v su-
permarketu v hladilniku. Starejši gotovo
kljub svoji teži hodi hitro in neumor-
no, da ima podplate na copatih zbite,
mesto je, kljub temu da ima trgovinski
center na obrobju, majhno.

"Kaj mi imamo še enega? Sem že mi-
slila, da te bo treba hodit z muzikanti
budit."

"Sem ti jaz lepo rekla, da ne bodi pozen,
ker se ne boš imel časa naspat." Igrivo
ga skuša prijeti za uho. "Nisem? Kdaj
si včeraj prišel domov? Njega sem čula,
ker sem ravno takrat šla na stranišče,
tebe pa od nikoder."

Mlajši se smeji zgoraj. Izsušen je videti,
res potrebuje vodo. Bolj po prebodenih
licih in okoli ust, po ustnicah in herpesu
v desnem kotu. Lase ima razpuščene,
vendar se držijo skupaj, kot da se je čop
samo razpotegnil. Čez dan je bolj pro-
zoren, kot da se meso še ni prav utrdi-
lo. Ko pije, se vidi, kako požira, kako se
steka po njem.

"Ti je smešno, ne? Meni pa bo smešno
čez štirinajst dni, ko boš imel spet po-
pravne ... Mi bo, ja."

"Samo letos bomo drugače plesali. Nič
več ven pa nič filanja z denarjem... Boš
lepo doma in se učil." Mama mežika
proti njemu.

Mama se takoj obrne in pogleda ata,
pa se spet obrne k štedilniku, obraz
se ji krči, da je videti, kot da jo je
znova moralo zazebsti, predolgo je
bila stran. Izklapljati začne gumbe,
mahati s krpo in preganjati dim.
Mlajši postoji ob hladilniku pri vratih,
mogoče počaka, da bo še kaj rekla,
in je tudi pripravljen, če ne bo rekla
pravega ali samo pričakovanega, pa
odide z vodo nazaj, lahko da celo ne-
koliko razočarano.

Mogoče je ata videti, kot da se smeji, ker
je odložil krmilnik. Začne jemati krožni-
ke iz elementa, priročno nizko so po-
spravljeni, zato ni treba vstati.

"Joj, kam se ti tako mudi? Da si ti vedno
najbolj lačen, ko gremo jest, potem pa
boš spet pol pustil in pravil, koliko sem
ti preveč dala. Pa kam se ti mudi, če še
ni? Joj..."

Prebere, kolikor še ima, in zloži prilogo.
Vrže jo na kup v kotu mimo ata. Stoji in
čaka, da mu bo dala prostor.

Bildungsroman, romaneskni prve-
nec Aljoše Harlamova, je roman o
morda najpomembnejšem obdo-
bju v življenju posameznika, o pre-
lomu iz mladostništva v odraslost,
o času, v katerem naj bi iz nastav-
kov, ki se razvijejo zamlada, nasta-
lo nekaj. Posebna pozornost pa je
namenjena odvisnosti tega nekaj
od vsakokratnih družbenih okoli-
ščin, v katere je odraščanje posta-
vljeno ali pa celo določeno z njimi.

Posameznikov "duh" nikakor ni
v stekleno posodo zaprta žužel-
ka, ki bi lahko v izoliranem okolju
razvila od vsega neodvisne po-
tenciale. Na to dejstvo nakazuje
že način, kako je roman napisan.
Protagonist ima v romanu dokaj
pasivno vlogo, svoje poti skozi
roman odraščanja ni zastavil zato,
da bi nam anekdotično predstavil
svojo dosedanjo izkušnjo življe-
nja, ampak moramo to rekonstru-
irati iz kontekstov, v katerih se je
odvijalo njegovo odraščanje in ki
so sicer predstavljeni nazorno in
natančno, a povečinoma preko

perspektive "drugih". Otroštvo z
dvema bratoma v delavski dru-
žini v manjšem kraju. Sorodstve-
no okolje. Študij v velikem mestu.
Nočna paberkovanja s prijatelje-
ma.

Harlamova odlikuje izpiljen in
natančen jezik, pripovedova-
nje poteka počasi in z občutkom
za podrobnosti, posamezni liki,
s katerimi je živel mladostno so-
sedstvo duha, so predstavljeni v
značilnih položajih, veliko pozor-
nosti pa je namenjene predstavitvi
njihovega odnosa do sveta, načina
razmišljanja in značilne govori-
ce. Okolje, v katero je postavljeno
človekovo življenje in s tem tudi
protagonistovo odraščanje, pa je
seveda dvojno, intimno in širše
družbeno. Kakor je intimno življe-
nje izrisano z natančnimi in de-
tajliranimi prizori iz vsakdanjega
življenja, tako je družbenopolitič-
nemu kontekstu odmerjen znaten
delež refleksije, nemalo pa je o
njem rečeno tudi na žurih intelek-
tualcev, ki so idejno jedro romana.

Dogajanja kot takega je pravza-
prav bolj malo. Roman na do-
gajalni ravni spremlja tri dni v
življenju mladeniča, ki študira v
večjem mestu, izvira pa iz manj-
šega kraja, dobri dve uri in pol
oddaljenega z vlakom, in izriše
temeljne bivanjske položaje, v ka-
terih se tak nekdo znajdeva. Žur
intelektualcev v študentskem
domu. Predavanje na fakulteti.
Potovanje z vlakom domov. Obisk
otvoritve prijateljeve razstave.
Družinsko kosilo. Obisk babice in
podobno. ■

Potem se mu umakne, da se lahko pre-
rine mimo nje, zadrgne se ob stol in
ga malo potegne s sabo, ata ga pote-
gne stran. Sam umakne stol na drugi
strani, pa je le mimo in pri umivalni-
ku. Mama hitro zamenja zadnji lonec
s sprednjim, umakne roke in jih potre-
se na zraku. Pogleda moža. Pomiva si
roke, mama poleg zlije nekaj vrele vode,
da korito zadoni. Potem mu da prostor,
ki ga hitro izkoristi. Mama potrka na
stiropor.

Vzame pribor iz predala, za vsake-
ga žlico, vilice in nož, položi v šopu na
sredo mize, prešteje še enkrat, vzame
manjkajoči nož, prvi globoki krožnik
s kupa in nazaj k štedilniku z zajemal-
ko nadevlje juho. Kadi se od nje in diši
po govedini in slanem, po razkuhanih
rezancih.

"Da ne morem nikoli nič v miru naredit.
Najboljše bi bilo, da bi že ob šestih zju-
traj začela kuhat."

"Saj boste videli, ko boste imeli drugo
mamo, takrat pa boste lahko hodili ob
treh jest."

"Ti se samo smej, ja. Pa toliko, da se ve,
jaz potem posodo pomijem pa gremo
... Ker ne bom spet zadnja prišla, lepo
prosim."

Prvi krožnik dobi ata, zraven mu prine-
se še posodico s strokom česna. Njegovo
mesto je na atovi levi strani, drugi kro-
žnik je zanj. Mogoče je tak red, mogoče
samo zato, ker je edini že tukaj. Takoj
vzame žlico in začne jesti, sklonjen nad
krožnik.

"Mir za mizo. V svoj krožnik glej zdaj, se
ti je tako mudilo pa pusti druge, naj jejo,
kakor jim paše. Pa ne puščaj malemu
krompirja v solati, ker tako spet ne bo
nič pojel..."

Z druge strani je slišati negodovanje
pod instrumenti, težko premikanje, ki
ukrivlja stanovanje. Nekdo potrka po
stiroporu nazaj. Mlajši se prikaže čez
čas v kuhinji, s polnilcem za voki-toki,
medtem ko koplje po njem.

Muzika utihne za "Kam se ti tako mudi
s to hrano, pičko materino... Jaz bom
potem."

"Nič ne boš potem, ker potem gremo.
Kot da soba ne more zdaj malo počakat
... Pa dovolj preklinjanja, sem rekla."

"Da vsak dan glanca to svojo sobo, kot
da je zlata. Bom jaz njega čakala... Ti
se pa usedi, lepo te prosim, pa mi ne
stoj tu."

Mlajši počasi sede na atovo desno, notri
na kot, telefon nese s sabo. Mama da
krožnik z juho predenj. Nadevlje še sta-
rejšemu, ravno, ko ta pride. Nekaj že ves
čas pretika po ustih.

"Nisem rekla, da si ti spal tako dolgo
... Usedi se in se mi ne motaj pa pojej,
potem boš imel spet mrzlo."

Postavi krožnik pred starejšega, ki se
reži. Malo si odmakne mizo, da lahko
sede, mlajši se pomakne nekoliko bolj
k atu. Skupaj sedita, ker je mlajši levi-
čar, starejši pa desničar. Zdaj, ko so vsi
zbrani na kupu, mogoče silijo k smehu.
Med starejšim in srednjim ter srednjim
in mlajšim je v letih na oko približno
enaka razdalja, kar ni za tukajšnje raz-
množevalne navade gotovo nič neobi-
čajnega. Prvi je debel, drugi je nagnjen
k debelosti in tretji je še suh, kot da sta
mu starejša odžirala hrano v zameno
za varnost in posvečevanje. Prvi in tretji
sta svetla, srednji je temen, vendar ni
videti, da bi se to držalo tudi njihove-
ga razpoloženja. Z vsakim navzdol je
več resnobe in manj zdrave živahnosti.
Če bi bili v srednjem veku in otroci gra-
ščaka, bi starejši prevzel, mlajši šel za
duhovnika in srednji v vojsko, pa ni niti
tako daleč od resnice. Samo da starejši
ne prevzema nič snovnega in mlajši ne
moli bogu.

Srednji je morebiti tisti, ki je vedno naj-
bolj zaznamovan z ljubosumjem, naj-
prej je moral kot nov ljubljenček staršev
doživljati ljubosumnost starejšega, nato
je sam ljubosumil mlajšega, ko mu je
ta odvzel mesto. Ga pa je to morda ob-
varovalo pred tem, da bi bil posebno
razvajen, kolikor se da ne biti razvajen
s starimi iz povojnih generacij, če so za
povrhu še proletarci. Mogoče ga je to
bolj kot romani naučilo tudi, da rine,
kadar piše rini, in vleče, kadar piše vleci,
in skuša zmerom obsedeti, kadar vsi
drugi vstanejo. Ker takšen očitno je.

"Vi se samo režite, ja. Bomo videli, kako
se boste režali, ko bom morala spet v
bolnico za par dni. Kako vam bo takrat
smešno, ko boste spet celi zmečkani po
svetu hodili pa jedli cele dneve samo
hrenovke in palačinke..."

Ata je pojedel. Mama mu vzame kro-
žnik in z žlico nadevlje riža, išče prime-
ren zrezek po loncu. Vzame enega od
tistih dveh, ki sta edina mastna.

"Zdaj pa spet malo. Kaj sem rekla prej?
Ura ne bo niti tri, ko boš spet v hladil-
niku. Pojel boš, kolikor ti bom dala, pa
mi.

Na mizo dene še solati, ena je za očeta,
očitno si jo je sam pripravil, druga je za
ostale, zanjo in za starejša dva sinova,
mlajši je še premlad, da bi jedel zele-
njavo. Nato je spet on na vrsti. Zame-
nja krožnike. Mama odlaga prazne
na umivalnik, vodo je že postavila gor.
Vzame in je.

Mlajši je tudi odložil žlico, krožnik pa
ima še do polovice poln, samo gosto je

Mama se zasmeji, vendar ne spreme-
ni veliko obraza razen ust, pa tudi ton
se ne spremeni, kakor se ne spremeni,
ne glede na to, ali govori z možem ali
otroki. Piha zrak skozi škrbe.

Ata se zasmeji. Potem se spet vsi sme-
jijo. Proletarski smisel za humor. Vsi v
družini očitno izkazujejo svojo poseb-
nost z drugačnim smehom. Ata se smeji
z dihanjem vase, kot da hkrati lovi tisto
sapo, ker se ne bi smel smejati, mlajši se
smeji na desno, s cukanjem, pa še glas
mu malo zoži pri odprtih zlogih, starej-
ši globoko iz prepone, kakor da se sili k
temu. Ko imajo vsi na drugem krožni-
ku toliko, kot jim je odmerila, oziroma
so večino že pojedli in je vse prav, sede
sama s krožnikom z juho na edino še
prazno mesto, nasproti atu, prazno, ker
je njeno. Je jo že na poti, vendar ni videti
najbolj zadovoljna. Na veliko si soli po
celem krožniku. Sreba.

"Glej jo. Če bi te pohodil, bi tako skočila
do stropa. Kaj pa naj zdaj jaz naredim,
pizdo materino?"

"Če imate te svoje noge zmerom vsepo-
vsod. Ne znate pri miru sedet. Pa dobro
veš, da me boli kot satan."

"Spet bom bolna... Ti se samo reži, ja. Bi
rada tebe videla, če bi tebe tako trgalo
pa te glava tako bolela. Pa še tablet mi
je zmanjkalo ... Saj, glavno, da imaš ti
za vino!'

"Ti pojdi zdaj sobo do konca pospravit,
jaz bom pa posodo pomila. Potem se
lahko ti umiješ pa preoblečeš. Pa gremo.
Pa lepo prosim, da se razumemo, niko-
gar nikamor ne silim ... Da ne bo spet
... Kdor hoče, naj gre k maši, drugi pa
lahko zunaj ostanejo. Ker mi ni potem
spet za poslušat..."

"Pa nobenega prepiranja s staro mamo
ali s komerkoli, dovolj ste stari, da veste,
kako je treba... Da ste mi kot ptičice."

"Lepo se obleč, hlače gor, pa obril bi se
tudi lahko..."
"Joj, kaj spet ti nekaj... Naj so obleče-
ni tako, kot hočejo, to se ti nimaš kaj
vmešavat. Samo naj se obnašajo, saj so
vzgojeni ... Saj nismo cigani. Da se mi
ne bo potem spet stara mama jokala
pa vsem razlagala, da se vnuki derejo
nad njo. Ker me je bilo tako sram, da
sem mislila, da se bom v zemljo vdrla ...
Potem pa cela H.-a samo o tem govori."

Sinovi gledajo dol, vsak v svoje opra-
vilo. To ne pomeni nič posebnega, to
je v delavskih družinah naravni vzgib,
vedno, ko je omenjena sramota ali
katera podobna. Približno tako kot
nekdo z občutljivim želodcem, ko poslu-
ša o boleznih in operacijah, čuti, kako
ga nekaj trga po drobovju. Pa tudi v
tem se mogoče razlikujejo. Eden gleda
z občutkom lažne krivde, eden iz trme,
zadnji iz navade. Vsi občutki so si po-
dobni, navada si je tako ali tako podob-
na z vsemi.

Najedli so se hitro, ne da bi bilo pose-
bej hlastno, tak je samo delovni ritem.
Mama pospravlja z mize, krožnike in
pribor na kup. Starejši ji, kolikor sme,
pomaga. Briše mizo. Mama poje kos
zrezka, ki ga je mlajši pustil, verjetno
zaradi belih kosov maščobe, druge
ostanke zmeče v smeti. Potem v škaf
s čistilom na dnu nalije vroče vode in
postavi za novo. Ata vstane do shram-
be in si prinese liter vina, slatino ima
med kavčem in kotom, natoči si špricar.
Zadiši po kislici.

Starejši odide v sobo, mlajši odpre časo-
pis in nadaljuje, kjer je on nehal, on se
samo presede nazaj na kavč, s preno-
snim računalnikom na kolena. Knjigo
ima v kotu, da ga žuli v bok. Vklopi se
ventilator, na koži se vidi plavi sij, kot da
se počasi ohlaja, medtem ko se v naro-
čju v resnici začne kuhati.

Mama stopi preko njegovih nog, pre-
vidno, da se ne dotakne računalnika,
in prinese iz shrambe čokoladne kekse
in tablici čokolade. Vsak vzame svojo,
ata potem odpre še kekse, papir vrže
po mizi.

"Ne kliči vseh Franček pa nehaj nepre-
stano silit v deco. Ne živijo vsi od same
sladkobe tako kot ti."

"Joj, da me morate samo živcirat
celi dan, od jutra do večera... Kot da
nimam drugega dela, kot da vas pede-
nam. Dela pa toliko..."

Pisker začne popuščati. Odloži pomite
krožnike na mizo in odnese škaf z uma-
zano vodo, ki se preliva, ven iz kuhinje
in stanovanja, najbrž naprej po ho-
dniku. Slišati je pljusk, vodo, ključe in
oglašanje votlosti, spet ključe. Vrne se
nazaj in nese zraven škafa še prostorno
zeleno in plastično banjo. Prime stol, na
katerem je prej sedela, sname z njega
podritnik in ga vrže na kot pa potegne
stol pred hladilnik, da bi lahko pustilo
sveže sledi, in banjo na stol. Škaf gre v
element zraven koša, vendar je za to
zdaj treba premakniti stol z banjo.

Zbirka: Piramida - zbirka sodob-
nega slovenskega leposlovja
Redna cena: 19,00 evrov
Spletna cena: 15,20 evra
http://www.zalozba-litera.org/

Da sem res deklica za vse pri tej hiši.
Pa stopnic tako spet ne misli pomit, že
vidim..."

Mlajši odloži časopis in se nastavi spre-
daj. Sleče si majico. Hrbet ima pikčast,
pojeden, drugje bel, svetloba skozi okno
ga samo še bolj voska, vidi se mu srt.
Poleže lase nazaj in si znova naredi čop,
voljni so še od prejšnjega, od zadaj je
videti kot dekle, samo dlačje ima bolj
po moško. Mama nalije vroče vode v
banjo, da se zakadi v ogledalo na ele-
mentu, potem podstavi pisker pod pipo.
Dolije hladne, poskuša z roko.

Nasloni se naprej v banjo, na pesti, kot
opica hodi, in zajema vodo navzgor.
Videti je, da se bolj z vlažno dlanjo
melje in da vsa voda prej odpade, previ-
soko jo hoče dvigniti.

"Pravi pujs si. Če se on lahko vedno
umije, preden gre spat, ne glede na to,
kdaj pride..."

"Ti bom jaz dala, ja, kakšen pride... Se
ga moraš vsakič, ko greš ven, nalit?"

"Pol si pa nabavi drugo mamo, ki ti bo
te smrdljive cote prala vsak dan, pa te
vedno čakala s kosilom..."

Ata gleda vestern na tujem kanalu, za-
bavno oddajo na domačem in prenos
nogometne tekme na športnem. On
sedi z računalnikom. Odpira pošto,
prebira novice. Iste slike kot v časni-
ku, samo bolj sijoče, manj besedila, več
padanja. Zgleda, da je dobil odgovor,
skoraj enako dolg, če ne daljši. Tudi do-
pisovalcu ali dopisovalki očitno manjka
zdrave mere ali pa mu vrača z isto.
Trudi se ga prebrati, vrača se z očmi
nazaj, potiska obrvi, si popravlja očala,
premika zaslon tako, da ga ne moti sve-
tloba ali pa da mu pomaga. Videti je,
da je branje elektronskih pisem še bolj
zapleten obred kot pisanje. Ali pa je kaj
tako živosrebrnega v besedah? Po šte-
vilu tropičij bi se lahko reklo, da je kar
nekaj prepuščenega domišljiji in pra-
vilnim izbiram, kakor da je napisano
za takega, ki se zna brzdati, verjetno
nalašč. Grize si prste, potiska čeljust na
stran.

Mlajši se spet nasloni na dno, mama
ga namili po brazgotinastem hrbtu in
ga potem spira, s krožnimi gibi. Pazlji-
vo, da ne spusti kakega mesta, poseb-
no okrog vratu in po bokih, tu dobro
zdrgne. Vsa se trese zraven.

obrežju in gledava Donavo, ki
njega spominja na jezero, mene
na morski zaliv. Res nikamor ne
teče, ta reka, v mirni večerni sapici
lahno poplesuje in postaja vedno
bolj oranžna in rožnata, vijolična
kot sončni zahod. Tukaj že dolgo
niso imeli pravega močnega vetra
in že dolgo ni bilo na nebu nobe-
nih oblakov, zato sončni zahodi, ki
se v teh večerih odigrajo nad reko,
niso nič kaj spektakularni ali divji.
Mirno, nežno, pastelno marelič-
no se sonce vsak večer povezne na
črne topole pri horizontu, mirno,
nežno, pastelno rožnato tudi reka
spremeni barvo, mirno, nežno
in pastelno vijolično na bitja ob
Donavi pade noč.

Kulturna luka Cetate je ogromna
zasebna naselbina pri Donavi, nek-
danje pristanišče za tovorne ladje
z žitom. Človek pri tem posestvu
nikoli ne ve, pri katerem repu bi
začel pripovedovati zgodbo. Nikoli
ne ve, ali je bolje najprej poveda-
ti zgodbo o lastniku, ali zgodbo o
posestvu, ali pa je nemara najbolje
začeti z zgodbo o čudežu, ki se je
leta 1939 zgodil v vasici Maglavit?

Cetate je torej pristanišče, ki je v
neposredni bližini zelo majhnega
mesta Calafat. Beseda "calafat" v
starem genovskem jeziku pomeni
"krpati ladje", iz česar zgodovinarji
sklepajo, da so v tem mestu že stari
pomorščaki iz Genove krpali svoje
ladje, ko so bili na dolgih poteh do
velikimi vojvodami in tatarskimi
hordami ali otomanskimi vojšča-
ki, spopadov med Turki in Avstrijci
v 18. stoletju, med Rusi in Turki v
začetku 19. stoletja, še posebej pa
je Calafat pomemben za romunsko
neodvisnost, saj so prav od tukaj
sprožili prve topovske strele, ki so
po bojih v letih 1877 in 1878 na-
znanili romunsko neodvisnost od
Otomanskega imperija.

Od tistih časov naprej je Calafat
postalo trgovsko mesto, gospodar-
sko pristanišče in center trgovanja
z žitom. Romuni so tukaj trgovali
z vsemi zahodnimi državami in v
Calafatu so imele svoja predstav-
ništva prav vse zahodne velesile,
ki so se želele oskrbeti z žitom s
širnih romunskih polj, tukaj so bili
Angleži, Francozi, Nemci, ki so tr-
govali z vzhodom, tukaj so bile nji-
hove fletne žene in razvajeni otroci
z guvernantami. Danes, ko greš peš
čez mesto in od vseh pročelij pada
omet, pokajo fasade in se rušijo
zidovi, težko verjameš, da je tukaj
nekoč stal mini Babilon, da so se
kadile debele cigare in so po ulicah
hodili napokani želodci, nabasani
s pivom in piškami. Kajti po drugi
svetovni vojni je v te kraje prišla
Rusija in Calafat je prekinil vsakr-
šno trgovanje z zahodom. Smerni-
ce in smeri so se spremenile, mesto
pa obubožalo.

luka Cetate s svojimi bogatimi ad-
ministrativnimi zgradbami, teh-
tnicami žita in hišicami za luške
delavce. Vse je popokalo, razpa-
dlo, zgradbe sta prerasli trepetlika
in akacija, v zdelanih zgradbah so
občasno še imele sedež nekakšne
lokalne oblasti ali začasni predse-
dniki, po letu 1989 pa je bilo celo-
tno območje prepuščeno plevelu.

Sredi devetdesetih se je tukaj
mimo na trajektu čez reko peljal
Mircea Dinescu, romunski pesnik,
urednik, satirik in kuhar. S trajekta
je na rečnem bregu zagledal znak
"Cetate", zraven pa eno ogromno
ruševino pod košatimi drevesi.
Kapitana trajekta je vprašal, kaj je
ta kraj in zakaj je tako zapuščen.
Kapitan mu je povedal zgodbo o
obubožanem mestu Calafat in o
njegovih opuščenih pristaniščih.
Dva meseca kasneje je pesnik, ure-
dnik, satirik in kuhar Mircea Di-
nrscu na lokalni dražbi za piškav
denar kupil celotno luko Cetate
in postal veleposestnik. Prodal je
vse svoje avtorske pravice, deleže
pri privatni televiziji, svoj satirič-
ni časopis in kuharske oddaje in
denar vložil v obnovo največje ad-
ministrativne zgradbe na pose-
stvu. Počasi, a zanesljivo je zrasla
"kulturna luka Cetate", kulturni
center, literarna rezidenca, film-
ski festival, festival romske glasbe,
turistična destinacija z lastnimi
vinogradi in vinom, sedemdeset
prenočišč, dvajset redno zaposle-
nih kuharic, sobaric, oskrbnikov,
vinarjev, trije ribniki za ribolov,
sadovnjaki za žganje, panji za med,
pašniki za mleko, gostujoči pisatelji
v projektu Literature in Flux ...

Mircea Dinescu je eden najbolj ne-
navadnih pesnikov, kar jih hodi
po Romuniji. Pravzaprav je eden
največjih nenavadnežev ne glede
na profesuro, čokato nizko telo
rad oblači v hlače na črto in črne
lajbiče z zlatimi gumbi, lase na
okrogli glavi ima skoraj pobrite in
govori izključno romunsko. Kadar
pač govori, to počne zelo redko. V
mojem osemdnevnem bivanju v
kulturni luki Cetate sva
se srečala štirikrat, a niti
enkrat ga nisem videla
govoriti. Prvič in drugič
sploh nisem vedela, kdo je,
nikomur se ni predstavil, z
nikomer rokoval, en večer
je preprosto prišel in na
mizo prinesel dva rjavoza-
pečena desetkilska krapa
na gigantskem srebrnem
pladnju. Potem se je pri-
klonil in izginil, njegova
žena Maša pa je rekla, da
je po srcu odljuden, po
duši pa cigan, neulovljiv

Kljub svoji odljudnosti je Mircea
Dinescu v petnajstih letih na
svojem posestvu vzpostavil ži-
vahno kulturno središče, bogu
za hrbtom, to že, Cetate je daleč
od vsakršnih lepih cest, trgovin,
internetov in zdravnikov (v vasi
imajo samo eno poklicno zdravni-
co psihiatrinjo), Cetate je daleč celo
za tiste, ki so v Romuniji doma, a
tukaj se vsak večer srečujejo misle-
ci, pesniki, pisatelji, igralci, slikarji,
posestvo je polno fascinantnih ki-
parskih skulptur na prostem, stene
so polne slik, knjig in gramofonov,
v preddverju stoji koncertni klavir,
ob njem pa ruski samovar in gline-
ni vrči.

Ko je Mircea Dinescu prvič videl
Cetate, je bil na trajektu, ki ga je po
Donavi peljal v majhen kraj Magla-
vit. Mircea Dinescu je bil takrat na
romanju v sveti kraj, kajti v Magla-
vitu se je leta 1939 zgodil čudež in
od takrat je kraj blagoslovljen. Vsi
v kulturni luki Cetate se radi šalijo,
da je v čudež pri Maglavitu treba
verjeti, saj je navsezadnje tudi njim
prinesel božji dar, Mircea Dine-
scu ne bi nikoli postal velepose-
stnik, če tistega dne ne bi romal po
Donavi.

Zatorej, zatorej povem vam, Ma-
glavit je treba obiskati. Treba se je
strpati v majhen kombi in se pre-
pustiti vodniškim spretnostim lo-
kalnih pripovedovalcev zgodb (pri
tem so Romuni neprekosljivi, kako
temačni so njihovi pogledi, kako
drakulske so njihove povedi), treba
se je stokrat pretresti ob luknjah
v cesti, med klapami potepuških
psov in konjskimi vpregami, med
izsušenimi travniki in romskimi
naselji, treba je zaviti v mirni dre-
vesni gaj, kjer se za visoko ograjo
skriva beli samostan, vrhunski do-
sežek arhitekturne bizarnosti, si-
jajni primerek cerkvenega smisla
za humor, treba je vstopiti v cerkev,
ki je že petnajst let nedokonča-
na, cerkev, zgrajena iz cementa, s
plastičnimi oboki in z ornamenti
iz stiropora, treba je tam prižgati
majhno svečko pod napol končani-
mi freskami in zmoliti en očenaš,
očenaš za čudeže.

Kajti tukaj je leta 1939 mladi pa-
stirček Petrache Lupu, zaostal v
umskem razvoju in popolnoma
nem, da ni v življenju spregovo-
ril niti ene besede, na osamljenem
rečnem bregu v Maglavitu srečal
sivega moža z dolgo belo brado.
"Kdo si?" je vprašal sivi mož in
pastirček mu je odgovoril. "Pojdi
nazaj v vas in ljudem povej, da
jih čakajo hudi časi. Povej jim, naj
spremenijo svoj način življenja
in naj bodo boljši drug z drugim,
bolj ljubeznivi in naj si odpuščajo
grehe. Kajti Evropo čakajo strašni
dnevi, ki jih boste lahko premagali
le z ljubeznijo in vero."

In tako je pastirček Petrache Lupu,
zaostal v umskem razvoju in po-
polnoma nem, da v življenju ni
spregovoril niti ene besede, odšel v
vas in začel pridigati o ljubezni in
veri. Tako je blestel in briljiral, da
je prekašal celo župnika. Kar na-
enkrat je znal na pamet vse evan-
gelije in božje besede, poznal je
molitve in govoril je modro. Svojim
zaprepadenim sovaščanom je po
pravici povedal, da je na odročnem
rečnem bregu srečal sivega moža,
ki mu je odvezal možgane in jezik,
in sovaščani so rekli, da tu sploh
ni debate, tu sploh ni dvoma, sivi
mož je bil zagotovo, povsem zago-
tovo bog.

A ker prave inštance ne hodijo kar
tako k ljudem, to vsi vemo, še nihče
zares pomemben ni zares stopil
do ubogega pastirčka in mu nekaj
nesebično dal (kaj šele, da bi mu
dal pamet in besedo). Zaradi tega
vsem znanega dejstva je uradna
cerkev zgodbo o pastirčku Pe-
trache Lupu ves ta dolgi čas od
leta 1939 zanikala. Prave inštance
namreč vejo, kako se druge prave

Kdo si? je vprašal
sivi mož in
pastirček mu
je odgovoril:
Pojdi nazaj v vas
in ljudem povej,
da jih čakajo

Lupuja? Naj bo patriarhova slika?
Ali naj bo slika predsednika fuz-
balskega kluba Steaoa Bucarest,
Gigi Becali, ki je za gradnjo cerkve
prispeval največ denarja?

Do nadaljnjega bo tako tista stena
v cerkvi prazna. Dokler se ne zgodi
kakšen novi čudež, ki bo poenotil
vse inštance tega sveta.

Jaz, ki se že več kot teden dni
bolj kot z vsem drugim ubadam s
svojim črevesjem in jetri, začnem
verjeti, da bom za resnični čudež
(ozdravitev) morala čim prej zapu-
stiti odročno kulturno luko Cetate
in poiskati kakšen kraj z malo
manj čudeži, a z malo več zdravili.
Ne morem torej skriti svojega nav-
dušenja, ko karavana Literature in
Flux vendarle krene naprej, nav-
zgor, proti toku reke Donave, skozi
železna vrata. Pri velikanski vodni
elektrarni Djerdap, ki je obenem
tudi mejni prehod med Romuni-
jo in Srbijo, se zazrem v ogromno
akumulacijsko jezero in pomi-
slim, kako bi bilo, če bi zdaj, bolna,
kot pač sem, slabotna, kot sem
posledično tudi, vendarle zmogla
toliko energije in šla na eno rundo
z ribiči.

Tam spodaj, 40 metrov pod gladi-
no akumulacijskega jezera, namreč
tiho biva nekdanji mogočni otok
Ada Kaleh. Otok, ki so ga leta 1969,
ko so začeli graditi elektrarno in
akumulacijsko jezero, prepro-
sto izselili in ga potopili. Na tem
otoku, ki je bil v nekih delih zgo-
dovine ključen za obstoj današnje
Srbije, Romunije in tudi Turčije, se
je nekoč bočila imenitna turška tr-
dnjava, v njenih obzidjih in malih
uličicah pa so vse do leta 1969
živeli ljudje vseh narodnosti in
etnij, Turki, Romuni, Bolgari, Srbi.
To je bil poseben otok s posebnim
življenjem, trije dokumentarni
filmi, ki smo jih
v Cetate videli o otoku Ada Kaleh,
so bili polni oleandrov, rož, tur-
škega sladkorja in kave, domačih
obrtnikov, spretnih rok, mirnih
dni. Otok je bil popolnoma samo-
zadosten, ljudje so si znali pridelati
vse, kar so potrebovali za življenje,
turisti pa so jim nosili priboljške
in dober denar. Vse to, vsi ti ljudje,
njihove obrti, njihova polja, vrtovi,
rože, kave, sladkorji, peciva, kape,
čevlji, kovan denar in mogočno ob-
zidje trdnjave so konec leta 1969
pokončali, vode akumulacijskega
jezera so narasle in danes otoka ni
več, je potopljen.

In jaz, bolna in slabotna, skušam
videti 40 metrov pod vodo in za-
gledati otok, kjer je nekoč za kratek
čas živel tudi Hans Cristian An-
dersen (pravzaprav je moral ostati
tam zaradi bolezni, v karanteni,
ko je potoval iz Turčije na Dansko,
hm, karantena bi tudi meni v teh
dnevih prav prišla ...), res je bizar-
no gledati cesto, ki te čez jez elek-
trarne pelje iz Romunije v Srbijo,
na desni strani imaš jezero, ki je
v tvoji nadmorski višini, na levi
strani pa vidiš, kako je reka nekje
daleč spodaj, vsaj petdeset metrov
niže kot jezero, ki bi morala biti
ista reka, ki je ista reka: Donava.
Zaveš se, kako čudna so pota člo-
veka, kar tako dvigniti reko za pet-
deset metrov, potopiti en otok in
njegove hiše z vrtovi, da bo imela
država več elektrike.

Če bi čudeži res bili, če naj res ver-
jamem v čudež pri Maglavitu, če
naj nemi govorijo, potem naj tukaj
spregovorijo jesetri in smuči. Ko jih
gremo naslednjič lovit, jih bomo
vprašali, kako se imajo na poto-
pljenem otoku. Mogoče pa se tam
ob sobotah in praznikih dogaja-
jo divje ribje zabave ob turški kavi
in sladkorju, pa mi sploh ne vemo
za njih, nikoli ne bomo izvedeli za
njih, kaj pa mi konec koncev sploh
vemo. ■

ZDENKO KODRIČ

Jazzovski kitarist Samo Šalamon
je avtor 120 kompozicij, ki so izšle
na 12 samostojnih albumih z vr-
hunskimi ameriškimi in evropski-
mi jazz glasbeniki. CD-ji so izšli pri
priznanih založbah Fresh Sound
New Talent in Splasch Records.
Prestižna angleška založba Pen-
guin Books je letos njegovo ploščo
z naslovom Ornethology uvrsti-
la med 1001 najboljših v zgodovi-
ni jazz glasbe. Enciklopedija jazza
Penguin Guide to Jazz je mladega
glasbenika uvrstila med najbolj-
še komponiste jazza na svetu: tri
njegove plošče Ornethology, Ela's
Dream in Government Cheese so
prejele najvišjo možno oceno (štiri
zvezdice). Šalamona je ugledna
ameriška revija Guitar Player uvr-
stila med deseterico "najbolj vročih
kitaristov na svetu" in je edini slo-
venski jazz glasbenik, ki ga je dole-
tela ta čast.

Vaša nova plošča Duality (Bassless
trios) je posebnost: štiri svoje
skladbe ste najprej posneli z ame-
riškima glasbenikoma, sedem pa
z evropskima oziroma italijan-
skim saksofonistom in bobnar-
jem. In brez basista! Zakaj?
"Leta 2008 sem se lotil skladanja
za trio saksofon, kitara in bobni.
Izredno me zanimajo nekoliko
drugačne zasedbe instrumentov
(v svoje projekte sem vključeval že
violino, tubo, harmoniko), v tem
primeru trio brez basa. Hkrati pa
sem moral za tovrstno igranje v
triu brez basa in zaradi zapletenih
kompozicij in drugačne kitarske
vloge spremeniti svoj koncept igra-
nja. Tako sem imel tisto leto evrop-
sko turnejo z velikanoma jazza:
saksofonist je bil Tim Berne, eden
najboljših saksofonistov v zgodo-
vini improvizirane glasbe, za bob-
narja sem izbral Toma Raineyja,
inovativnega jazz bobnarja, ki je na
mojih CD-jih stari znanec. Ameri-
ška zasedba je zvenela veliko bolj
primarno in udarno kot evropska
zasedba, ki sem jo sestavil dve leti
kasneje. V evropski zasedbi sta so-
delovala dva stara znanca iz mojih
zasedb, saksofonist Achille Succi in
bobnar Roberto Dani, oba iz Italije.
Ta zasedba je zvenela nekoliko bolj
nežno in lirično. Je pa res, da sem
za obe zasedbi napisal glasbo, ki je
bila v veliki meri izpisana, hkrati
pa so kompozicije omogočale ogro-
mno prostora za improvizacijo.
Zaradi te drugačnosti projektov,
ki sta brez basa in imata zato neke
skupne lastnosti, se mi je zdelo za-
nimivo predstaviti svojo 'ameriško'
in 'evropsko' stran ustvarjanja na
eni plošči."

Prva skladba z omenjenega
albuma je eksplozija jazza, zlasti
vaše kitare. Kako je nastajala
skladba z naslovom Blistering?

"Skladbe vedno pišem za zased-
be, ki jih sestavim, kar pomeni, da
vedno izberem najprej glasbenike
za projekt, šele nato se lotim skla-
danja. Omenjena skladba je bila na-
pisana posebej za Toma Raineyja
in Tima Berna. Naslov Blistering
je izbrala žena ravno zaradi te ek-
splozivnosti skladbe, sama skladba
pa temelji na poliritmičnosti treh
instrumentov, namreč vsak in-
strument ima svojo izpisano linijo.
Malo sem se želel poigrati s tem.
Dejstvo je tudi, da sem s Tomom
in Timom pri vseh skladbah sam
stopil v ospredje kot solist, saj sem
imel izjemno glasbeno podporo
obeh. Poslušalcem se na tej plošči
obeta zares veliko kitarskega igra-
nja, še zlasti v njenem ameriškem

delu. Ko sem nazadnje govoril z
nekim ameriškim kritikom malo
po tem, ko sem mu izročil ploščo,
je rekel, da gre resnično za ploščo,
ki je za sladokusce modernega ki-
tarskega jazza."

Kdo ve, kaj bodo rekli drugi jaz-
zovski kritiki, ki so vas že zdaj
kovali v zvezde. Na primer Jure
Potokar ali drugi ameriški kriti-
ki. Kako vpliva recenzija na vaše
delo? Mimogrede: vaš album Or-
nethology je uvrščen med 1001
najboljšo ploščo v zgodovini
jazza ...

"Načeloma recenzije na moje
ustvarjanje ne vplivajo, saj glasba,
ki jo pišem, vedno prihaja iz mene
oziroma se na trenutke lotim pi-
sanja glasbe tako, da preizkušam
meje skladanja in igranja, včasih
pa tudi meje samega jazza. So pa
recenzije zelo pomemben moti-
vacijski dejavnik za ustvarjanje.
Vsekakor je lepo videti, če je moja
glasba, ki je občasno samosvoja in
drugačna od običajne jazzovske
godbe, všeč poslušalcem in tudi
kritikom. To služi kot potrdilo, da
je moja pot pravilna in da je v redu,
da sledim samemu sebi in smerem
lastnega glasbenega ustvarjanja.
Morda tudi zaradi te neke iskre-
nosti marsikateri kritiki pišejo
zelo lepe stvari o moji glasbi, kar je
razveseljivo. To, da pa je bila moja
plošča Ornethology uvrščena med
1001 najboljšo ploščo v zgodovi-
ni jazza, je resnično izjemna čast.
Ni mogoče opisati fenomenalne-
ga občutka, ko izvem, da je plošča
z lastno avtorsko glasbo izbrana
med 1001 najboljšo ploščo v zgodo-
vini jazza. Med vsemi temi plošča-
mi tam zunaj! Zelo sem bil vesel.
Ko pa ta izbor naredi še prestižna
svetovno priznana založba Pen-
guin, je ta čast še toliko večja. Sem
v družbi jazzovskih velikanov in
pravzaprav mojih vzornikov: Miles
Davis, John Coltrane, Thelonious
Monk, Ornette Coleman in drugi.
To je fantastično in skorajda ne-
predstavljivo."

"Vsekakor. Ornetta sem preposlu-
šal in transkribiral do potankosti.
Vendar so tudi drugi glasbeniki
dejansko močno vplivali name, še
zlasti saksofonisti Ornette Cole-
man, John Coltrane, Charlie Parker,
Chris Potter, Steve Coleman in
drugi. Saksofonisti pa zato, ker
mi je zelo blizu saksofonski prin-
cip igranja, ki ga skušam prene-
sti na kitaro. Tako sem, na primer,
transkribiral številne sole sakso-
fonistov in nato prenesel njiho-
ve fraze v svoje kitarsko igranje.
To je vedno poseben izziv. Morda
pravih vzornikov ravno nimam, je
pa ogromno glasbenikov, ki jih ob-
čudujem."

"Joj, v načrtu imam še res ogro-
mno projektov, za katere upam,
da jih bom uresničil. Doslej sem
igral s številnimi velikani jazza,
o čemer sem pred leti, ko sem se
začel ukvarjati z jazzom, lahko
samo sanjaril. Seveda pa so še glas-
beniki, s katerimi bi zelo rad igral
v prihodnosti; na primer, zelo rad
bi delal z glasbeniki, kot so Bill
Frisell, Brian Blade, Antonio San-
chez, Scott Colley, Ralph Alessi in
številni drugi, vendar so zadeve
zaradi zasedenosti teh glasbenikov
in financ pogosto težko izvedljive.
Ampak vse je možno. Korak za ko-
rakom."

Magistrirali ste na ljubljanski fi-
lozofski fakulteti, in sicer iz ame-
riške književnosti in prevajanja
le-te. Kdaj boste končali dokto-
rat? Katero temo obravnavate?
"Tako je, pred leti sem magistriral
iz ameriške književnosti in preva-
janja, nato sem vpisal še doktorat z
istega področja. Natančneje, ukvar-
jam se z vplivom ameriške poezi-
je na moderno slovensko poezijo
po letu 1990. Zagovor bom imel
nekje spomladi 2012 in takrat bom
nekako zaključil svoje izobrazbeno
delovanje. Tega se nadvse veselim,
ker se mi zdi doktorat res lep za-
ključek te poti."

Mikala vas je profesura. Mislim,
da ste želeli predavati na mari-
borski filozofski fakulteti. Ker ste
ustanovili svojo glasbeno šolo, ste
najbrž na fakulteto pozabili?
"Ja. Nekaj časa sem bil asistent na
oddelku za anglistiko na maribor-
ski filozofski fakulteti, saj so ce-
lotna moja študijska pot in lastne
ambicije kazale v to smer že v času
dodiplomskega študija anglisti-
ke in germanistike. Torej, da bom
lahko nekoč predavatelj na fakul-
teti. Na srečo sem vodil dvojno ži-
vljenje, če lahko temu tako rečem,
saj sem bil poleg intenzivnega štu-
dija ves čas predan glasbi oziroma
jazzu. Ves čas sem snemal plošče,
organiziral glasbene turneje in
pisal glasbo. Nekje vmes se je nato -
zaradi nekih birokratskih zadev na
fakulteti - vendarle pokazalo, da bo
moja pot v celoti posvečena glasbi.
Ustanovil sem svojo glasbeno šolo
in se nekako več ne nameravam
vrniti v akademske vode."

Kako vam gre zasebna šola?
Koliko učencev ima Takt Ars? So
to potencialni kandidati za igra-
nje jazza?

"Glasbena šola je naletela na zelo
dober odziv. Poučujemo kitaro,
bas kitaro in glasbeno pripravni-
co z imenom Zmajčkova glasbena
igra za otroke od štiri do šest let.
Glasbena šola je v centru Maribora,
kar je spodbudno, saj kot Maribor-
čan menim, da je treba oživiti sre-
dišče. Glasbena šola sicer zahteva
veliko dela in truda z organizacij-
skega vidika, hkrati pa predstavlja
izziv in veselje. Zelo rad poučujem
kitaro in prenašam svoje številne
izkušnje in znanje na svoje učence.
Lepo je opazovati razvoj svojih
učencev, kako se pogosto razvije-
jo iz popolnih začetnikov v prave
mojstre kitare. Želim vzpostavlja-
ti zelo vzajemen odnos. Pouču-
jem najmlajše, ki se učijo osnove
kitare, do že zelo dobrih kitaristov,
s katerimi pa delamo na rocku,
bluesu, heavy metalu, fusionu in
jazzu. Številni učenci imajo že
lastne skupine in sami ustvarjajo
svojo glasbo v različnih glasbenih
žanrih, kar tudi sam najbolj spod-
bujam. Spodbujam kreativnost in
ne golega preigravanja že posne-
tih stvari, saj vem, kako je tekla
moja pot. Ponosen sem, ko vidim
mnoge svoje bivše učence igrati v
znanih slovenskih zasedbah. Teh
učencev se je s časom nabralo že
kar veliko, poučujem namreč že
od leta 2001; vozil sem se od Ptuja
do Nove Gorice, kjer sem poučeval
več let na šoli, ki jo vodi naš jazzo-
vski bobnar Zlatko Kaučič. Pri po-
učevanju prej ali slej naletimo na
improvizacijo bodisi v kontekstu
rocka, bluesa ali jazza. Ker pa sem
jazzist, so mi seveda v veliko ve-
selje učenci, ki jih zanima jazz. Vsi
postajajo veliki potenciali za igra-
nje jazza."

Tudi vaša mama je bila glasbe-
nica. Kitaristka. Spomnim se, da
vas je pripeljala v glasbeno šolo v

Še vedno pa
se ne morem
znebiti občutka,
da ne samo v
slovenskem
jazzu, temveč
v slovenskem
prostoru velja
lastnost, da
Slovence doma
premalo cenimo

"Mama se je celo življenje ukvar-
jala z glasbo bolj ljubiteljsko; še
vedno igra kitaro. Njena vloga je
bila pomembna, zlasti na začetku
moje glasbene poti. V trenutkih,
ko je osemletniku zmanjkalo mo-
tivacije, me je ves čas spodbujala
in me poslušala pri vaji, ki je na za-
četku zvenela pač dokaj neobetav-
no. Skladba Kuža pazi pač ne zveni
pretirano virtuozno."

"Načeloma ničesar drastičnega, le
jazz klub, pravi jazz klub, in dobro
založeno trgovino z zgoščenkami.
Sicer imam tukaj vse, kar potrebu-
jem. Mislim, da ima Maribor zelo
dobro lokacijo. Zelo blizu so tudi
številni centri jazza Dunaj, Gradec,
Zagreb in konec koncev tudi Mun-
chen. Tudi na koncerte drugih
zasedb - kateregakoli glasbenega
žanra - se ni težko odpeljati nekaj
ur iz Maribora. Ko samo pomi-
slim na ameriške razdalje, se mi v
Evropi nič ne zdi daleč. Morda me
moti to: preredko igram v Mari-
boru. Ko imam evropske turneje s
svojimi projekti, se zelo težko usta-
vimo v Mariboru, saj se vedno za-
takne pri denarju. In to me žalosti."

Z bendi ste prepotovali Evropo.
Gostovali ste v tako rekoč vseh
večjih in manjših mestih. Kako
vidite take koncerte? So enolični?
Zabavni? Izobraževalni in polni
navdiha?

"Različno. Glasbeniki smo navseza-
dnje le ljudje, ki so iz dneva v dan
različno razpoloženi in tako je tudi
na turnejah. Kak dan smo vsi polni
zanosa in energije, kak drug dan
smo utrujeni. Veliko je odvisno od
odziva publike, čeprav na odru so-
delujemo, damo vse od sebe. Če bi
potegnil črto, bi rekel, da so turne-
je zabavne, saj na koncertih srečaš
različne ljudi, ki občasno popestri-
jo dogajanje. Pomembna je tudi
lokacija. Močno se razlikujejo kon-
cert, na katerem igraš v jazz klubu
za 60 ljudi, ali pa koncert v dvora-
ni za 500 ljudi. Dobro se počutim
v manjših klubih. Zaradi določene
intime ter bolj intenzivnega in bli-
žnjega odziva publike. Hkrati pa
so turneje naporne. Enkrat do dva-
krat na leto organiziram večdnev-
no turnejo po Evropi za svoje
projekte, kar pomeni, da z zasedbo
odigramo, na primer, deset kon-
certov v desetih dneh. Tako lahko
na eni sami turneji prepotujemo
več tisoč kilometrov, od Slovenije
pa vse do Severnega morja. Vsaka
turneja je izobraževalna in glasbe-
niki se vedno lahko kaj naučimo
drug od drugega. Le ušesa moramo
imeti odprta. Kar se tiče motivaci-
je, bi rekel, da sem bolj motiviran
pred turnejo, saj je takrat veliko
energije."

"Igrati v ZDA res ni več težko.
Veliko možnosti in prizorišč je za
jazz koncerte. To zlasti velja za New
York kot središče jazz glasbe in
umetnosti. V New Yorku je toliko
klubov, da koncert res ni problem.
Taka je moja izkušnja. Zavedati pa
se je treba, da si ne smeš obeta-
ti velikega zaslužka. V New Yorku
je namreč vrhunskih jazz glasbe-
nikov toliko kot mehkih hrušk.
Večina ameriških glasbenikov igra
v Evropi, kjer je več možnosti za
zaslužek. V ZDA oziroma v New
Yorku je super to, da je ogromno
glasbenikov na vrhunskem nivoju,
tako da se splača odpotovati tja,

posneti CD in nato organizira-
ti turnejo v Evropi. Tako tudi sam
pogosto počnem."

"Najbrž. Morda pa lahko delim
svoje mnenje o slovenskem jazzu:
zdi se, da je velik del slovenskega
jazza še vedno močno konserva-
tivno usmerjen. Bolj namenjen za
igranje na ameriških porokah, bolj
za ozadje. Obstaja pa tudi drugi del,
ko se fantje in dekleta zelo trudijo.
Še vedno pa se ne morem znebi-
ti občutka, da ne samo v sloven-
skem jazzu, temveč v slovenskem
prostoru velja lastnost, da Sloven-
ce doma premalo cenimo. Kot da
obstaja nenapisano pravilo, da se
moraš prekleto dokazati na tujem,
da te potem sprejmejo z odprtimi
rokami doma. Naštel bi lahko mar-
sikoga pa tudi v mojem primeru
moram reči, da zunaj meja Slove-
nije uživam mnogo večji ugled pri
organizatorjih koncertov, poslušal-
cih, kritikih in drugih glasbenikih
kot pa v Sloveniji. Ničkolikokrat z
menoj navežejo stik poslušalci iz
tujine, ki želijo imeti plošče, in or-
ganizatorji, ki želijo organizirati
moj koncert. V Sloveniji je to red-
kost."

Maribor bo drugo leto kulturna
prestolnica. Ste prijavili kak pro-
jekt? Kaj mislite o tem dogodku?

"Podpiram EPK. Prijavil sem dva
projekta: v okviru glasbene šole
dve delavnici kitare s svetovno pri-
znanima jazz/rock kitaristoma,
in dva svoja koncerta, na katerih
bom nastopil z odličnimi glas-
beniki iz ZDA, Francije in Italije.
Med njimi bodo Drew Gress, Do-
minique Pifarely, Loren Stillman,
John O'Gallagher. To bo februarja.
In spet brez basista, a z dvema sa-
ksofonistoma in bobnarjem!"

Tudi na najnovejši plošči Duali-
ty v zasedbi ni basista. Ampak v
nekaj skladbah je slišati basovsko
spremljavo. Tisti nizki in ritmični
toni so vaši, nastali z vašo kitaro?
Je to kakšna Šalamonova novo-
tarija?

"To tehniko sem uvedel pred tremi
leti. To resda ni običajno, a tudi
čisto novo ni. Mislim, da smo eni
redkih na svetu s takšno zasedbo.
Note za bas so sicer zapisane, kom-
pozicija je včasih dolga pet strani,
a bas igra kitara. Mislim, da bom v
tem slogu še nadaljeval, morda bo
nastal kak poseben slog. Zanimi-
vo je igrati brez kontrabasa, saj to
zahteva drugačno tehniko, hkrati
pa glasba ponovno dobiva nove di-
menzije in svežino."

Kaj pa bo z vašo muziko čez leto
ali dve? Boste 120 skladbam
dodali še deset ali enajst novih?

"Najprej nekaj o glasbeni šoli.
Želim si, da bi se uspešno nadalje-
vala, saj se zelo trudimo, hkrati pa
jo Maribor potrebuje. Druga želja
je, da bi naredil projekt z godalnim
kvartetom. Glasbo že pišem. Šte-
vilka 120 se bo zagotovo poveča-
la. Take projekte spremljajo težave:
kdo bo plačal zasedbo? Sam je že
ne bi mogel. Računam na pomoč
mestne občine ali pa kakšnega
festivala. Tudi v New York bi se
želel vrniti. Rad bi v kakem studiu
posnel nekaj svojih komadov z
ameriškimi glasbeniki. Sledili
bodo evropske turneje, izidi novih
zgoščenk in pisanje novih kompo-
zicij in ... Aja, seveda, vsakodnevna
vaja instrumenta!" ■

Ob vsakem vprašanju v spodnji
mreži prečrtajte črko v ustreznem
polju - na primer črko K v kvadrat-
ku 1B, če menite, da je odgovor na
prvo vprašanje B. Na koncu vse ne-
prečrtane črke preberite po nav-
pičnih stolpcih, da dobite končno
rešitev kviza.

2. Kateri mariborski gledališki igralec
je prestižno nagrado prejel davnega
leta 1972, mnogim pa ostal v večnem
spominu po vlogi v komediji Bankovec
za en funt s svojim pokojnim igralskim
kolegom?

3. Katero po vrsti bo letošnje srečanje
gledališčnikov v Mariboru, na sporedu
od 14. do 23. oktobra?

4. Katera igralka je leta 1985 prejela
to nagrado (leta 1981 tudi Prešerno-
vo), ki se je spomnimo tudi kot gospo-
dinje Rozi pri družini Štebe iz filma To
so gadi?

5. Kdo je bil dolgoletni umetniški di-
rektor Festivala Borštnikovo srečanje?

6. Kateri slovenski gledališki igralec,
tudi komik, bo voditelj zaključne pri-
reditve z neposrednim TV-prenosom
na nacionalki 23. oktobra zvečer?

Rešitev kviza: 1A, 2C, 3B, 4A, 5B, 6C, 7B, 8A, 9C, 10B, 11A, 12B; vnovič gledališki festival; rešitev uganke: Ob lepem vremenu je lahko vsak krmar; odgovor slike: Popular art.

7. Katero dolgoletno celjsko igralko so
leta 2003 počastili z nagrado za njene
igralske dosežke?

8. Kateri igralec si je s svojim igral-
skim opusom (tudi filmi Idealist, To so
gadi, Deseti brat) prislužil prestižno
igralsko nagrado na festivalu v Mari-
boru leta 2002?

9. Katera imenitna igralka (Prešerno-
va nagrajenka 1964. in 2009.) je padla
v oči stroge komisije, ki ji je dodelila
najvišjo igralsko nagrado leta 1983?

10. Kateri gledališki igralec je bil na-
grajenec žirije leta 1992, znan tudi po
številnih filmskih vlogah, recimo To so
gadi, Kormoran, Herzog itd.?

11. Katera igralka, članica mariborske
Drame, je leta 1993 prejela prestižno
igralsko nagrado, mnogim pa ostala
v spominu tudi z vlogo Gaby v filmu
Strah, ki govori o potresu v Ljubljani?

12. Kateri imenitni igralec, starosta
med gledališkimi umetniki, je leta
2008 prejel najvišje priznanje v gleda-
liški umetnosti?

SESUTA MISEL: Pri tej uganki morate s poskušanjem in kombiniranjem
iz zgornjega v spodnji lik prepisati po dve črki tako, da boste skupaj z že
vpisanimi črkami dobili med črnimi polji besede, ki dajo nemški "vremen-
ski" pregovor.

Aktualna pregledna razstava dveh
mariborskih slikarjev Ide Brišnik
Remec in Marjana Remca z naslo-
vom Tako blizu - tako daleč posta-
vlja na ogled izbor slik, akvarelov
in risb iz njunih obsežnih življenj-
skih opusov. Marjan Remec (1937-
2009) je predstavljen z izborom del
od časa po končani akademiji pa
do leta 1986, ko je zaradi napredu-
joče bolezni njegova ustvarjalna
moč postopoma upadala.

Marjan Remec je bil kritičen in
razmišljujoč posameznik, ki je v
likovnih delih izrazil svoj pogled
na sodobno družbo, njen odnos do
okolja in politično podobo sveta.
Že kratek pregled politično obarva-
nih del pokaže, da je Marjan Remec
sprva kritično zastavljene teme
upodabljal s pogledom človeka, ki
gleda z vedno večje distance.

Na nedatiranem delu VIP - very im-
portant person je v modrih tonih
upodobljen predsednik Tito za
govorniškim pultom z dvignjeno
desnico in peterokrako zvezdo v
ozadju. Na zadnji strani je ohranje-
na nalepka z razstave jugoslovan-
skega portreta v Tuzli leta 1971, na
kateri je originalni naslov dela pre-
lepljen z naslovom Pop. Ni jasno,
ali je bilo delo dejansko tudi raz-
stavljeno, je pa nastalo v času, ko
je slikar prešel na tehniko akrila
in se najbolj približal popartu. Iz-
posoja znane osebnosti, ploskovite
monokromne površine in uporaba
oglaševalskih prijemov so nekatere
od tukaj uporabljenih značilnosti.
V takšnem kontekstu gre portret

najpomembnejšega moža nekdanje
Jugoslavije, naslovljenega z "very
important person", razumeti kot
parodijo in ne nevtralen portret.

Nenavaden triptih Poslednja sodba,
ki ga je slikar datiral z letnico
1974, je zanimiv odmik od avtor-
jevega siceršnjega ustvarjanja. Z
očitnim naslonom na Hieronimu-
sa Boscha, holandskega slikarja s
konca 15. stoletja, je v tehniki olja
na les ustvaril podobo poslednje
sodbe, v katero je vključil tudi po-
litične veljake tedanjega časa (Tito,
Nixon, Kissinger, visoki kardinal),
ki gredo isti usodi naproti. Pri tem
je umestitev vzhodnih in zaho-
dnih protagonistov na ločeni krili
mogoče razumeti tudi kot delitev
med Vzhodom in Zahodom.

Z vidika tovrstne tematike je zani-
mivih še nekaj del, in sicer akvarel
Obmejni prehod iz leta 1977 ter ena
redkih rumenih slik v njegovem
opusu, Dežela kapljic iz leta 1979.
V obeh delih je pokrajina simbo-
lično zaznamovana, v akvarelu
Obmejni prehod z jugoslovansko
zastavo, v delu Dežela kapljic pa s
srpom in kladivom. Oba simbo-
la sta omejena na majhen otoček/
kapljico v prostranstvu drugih
otočkov/kapljic. Če primerjamo
obe deli, opazimo, da je slikar (v
razmiku dveh let) simbol komu-
nizma močno pomanjšal in hkrati
povečal pokrajinsko razsežnost.
S tem je pomen simbola zmanj-
šal na skoraj neopazen kuriozum
v širnem prostranstvu otočkov/
kapljic in mu odvzel vsako repre-

Marjan Remec, VIP - very important person, disperz in akril na papir, kaširano na iverno ploščo,
73 x 81 cm (Damjan Švarc)

zentančnost. V desetletje kasnej-
šem akvarelu Pokrajina s fragmenti
II iz leta 1985 se ista tematika
pomakne še bolj v ozadje. Bežen
pogled na delo pokaže opustoše-
no pokrajino z ostanki kamenja
in zidov, natančnejše opazovanje
pa razkrije na kamnitih fragmen-
tih sledove velikih simbolov naše

Med reševalci sobotne nagradne
križanke 1723 je žreb izbral nasle-
dnje nagrajence:

Vse nagrajence prosimo, da sporo-
čijo svojo davčno številko na tel.
02/23-53-100.

Vodoravno: PSAR, OASIS, GNJAT, ICA, NH, ŠTAFETA, EE, KRESILO, NZ,
EKS, DEL, AGORA, GOS, LJUBLJANSKA, OPERA, LI, OV, PERAK, ARKTID,
ŠPORT, SRB, OSA, AR, TOMORR, AALST, LATA, ENOJKA, AKRA, VIG, FALI,
IMPERIAL, IKO, OPONA, BRV, BALAZS, KENAN, LEONE, IGO, AOMEN,
MLADI, VOJVODA, KUHARJI, OCALAN, CI, ELTON, ULE, IMAN, ARAGO-
NIT, JODELLE, AKANT, AVI, ŠAL, KATIE.

Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke (izrezan lik
iz časopisa), bomo z žrebom razdelili tri vrednostne bone Vrtnega centra
Florina.

1. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 40 evrov,

2. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 30 evrov,

3. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 20 evrov.

Na kuverto napišite Nagradna križanka 1724. Izid žrebanja bomo objavili
prihodnjo soboto.

Energije, ki jo je sposobno proizve-
sti človeško telo, doslej nismo znali
dobro izkoristiti, zdaj pa se znan-
stveniki po vsem svetu ukvarjajo z
najrazličnejšimi projekti, ki predvi-
devajo pretvorbo toplote in gibanja
v električno energijo. Energijski
potencial več tisoč ljudi v gibanju
je namreč ogromen. Zanimivo je,
za kaj vse bi inženirji (u)porabili
"moč ljudstva".

Francosko mesto Toulouse je teh-
nološko izjemno napredno, njegov
razvoj pa usmerja župan Alexan-
dre Marciel. Aktualni projekt se
imenuje Trott-Elec, kar v prevo-
du pomeni električni pločnik, z
njim pa se utegne pojem mesta kot
potrošnika energije spremeniti v
mesto, ki energijo ustvarja. Mar-
ciel svoje razmišljanje predstavi z
besedami, da bo energija na voljo
tako dolgo, dokler bodo v mestu
ljudje, zelo pomembno pa je tudi,
da jo porabimo tam, kjer jo proi-
zvedemo, kar je mogoče enostavno
pojasniti na primeru prej omenje-
nega pločnika. Ideja zanj se je po-
rodila v neki nizozemski diskoteki,
kjer je plesišče zgrajeno iz elektro-
mehaničnih plošč, ki energijo obi-
skovalcev pretvorijo in porabijo za
osvetlitev tal.

Toulouse vsako noč razsvetljuje
skoraj 70.000 uličnih svetilk, skoraj
polovica letnih stroškov za elektri-
ko gre za javno razsvetljavo. Zato
je še toliko pomembneje prav na
tem področju prihraniti sredstva.
Srce sistema predstavlja majhen
generator, ki se skriva pod pomič-
no ploščico, vsak korak na pravo
mesto tako proizvede šest vatov,
kar je dovolj, da za eno sekundo
osvetlimo običajno žarnico. Ker
je izdelanih še premalo prototi-
pov, raziskovalci uporabljajo zgolj
en generator na ploščico, ideja je,
da se pod njo namesti pet genera-
torjev. Druge komponente, kot je
denimo vzmet, ki ploščo vrne v
prvotno pozicijo, so sposojene iz
letalstva.

Na Švedskem so zime dolge, hladne
in temne, železniška postaja v
Stockholmu pa velja za največjo v
Skandinaviji. Preko 250.000 ljudi
se dnevno sprehodi skozi veliki
objekt, pri čemer se energija, ki
jo potrošijo, večinoma pretvori v
temperaturo. Pri velikih napo-

Pri velikih naporih
namreč človek
proizvede do 900
vatov energije
rih namreč človek proizvede do
900 vatov energije, kalorije, ki jih
pridobimo s prehrano, pa skozi
dan nenehno oddajamo v okoli-
co. Znanstveniki so izračunali,
da človek permanentno izgublja
toliko energije, kot je potrebuje za
delovanje stovatna žarnica - kot
pojasnjuje Klas Johansson, jo izgu-
bljamo skozi kožo v obliki infrar-
dečega sevanja in s potenjem, kot
vodne hlape. Na železniški posta-
ji tolikšno število ljudi proizvede
toliko toplote, da je treba objekt
nenehno hladiti, tudi pozimi. Pri
tem pa hladilni sistem proizva-
ja toliko vročine, da je mogoče s
toplotnimi izmenjevalniki greti
vodo, ki jo potrebujejo za ogre-
vanje v sosednjem pisarniškem
kompleksu. Johansson zagovar-
ja komunikacijo med sosednjimi
objekti, saj si lahko stavbe veliko-
krat "pomagajo", če so njihove po-
trebe po energiji dovolj raznolike.

Tudi v manjšem obsegu se člove-
ško telo lahko izkaže kot dober
oskrbnik z energijo. Za razne me-
dicinske senzorje, ki nadzorujejo
vitalne človeške funkcije, zadostu-
je že en megavat energije, kolikor
je proizvede telo že med počitkom.
Potreben je le dovolj dober stik s
kožo, za kar se odlično izkaže alu-
minij, ki izjemno dobro prenaša to-
ploto. Tako bi utegnil kmalu imeti
vsak človek nameščene senzorje, ki
bodo brezžično pošiljali zdravstve-
ne podatke do ciljnih računalni-
kov, in ob zdravstvenih težavah bo
zdravnik pri vas, še preden boste
sami občutili posledice. ■

"Če že imaš krizo, je dobro
imeti prekleto hudo kri-
zo. Sicer se lahko znajdeš
v položaju, ko boš moral
sprejemati nasvete od ljudi,
ki te bodo prepričevali, da
te lahko pozdravi le še več
trpljenja."

"Propadajo banke po Evro-
pi. Zaradi Grčije. In Italije.
In Irske. In Španije. Ne gle-
de na vsa tarnanja izgleda,
da je pri nas najboljše. Če
ne bi bi bilo tako, bi propa-
dale zaradi nas."

"V Sloveniji so cene ume-
tnin v času krize zelo padle.
Mnogi sicer vlagajo v ume-
tnine, saj se jim bo nakup
kvalitetne umetnine čez
nekaj let obrestoval - bolj
kot vlaganje v delnice ali
zlato."

"Sedanje razprave o do-
kapitalizaciji so resnično
neproduktivne, saj kažejo,
da je odpis dolgov zelo
verjeten. Po drugi strani
pa so neproduktivne zato,
ker sredstev, potrebnih za
dokapitalizacijo, gotovo ne
bo zagotovil zasebni sektor,
temveč države same. To pa
bo le še poglobilo dolžniške
težave."

- povsem sesulo. Okrevanje je bilo hitro, a so posledice še
vedno slišne. Ne toliko zaradi polipa, temveč zaradi zdravniške
napake, ki je še dodatno poškodovala njene glasilke. "Ne pojem
več tako, kot sem nekoč. Zato se trudim na vse načine, da
bi svoje poslušalce na to opozorila," je povedala v
začetku minulega leta, ko se je pripravljala na
turnejo s svojim prvim avtorskim odrskim
projektom, v okviru katerega je prepevala
svoje najbolj znane skladbe, nekoliko pri-
rejene dejstvu, da višin iz svojega zlatega
obdobja ne bo nikoli več mogla zadeti.

Vložena tožba proti bolnišnici se je
končala z dvajsetimi milijoni funtov
izvensodne poravnave, a je strah,
da se bo glas zdaj zdaj spet zlomil,
ostal. Lani, ko je po tridesetih
letih spet nastopila v Londo-
nu, je napolnila areno O2, pred
tem pa večkrat povedala, da
ima gromozansko tremo, kljub
temu da je svojo tehniko uspe-
šno prilagodila novi situaciji.
"Sedaj med koncerti nekoli-
ko več govorim, pripovedujem
zgodbe, šale, z gledalci delim svoje najljubše
fotografije, pri petju pa mi pomaga pet profe-
sionalcev z Broadwaya."

Napisala je že več kot trideset knjig za otroke
ter zaradi svoje izjemno vitke postave, dam-
skega obnašanja in prepoznavno zadrža-
nega, celo nekoliko androgenega načina
oblačenja postala ljubljenka modnih kri-
tikov. Kljub desetletja dolgemu življenju v
ZDA in Švici je v svojem govoru ohranila
pristno angleško melodijo. Še vedno pa se
rada spominja svojih težkih začetkov - pred
publiko je prvič stala leta 1947, ko je poto-
vala po državi in nastopala skupaj z mamo
in očimom. Zaradi izjemne pevske nadar-
jenosti in očarljivosti je kmalu prav ona po-
stala tista, ki je prinašala največji dobiček.

Danes je za svoje skromne, surove "šovbi-
znis" začetke hvaležna, saj meni, da se je
prav takrat naučila, da življenje ni vedno
samo lepo, obenem pa postala čustve-
no dovolj trdna za neštete preizkušnje
v svetu estrade. Leta 2008 je izdala
svojo prvo biografijo z nostalgičnim
naslovom Dom: Spomin na moja zgo-
dnja leta. Februarja letos so ji pode-
lili grammyja za življenjsko delo,
skupaj s hčerko pa sta prejeli tudi
grammyja za najboljši pripovedni
album za otroke.

A Julie z ustvarjanjem in spogle-
dovanjem s filmskim svetom
še ni opravila. Lani je posodila
glas kraljici Lilian v animaci-
ji Shrek, govori pa se tudi,
da naj bi jo videli v nada-
ljevanju glasbenega
filma "Enchan-
ted". ■

PRIPRAVIL DENIS ZIVCEC

Vrteti se v frfotavem krilcu in belem črtastem predpasniku
na neki jasi sredi alpskih vršacev in zraven prepevati evfori
čen napev pesmi "The hills are alive" (Hribi so živi) - neizžive
ta fantazija vsake goreče oboževalke in spolno zmedenega
oboževalca kultnega filma Moje pesmi, moje sanje.
No, v planine pa zadnjih nekaj let le še poredko
zanese tudi Julie Andrews, ki je davnega leta
1965 ustvarila eno najbolj markantnih in ne-
pozabnih filmskih vlog - nuno Marijo, ki se
med vzgajanjem sedmih razposajenih otrok
pojoče družine von Trapp vda mesenim
užitkom z njihovim postavnim očetom, te-
mnolasim vojaškim častnikom. Zadeva je
v filmu prikazana bistveno bolj milo, kot
sedaj zveni.

Gostobesedna Andrewsova, ki ji je bri-
tanska kraljica leta 1999 podelila naziv
dama, se te dni ponovno precej omenja v
medijih. 1. oktobra je praznovala šestin-
sedemdeseti rojstni dan, kar ji je zaradi
energičnosti in negovanega videza skoraj
težko verjeti. Petdeset let pa je minilo tudi
od premiere večnega Zajtrka pri Tiffanyju,
s katerim Julie ni imela kaj veliko opraviti, ga pa je re-
žiral njen pokojni mož Blake Edwards, ki je lani premi-
nil zaradi hudih zapletov, ki jih je povzročila pljučnica.

Skupaj sta preživela, po njenih besedah, nepozabnih
enainštirideset let. Andrewsova je bila ob njem, ko
je umrl v starosti oseminosemdeset let. Še dobro se
spominja dneva, ko sta se po naključju srečala sredi
slavnega bulvarja Sunset. "Z avtoma sva se zape-
ljala eden mimo drugega na ulici Roxbury. In mi-
slila sem si: 'Ta gospod pa zelo zanimivo zgleda.'
Glede na to, kako me je gledal, sem se očitno
tudi jaz njemu zdela zanimiva. Nekaj dni ka-
sneje sva se srečala še enkrat," pripoveduje in
doda, da sta ste v naslednjih tednih srečala
še velikokrat. 12. novembra 1969 sta se po-
ročila na vrtu njene hiše na Beverly Hillsu.
"Mislila sem si, ah, k vragu, saj gre samo
za kos papirja. Povrh vsega pa se mi je
zdela odločitev pravilna," je kasneje
Julie povedala v intervjuju z Barbaro
Wilkins.

Kmalu se je njuno življenje priče
lo vrteti okoli petih otrok. Dva
je imel Blake iz prejšnjih zvez,
enega je iz zveze s Tonyjem
Waltonom imela Julie, dva pa
sta posvojila. Poleg hiše na
Beverly Hillsu si je par omi-
slil še nekaj razkošnih ne-
premičnin v Malibuju in
švicarskem Gstaadu.

Smrt soproga pa ni bila
edini udarec, ki jih
je Andrewsova v za-
dnjih letih morala
prenesti. Zaradi
polipa na glasil-
kah so jo zdrav-
niki opozorili, da
morda nikoli več
ne bo mogla pre-
pevati, kar jo je -
tega ne skriva

Opazovala sem vaju na nedavnem
skupinskem izletu v Varaždinu, ki ga
je organiziralo mariborsko društvo
za cerebralno paralizo Sonček. Po-
zorno in s prikritim občudovanjem
sem z daljave spremljala vajin odnos.
Pa ne le odnos. Prav tako sem obču-
dovala zaradi Lukine gibalne ovira-
nosti in uporabe vozička precizno
izpiljeno, kombinatorično dovrše-
no družinsko organizacijo njegove
mobilnosti. V njej, Luka, sta sodelo-
vali tudi vaša mama in seveda vaša
nasmejana dolgolasa prijateljica, s
katero sta se tu in tam oddaljila od
množice izletnikov in na videz ro-
mantično motivirano, vsekakor pa
nekoliko skrivnostno ubrala svojo
smer turističnega kultiviranja. Živite
skupaj, slišim. Porazdelitev vaših
družinskih vlog se je na izletu zdela
spontana, a prepričljivo harmonič-
na. Je bilo zmeraj tako? In še: kako
se je spremenila, ko se je vašemu ži-
vljenjskemu stilu pridružila Lukova
prijateljica?

Magister Prosnik, pri svojem delu v
mariborskem svetovalnem centru
je bilo vaše specialno področje
med drugim biblioterapija. Na
izletu ste mi povedali, da je bil li-
terarno-leposlovni svet nekoč kraj,
kamor ste se zatekali, daleč stran
od realnega življenja, četudi ste
čtivo prebirali doma. V tedanjem
pogovoru me je fasciniral prav dra-
matični preobrat vašega odnosa do
knjige, ko ste vanj vključili Luko in
je galaksija napisanih besed posta-
la vajin intimni planet. Razkrili ste,
da vsako knjigo najprej preberete
sami. Kasneje pa Luki. Da jo takrat
doživljate drugače, ste dejali. Za
kakšno novo dimenzijo doživljanje
besedila pri tem gre?

Ko sva se pred časom pogovarjala o
mojih podiplomskih študijskih am-
bicijah, ste dejali, da je načeloma do
tridesetega leta čas, da človek udej-
stvuje svoje akademske ambicije,
v četrti življenjski dekadi pa naj bi
počeli kaj bolj "pametnega" - kreira-
li in se ukvarjali s svojo družino. Ko
sem vas opazovala v Varaždinu, se je
zdelo, da delate prav to, kar številni

Slovenci zanemarjajo: zaradi čeda-
lje bolj razsežnega kolapsa družbe-
nega sistema in od tod izvirajočega
nezadovoljstva se zdi, da vi svoje po-
zornosti, časa in razpoloženja ne za-
pravljate za nerganje in obupavanje
nad družbenopolitičnimi dejstvi,
temveč se v stilu posvečanja pozor-
nosti mikrookolju osredotočate na
svojo družino.

Luka, na Sončkovem avtobusu v
Varaždin sem sedela dva sedeža
pred vami. Na levi. Izstopali ste.
Ne le s svojo komunikativno-
stjo. Predvsem s svojim besednim
zakladom. Ali kdaj razmišljate,
morda celo zgražate, da smo ljudje
brez telesnih okvar ali bolezni
zaradi našega neredkega prepri-
čanja, da imamo vendarle težave,
le razvajeni in gre življenje mimo
nas? Kakšno si želite in kako si
predstavljate svoje življenje čez
deset let - so vaše želje in predsta-
ve skladne?

Opazovati tisti dan vaše predane,
zaupanja polne družinske odnose
je bilo kot listanje otroške slikani-
ce: pravljični idealizem s srečnim
koncem, ki je deloval tako enostav-
no, da daje nam, vendarle nekoliko
razvajenim povprečnežem, upanje
na boljši, manj zapleteni jutri. Če že
ne na širši družbeni ravni, pa vsaj
na mikrosocialnem nivoju, ki ga
vajina družina tako ljubezni polno
obvlada.

večkrat sem se spraševal, kaj je to
raziskovalno novinarstvo in ali je
izvedljivo tudi v slovenskih razme-
rah. Vidim, da sta me ovirala dva
predsodka, da bi se prikopal do po-
zitivnega odgovora. Prepričan sem
bil, da mora biti dogodek vezan na
slavne osebe in pa da je cilj razisko-
vanja nekaj temačnega, zarotni-
škega. Sedaj vem, da lahko stvari
potekajo tudi drugače in da je bilo
vaše celodnevno druženje s skupi-
no članov mariborskega društva za
cerebralno paralizo (pa seveda pred-
priprave in še veliko dela potem)
vzorčen primer novinarstva, ki se
ne zadovolji samo z enim ali dvema
intervjujema in eno fotko, ampak
želi globlje videti in doživeti to, o
čemer piše.

Kaj lahko naša družina prispeva k
vašemu raziskovalnemu pisanju?
Ali če gremo še korak dalje: boljše-
mu razumevanju družine s hendi-
kepiranim članom? To je zahtevna
naloga, že kar projekt. Najprej raz-
delitev nalog. Luka se je takoj javil
kot ključna oseba, da bo napisal
vizijo svojega življenja na vozičku
za naslednjih deset let. Vasiljka, ki
se ni počutila direktno nagovorje-
no, je prevzela nadzorno funkcijo
(pravilnost besedila, zaščita osebnih
podatkov), jaz, kot pater familias v
tradicionalni srednjeevropski druži-
ni, pa povezovalno besedilo.

Najmlajši član družine (Luka, 35 let)
se je dela lotil takoj in že po slabih
dve urah odlične koncentracije je
pomahal z nekaj listi popisanega pa-
pirja, v znamenje, da je njegovo delo
končano. Njegova naglica je bila po-
vezana tudi s tem, da je že naslednji
dan odpotoval v Vrtiče pri Kungoti
na enotedensko druženje s prijate-
lji in spremljevalkami. Svoj jedrnati
zapis je poimenoval Moj življenjski
načrt 2011.

Zapisal je: "Potreboval bom osebno
pomoč. Najljubše bi mi bilo, da bi to
bilo moje dekle, ki bi se za nekaj ur
na dan zaposlila kot moja osebna
pomočnica.

Čez nekaj časa se želim preseliti na
svoje, v enosobno stanovanje, skupaj
s svojo prijateljico. V poštev pride
stanovanje z dvigalom na Pobrežju
ali v centru mesta.

Celo življenje se borim in se bom
boril še naprej proti človeški otope-
losti v mislih.

Kupil bi si rabljenega renault clia 1,5
Dci, ki bi ga vozila osebna asistent-
ka.

Ker me vedno zanima tudi politična
slika Slovenije, bom v svoje stanova-
nje preselil svoje elektronske napra-
ve. Še naprej bom pisal pesmi, kot
to delam že od leta 1988, prav tako
bom še naprej spremljal oglase.

So obdobja, ko se moji pogledi na
življenje nič ne skladajo s pogledi
mojih dragih staršev.

Zdaj bom začel intenzivno gledati
oglase enosobnih stanovanj na Po-
brežju in z dvigalom.

Nekoč sem si mislil, da bom lahko
živel v veliki skupini ljudi. Sedaj pa
vem, da to ni tako."

Kot ustno sporočilo je v naglici pred
odhodom na letovanje še dodal, naj
v Fluidu opišem nedavni dogodek
iz Cankarjevega doma v Ljubljani.
In naj sam ne berem naprej romana
Kradljivka knjig.

To z branjem pa je v naši druži-
ni res zapleteno. Kot osnova služi
skupna leposlovna knjižnica, z
Ano si ločeno od tega deliva najino
strokovno knjižnico, Vasiljka ima
knjige, ki jih potrebuje za svoje delo,
skrbno urejene na svojem prosto-
ru, Luka zbira knjige s filozofsko
vsebino, vsak izmed nas pa ima še
svojo zasebno zbirko, ki jo je sicer
pripravljen dati na posodo, vendar
ne brezpogojno. Nekatere knjige so
izposojene in je treba paziti na pri-
meren ali pa naročen rok vračanja.a
Te so pravzaprav na preizkušnji - če
jih kdo prepozna za nepogrešljive,
so kandidatke za nakup. Sistem ima
dve dobri lastnosti: nikoli ni večje
zadrege pri nakupu darila in pogo-
sto je v hiši božji mir, ko je vsak pri
svojem branju ali pisanju.

Prakticiramo pa tudi glasno branje.
Začelo se je po naključju, kot se to
včasih zgodi tudi pri velikih iznajd-
bah. Pri Aninih šestih mesecih (Ana
je Lukova starejša sestra) sem v igri
na postelji zaradi utrujenosti in od-
sotnosti druge ideje prijel knjigo z
nočne omarice in začel brati. Dojen-
čica Ana se je pomirila in sprejela
novo igro. Nisem pa pri izboru čtiva
imel posebne sreče - zagrabil sem
revijo Življenje in tehnika. In potem
je sledilo novo naključje. Ko sem
naslednji dan v knjigarni pri gospe

Prakticiramo tudi
glasno branje.
Začelo se je po
naključju, kot se to
včasih zgodi tudi
pri velikih iznajd-
bah

Markovič vprašal, ali imajo kakšno
knjigo za dojenčke, mi je pokazala
novo knjigo Mire Voglar Biba buba
baja, knjiga za otroke od 6. meseca
dalje. Kar hitro se je izoblikovala
stalna navada večernega glasnega
branja. Sčasoma je to postala moja
stalna pravica in dolžnost, krog stal-
nih poslušalcev pa se je razširil še za
enega člana - Luko.

Kar nekaj težav je bilo v tistem času,
pred več kot tremi desetletji, z iska-
njem strokovnih podlag za teoretič-
no osmislitev branja. Najbrž bi brez
mariborske revije Otrok in knjiga
moja strokovna pot šla drugam in
ne bi odkril Betlheima in tudi ne
švicarske biblioterapevtske smeri z
Vereno Kast na čelu. V današnjem
času je problem nasproten - v popla-
vi naslovov tipa Kurja juhica za dušo
je težko najti tehtno in izkustveno
preverjeno strokovno delo.

Tudi Luka se je že v zgodnjem
predšolskem obdobju pokazal kot
odličen poslušalec in hitro je bilo
mogoče stopnjevati zahtevnost
branja. Zdi se, da je tudi sam hitro
ugotovil, da ima resne težave pri sa-
mostojnem branju, ovire so bile ne-
vrofiziološke narave, kar je sijajno
kompenziral s samostojnim, ustvar-
jalnim pisanjem. Najprej so bili to
domišljijski spisi, potem pa je začela
prevladovati lirična nota. Luka ima
zmožnost, da vtise iz knjig in življe-
nja pretvarja v pesmi. Pri tem nima

(Osebni arhiv)
neposrednih vzorov pri nobenem
družinskem članu, še več: pri pisa-
nju je imun za vsak poskus vplivanja
ali svetovanja.

Taja, zašel sem v podrobnosti. Ne
smem pozabiti Lukijevega naročila,
da opišem neljub dogodek v Cankar-
jevem domu. Takole je bilo. V leto-
šnjem juniju je v Ljubljani potekala
velika slovesnost vseh slovenskih
rotarijcev. V veliki dvorani Can-
karjevega doma je ustanovitev slo-
venskega distrikta spremljalo 1300
gostov z vsega sveta. Kot udeležen-
ci tega srečanja smo se družinsko v
Ljubljano odpravili že nekoliko prej,
ker je edino dvigalo iz podzemnih
garaž na Kongresnem trgu dostopno
samo skozi trgovino. Za vsak primer
smo se takoj obrnili na osebje Can-
karjevega doma, da nam pokaže pot
do naših označenih sedežev.

Reakcija je bila presenetljiva: "Do
svojih sedežev z invalidskim vozič-
kom sicer ne morete, ampak bomo
že nekako." Ta "nekako" pa je vodil
skozi kuhinjo Cankarjevega doma
na tovorno dvigalo, od tam pa skozi
neosvetljene prostore nekakšne-
ga gradbišča do vratc na stranski
balkon, podoben orlovem gnezdu.
Nazaj nas je pospremila mlada ho-
stesa z žepno svetilko in navodilom:
"Počakajte, da bodo najprej šli vsi
drugi!" Tako imajo to urejeno v slo-
venski prestolnici kulture.

V mojem službenem elektron-
skem poštnem nabiralniku se ob
tem letnem času nabere pribli-
žno tristo pisem na dan. Zveni
veliko, vendar na srečo niso vsa
namenjena neposredno meni - ta
so pravzaprav razmeroma redka.

V glavnem gre za redna obvestila
o delovanju različnih organizacij
ter bližajočih se prireditvah, pia-
rovska sporočila o tem ali onem,
vabila na tiskovne konference;
marsikaj od prispelega niti nima
kaj dosti zveze s področjem kultu-
re, ampak je bolj posledica tega, da
se je nekoč v preteklosti nekomu
zdelo potrebno dodati tudi ta
naslov (in nedvomno še kopico
drugih) v njihovo adremo - verje-
tno kakovost seznama prejemni-
kov marsikje še vedno razumejo
kot premosorazmerno z njegovim
obsegom.

Kakor koli že, z leti sem se nava-
dil večino prispele pošte rutinsko
spregledati. Natančneje, tako kot
gotovo še marsikdo sem se priučil
vloge človeškega filtra za neželeno
pošto. (Seveda za te namene pre-
morem tudi programsko opremo,
ki pa ji ne priznavam potrebne
subtilnosti, zato je spam guard
omejen le na izločanje obvestil
o zadetkih na domnevnih sple-
tnih loterijah in prošenj nigerij-
skih generalov, naj jim iz države
pomagam prenakazati mastne
vsote denarja. Za vse drugo po-
skrbim sam z uporabo ukaza "iz-
briši".) Nekatere dopise dobim v
treh izvodih hkrati ali pa večkrat
v rednih časovnih razmikih. (Ele-
ktronska pošta se pogosteje izgubi
kot navadna, se pač zaveda vsak
dober piarovec.) Druge dobim le
enkrat, a jih ne morem spregle-
dati. Takšno je bilo tega dne tudi
prijazno vabilo izvršne producent-
ke Borštnikovega srečanja Lidije
Koren, naj vendar sporočim, kdaj
pridem na festival, koliko bom
ostal, za katere dni naj rezervira
hotel ... Kaj naj ji odgovorim? Prav
dosti o tem še nisem razmišljal; v
trenutni obilici obveznosti pa tudi
precej težko ugotovim, kdaj bom
imel čez dva tedna čas - ali vsaj
nekoliko manj razbit urnik, da
bi lahko v miru obiskal Maribor.
Tako se odločim, da zadevo pre-
spim in ji odpišem enkrat v priho-
dnosti.

Ob sobotah se ni preveč pame-
tno oglašati na klice z neznane
številke, vendar človek to vseeno
stori - bodisi zaradi priučenega av-
tomatizma bodisi iz radovedno-
sti. Deležen sem predloga, da bi ta
teden pisal svoj dnevnik za sobo-
tno prilogo Večera; zamisel se mi
ne zdi posebno privlačna. Seveda
razumem, da vabilo prihaja v kon-
tekstu bližajočega se nacionalne-
ga gledališkega festivala, katerega
selektor sem bil; priznati moram
tudi, da gre s tega vidika za smi-
selno uredniško odločitev. Vendar
pa nisem prepričan, ali lahko o
programu, ki sem ga izbral, povem
še kaj novega; prav tako nisem
vpet v samo organizacijo te obse-
žne prireditve - in manj kot teden
dni pred začetkom so priprave
nanjo nedvomno živahne, zaradi

česar bi se nemara dalo poiskati še
primernejšega avtorja. Povem, da
se mi pravzaprav ne da; povem, da
nikoli nisem pisal osebnega dnev-
nika in da mi tudi ni do tega, da
bi premleval svoje življenje; raz-
predanje o tem, kdo je prišel na
obisk, kaj sem jedel, s kom sem šel
na kavo in podobnih drobnarijah,
ki sem jih kdaj prebiral v tovr-
stnih časopisnih besedilih, se mi
zdi absurdno; dodam, da mi tudi
ni do tega, da bi poskušal dajati
silno pameten vtis. In trenutno se
tudi ne počutim nič kaj duhovite-
ga. Toda urednika ni mogoče tako
zlahka omajati. (Najbrž je tudi to
ena od uredniških kvalitet.) Zato
privolim; mislim si, da je navseza-
dnje korektno, da pod dveletni se-
lektorski mandat tudi na ta način
potegnem simbolno črto.

Največja težava, s katero se sooča
selektor tekmovalnega programa
Borštnikovega srečanja, je pravza-
prav precejšnja zajetnost sloven-
ske gledališke produkcije - in ne
kakšni umetniški lobiji ali pri-
tiski s strani ustvarjalcev, kot bi
morda kdo pomislil. (Producenti
se v tem pogledu obnašajo izredno
spodobno, čeprav sem po prvem
letu mandata kljub temu opazil,
da me kak ravnatelj ali umetni-
ški vodja pozdravlja manj prija-
zno ali pa sploh ne.) Pri nas vsako
leto samo v poklicnih gledališčih
in neinstitucionalnih zavodih
nastane krepko čez sto predstav
letno, in to je tudi tisti osnovni
nabor, ki približno pride v poštev
za sodelovanje na Borštnikovem
srečanju. Če pa bi k temu prišteli
vse otroške, mladinske, lutkovne,
glasbene, plesne in druge scenske
uprizoritve, da nadvse razvejane-
ga ljubiteljskega delovanja sploh
ne omenjam, bi verjetno ugotovi-
li, da spadamo po številu premier
na prebivalca v sam svetovni vrh.
Premisliti in ovrednotiti tolikšno
količino predstav je dokajšen zalo-
gaj; še večji zalogaj pa je, da si vse
te dogodke sploh ogledaš. Seveda
predvsem po časovni plati: če v
življenju počneš še kaj drugega,
zahteva tako dejavna vpletenost
v slovenski gledališki utrip kar
nekaj truda, načrtovanja in oseb-
nih kompromisov. V tem pogledu
mi je ob koncu mandata kar ne-
koliko odleglo, četudi ne morem
zanikati, da je šlo v celoti tudi za
zelo prijetno izkušnjo.

Zjutraj me iz nekega manjšega
medija poprosijo, da kot selektor
odgovorim na nekaj vprašanj v
zvezi s programom letošnjega fe-
stivala. Pošljejo mi jih kar po elek-
tronski pošti in pristavijo: bi lahko
dobili odgovore že danes? Zelo
udobno, si mislim; vzamejo si par
minut za štiri vprašanja, polovica
jih je povsem splošnih, polovica
pa zgrešenih - jaz pa naj poskrbim
za to, da bo članek imel neko smi-
selno vsebino. Se temu po novem
reče novinarstvo? Priznam si, da
je verjetno res tako. Kajti od pri-
bližno desetih intervjujev različ-
nih dolžin, ki sem jih v selektorski
vlogi dal lani, je bil - če ne štejem
krajših izjav za radijske ali tele-
vizijske postaje in gostovanj v
oddajah - le eden, in sicer za gle-
dališki portal SiGledal, te vrste,
da je nastal v živem dialogu. Vsi
drugi "pogovori", tudi za največje
medije, so nastali na zgoraj opi-
sani "instantni" način. Novinar-
je sicer razumem; tempo in obseg
dela sta vse hujša, članke morajo
producirati hitro, na intervju v
živo se je treba ponavadi tudi
precej bolj temeljito pripraviti, kar
spet zahteva čas - toda rezultat je
v tem primeru vendarle občutno
boljši. In ne morem si kaj, da ne bi
pomislil, če nisem kot urednik že
neke vrste fosil, ko od svojih no-
vinarjev kljub vsemu pričakujem,
da razen v izjemnih primerih - ali
pa kadar je sogovorniku pač ljubša
elektronska pot - intervju naredijo
v živo, iz oči v oči, ga potem dolge
ure pretipkavajo, oblikujejo, ure-
jajo in na koncu še enkrat pošlje-
jo v avtorizacijo. Je ta način dela,
ki ga vidim kot edino korektnega,
v trenutnih medijskih razmerah
nekaj, kar bo postopoma obveljalo
za prepočasno in neučinkovito, s
tem pa tudi zastarelo in odvečno?
Upam, da ne.

Iz Maribora pride novica, da se
predstava Jakob Ruda, ki jo je po
Cankarjevi drami v Prešernovem
gledališču Kranj zrežiral Sebasti-
jan Horvat, jaz pa sem jo uvrstil
v tekmovalni program letošnjega
Borštnikovega srečanja, festivala
ne bo udeležila. Kot pojasnjujejo v
kranjskem teatru, je razlog visoka
nosečnost glavne igralke Ane Do-
linar Horvat, režiser pa v vlogo
svoje žene ni hotel zasesti druge,
nadomestne igralke. In zakaj? Kot
pravi Horvat, pač zato, ker ljudje
niso (ali pa vsaj ne bi smeli biti)
blago, ki bi ga lahko poljubno za-
menjevali in nadomeščali. "Če
delaš Jakoba Rudo in skozi njega
kritiziraš kapital, logiko denar-
ja, ki v blago spreminja vse, tudi
ali predvsem ljudi, s katerimi se
trguje in se jim glede na povpra-
ševanje dviguje ali spušča cena,
potem boš to stališče zastopal
tudi sicer," med drugim zapiše v
svojem pojasnilu. Ne morem, da
se ne bi strinjal, čeprav je odpoved
neprijetna za kranjsko hišo, škoda
pa je tudi, da predstave ne bo
videti na festivalu - gre za enega
redkih gledaliških dogodkov za-
dnjega leta, ki si upa estetsko
prepričljivo, vsebinsko pa drzno
in neposredno nagovoriti čas in
okolje, v katerih živimo. Ki torej
ni le gledališka konfekcija, katere
namen je prejkone lagodna "kul-
turna" popestritev meščanskih
večerov, temveč živa, iščoča ume-
tnost s stališčem.

Ko zaključim z uredniškimi ob-
veznostmi dneva, zvečer vdano
v usodo spet sedem za računal-
nik. Glede na to, da moram tole
besedilo oddati do petka zjutraj,
je skrajni čas, da tudi res kaj napi-
šem. (Tako je, vse prejšnje dneve
sem popisal šele zdaj.) Bil je to tudi
dan, ko sem si v času, ko se je mra-
čilo, nenadoma zaželel palačink, a
mi nekako niso bile usojene.

Zjutraj me z Večera kliče Ciril, ki
bo poskrbel za ilustracijo k temule
dnevniku. Ob nekaj splošnih vpra-
šanjih ga zanima, kaj je rdeča
nit mojega tedna. "Ves teden že
kadim na mrazu," mu povem. ■

10 nasvetov za opremljanje veže, Mansarda izkoriščena do vrha,
Opremljanje po angleško, Čas je za čaj, Vse o keramiki,
Kopalniški radiatorji, Urejanje bralnega kotička za najmlajše,
Vinske vitrine, Eko sveče, Tendence - sejem zapeljivih detajlov za
dom

pri svojem prodajalcu časopisov ali se nanj naročite
po telefonu 02 23 53 326, 02 23 53 321,
e-pošti narocnina@vecer.com ali na
www.nasdom.net.

Pretenciozen in morda obetajoč naslov je ime globalne internetne kampanje, ki jo anonimni in po vsem svetu razdrobljeni
ljudje izvajajo po vzoru arabskih revolucij in španskih mirnih protestov. Podobna španska stran na facebooku ima 188.000
članov, koliko družbenega nelagodja pa so sposobni artikulirati slovenski organizatorji in kakšni so njihovi načrti, pa
boste lahko videli 15. oktobra na mariborskem Trgu Leona Štuklja ter na ljubljanskem Kongresnem trgu. Besedilo poziva
objavljamo nespremenjeno in v celoti.

»Čas je, da zahtevamo pravo demo-
kracijo! Čas je, da se organiziramo in
začnemo govoriti o rešitvah in pre-
dlogih na globalni ravni!

Sedaj je naš čas! Sedaj je čas, da raz-
bijemo zid skepticizma in vdanosti.
Sedaj je čas, da se osvobodimo logike
pritoževanj, ogorčenja in propagan-
de.

Ne zastopa nas nobena politična
stranka, združenje ali sindikati. Prav
tako si tega ne želimo, ker vsi in vsak
izmed nas lahko govori v lastnem
imenu. Skupaj hočemo oblikovati in
ustvariti svet, kjer imajo ljudje, osta-
la živa bitja in narava prednost pred
ekonomskimi interesi. Hočemo obli-
kovati in zgraditi najboljši možen
svet. Skupaj to lahko storimo in tudi
bomo. Brez strahu.

Prve iskre so začele preskakovati v
arabskih državah, kjer je na tisoče
ljudi prevzelo ulice in trge in spo-
mnilo njihove vlade, v čigavih rokah
dejansko je moč. Sledili so Islandci,
ki so si na zavzetih ulicah izmenje-
vali mnenja in se odločali o skupni
prihodnosti. Kmalu zatem so Španci
zasedli soseske, kraje in mesta. Sedaj
se plamen širi preko Francije, Grči-
je, Portugalske, Italije, vse do Tur-
čije in kriki mirnih demonstrantov
odmevajo po vsej Ameriki in Aziji,
kjer nastajajo številna nova gibanja.
Le globalna revolucija se lahko soo-
či z globalnimi problemi. Napočil je
čas, da si povrnemo dostojanstvo, da
spregovorimo, da se osvobodimo in
dvignemo pogled v nebo!

To je poziv k Globalni revoluciji, ki
bo 15.oktobra. To je poziv prebival-
cem sveta, da mirno zavzamejo trge
in odprejo prostor javni razpravi med
ljudmi, da izkažejo NESTRINJANJE
z nepravično delitvijo sveta na revne
in bogate, s kapitalističnim sistemom,
privatizacijo naravnih virov, zdra-
vstva itd., z nehumanostjo do držav
3.sveta, z nehumanim ravnanjem do
ostalih živih bitij našega planeta in
izkažejo NESTRINJANJE z vsemi da-
našnjimi t.i. »legitimnimi ravnanji«.
Legitimnost je v rokah najbolj privi-
legiranih!

To je poziv za ljudi, ki imajo pogu-
mno srce. To je poziv za ljudi, ki si
želijo boljšega sveta. To je poziv za
ljudi, ki imajo vero v ljubezen, pra-
vičnost in poštenost!

DOGODEK SE BO ODVIJAL PO CE-
LEM SVETU. POSKRBIMO, DA BO
TUDI SLOVENIJA NA SEZNAMU
DRŽAV ŽELNIH SPREMEMB. PRO-
TEST BO MIREN!

KDAJ: SOBOTA, 15. OKTOBER 2011,
od 15.00 do 20.00 ure
KJE: Planet zemlja, Maribor: Trg Leona
Štuklja, Ljubljana: Kongresni trg.
NAMEN: pokazati se in oglasiti se.
Programa, koncerta ipd. ne bo, razen,
če bomo sami kaj ušpičili.

Pokaži nestrinjanje s tvojo prisotnostjo.
Pridi, ker je čas. Pridi v barvah.«

Prijavo so podpisale Greenpeace v Slo-
veniji, Focus, društvo za sonaraven ra-
zvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za
trajnostni razvoj, Ekologi brez meja, Slo-
venski E-forum in Pravno-informacijski
center nevladnih organizacij - PIC. Pod-
laga za utemeljen sum koruptivnega de-
janja je izjava gospoda Bojana Kontiča,
ki je kot gost televizijske oddaje Odmevi
27. septembra 2011 izjavil, da zakona ni
napisal sam, temveč so ga pripravili v
Holdingu slovenskih elektrarn (HSE),
ki je 100% lastnik Termoelektrarne Šo-
štanj. HSE je v 100% lasti države in je kot
takšen zavezan k spoštovanju Zakona o
integriteti in preprečevanju korupcije,
enako pa so zavezani tudi poslanci Dr-
žavnega zbora kot funkcionarji.

Nevladne organizacije so bo tem zapi-
sale, da je »dejstvo, da podjetje z jasnim
gospodarskim interesom napiše zakon,
ki mu bo prinesel konkretne material-
ne koristi, poslanci pa ta zakon vložijo
v obravnavo in se javno zavzemajo za
njegovo uresničitev, žalitev za demokra-
cijo in za parlament. Če dopustimo, da si
podjetja sama pišejo zakone, parlamenta
sploh ne potrebujemo. Prva naloga po-
slancev je, da zastopajo javni interes, ne
pa interesov ozkih interesnih skupin.

Čas je, da naredimo takemu ravnanju
konec in s tem preprečimo, da tovrstno
delovanje, ki nakazuje na elemente ko-
rupcije, v Sloveniji postane del ustaljene
prakse.

Projekt TEŠ 6 je okoljsko sporen, nee-
konomičen, družbeno nekoristen in ne-
demokratičen. Kot tak ne more biti del
naše skupne prihodnosti. Zadnje, kar
potrebujemo, je, da v času, ko vsi zate-
gujemo pasove, ko se soočamo z grožnjo
nove recesije in ko vedno več ljudi ko-
maj shaja iz dneva v dan, dovolimo, da
država skozi okno vrže 440 milijonov
EUR davkoplačevalskega denarja.«

Prijavitelji pričakujejo, da bo Komisi-
ja za preprečevanje korupcije prijavo
obravnavala z vso potrebno odgovorno-
stjo in resnostjo.

Od julija delujoča Komisija za razvoj nevladnih organizacij (KRNVO) je prvi tovrstni organ v Sloveniji, ki gaje na pobudo Zavoda
PIP ustanovil mariborski župan Franc Kangler. Njena glavna naloga je izboljšanje položaja nevladnega sektorja in posledično
kakovosti življenja Mariborčanov in Mariborčank. Kako gledajo na svoje članstvo v komisiji in za kaj se zavzemajo, smo vprašali
vsakega izmed devetih članov komisije, ki jo sestavljajo nevladniki in predstavniki občine.

Majda Struc, predsednica KRNVO in
novinarka: "V nevladnem sektorju de-
lujem že več kot 30 let, od tega sem 20
let predsednica Zveze prijateljev mladi-
ne Maribor, štiri leta sem bila podpred-
sednica Zveze prijateljev mladine Slove-
nija in sedem let generalna sekretarka
ZPMS ter eno leto podpredsednica sveta
Centra za informiranje, sodelovanje in
razvoj nevladnih organizacij Slovenije.
Za svoje prostovoljsko delo sem prejela
tudi zlati grb mesta Maribor. Za sode-
lovanje v KRNVO sem se odločila zato,
ker imam zaradi večletnega sodelovanja
v nevladnem sektorju tako v Mariboru
kot na ravni države, kar nekaj izkušenj
in znanja o delovanju nevladnih organi-
zacij, o njihovih prednostih, zmožnostih
in seveda položaju v naši družbi. Kot
povsod v Sloveniji, je tudi v Mariboru
nevladni sektor dokaj obsežen in akti-
ven, vendar le znotraj lastnih interesnih
vsebin, medtem ko opaznejšega druž-
benega vpliva nima, kar je izjemna ško-
da. Pomen razvoja NVO ne vidim le v
njihovi lastni rasti, temveč predvsem v
vsestransko korist občanov in mesta kot
celote."

Marja Guček, podpredsednica komisi-
je KRNVO, referentka za mladino na
Uradu za kulturo in mladino MOM:
"Prve izkušnje v nevladnih organizaci-
jah sem pridobila že kot srednješolka, ko
sem kot prostovoljka pomagala v neka-
terih lokalnih mladinskih organizacijah.
Z delom sem nadaljevala ter tako spo-
znavala miselnost in delovanje lokalnih
in nacionalnih nevladnih organizacij,
predvsem s področij mladine, kulture
ter vzpodbujanja inovativnosti in krea-
tivnosti - področja, na katerih v okviru
Urada za kulturo in mladino MOM de-
lujem tudi danes. Pri svojem današnjem
delu se zavedam, da so nevladne organi-
zacije nujno potrebne ne samo za uspe-
šen razvoj posameznikov in družbe, am-
pak vse prepogosto tudi za zagotavljanje
osnovnih potreb posameznikov, za kate-
re je v premajhni meri poskrbljeno pre-
ko različnih javnih služb. Vendar pa na
drugi strani zadnje čase opažam, da želi
biti nevladni sektor vedno bolj podoben
"drugi strani" s pričakovanjem, da bo
zato ali pa na podlagi tega pridobil dolo-
čene ugodnosti. Želim si, da bo KRNVO
uspela vzpostaviti mehanizme in instru-
mente, ki bodo omogočili nevladnemu
sektorju v MOM hitrejši in kvalitetnejši
razvoj ter da bo tako KRNVO s svojim
delom predstavljala primer dobre pra-
kse za ostale občine v Sloveniji."

Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna
magdalenske mreže: "Poznam ozadja
delovanja NVO - altruistično miselnost,
ki jih poganja in kvazi odrešilno vlogo,
ki jim jo namenja država. Prvo pomeni
mazohizem delovanja v nikakršnih po-
gojih, drugo pomeni prenašanje javnih
storitev na nevladne organizacije, ki
zadeve počnejo veliko ceneje in bolje.
Oboje je napaka. NVO so temelj družbe,
zato potrebujejo v osnovi dobre pogoje
za delovanje, nikakor pa ne morejo na-
domeščati strokovnih javnih storitev, ki
jih mora opravljati (vpričo neolibera-
lističnega pohoda pa varovati) država.
NVO ne smejo biti odpustek za nede-
lujočo državo in sami sebe ne smejo
razumeti kot žrtev. Omenjeno se lahko
dosega na dva načina: s civilnim upo-
rom in civilnim dialogom. Definiranje
in zagotavljanje slednjega je po mojem
prepričanju osnovna naloga Komisije,
za katero se bom zavzemal."

Jadranka Barbarič, vodja Društva
Zdrava pot in strokovna vodja progra-
mov: "Za članstvo v komisiji sem kandi-
dirala, ker sem skozi izvajanje dejavnosti
vedno bolj ugotavljala kako pomembno
je sodelovanje z lokalno skupnostjo, še
posebej na tistih področjih, na katerih
javne službe ne zagotavljajo storitev za
svoje občane. Ker imam večletne pozitiv-
ne izkušnje sodelovanja in povezovanja
ob reševanju konkretne problematike,
pričakujem tudi v bodoče enakovredno
sodelovanje in vključevanje NVO tako
pri načrtovanju in kreiranju sprememb
na posameznih področjih, kot pri sami
izvedbi. Poleg dobrega poznavanja de-
lovanja NVO na področju, kjer delujem
(socialno varstvo), sem aktivno vklju-
čena v nacionalni projekt "Opolnomo-
čenja NVO" in sem predstavnica NVO
v Socialni zbornici Slovenije. Trenutno
stanje v nevladnem sektorju je precej
"kaotično", saj nimamo točnega vpogle-
da koliko NVO-jev "aktivno" deluje na
posameznih področjih, samo iz letnih
razpisov (kjer se pojavljajo iz leta v leto
iste organizacije) pa se tega ne da raz-
brati. Po hitri oceni stanja je trenutno
med NVO največ negodovanja zaradi
dolgotrajnih razpisnih postopkov ter
nedodelanih razpisnih pogojev in me-
ril, zato mislim, da se bo poleg pregleda
splošnega stanja med NVO-ji temu po-
trebno posebej posvetiti in morda pre-
nesti tudi kakšne primere dobre prakse
iz lokalnih skupnosti, kjer imajo te za-
deve bolj pregledne."

Lilijana Zorko, vodja Sektorja za zdra-
vstveno in socialno varstvo MOM : "V
komisijo me je imenoval župan, vklju-
čena sem kot predstavnik MOM. Moje
delovno mesto me opredeljuje kot obve-
znega partnerja pri sodelovanju z nevla-
dnim sektorjem na področju zdravstva
in socialnega varstva. Delo, ki ga opra-
vljam je v prvi vrsti povezano s pripra-
vo in izvajanjem proračuna. Nadalje v
skladu s pristojnostmi lokalne skupnosti
vodim ustrezne postopke. Sodelovanje z
izvajalci, uporabniki in snovalci progra-
mov je prav tako ključnega pomena, ne-
zanemarljivo je še sodelovanje z obliko-
valci politike v mestu in državi. V obli-
kovanje mestnega programa zdravstva
in socialnega varstva sem vključena že
petnajst let. Ugotavljam, da je program
kot celota vsebinsko, finančno in obli-
kovno rasel in napredoval. Pričakova-
nja in načrtovanja za prihodnja leta so
usmerjena v nadaljnji razvoj predvsem
programov civilne družbe s širitvijo po-
oblastil, kakor tudi zagotavljanje široke
palete ponudbe programov in izvajalcev.
Izpostavila bi dve pomembni ciljni sku-
pini, ki jim nameravam posvečati večjo
pozornost, to sta: stari nad 65 let, ki v
Mariboru že danes presegajo slovensko
povprečje in otroci do 15 let, ki postajajo
populacijska manjšina."

Peter Cokan, direktor Unverzum Mi-
nerva: "Za kandidaturo sem se odločil,
ker mi ni vseeno, da je nevladni sektor
v Podravju in Sloveniji šibak, brez pra-
ve strategije razvoja in vzpostavljenega
širšega sodelovanja. Ze v času študijev
sem bil v nevladnem sektorju aktiven
na področju športa, sociale, mednaro-
dnega sodelovanja, kulture in še pose-
bej izobraževanja. Problemi, ki jih ima
nevladni sektor se ne kažejo kot izrazi-
to področni, ampak so si na področjih
podobni, zato menim, da je dobro, da
ima član komisije širok pogled na ce-
lotno področje nevladnega sektorja in
se ne omejuje le na eno področje. Moje
primarno področje je sicer področje iz-
obraževanja, ki sem ga raziskoval tudi
v svoji znanstveni magistrski nalogi. S
svojo voljo, energijo, vztrajnostjo in zna-
njem želim prispevati, da bodo nevladne
organizacije kot pomemben del civilne
družbe v Podravju in Sloveniji uspešneje
izvajale svoje dejavnosti in s tem uresni-
čevale in utrjevale svojo vlogo v družbi
ter pomagati, da bodo državljani in dr-
žavljanke svoje zamisli in potrebe uspe-
šno uresničevali in zadovoljevali tudi v
okviru nevladnih organizacij. Problemi
nevladnih organizacij so v Mariboru
predvsem nerazumevanje in nepozna-
vanje javnosti vloge NVO, slabo razvita
podpora, nezadostna finančna sredstva
ter slaba povezanost nevladnega sektor-
ja in odsotnost usklajenega delovanja in
skupnega nastopanja. Trenutno stanje je
zagotovo možno izboljšati v kolikor se
bomo vpleteni deležniki ne le poslušali
ampak tudi slišali."

Brigita Canč, direktorica Medobčin-
skega urada za varstvo okolja in ohra-
njanje narave MOM: "V komisijo za
razvoj nevladnih organizacij sem bila
imenovana s strani župana verjetno iz
razloga, ker naša služba že vrsto let v
okviru letnega proračuna sofinancira
programe društev na področju varstva
okolja in ohranjanja narave. Sofinan-
ciranje programov se izvaja na podlagi
pravilnika, ki ga je sprejel Mestni svet
MOM. Sofinanciramo predvsem pro-
grame, ki so vsebinsko v podporo Ob-
činskemu programu varstva okolja in
ohranjanja narave. Osebno menim, da
se z delovanjem neprofitnih nevladnih
organizacij pomembno oplemenitijo
javna sredstva, ki jih namenimo sofi-
nanciranju njihovih programov. Tudi v
bodoče bom delovala na tem področju.
V prvi fazi bi bilo potrebno, da se po-
dročje delovanja NVO dobro predstavi
mestnemu svetu. Prav tako bi bilo smi-
selno, da se za sofinanciranje programov
sprejme čim bolj poenoten pravilnik, z
jasnimi kriteriji sofinanciranja in poro-
čanja. Seveda pa bo potrebno upoštevati
tudi specifiko posameznih področij."

Borut Osonkar, Zavod PIP: "V KRN-
VO sem bil imenovan s sklepom o usta-
novitvi in sicer za zagotavljanje admini-
strativno tehnične pomoči. Komisija je
formalno županovo posvetovalno telo,
a je hkrati mišljena kot institucionalna
točka, kjer so v dialogu predstavniki lo-
kalne samouprave in predstavniki nevla-
dnih organizacij. Gre za to, da se začnejo
nevladniki in lokalna samouprava orga-
nizirano in strukturirano pogovarjati o
skupnih zadevah, predvsem o razvoju
nevladnih organizacij. Želimo doseči,
da bodo težave, ki obstajajo na tej rela-
ciji, rešene ali vsaj prej rešene. Težave, s
katerimi se soočajo nevladne organiza-
cije so povezane zlasti s financiranjem
in iskanjem prostora za delo, sredstvi za
dvigovanje kvalitete dela in izobraževa-
nje, NVO pa pogrešajo tudi sodelovanje
pri pripravi javnih razpisov in oblikova-
nju strategij razvoja NVO po vsebinskih
področjih. Upamo, da bomo s komisijo
vzpostavili dolgoročno komunikacijo
lokalne samouprave z nevladnimi orga-
nizacijami.

Gregor Zmak, direktor Urada za šport
MOM: "Kot predstvnik MOM se vese-
lim sodelovanja v KRNVO, saj so NVO
praviloma neodvisne od države in zara-
di tega niso podrejene nekim pravilom,
kar jim omogoča bolj fleksibilne in ne-
posredne oblike dela z ljudmi. Deloval
bom na področju športa. V Sloveniji je
bil v preteklosti poseg oblasti v športno
civilno sfero večji, kot bi si ga civilna
sfera želela. Civilna in javna sfera sta
bili ponekod eno in isto. To je seveda
vodilo v neposreden nadzor in hkrati
discipliniranje civilne sfere. S tem se je
šport kastriral, saj je civilna sfera verjela,
da je zanjo najbolje tisto, kar ji športno
ideološka oblast narekuje. Športne zveze
so izgubile svoj smisel, saj so se ukvar-
jale s politiko, namesto s športom. Na
Uradu za šport se nenehno trudimo
konstruktivno in korektno sodelovati
s civilno sfero. Tako opravljamo tudi
strokovne naloge za športna društva in
zveze športnih društev, skrbimo za de-
lovanje javnih zavodov, zagotavljamo
mrežo športnih objektov, sofinanciramo
športne programe in strokovne kadre,
soorganiziramo športne prireditve ter
tako skrbimo za razvoj vseh dejavnikov
na področju športa."

Odbor Državnega zbora za finance in mo-
netarno politiko ni potrdil predloga zako-
na o poroštvu države za posojilo v višini
440 milijonov evrov za gradnjo šestega
bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).

Po predlogu, ki ga je državni zbor 28. sep-
tembra na izredni seji ocenil kot primer-
nega za nadaljnjo obravnavo, bi TEŠ pri
Evropski investicijski banki (EIB) najel
440 milijonov evrov posojila, za katerega
bi jamčila država. S predlogom zakona o
poroštvu države pa se ni strinjalo sedem
članov odbora, medtem ko ga je podprlo
pet članov. Poroštvu sta nasprotovala po-
slanca SD Luka Juri in Matevž Frangež
ter Alojzij Potočnik (Zares). Izpostavili so
sume o nepravilnostih pri vodenju projek-
ta in vprašanje ekonomičnosti projekta oz.
cene elektrike glede na alternative in odlo-
čitev države o prehodu na obnovljive vire
energije.

Nevladne organizacije Greenpeace v
Sloveniji, Focus, društvo za sonaraven
razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija
za trajnostni razvoj. Ekologi brez meja.
Slovenski E-forum in Brez izgovora Slo-
venija ter Gibanje za trajnostni razvoj
Slovenije takšen razplet pri obravnavi za-
kona pozdravljajo.

»Razplet pri obravnavi zakona o držav-
nem poroštvu za gradnjo TEŠ 6 je prva,
a zelo pomembna zmaga javnega inte-
resa pri tem projektu. Upamo, da gla-
sovanje na Odboru za finance ni zgolj
posledica bližajočih se volitev, temveč
da pomeni resen premik pri odnosu po-
litičnih strank do vprašanja državnega
poroštva za projekt TEŠ 6. Pričakujemo,
da bo v bodoči sestavi Državnega zbora
prevlada javnega interesa v primeru TEŠ
6 še močnejša. Verjamemo, da je zavrni-
tev poroštva znak, da se stranke in nji-
hovi poslanci odpovedujejo nadaljnje-
mu vlaganju v energijo premoga in da
bodo prihodnja prizadevanja usmerili v
zelene tehnologije, ki prinašajo nova de-
lovna mesta in razvoj povsod po Slove-
niji,« so v odzivu na odločitev poslancev
zapisale nevladne organizacije.

»Prepričanje, da so biogoriva v vsakem
primeru ogljično nevtralna, je splošno
sprejeto, a napačno. Potencialne posle-
dice teh napak v izračunih so ogromne,«
trdi znanstveni odbor Evropske agencije
za okolje (EEA). Evropska komisija se
je strinjala, da bo za sedem let zamrzni-
la pravila, ki uvajajo kazni za posredne
vplive posameznih biogoriv, saj se strinja,
da je znanstvena negotovost glede tega
vprašanja prevelika. Deset organizacij,
med njimi Svetovna banka in Program
Združenih narodov za hrano, je vlade
pozvalo, naj ukinejo politiko subvencio-
niranja biogoriv, saj dražijo cene hrane.
Poročilo znanstvenega odbora EEA pa
gre še korak naprej, saj ugotavlja, da so
politiki naredili temeljno napako, ko so
trdnim in tekočim biogorivom pripisali
preveč prihrankov izpustov ogljika.

Osnovna predpostavka glede biogoriv je,
da izpustijo le toliko ogljika, kot ga rastli-
na shrani med rastjo. Presežek so le izpu-
sti, ki ga povzroči kmetijstvo pri neposre-
dni pridelavi biogoriv. Toda znanstveni
odbor EEA trdi, da je napaka osnovne
teorije to, da ni primerjave z scenarijem
»business as usual« pridelovanja rastlin.
»Rastline res vežejo nase ogljik, toda to
razmišljanje prinaša osnovno napako,
ker ne upošteva, da bi ogljik vezale tudi
rasdine, ki bi na enakih površinah zrasle
tudi, če ne bi gojili rastlin za biogorivo,«
pravi poročilo. Edini resnični prihranki
ogljika so torej tisti, ki nastanejo zaradi
razlike v količini gojenih rasdin.

Odbor je zato pozval Evropsko unijo, naj
znova oceni svojo politiko zakonodaje o
biogorivih in kar največ iztrži od pame-
tne uporabe biogoriv, ki so se izkazala z
največjim prihrankom ogljika: »Zakono-
daja, ki spodbuja nadomestitev fosilnih
goriv z biogorivi, ne glede na vir biomase,
lahko povzroči celo povečanje izpustov
ogljika in pospešitev globalnega segre-
vanja.«

Evropski okoljski biro (European Envi-
ronmental Bureau EEB), je sporočil, da
novo poročilo le potrjuje ugotovitve raz-
iskave iz leta 2010 »Bioenergy: a carbon
Accounting Time Bomb«. »Industrija
nam kar naprej prigovarja, da je znanost
glede tega toliko negotova, da ni smisel-
no menjati politike. A obe raziskavi ka-
žeta, da je negotovo edino to, ali biogo-
riva sploh prinašajo prihranek izpustov
ogljika, ali ne,« je povedal direktor politik
EEB Pieter Depous.

Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38,02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org
Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva •
Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov
Casosopis je del projekta "Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja"

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega
socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa
razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in
administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje
razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

Kot so sporočili iz Humanitasa, se slovenske nevladne organizacije vlado pozvale k
priznanju Palestine. NVO se zavedajo, da priznanje palestinske države ni enostavna
rešitev, vendar verjamejo, da "predstavlja pot iz začaranega kroga dolgoletnih neu-
spešnih pogajanj in je nujen pogoj za mir na Bližnjem vzhodu". Menijo tudi, da je
priznanje palestinske države 'etična in politična odgovornost mednarodne skupno-
sti, kamor spada tudi Slovenija".

Poziv so nevladne organizacije poslale premieru Borutu Pahorju, predsedniku re-
publike Danilu Turku, zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, predsednici odbora
DZ za zunanjo politiko Janji Klasinc ter poslancem DZ in slovenskim poslancem
Evropskega parlamenta.

Septembra 2011 bodo palestinske oblasti v Združenih narodih poskušale
doseči priznanje neodvisne Palestine. Za ta prizadevanja so se palestinske
oblasti odločile po propadlih mirovnih pogajanjih med Izraelom in Pale-
stino septembra 2010. Mirovna pogajanja že vrsto let ovira nasilje na obeh
straneh ter po mednarodnem pravu nezakonita gradnja izraelskih naselbin
in zidu na zasedenih ozemljih Zahodnega brega ter nezakonita humanitarna
blokada Gaze. Zaradi izključujoče izraelske politike so Palestinci podvrženi
institucionalizirani rasni diskriminaciji, ki po merilih ZN ustreza aparthei-
du, izgnani so iz svojih domov in ozemlja ter prepuščeni revščini, nasilju in
smrti. Postali so ujetniki na svojem ozemlju in mnogi nimajo dostopa do
svoje lastnine, šol, služb in sorodnikov, pogosto pa niti do hrane in osnovnih
potrebščin, ki jih potrebujejo za preživetje.

Čeprav sta Izrael in ZDA mnenja, da je palestinska iniciativa za priznanje
neodvisne Palestine unilateralna in zato tudi nevarna, mednarodna sku-
pnost - tako svetovni voditelji kot civilna družba - meni drugače. Pot k
miru lahko vodi preko t.i. rešitve dveh držav, zato je po zadnjih podatkih
več kot 100 držav podprlo palestinsko neodvisnost. Tovrstni diplomatski
korak bo omogočil Palestincem dostop do mednarodnih institucij, ki lahko
pripomorejo k njihovi svobodi in priznal njihovo pravico do samoodločbe.
Izraelski vladi pa s tem mednarodna skupnosti sporoča tudi, da je njihova
politika izključevanja in etničnega čiščenja nesprejemljiva.

Slovenske nevladne organizacije se zavedamo, da priznanje palestinske dr-
žave ni enostavna rešitev. Vendar verjamemo, da predstavlja pot iz začara-
nega kroga dolgoletnih neuspešnih pogajanj in je nujen pogoj za mir na
Bližnjem vzhodu. Priznanje palestinske države je etična in politična odgo-
vornost mednarodne skupnosti, kamor spada tudi Republika Slovenija.

Ob tem želimo poudariti tudi, da za pot k miru in uspešni t.i. rešitvi dveh
držav priznanje palestinske države ni dovolj. Gre za diplomatski korak, ki je
nujen, a ne zadosten pogoj za končanje apartheida in nezakonite izraelske
okupacije. Največja mreža palestinske civilne družbe The Palestinian BDS
National Committe opozarja, da morajo simbolno priznanje nujno spre-
mljati gospodarske, politične in vojaške sankcije, saj le te lahko dokončno
prisilijo Izrael k spoštovanju mednarodnega prava in s tem končajo nezako-
nito izraelsko okupacijo.

Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas po-
ziva Vlado Republike Slovenije, da:

- v skladu z mednarodno skupnostjo prizna neodvisnost palestinske dr-
žave in pravico Palestincev do samoodločbe, ki je korak k uresničeva-
nju rešitve t.i. dveh držav in upanje k miru na Bližnje vzhodu

- omeji politični podporo gospodarskemu sodelovanju z Izraelom in za-
vzame jasna ter odločna stališča pri nadaljnjem vzpostavljanju gospo-
darskih in političnih stikov med Izraelom in Slovenijo ter ta stališča
javnosti tudi primerno pojasni;

- v skladu s humanitarnim pravom obsodi izraelsko pobijanje civilistov
v vseh oboroženih konfliktih nad Palestinci;

- pozove Izrael k ustavitvi gradnje naselij na okupiranih območjih Gaze
in k odprtju meja;

- pozove Izrael k takojšnjemu izvajanju 23. člena 4. Ženevske konven-
cije, ki zahteva popolno odpravo blokade ozemlja za prost prehod po-
šiljk hrane oz. humanitarne pomoči.

- Društvo Edirisa Slovenije - društvo za razvojno sodelovanje in huma-
nitarno pomoč

Namen analize je bil oris stanja nevla-
dnega sektorja v regiji, predvsem pa nji-
hovih potreb in pogojev, izzivov, pove-
zovanja in sodelovanja društev, njihovih
zvez, zasebnih zavodov in ustanov v re-
giji. Hkrati s tem pa opredelitev ključnih
problemov na področju zakonodaje, ki
ureja nevladni sektor na loklani/regio-
nalni ravni.

Analiza kaže, da skupno na Koroškem
deluje 815 nevladnih organizacij, od
tega je 793 registriranih kot društvo,
osemnajst kot zasebni zavod in štiri so
ustanove. Največ nevladnih organizacij
je v Mestni občini Slovenj Gradec (204),
najmanj pa v občini Ribnica na Pohorju
(12). Razporeditev nevladnih organizacij
po posameznih občinah je različna. Gle-
de na število prebivalcev po posameznih
občinah jih ima največ občina Radlje ob
Dravi, sledita ji občina Muta in Slovenj
Gradec, najmanj pa jih je v občini Mi-
slinja. V celotni Sloveniji so nevladne
organizacije najbolj aktivne na področju
športa in rekreacije, na drugem mestu je
zastopano področje kulture in umetno-
sti. Koroška pri tem ni izjema. Izstopa
dejavnost športa in rekreacije (42,03%),
sledi pa kultura in umetnost (37,68%).
Zelo malo pa je v regiji nevladnih orga-
nizacij, ki so registrirana za delovanje na
področju varstva okolja, pravnega sveto-
vanja in zagovorništva, mednarodnega
sodelovanja ter poslovnega, poklicnega
ter stanovskega združenja.

Na takšen princip delovanja stavi tudi
SKUP - Skupnost privatnih zavodov, ki
deluje na področju povezovanja intere-
sov nevladnih organizacij. V letošnjem
letu namreč pripravlja spletno trgovino,
ki bo NVO in OSE omogočala skupen
nastop na trgu. Gre za projekt, ki so ga
snovalci poimenovali Brez dobička in
kjer bodo lahko ponudniki in kupci
z družbeno odgovornimi nakupi po-
membno prispevali k reševanju perečih
družbenih problemov - del plačane ku-
pnine bo namreč namenjen programom
NVO, OSE ali posameznikom. "Cilj
Brez dobička je spodbujanje socialne-
ga podjetništva, povečanje zaupanja v
darovanje za NVO in OSE, promocija
teh organizacij, prav tako pa spodbuja-
nje transparentnosti poslovanja naših
ponudnikov in prejemnikov donacij,
"o programu, ki nastaja po vzgledu tu-
jih spletnih trgovin pravi Živa Avsenak,
vodja projekta Brez dobička. Projekt so-
financirata Ministrstvo za javno upravo
ter podjetje Brez dobička - inovativne
družbene storitve.

Spletnemu mestu se lahko pridružijo
vsi, ki v takšnem načinu prodaje vidijo
nek potencial, pravi vodja projekta. "Pri-
čakujemo pester nabor izdelkov in sto-
ritev - prehrambenih bio izdelkov, daril,
modnih dodatkov, voščilnic, izdelkov iz
število oz. delež zaposlenih v organizaci-
jah. Podatki na Koroškem pa kažejo, da
skoraj 90 % društev, zasebnih zavodov in
ustanov nima zaposlenih. Njihovo delo-
vanje sloni izključno na prostovoljnem
delu njihovih članov. Le redke nevladne
organizacije imajo redno zaposleni ali
vključeni v javna dela ali druge oblike
plačanega dela (projektno, honorarno
ali preko študentske napotnice). Pri
ugotavljanju potreb po dodatnih znanjih
pa rezultati analize kažejo, da večina čla-
nov in/ali njihovih zaposlenih strmi k
izboljšanju znanja na področju priprave
projektov na različne razpise (EU skla-
di, nacionalni razpisi, razpisi lokalnih
skupnosti ...). Izkazujejo pa tudi velike
potrebe po dodatnem izobraževanju in
usposabljanju na področju projektnega
menagementa, vodenja in upravljanja
organizacij, usposabljanja na področju
prava, financ, davkov ter komuniciranja
in odnosov z mediji.

Daleč najpogostejša težava pri delovanju
nevladnih organizacij v regiji je pove-
zano s financami. Večini organizacij je
glavni in najpomembnejši finančni vir
članarina, šele nato sledi podpora lokal-
ne skupnosti ali države, sponzorska sred-
stva in donacije ter denar pridobljen na
različnih javnih razpisih in kot zadnje,
prihodki pridobljeni iz naslova opra-
vljanja dejavnosti. Kot ključne težave
pri svojem delovanju navajajo, pomanj-
kanje informacij in znanj o možnostih
pridobivanja sredstev iz naslova javnih
razpisov, pomanjkanje ustrezno usposo-
bljenih kadrov, nezadostno število pro-

recikliranega materiala, na drugi strani
pa izobraževalne, svetovalne storitve in
kooperantska dela." Poleg NVO in OSE
bodo na svoje prodajno mesto na med-
mrežju sčasoma skušali povabiti tudi
vedno več gospodarskih družb in samo-
stojnih podjetnikov, ki se bodo morali
družbeno odgovorno obnašati. "To po-
meni, da bodo del svojih prihodkov od
prodanega izdelka namenili za družbe-
no koristne projekte po lastni želji," me-
hanizem razlaga Avsenakova. Možnost
izbire, komu nameniti vnaprej določen
delež kupnine, bodo imeli tudi kupci.

"Prejemniki sredstev bodo morali za-
dostiti določenim pogojem, ki jih bomo
formulirali preko Dobre borze. Gre za
portal, ki nam omogoča preglednost po-
rabe in učinkovitost poslovanja podjetij.
Financirali bomo samo projekte, ki bodo
zaupanja vredni, svojo transparentnost
poslovanja pa bodo morali tudi dokaza-
ti," še pojasnjuje. Pogovori s prijavitelji še
potekajo, tudi Dobra borza je še v proce-
su vzpostavljanja, tako da vseh potanko-
sti pripravljavci projekta še nimajo opre-
deljenih. Načelo pa je, da se bodo lahko
ponudniki sami odločili, kolikšen delež
od prodanih izdelkov bo podarjen, prav
tako bo ta odstotek javno objavljen ob
vsakem izdelku posebej. Prvenstveno pa
bo denar namenjen družbeno koristnim
stovoljcev in premajhno povezanost ter
sodelovanje z drugimi organizacijami.
Pri ugotavljanju potreb po dodatnih
informacijah in pomoči nevladnemu
sektorju v regiji se je izkazalo, da jih
večina potrebuje konkretno pomoč na
področju prava in pravnih aktov ter
drugih dokumentov, ki jih organizacije
potrebujejo za svoje nemoteno delovanj.

V nadaljevanju, konkretno pomoč išče-
jo na področju financ (izplačevanje na-
grad, davki, računovodstvo, spremljanje
in vrednotenje prostovoljskih ur ...) in
na drugih področjih zakonodaje (delo z
otroki, cestnem prometu, sklepanju po-
godb ...).

Z namenom povečanja prepoznavnosti
in krepitve vloge nevladnih organizacij
v regiji, so v regionalnem stičišču NVO
»Korociv.si«, skupaj z zunanjim izvajal-
cem Nov no razvoj, razvoj lokalnih sku-
pnosti, na osnovi te analize pristopili k
celovitejši obravnavi stanja nevladnega
sektorja ter opredelitvi možnih smeri
razvoja s pripravo strategije nevladnega
sektorja.

V ta namen je bil oblikovan Strateški
svet, ki ga sestavlja 12 predstavnikov, ki
so jih predlagale nevladne organizacije
iz 12 koroških občin. Člani strateškega
sveta predstavljajo osnovno delovno
skupino, ki bo na nekaj delovnih sestan-
kih aktivno prispevala k oblikovanju
strategije. V procesu priprave pa bodo
potekale tudi širše delavnice z zainte-
resiranimi nevladnimi organizacijami v
regiji.

projektom in mladim podjetnikom, ki
potrebujejo zagonska sredstva za social-
no podjetništvo. Slednjim bodo sredstva
namenjena kot nepovratna ali v obliki
mikrokreditov. "Tudi naše stranke bodo
lahko ravnale družbeno odgovorno, saj
bodo imele možnost zaokroževanja cen
izdelka navzgor, razliko pa podariti jav-
no koristnemu projektu," še eno poseb-
nost izpostavi Avsenakova.

Po besedah sogovornice so NVO in
OSE za sodelovanje v projektu kar za-
interesirane, okoli dvajset organizacij se
jim je tudi že formalno pridružilo, med
njimi največ dnevnih centrov, organi-
zacij s področja ekologije, zaposlovanja
ranljivih skupin, medijev in psihičnega
zdravja. "Če se primerjamo z državami v
zahodni Evropi je socialno podjetništvo
še v povojih, pričakujemo pa, da se bo
v prihodnosti razvijalo. Ko se je začela
gospodarska kriza, so se tudi v Sloveniji
pojavile spremembe v vrednotah, tudi
na področju podjetništva, države in ne-
vladnega sektorja se je pokazala potre-
ba po socialnem podjetništvu," v uspeh
projekta verjame Avsenakova.

Spletno mesto www.brezdobicka.si bo
začelo delovati te dni, predstavljeno bo
tudi na Dnevih socialne ekonomije, ki
bodo 13. in 14. oktobra, v Ljubljani.

CNVOS je uspel s tožbo proti Ministr-
stvu za javno upravo, s katero je izpodbi-
jal sklep ministrstva o dodelitvi sredstev
na javnem razpisu. V sklepu namreč ni
bilo obrazloženo, zakaj je bilo prijavitelju
dodeljeno določeno število točk. Sporo-
čilo sodišča je jasno: državni in občinski
organi morajo v svojih odločbah o dode-
litvi javnih sredstev obrazložiti, zakaj so
posamezni vlogi dodelili določeno število
točk - zgolj navedba števila točk, prejetih
pri posameznem kriteriju, in njihov se-
števek ne zadoščata.

Upravno sodišče je v tožbi CNVOS zoper
Ministrstvo za javno upravo razsodilo,
da se razveljavi sklep ministrstva in mu
hkrati naložilo, da mora svojo odločitev
ponovno obrazložiti na takšen način,
da bodo prijavitelji jasno vedeli in lahko
tudi preverili, zakaj njihovi projekti niso
bili izbrani za financiranje. Sodišče je
prav tako zavrnilo navedbe ministrstva,
da takšna obrazložitev pri delitvi sredstev
na javnem razpisu ni potrebna in da za-
došča, da se v sklepu navede zgolj število
dobljenih točk pri posameznem kriteriju.

Upravno sodišče je v sodni glede obra-
zložitve sklepa o dodelitvi javnih sredstev
pojasnilo, da »mora obrazložitev omo-
gočiti preizkus odločitve, s tem da na-
vede konkretne razloge in okoliščine, na
podlagi katerih je tožena stranka (beri: fi-
nancer) ocenila, v kakšni meri prijavljeni
program izpolnjuje vsakega od razpisnih

Podobni sveti so pogosti v mnogih
evropskih državah, pomembni pa so
zaradi zagotavljajanja stalne prisotnosti
vprašanja razvoja nevladnih organizacij
na agendi državne politike. Svet vlade RS
bo obravnaval strateška vprašanja razvoja
nevladnega sektorja, tako da bo spremljal
položaj nevladnih in prostovoljskih orga-
nizacij, predlagal ukrepe in spremljal jav-
ne politike, ki se nanašajo na razvoj ne-
vladnega sektorja kot celote v Republiki
Sloveniji, dajal pobude za sprejetje pred-
pisov in ukrepov, potrebnih za razvoj ne-
vladnih in prostovoljskih organizacij itd.
To v praksi pomeni, da bo Svet tisti, ki
bo razmišljal, kaj nevladni sektor za svoj
razvoj še potrebuje, katero zakonodajo
je potrebno spremeniti, da bi to dosegli,
katera zakonodajo se trenutno sprejema
in bi lahko namenila več prostora nevla-
dnim organizacijam, oblikoval bo stra-
tegijo razvoja prostovoljstva, ki bi naj za
prostovoljske organizacije in prostovoljce
opredelila še dodatne ugodnosti, ipd.

Za samo delovanje sveta je zelo po-
membna njegova sestava. Svet mora na
eni strani biti dovolj operativen, sesta-
vljati ga torej morajo takšni predstavni-
ki, ki se dnevno srečujejo s problematiko
nevladnega sektorja, na drugi strani pa
mora biti tudi politično močan, da lah-
ko svoje odločitve izvrši (npr. predlaga
spremembo zakonodaje). Zato ne pre-
seneča, da so nevladni predstavniki, ki
so jih nevladne organizacije izbrale čez
poletje, prvo skrb namenili prav imeno-
vanju valdnih predstavnikov.

kriterijev posebej«. Prav tako je sodišče
pritrdilo CNVOS, da »zgolj številčne oce-
ne izpolnjevanja kriterijev še ne predsta-
vljajo ustrezne obrazložitve«.

V praksi to pomeni, da mora financer
v svoji odločbi navesti, zakaj je določen
predlog projekta ali programa, ki ga je
NVO prijavila, ocenil npr. samo s 5 toč-
kami od 8, in torej argumentirano poja-
sniti, v čem točno je bila pomanjkljivost
oddanega predloga, da je izgubil 3 točke.
Pojasnilo mora biti takšno, da ga je mo-
goče preveriti, sicer izdaja takšne odločbe
ni skladna niti z Zakonom o splošnem
upravnem postopku niti z Ustavo Repu-
blike Slovenije.

Nevladne organizacije naj bodo zato od-
slej pozorne na sklepe o dodelitvi javnih
sredstev, ki jih dobijo s strani državnih ali
občinskih organov. V kolikor iz sklepa ni
razvidno, zakaj pri ocenjevanju niso do-
bile vseh točk, in ni eksplicitno navedeno,
v čem je bila njihova vloga pomanjkljiva,
je takšna odločba zelo verjetno nezako-
nita in je zoper njo smiselna pritožba (iz
razloga pomanjkljive obrazložitve).

CNVOS hkrati poziva vse svoje člane in
ostale nevladne organizacije, da mu v
analizo in morebitno nadaljnje skupno
reakcijo posredujejo tiste sklepe o finan-
ciranju, za katere menijo, da niso zadovo-
ljivo obrazloženi (npr. ne vsebujejo poja-
snila o dodelitvi števila točk).

Tako so pred kratkim na vlado naslovili
pobudo, da naj jo v Svetu zastopajo mi-
nistrstva in službe pristojna za ključno
zakonodajo glede NVO in temeljne ra-
zvojne politike, ter tista, ki najbolj aktiv-
no sodelujejo z nevladnimi organizaci-
jami in hkrati prednjačijo pri njihovem
vključevanju v mrežo izvajalcev javnih
storitev. Hkrati so vlado pozvali tudi, naj
kot svoje predstavnike v Svetu imenuje
državne sekretarje in predstojnike vla-
dnih služb oziroma vsaj generalne direk-
torje direktoratov. Šele v tem primeru bo
namreč Svet resnično lahko predstavljal
ustrezno mesto za političen dialog med
vlado in nevladnimi organizacijami ozi-
roma forum, primeren za razpravo o
državnih razvojnih prioritetah in strate-
ških usmeritvah.

Pričakovanja nevladnih organizacij do
Sveta so v tem trenutek mešana. Seveda
smo nevladniki zadovoljni, da se končno
tudi v Sloveniji delajo koraki proti vzpo-
stavljanju struktur za sodelovanje med
vlado in nevladnimi organizacijami.
Hkrati pa se vendarle bojimo, da to ne bi
bil le še eden izmed mnogih svetov, ki bi
obstajal le na papirju, v praksi pa učin-
kov ne bi bilo. Glede na to, da pa je ta
Svet prvi, ki mu predseduje predstavnik
nevladnih organizacij, je žogica tudi na
nevladnikih. Morali se bomo torej dogo-
voriti, katere so naše prioritete, obliko-
vati ustrezna gradiva in biti aktivni, da
bo posledično aktiven celoten Svet.

Društvo »MISIJA *S«, nosilec dislocira-
ne enote Regionalnega stičišča NVO za
Pomurje za območje upravne enote Len-
dava, pri svojem delu posveča posebno
pozornost opolnomočenju pripadnikov
ranljivih družbenih skupin, zlasti Ro-
mov in njihovemu društvenemu organi-
ziranju in delovanju za enakopravnejšo
participacijo v izobraževalnih, delovnih
in družbenih procesih nasploh.

V dislocirani enoti Regionalnega stičišča
NVO za Pomurje v Lendavi gradimo ra-
zvojna partnerstva za izboljšanje socialno
ekonomskega položaja romske skupnosti.
Poleg vsestranske strokovne podpore pri
vodenju administracije romskih društev,
skupaj z njimi in tudi z drugimi NVO
razvijamo in v romskem naselju Kamen-
ci udejanjamo model dobre prakse za iz-
boljšanje socialno ekonomskega položaja
pripadnikov romske skupnosti.

Senka Vrbica, pravna svetovalka v PIC,
tako preučuje najrazličnejše pobude, ki
s tega področja prihajajo iz nevladnega
sektorja, združenj na lokalnem nivoju in
posameznikov. In takih pobud ni malo,
saj so ljudje na fizične posege v prostor v
njihovi neposredni bližini najbolj obču-
tljivi. "Ko ti gre nekaj blizu lastnega vrta
se predramiš, zato je na tem področju
tudi največ civilnih iniciativ. Mislimo, da
je brezplačno pravno svetovanje na po-
dročju varstva okolja in urejanja prostora
nujno, saj si civilne iniciative ne morejo
privoščiti odvetnikov, sploh pa ne speciali-
stov za to področje," je še prepričana. "Gre
za pomoč pri širših zadevah, ne pri so-
sedskih sporih," takoj na začetku poudari
sogovornica. Svetovanje je tako namenje-
no tistim, ki imajo pomisleke denimo pri
gradnji nove soseske, postavitvi daljnovo-
da ali bazne telekomunikacijske postaje,
stolpnice, sečnje zaščitenega gozdnega
območja sredi naselja, ipd. V Pravno in-
formacijskem centru obravnavajo vsako
predstavljeno problematiko, ki jo objek-
tivno ovrednotijo, v primeru možnosti
pravnega ukrepanja pa tudi napišejo prav-
no mnenje in priporočilo. A kot ugotavlja
Senka Vrbica, ljudje v zvezi s problemi pri

Razvoj modela dobre prakse v romskem
naselju Kamenci ima dva namena. Prvi
je ustvarjanje pogojev za razvoj socialno
podjetniških dejavnosti Romov, drugi
pa je načrtno razvijanje socialnih veščin,
ustvarjalnih potencialov in prirojenih
talentov mlade romske populacije.

V Kamencih je tudi prvi romski muzej v
Sloveniji, ki je del prizadevanj za ohra-
njanje romskega zgodovinskega spomi-
na. Kot rezultat enega izmed projektov
je nastal tudi zeliščni gaj, ki prav tako
predstavlja del romske kulturne dedi-
ščine in sicer tradicije romskega zdravil-
stva. V preteklosti so bile romske ženske
znane predvsem kot ljudske zdravilke. V
gaju stojijo tudi kiparske skulpture izde-
lane iz starega železa, ki so jih koncipirali
in realizirali akademski kiparji ob sode-
lovanju romskih otrok in mladostnikov.

V Kamencih vsako leto potekajo (zdaj že
tradicionalni) poletni romski ustvarjalni
tabori, multinacionalni literarni večeri,
mednarodne kiparske kolonije, filmski
večeri, predstavitve knjig itd.

Naselje Kamenci je vključeno tudi v
Evropsko pot romske kulture in dedišči-
ne, ki je projekt Sveta Evrope. Svečana

urejanju prostora praviloma prepozno
reagirajo, ker zanje negativne spremem-
be v okolju zaznajo šele, ko se objekti že
začnejo graditi in je za pravno ukrepanje
običajno prepozno. "Zato skušamo poleg
svetovanja voditi tudi izobraževalno-osve-
ščevalno dejavnost. Želimo doseči, da so
ljudje pozorni in vključeni že v prostorsko
načrtovanje, da spremljajo dogajanje v lo-
kalnem okolju," še enega od namenov pro-
jekta izpostavi pravna svetovalka. Opozori
tudi na to, da imajo Slovenci pri vplivanju
na prostorsko načrtovanje, zlasti na ob-
činski ravni, izjemno malo manevrskega
prostora, saj so prostorski plani javnosti
predstavljeni šele, ko je končni osnutek že
na mizi, vsebinske pripombe pa praktično
niso več možne.

Pristojnost PIC je tudi pravno svetovanje
nevladnim organizacijam, ki potrebujejo
pomoč pri predlogih za spremembo zako-
nodaje. "Velikokrat imajo organizacije na
dokumente, zakone in zakonske predpise
v javni razpravi, kaj pripomniti, vendar
tega ne znajo formulirati. Ali pa želijo or-

V okviru projekta bodo vzpostavljeni
tudi neobhodni predpogoji za udejanja-
nje romskega socialnega podjetništva na
področju kulturnega turizma. V rom-
skem kulturno-informacijskem centru
je tudi izobraževalni inkubator, v okviru
katerega člani Romskega akademskega
kluba nudijo učno pomoč učencem in
dijakom iz Kamencev.

V letošnjem letu pa zaključujemo pro-
jekt, namenjen romskim ženskam, z
naslovom: »Phuri dej«, romske ženske
- ambasadorke romske kulture in dedi-
ščine, pri izvedbi katerega sodelujejo tudi
lokalne partnerske NVO (Društvo za ra-
zvoj podeželja »Studenec«, Društvo mla-
dih »Most« ter romski društvi »Romano
pejtaušago« Kamenci in »Gitano-M« Go-
milica). Začenjamo pa z novim tri letnim
projektom, poimenovanim »Roma cara-
van«, v okviru katerega bo v Kamencih
naslednje leto izgrajen še »konjski ranč«
ter nabavljeni konji in okolju prijazna
prevozna sredstva (»čerga« in kočija) za
panoramske vožnje turistov po zaščite-
nem območju Natura 2000.

Romsko naselje Kamenci vse bolj po-
staja specifično »sorotijme« (romsko)
ali »stičišče« (v prevodu) - to je mesto
srečevanja preteklosti in prihodnosti
po eni strani, po drugi strani pa mesto
srečevanja ljudi različnih narodnosti,
poklicev in kultur.

V letu 2010 je naselje obiskalo preko
5000 obiskovalcev (turisti, udeleženci
prireditev).

ganizacije pri svojem delovanju kaj doseči,
za kar bi bilo potrebno spremeniti zakono-
dajo, zato zanje pripravimo pobudo, kako
bi se lahko določen predpis spremenil," še
eno od svojih nalog razlaga Vrbica.

Sicer pa v PIC po pravni nasvet najpo-
gosteje pridejo okoljske organizacije in
turistična društva, ki so zelo aktivni nad-
zorniki dogajanja v lokalnem okolju, pa
tudi športna društva, ki delujejo v naravi.
NVO, civilne iniciative ali posamezniki, ki
potrebujejo pravni nasvet s tega področja,
lahko pristopijo tako, da PIC kontaktirajo
na telefonski številki 01 521 18 88 ali po
elektronski pošti pic@pic.si. Projekt je fi-
nanciran do julija naslednjega leta.

Kot še opaža Vrbica zavedanje možnosti za
tovrstno svetovanje še ni tako razširjeno.
"Ne morem reči, kakšni so bili efekti, za-
enkrat še ni povratnih informacij o učin-
kih," še o uspešnosti projekta pravi pravna
strokovnjakinja s področja varstva okolja
in urejanja prostora ter znova poudari, da
nestrinjanje ljudi z določenim posegom v
prostor do izraza pride zelo pozno v po-
stopku, ko je možnosti za pravno ukrepa-
nje zelo malo.

Od leta 2007 Sparavčeva deluje v Dru-
štvu za razvijanje nenasilnih odnosov
(ZRNO), ki ga je ustanovila skupaj z
devetimi soborkami - prostovoljkami.
Njihov zadnji uspeh je, da so septembra
s pomočjo Belega obroča, pristojnih
ministrstev in Simobilove akcije Žur z
razlogom, v njihovih prostorih na Po-
breški cesti odprli prenovljeno prijazno
sobo. Namenjena je obravnavi otrok,
žrtev kriminalnih dejanj, v manj ura-
dnem in za otroke bolj prijaznem oko-
lju, kjer jim je prihranjeno travmatično
podoživljanje bolečih izkušenj ob več-
kratnem zasliševanju. Gre za že enajsto
tovrstno sobo v Sloveniji, ki v Mariboru
obstaja že pet let.

»Varna soba je namenjena prepreči-
tvi sekundarne viktimizacije. Da ne le
otrokom, ampak tudi ženskam, žrtvam
nasilja pred pristojnimi organi ni po-
trebno vedno znova ponavljati svoje
nesrečne zgodbe. Soba služi tudi za sti-
ke pod nadzorom, ko se srečujejo otro-
ci in starši, ki zaradi različnih razlogov
ne živijo skupaj, starši pa niso izgubili
starševske pravice. Zaslišanj otrok in
žensk s strani policije je manj, redno pa
je rabljena za stike. Trenutno se dogo-
varjamo za stike, kjer je eden od staršev
v zaporu, saj je otroku tja neprijetno
zahajati. Ta prostor je dovolj nevtralen,
prijeten, zagotavlja intimnost, možnost
igre.«

»Osnovno jedro sta dva programa, in-
dividualno svetovalno delo za pomoč
žrtvam nasilja in skupinsko delo, kjer
se uporabnice srečujejo enkrat teden-
sko. Pomembno področje našega de-
lovanja je preventivno delo z mladimi,
vključenimi v izobraževalni sistem.
Mladi prostovoljci imajo po šolah de-
lavnice, izvajamo pa tudi predavanja in
delavnice za starše in učitelje. V Podra-
vski regiji pa smo tudi edina NVO, ki
ima program za povzročitelje nasilja.
Kadar povzročitelj dobi ukrep prepo-
vedi približevanja, policija in center za
socialno delo te moške pogosto usmeri
v naše društvo.«

»Najhuje je tam, kjer partner nasilje
izvaja načrtno, dolgotrajno, kjer žrtev
postane izolirana, z nizko samopodo-
bo, pogosto ekonomsko odvisna. Tukaj
nasilnež zadovoljuje vse svoje potrebe
z zlorabo drugega. Velikokrat pa gre
tudi za enkratno nasilno dejanje, takih
primerov smo imeli lani kar nekaj. To
sta dve različni življenjski situaciji, pri
obeh gre za zlorabo moči. Namen dela
z obema vrstama povzročiteljev nasilja
pa je isti - kdorkoli že povzroča nasilje,
mora prepoznati, da je njegova upora-
ba zavestna odločitev, da ne gre za 'joj
mi je ušlo, saj nisem hotel', torej kup
priročnih izgovorov. Naš namen je oza-
veščanje in učenje komunikacijskih ve-
ščin - kako izražati svoje potrebe, želje,
čustva. S tem imamo vsi probleme.«

»Proces okrevanja je dolgotrajen, seve-
da. Tako pri žrtvah kot tudi spreminja-
nje neželenih vedenj pri povzročiteljih.
Naši programi so namenjeni zaščiti
žrtve, in v ta sklop spada tudi preven-
tivno delo z moškimi - ko povzročitelj
neha uporabljati nasilje, s tem hkrati
ščitimo partnerico in otroke, ki živijo
z njim. Najboljše je, ko se v svetovanje
vključita oba, seveda ločeno in z drugo
svetovalko.«

»Redkokdaj srečamo zvezo, kjer je
ženska fizično toliko močnejša, da se
je partner lahko boji. Obratno pa je
pri nasilju moškega nad žensko, kjer
se velikokrat zgodi, da partner žensko
enkrat udari, a takrat tako, da zaleže
za vedno. Prihodnjič že s pogledom
doseže, da ravna, kot on hoče. Obratni
primeri so redki, sama sem se srečala le
z enim, ko je partnerica obvladala bo-
rilne veščine in je partner poiskal po-
moč. So pa ženske lahko do partnerja
verbalno zelo nasilne, kadar je odnos
slab, sta običajno verbalno nasilna oba.
Pomembno je, da partnerje ozavestimo,
kakšna je razlika med enakopravnim
partnerskim odnosom in kaj je izkori-
ščevalski, nasilni odnos.«

»O nasilju govorimo, ko je eden zakr-
čen, ko se boji, ga je strah. Marsikateri
partner, ki je partnerico kdaj že udaril,
ne ve, da ta ne izraža svojega mnenja,
ker se ga boji. In kako je lahko zanjo tak
odnos osrečujoč, kako se lahko imata
oba fajn, če je enega strah...«

»Prvi stik je težak. Obstaja zavora.
Človek ne ve, koga bo srečal, kaj lahko
pričakuje, česa bo deležen. Je pa naše
osnovno vodilo, da kdorkoli pride, je
vreden spoštovanja kot vsak drug člo-
vek, če ne drugega, zmore pogum, da
želi nekaj narediti. Včasih kdo pravi,
da je prišel, ker je 'moral', ampak konec
koncev je imel izbiro ne priti.«

»Še en stereotip. Alkohol na vsakogar
vpliva drugače. Če je nekdo tlačil jezo,
alkohol zagotovo lahko spusti zavoro in
nasilje izbruhne. Večina uporabnikov,
ki uživa alkohol in pride v program,
ugotovi, da je temu tako.«

Niso vsi nasilni moški, niso vsi nasilni
alkoholiki, niso vsi reveži in niso vsi
neizobraženi... Se kakšen stereotip?

»To, da so partnerji nasilni, ker si je
ženska udarcev sama prosila, kaj pa
toliko govori. Veste, ni problem zdrav
prepir, konstruktivno izražanje jeze,
problem je tam, kjer je moč neenako-
merno porazdeljena.«

Poleg žrtve in povzročitelja imamo
tudi tretjo stran, opazovalca. Se je
senzibilnost za prepoznavanje in re-
akcijo ob nasilju kaj povečala?

»Se je. Velikokrat nas ljudje pokličejo,
kaj naj naredijo, ko se srečajo z nasiljem
v svojem okolju.«

»Odločitev za reakcijo je zmeraj v rokah
posameznika, ki se sooča z dilemo ali je
pripravljen nekaj narediti in prevzeti
odgovornost. Včasih je dovolj pozvo-
niti na vratih, drugič je treba poklicati
policijo, včasih deluje, če v bloku, kjer
se dogaja nasilje, v nabiralnike damo
zloženko z informacijo, kam se lah-
ko žrtve, ki jih je pogosto strah, sram,
obrnejo. Tudi če sama, kot opazova-
lec, prijavim nasilje, to nima smisla, če
partnerica pred policijo to zanika. Kaj
prijaviti je zato velikokrat stvar zdrave
pameti. Tudi sama žrtev, ki pri nas išče
pomoč, je velikokrat v dilemi ali nasilje
prijaviti. Najpomembneje pa je, da ji
nudimo oporo in jo vzpodbujamo, da
ukrepa v svojo varnost. Povsem druga-
če pa je, kadar so žrtve nasilja otroci,
četudi le kot opazovalci. Takrat nas vse,
brez izjeme, k ukrepanju zavezuje tudi
zakonodaja.«

Kako vidite socialno in psihično sliko
v Mariboru, v obdobju, ko se pred RK
daljšajo vrste za pomoč in kot domine
padajo podjetja?

»Težko podam oceno, vem pa, da se
veliko ljudi, ki prihajajo k nam, sreču-
je tudi s socialno stisko. To je situacija,
ki dodatno otežuje pot iz kroga nasilja.
Že tako je težko, ljudi je običajno strah
nove situacije. Če odhaja iz nasilnega
partnerskega odnosa, pa je strah, kako
bo žrtev nasilja živela in skrbela za
otroka toliko večja, pa čeprav je že prej
prevzemala večino skrbi za družino,
saj je bil partner nezaposlen, ji jemal
denar in bil nasilen. Materialne težave
stisko le poglabljajo. Mnogim moškim
je težko, ker so izgubili službo in že z
vidika arhetipske vloge lovca ne morejo
poskrbeti za svojo družino, hkrati pa
medtem, ko je partnerica v službi, ne
poskrbijo za otroke ali gospodinjstvo.
Vedno pogosteje iščejo pomoč tudi lju-
dje zaradi nasilja otrok nad njimi. Čuti
se stiska, ki pritiska na vzdušje v mno-
gih družinah v mestu.«

»Nimamo neomejenih zmožnosti. Naj-
pogosteje k nam uporabnike napoti po-
licija in centri za socialno delo. In že to
pomeni veliko dela. Pri nas ni čakalnih
dob - ko je človek v največji stiski, mu
skušamo v najkrajšem možnem času
pomagati. Ko gori, ne moreš 14 dni ča-
kati z gašenjem. Pogosto se ljudje bo-
jijo stopiti na pot reševanja neugodnih
situacij, razmišljajo o stroških. Zato je
pomembna informacija, da so vsi naši
programi za uporabnice in uporabnike
brezplačni.«

Bi bilo v takšnih razmerah potrebnih
več NVO, ki bi delale na področju na-
silja?

»Zagotovo. Na to opozarjamo že kar
nekaj let, a ni tako preprosto zagnati
NVO. Potreben je dober program, na-
čela na katerih utemeljiš svoje delova-
nje, da o primernih prostorih in finanč-
nih sredstvih niti ne govorim. Potreben
je tudi usposobljen kader, na področju
sociale je stroka prva in tu je manko.«

Verjetno se ljudje težje odločijo za
delo ali prostovoljsko na tem podro-
čju, saj tovrstna pomoč izvajalcem
prinaša določena psihična bremena?

»Potreben je jasen odnos do tega dela,
hkrati pa se je treba znati razbremeniti
bremen, ki jih prinaša. Pomagamo si z
intervizijo, to so skupinska srečanja, ki
so namenjena razbremenitvenim teh-
nikam in hkrati reševanju problemov,
ki nastajajo pri delu. Občasno potre-
bujemo tudi supervizijo z usposobljeno
supervizorko.«

Si svetovalke, prostovoljci kdaj te tež-
ke življenjske zgodbe vendarle preveč
ženejo k srcu?

»Takšni ne morejo delati. Ko uporabni-
ca joče, moja naloga ni, da jočem z njo.
Ko greste, recimo žalostni k prijateljici,
želite, da vas sliši, razume, njena naloga
je tudi, da vas poskuša razvedriti, dvi-
gniti, da ne bo padala z vami v brezno.
Nasploh pa delo v individualnih pro-
gramih z žrtvami, povzročitelji nasilja,
terja kar nekaj znanj in usposabljanj. O
ja, s programom je veliko dela, a tudi
zadovoljstva.«

Delavci največkrat izpostavijo težave
kot so neplačevanje socialnih prispev-
kov, nadur, plač, omenjajo pa tudi gro-
žnje s strani delodajalcev, uničevanje
dokumentacije in ponarejanje pod-
pisov. Cilji projekta se navezujejo na
Resolucijo o migracijski politiki Re-
publike Slovenije in na njena temeljna
načela - načelo solidarnosti, načelo
spoštovanja prava in človekovih pravic
ter načelo enakopravnosti, svobode in
vzajemnega sodelovanja, ki se nanaša
predvsem na integracijsko politiko. Na
ZSSS so prepričani, da bo projekt pri-
speval k enakim možnostim na trgu
dela skozi celotno obdobje izvajanja,
da se bo okrepila socialna vključenost
ciljnih skupin in da bo projekt prispe-
val k povečanju dostopa do zaposlitve
in usposabljanja za osebe iz ranljive
ciljne skupine. Vrednost projekta je
skoraj tristo tioč evrov, sofinancirata ga
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve RS ter Evropska unija in sicer iz
Evropskega socialnega sklada. Projekt
se izvaja od decembra 2010, zaključil
pa se bo decembra 2013, izvaja pa se na
področju osrednje Slovenije, Podravja
in savinjske regije. Izvajalci načrtujejo
vsaj 4500 svetovanj in informiranj ter
minimalno 600 poglobljenih svetovanj
in spremljanj. S projektom pa so se od-
prla tudi nova delovna mesta, in sicer
za koordinatorja zagovornikov pravic
migrantov, prosilcev za azil in begun-
cev ter za dva svetovalca zagovornikov.

Zagovorniki pravic migrantskih delav-
cev so prostovoljci, ki delujejo v okviru
projekta. »So tiste osebe, ki posame-
znika ne pošiljajo od urada do urada z
namenom, da se znebijo odgovornosti,
temveč jim prisluhnejo in so sami tisti,
ki se z njimi podajo v preprijemanje
kljuk in odločno iskanje pravice,« so
zapisali na Slovenski filantropiji.

Tanasič je prepričan, da delodajal-
cem, ki izkoriščajo migrantske delavce
»sploh ni mar, ne le za pravice delav-
cev, ampak za človeško dostojanstvo in
integriteto nasploh ter ne nazadnje za
življenja teh ljudi in njihovih družin«.
Preseneča ga, da delodajalci brezobzir-
no izkoriščajo delavce in pri tem gredo
do skrajnih točk. »Kot je videti, velja
za take delodajalce edino moralno na-
čelo »cilj opravičuje sredstva«, a njihov
edini cilj je denar, čim več denarja in
popolna skorajda suženjska ubogljivost
zaposlenih,« je povedal Tanasič. Pre-
pričan je, da morajo pristojni državni
organi vpeljati sistemske spremembe,
ki bi omogočile visoko kaznovanje de-
lodajalcev, poplačilo dolgov delavcu in
zaščito delavca pred morebitnimi po-
vračilnimi ukrepi delodajalca.

Kot primer dobre prakse za dosega-
nje večje discipline delodajalcev v ne-
katerih država Evropske unije navaja
predpis, ki določa verižno odgovornost
delodajalcev. »Za plačilo plač in drugih
obveznostih ni odgovoren le delodaja-
lec (podizvajalec), pri katerem je dela-
vec zaposlen, ampak tudi podjetje, ki je
tega podizvajalca najelo in tako naprej
do glavnega izvajalca del. To je odličen
način notranje kontrole v verigi različ-
nih izvajalcev« pojasnjuje Tanasič. Kot
primer neučinkovitosti sedanje sloven-
ske zakonodaje navaja primere: DARS
(avtocestni odsek pri Trebnjem), MOL

- GREP (ŠC Stožice), Luka Koper in
dodaja, da je primerov kršitev delavcev
nešteto.

Slovenska filantropija je objavila pri-
mer delavca, katerega podjetje je v času
njegovega bolniškega staleža šlo v ste-
čaj in je ostal brez službe. Odvisen je
od zdravniške pomoči in od zdravil, ki
jih mora redno jemati. Prijavljen je na
Zavodu za zaposlovanje, vendar je nje-
gova pravica do denarnega nadomestila
in pravica do osnovnega zdravstvenega
zavarovanja v mirovanju, dokler ne bo
ratificiran sporazum o socialnih pravi-
cah med Slovenijo in BIH. Ker je zaradi
izgube službe izgubil osnovno zdra-
vstveno zavarovanje, je prekinjeno tudi
njegov zdravljenje v rehabilitacijskem
centru. Nima nobenih prejemkov, sicer
mu pripada odpravnina zaradi izgube
službe iz poslovnih razlogov, ki pa je
še ni prejel. Velika verjetnost je da je
tudi ne bo, saj je podjetje v stečajnem
postopku. Zanj je nujno, da podaljša
dovoljenje za začasno prebivanje v RS.

Delavcu najprej pomaga zagovornik
pravic migrantskih delavcev, ki preveri,
kako je treba oddati prošnjo za podalj-
šanje začasnega prebivanja iz drugih
upravičenih razlogov.Napoti ga na Am-
bulanto za osebe brez zdravstvenega
zavarovanja, organizira spremstvo za
delavca na Upravno enoto in ga spremi
na INFO točko Zavoda za zaposlova-
nje, da pridobi točne informacije glede
pravic iz naslova dela. Delavcu nudi
pomoč pri pisanju prošnje na Oddelku
za tujce za urgentno reševanje vloge za
podaljšanje dovoljenja za začasno pre-
bivanje.

V pomoč se vključi tudi Ambulanta za
osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Zdravnik napiše prošnjo Uradu za tuj-
ce za podaljšanje in urgentno reševanje
vloge za podaljšanje dovoljenja ter pro-
šnjo na Zavod za zdravstveno zavarova-
nje, da se delavcu vrne bolniški stalež.
Ambulanta podpre delavca v postopku
ocenjevanja stopnje invalidnosti, ki ga
izvaja invalidska komisija. Zagovornik
se nato dogovori z Restavracijo dela,
da delavec po zelo ugodni ceni prejme
hrano. Delavcu še pomaga, da dopolni
dokazila, ki so potrebna za podaljšanje
dovoljenja za bivanje in ga pospremi na
matično banko, da dobi bančni izpis o
razpoložljivih sredstvih. Na koncu po-
stopka skupaj z delavcem obišče zdrav-
nika, ki ga je operiral, da napiše še eno
potrdilo o zdravstvenem stanju pacien-
ta in razlogih, zakaj pacient mora nada-
ljevati zdravljenje v Sloveniji.

S Tadejem Buzetijem, novinarjem in
urednikom, sva se v sklopu vsesloven-
ske akcije »Vsak dan novinar - en dan
nevladnik« odpravila v Center Sonček
Murska Sobota. Tam sva med čisto za-
res pravimi sončki preživela čudovit
dan na terenu in imela priložnost doži-
veti čar poslanstva, ki ga Zveza društev
za cerebralno paralizo v VDC izvaja po
vsej Sloveniji.

Namen akcije »vsak dan novinar - en
dan nevladnik« je bil, da se novinarji
za en dan prelevite v nevladnika, na
lastni koži doživite izkušnjo nevladni-
štva in na podlagi le-te pomen ter po-
slanstvo nevladnih organizacij. Kako
ste se počutili v tej vlogi?

»Ko govorimo o nevladnih organizaci-
jah ne smemo preveč zapasti v misel-
ni kalup v smislu, da smo prestopili v
drugo vlogo. Novinarji bi morali biti
vsakodnevno nevladniki. In tako, kot
s(m)o se počutili ob tej priložnosti, bi se
morali na delu pogosteje. Zato moramo

Dosežki projekta so bili predstavljeni
na zaključni mednarodni konferenci,
ki je potekala konec maja v Ljubljani.
Dogodek je bil posvečen izpostavlja-
nju ključnih izzivov, s katerimi se pri
izvajanju svojih dejavnosti soočajo
nevladne organizacije z območja sre-
dnje Evrope, ter iskanju rešitev in ra-
zvojnih možnosti zanje. Na konferenci
so humanitarni delavci iz Slovenije,
Slovaške, Madžarske in Avstrije, kot
bistveno težavo pri izvajanju njihove
dejavnosti, izpostavili predvsem po-
manjkljivo medsebojno povezovanje
ter pomanjkanje zadostnih izkušenj in
znanj za izvedbo terenskih akcij večje-
ga obsega. Prav tako se organizacije iz
naštetih držav, zaradi svoje majhnosti
in manjše prepoznavnosti, soočajo s
problemom neenakopravnega obrav-
navanja v razmerjih do večjih soro-
dnih organizacij iz zahodnoevropskih
držav ter pomembnih donatorjev, s
tem pa s težjim sklepanjem partner-
stev in pridobivanjem nujno potreb-
nih sredstev za svoje delo. Potrebo po
okrepitvi manjših humanitarnih orga-
nizacij je zaznala tudi Evropska komi-
sija, ki je v sklopu svojega Oddelka za
humanitarno pomoč finančno podprla
omenjeni projekt.

Projektne partnerke so se med projek-
tom prepoznanih težav lotile z izvedbo
usposabljanj za humanitarne delavce
ter številnih osveščevalnih aktivnosti.
Dve humanitarni delavki sta se imeli
priložnost udeležiti pripravništva v
Gruziji in na Haitiju, slovenski osnov-
nošolci pa so prek delavnic in ustvar-
jalnega natečaja spoznavali pomen
mednarodne solidarnosti. V okviru
projekta je bil v slovenski jezik prvič
preveden humanitarni priročnik pro-
jekta Sphere, ki bo pomembno prispe-
val k dvigu kakovosti dela naših orga-
nizacij z vidika spoštovanja mednaro-
dno sprejetih standardov na področju
pljuniti v lastno skledo in si priznati, da
mediji pogosto plavamo nekje v obla-
kih, daleč vstran od zanimivih, pristnih
in nezaigranih zgodb, ki jih piše realno
življenje. Ob akciji »Vsak dan novinar
- en dan nevladnik« sem poskušal do-
jeti to bistvo. Bistvo nezaigranih zgodb,
razmišljanja in doživljanja uporabnikov
v Sončku. Še enkrat več so me navdušili
s svojo bistroumnostjo, humorjem in
skromnostjo. So zanimivi, veliko bolj
kot večina ljudi, ki jih poznam.«

Bistvo akcije je približati novinar-
jem svet nevladnih organizacij in jim
preko akcije zagotoviti večjo vidnost
v medijih. Se vam zdijo takšne akcije
dobra zamisel za povezovanje medijev
in NVO?

»Absolutno. Mediji in nevladne orga-
nizacije bi morali često hoditi z roko v
roki. Na margini se dogajajo zanimive
in slikovite zgodbe, ki lahko skozi me-
dije spreminjajo določene stvari v sis-
temu. To je najpomebnejše. Da se skozi

Med rezultati projekta velja posebej
izpostaviti ustanovitev Humanitar-
nega odzivnega centra - HOC, prve-
ga koordinacijskega telesa nevladnih
organizacij v Sloveniji, ki delujejo na
humanitarnem področju. HOC, ki de-
luje pod okriljem Platforme SLOGA,
je vzpostavljen z namenom informira-
nja, povezovanja, krepitve in koordi-
niranja nevladnih organizacij pri odzi-
vih na humanitarne krize. Pomembno
dimenzijo delovanja predstavljajo tudi
zagovorniške aktivnosti, sodelovanje s
političnimi odločevalci ter povezova-
nje s slovenskimi in tujimi akterji, ki
delujejo na področju mednarodne hu-
manitarne pomoči.

V okviru enoletnega projekta je cen-
tru uspelo izvesti številne aktivnosti,
ki so prispevale predvsem k ozavešče-
nosti javnosti o mednarodnem hu-
manitarnem dogajanju in h krepitvi
slovenskih NVO. HOC k širjenju oza-
veščenosti prispeva predvsem z re-
dno nadgradnjo spletne strani HOC
(www.humanitarni-center.si) ter iz-
dajo mesečnih in aktualnih e-novic o
mednarodni humanitarni pomoči, re-
levantnih dogodkih, aktualnih uspo-
sabljanjih ter razpisih za humanitarne
projekte in delovna mesta. V okviru
projekta je prišlo tudi do izdaje pr-
vih slovenskih informativnih brošur
o mednarodni humanitarni pomoči
in delovanju HOC. Ob relevantnih
dogodkih in razpisih s humanitarne-
ga področja, center poskrbi tudi za
srečanja in razprave članic HOC ter
ostalih zainteresiranih organizacij in
posameznikov.

Zato moramo pljuniti v lastno skledo
in si priznati, da mediji pogosto pla-
vamo nekje v oblakih, daleč vstran
od zanimivih, pristnih in nezaigranih
zgodb, kijih piše realno življenje

oči javnosti odslika realnost in da se v
tej odslikavi potem zgodi dejanska spre-
memba. Tudi če samo v glavah ljudi. To
je že lahko osnova za nekaj velikega.«

Kakšen nasvet bi kot urednik dali ne-
vladnim organizacijam, da bi postale
bolj vidne v medijih? Kaj je pomemb-
no, da se neka novica uvrsti v objavo?

»Javnost in novinarji imajo radi zgodbe,
ki jih človek »požre«. Verjamem, da jih
imajo NVO veliko na zalogi. Pomemb-
no je, da si vzamejo čas za to, da ohra-
njajo stik z novinarji in uredniki ter da
jih zalagajo z informacijami, iz katerih
lahko nastanejo zanimive zgodbe. Vsak
normalen urednik ali novinar bo tako
zgodbo z veseljem pograbil in jo delil s
širšo javnostjo.«

Vsi zainteresirani so bili v okviru cen-
tra deležni usposabljanja o trenutni
praksi v mednarodnem humanitar-
nem prostoru in obstoječih mednaro-
dnih standardih, med večje dosežke v
okviru krepitvenih dejavnosti HOC pa
se zagotovo šteje tudi organizacija že
omenjenega pripravništva na Haitiju,
kjer je predstavnica Platforme SLOGA
opravljala usposabljanje pri nemški
nevladni organizaciji HELP.

Relevanten korak je HOC naredil tudi
v procesu sodelovanja s političnimi
odločevalci, zlasti s pripravo in pred-
stavitvijo osnutka Sporazuma o sode-
lovanju med Ministrstvom za zunanje
zadeve RS in Platformo SLOGA/HOC
na področju mednarodne humanitar-
ne pomoči.

Pomemben del projekta pa predsta-
vlja tudi sklenitev Dogovora o osno-
vanju regionalne mreže sorodnih
humanitarnih organizacij iz central-
noevropskih držav. Namen mreže je
sklepanje partnerstev med sorodnimi
organizacijami, kar bo omogočilo or-
ganiziranje humanitarnih akcij večje-
ga obsega, prav tako pa služila tudi
skupnim usposabljanjem, izmenjavi
dobrih praks in drugim aktivnostim,
namenjenim izboljšanju učinkovitosti
delovanja organizacij.

Projektni partnerji bodo tudi v priho-
dnosti tesno sodelovali pri nadaljnjih
aktivnostih na področju mednarodne
humanitarne pomoči, predvsem s ci-
ljem zagotavljanja trajnosti že dose-
ženih rezultatov in nadaljnje krepitve
nevladnega humanitarnega sektorja.

Nastanek neformalne skupine Lingsium,
ki združuje istospolno usmerjene v Mari-
boru, ima svoje zametke v letu 2004, ko je
nastala pod okriljem Mladinskega kultur-
nega centra (MKC) Maribor. »V Ljubljani
se je formirala skupina Legebitra in spra-
ševali smo se, zakaj ne bi podobne zade-
ve imeli še v Mariboru,« o prvih korakih
organiziranja mariborske lezbične geje-
vske biseksualne in transeksualne (LGTB)
skupnosti pripoveduje Andrej Brdnik,
predstavnik Lingsiuma, ki v mestu ob
Dravi organizira različne roza prireditve,
najbolj znani pa so lingsiumovci po svoji
vsakoletni Akciji strpnosti, ko javnosti na
nevsiljiv način sporočajo, da si istospolno
usmerjeni želijo prijetnega sobivanja brez
medsebojnih napetosti in predsodkov. Teh
je namreč še zmeraj preveč, pravi Brdnik,
aktivist, sicer študent teologije, s katerim
smo se pogovarjali o mariborski (LGTB)
sceni.

Junija ste na Mariborčane Grajskem
trgu že osmo leto zapored pozivali k str-
pnosti. Kakšen je bil odziv?
»Ljudje so sami prihajali k stojnici in da-
jali izjave podpore ali podali podpis za
družinski zakonik. Drugi so se nam, ko
so uzrli napis geji in lezbijke želimo lep
dan, na široko izognili. Bilo je tudi nekaj
negativnih reakcij, zlasti tistih posamezni-
kov, ki nimajo dovolj poguma, da bi nam
svoje pomisleke povedali v obraz, ampak
so iz distance kričali neke negativne stvari.
Ampak na to smo že navajeni, v splošnem
pa se istospolno usmerjenost zmeraj bolj
sprejema.«

Kljub temu je LGBT scena v Mariboru
praktično mrtva, zakaj se v tem okolju
le malo gejev in lezbijk upa javno izpo-
stavljati?

»Seveda zaradi homofobije. Na Akciji str-
pnosti leta 2007 so huligani prišli s kombi-
jem do naše stojnice, jo razdejali in nas na-
padli. Preden se greš v javnost izpostavljati
in skušati osveščati druge se zato vsako
leto znova vprašaš, kaj, če se bo vse skupaj
ponovilo. Prisoten je nek strah, a ne v taki
meri, da bi nas pregnali«

Tudi v Ljubljani je bilo kar nekaj pri-
merov nasilja nad geji, pa je kljub temu
LGTB scena močna. Tam je zelo dejavna
Legebitra, skupnost ima svoj lokal, roza
nedelje, predstavnike v akademskih kro-
gih. Prestolnica je resda večja in morda
bolj odprta, a kljub temu se zdi, da bi
lahko bili mariborski aktivisti bolj de-
javni.

»Saj se trudimo. Je pa premalo ljudi, ki bili
pripravljeni aktivno delati - pet ljudi je pre-
malo za delovanje na desetih področjih,
zato smo se v Mariboru prisiljeni razvijati
postopoma. Absolutno pa si želimo, da bi
bil večji roza power, zato bomo z novim
šolskim letom po srednjih šolah in fakulte-
tah izobesili plakate in upali na odziv, da se
zadeva popravi. Pri nas je glavni problem
beg možganov. Ljudje, ki so še pripravlje-
ni nekaj narediti v aktivistični smeri in se
javno izpostavljati, po študiju ostanejo v
Ljubljani. Nas recimo veliko mariborskih
gejev in lezbijk podpira, sami pa se ne
upajo izpostavljati, ker svoje usmerjenosti
niso razkrili svoji družini, na faksu ali pa
preprosto nimajo dovolj poguma.«

Je zato kaj več dogajanja na medmrežju?
»Tudi ne. Preko mavričnega foruma smo
skušali oživiti sceno, se pogovarjali o usta-
novitvi društva, ampak ljudje tudi tam
niso aktivni.«

Težava torej ni samo v zaprtem okolju
ampak tudi v skupnosti sami?
»Seveda. Tudi sami smo se že spraševali,
kaj delamo narobe in kaj naj naredimo, da
bi se ljudje na naše akcije bolj odzivali, da
bi prišli na dogodke, a žal še nismo prišli
do odgovora.«

Kakšne mariborske parade ponosa po-
temtakem v kratkem ne moremo priča-
kovati?

»Akcija strpnosti je naša mala parada
ponosa. Čez dve leti, ko se bo odvila že
desetič, upamo, da bomo lahko naredili
en pravi mali pride, prinesli mavrične za-
stave, dobili dovoljenja in naredili giro' po
mariborskih ulicah.«

Kot sva ugotovila štajerski geji in lezbijke
še težje stopajo iz omar. Lingsium skuša
to premostiti. S kakšnimi dejavnostmi to
počnete?

»Mladim, ki imajo težave s coming outonV,
z nesprejemanjem, nudimo svoje izkušnje,
možnost pogovora, razložimo jim možne
poti za razkritje istospolne usmerjenosti
Organiziramo tudi različna srečanja, film-
ske in športne večere, izobraževanja, pa
tudi neformalna druženja. Pred leti smo
recimo Maribor polepili s plakati z LGBT
vsebino, ki pa so bili v roku dveh dni potr-
gani s sten. Ampak nič hudega, mi bomo
ostali pozitivni, homofobi pa se bodo en-
krat naveličali uničevanja.«

Se pa ukvarjate zlasti z mladimi. Kako
potekajo svetovanja?
»Preko spletne pošte se dogovorimo bodisi
za osebni stik bodisi si samo dopisujemo,
saj se nekateri ne upajo izpostavljati«

Pred leti je skupina deklet v Lingsiumu
izdajala lezbično revijo L magazin. Za-
kaj je ta mesečnik ugasnil?
»Tega pa ne vem, revija je delovala pod
prejšnjim vodstvom.«

»Lezbijk nam kar primanjkuje, ne vem
zakaj ne pridejo. Morda jim zadostujejo
družabna omrežja na spletu.«

Izdajate še kakšno drugo publikacijo?
»Zaenkrat ne, jo pa načrtujemo. Načrtov
imamo na splošno ogromno in želimo si,
da jih bo možno kdaj uresničiti«

»Naslednje leto bomo skušali organizirati
internacionalni tabor z izobraževalnimi
LGTB vsebinami. Gre za delavnice, preda-
vanja, druženje 120 mladih v katerem od
centrov šolskih in obšolskih dejavnosti«

Kje pa se skupina Lingsium srečuje?
»Najpogosteje v Galeriji Media Nox in v
Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti,
sicer pa po različnih mestnih lokalih, v
mestnem parku.«

»Nekaj prostorov, kamor se LGBT popula-
cija zateka in kjer čuti eno varnost, obsta-
ja. Da bi se pa kak lokal opredelil kot gay
friendly', kot se je v Ljubljani Cafe Open,
pa še ne. Imamo pa v prihodnjih mesecih
v načrtu, da bomo lastnike mariborskih
lokalov vprašali ali so se pripravljeni opre-
deliti nam v prid«

Ampak nekateri lokali so v neformal-
nem smislu gejem že prijazni?
»Da, to so Astoria, Cajek, Cantante, Bari-
sta. V teh lokalih dva fanta ali dve punci, ki
si javno izkazujeta ljubezen, obravnavajo
enako kot druge goste.»

O svojih prostorih pa ne razmišljate?
»Sedaj, ko se je MKC preselil v nove pro-
store v Pekarni, obstaja upanje za malo pi-
sarno v enem kotu, z mizo in stolom, kjer
bi imeli udobje zasebnosti in bi lahko mor-
da tja koga povabili. Zavedamo se, da je s
prostori v Mariboru težko, veliko društev
čaka, a imamo srečo, da smo pod MKC, ki
je naša velika mama in nam pomaga.«

»Prijavljamo se na občinske in državne
razpise. Na evropske zaenkrat še ne. Sicer
pa imamo finance zelo omejene, tako da
lahko z njimi komaj pokrijemo stroške
varnostnika na Akciji strpnosti.«

Kako se vam lahko mladi pridružijo?
»Tako, da nam pišejo na elektronski naslov
lingsium@yahoo.com.«

AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO: SLOVENIJA PO MERI MLADIH
MARIBOR - ŠTUK, 10. NOVEMBER 2011 od 9.30 do 15.50

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in Sport. Operacija se izvaja
v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2 007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in
vseživljenjskega učenja-, prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.

26. oktober 2011, Dvorec Betnava
Viteška dvorana, Streliška ulica 150, Maribor

Vljudno vabljeni na konferenco nevladnih organizacij, ki jo organizira Regionalno stičišče ne-
vladnih organizacij Podravja (Zavod PIP Maribor).

• Vključevanje nevladni organizacij v pripravo regionalnih razvojnih programov

• Predstavitev Sveta vlade RS za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva

• Posvet ob pripravi lokalnega programa kulture za NVO na področju kulture v Mariboru

Prijave za udeležbo na konferenci lahko oddate najkasneje do 21.10.2011
na elektronskem naslovu: info@nevladna.org,
po faxu: 02 234 21 47 ali

po pošti: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor
Udeležba na konferenci je brezplačna.

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih
predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih za-
gat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij
Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje
poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).
Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij ra-
čunovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z
vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na
info@nevladna.org.

Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov
in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izo-
gnete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko
popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne
stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških pro-
gramov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali
smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo
na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02
234 21 38 ali info@nevladna.org.

Če izdajate lastne publikacije in bi jih želeli razširiti naokrog nam o tem pošljite
obvestilo. Objavili ga bomo v naslednji številki tega časopis, v našem rednem
elektronske informatorju in naši v spletni knjižnici.

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim
želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri
itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na
02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s po-
dročja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alterna-
tivnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o
Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobra-
ževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti.
Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva.
Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in
informacij vsem, ki jih potrebujejo.

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za
pravosodje

• javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije
Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni

• informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct
(www.evropejec.si)

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46,
F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10,9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60,
F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si.
Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

Javni razpis Občine Miklavž na Dravskem polju za sofinanciranje dogodkov v letu 2011, rok
za oddajo vlog: do porabe sredstev oz. do 30.11.2011

Matečai Urbanih brazd za najboljše raziskovalne naloge! Rok oddaje raziskav je 30.
september 2C12

Matečai za oblikovalske predloge za morebitne nove državne simbole! Rok prijave:
20,5,2011

Javni razpis za sofinanciranje otroške, mladinske in strokovne periodike! Rok oddaje:
18.2.2011 do i4h

Razpis za študijske obiske Evropskih mladinskih centrov, rok za prijavo je 1. april 2011

Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon
vabi 18.in 19.oktobra2011 v Maribor, v Pekarno (dvorana
Gustaf) na srečanje »Konferenca kontra demenca«.

Pred sedmimi leti se je vlada Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami nehala igrati »Osnutek sporazuma o
sodelovanju med nevladnimi organizacijami in Vlado Republike Slovenije« ( www.dodogovor.org ). Nevladnice in ne-
vladniki, ki delujemo na mladinskem polju, smo od takrat do danes neprekinjeno potiskani na rob in preko njega,
zmaguje pa »doktrina« mladinskega centra kot javnega zavoda, mladinski sveti so večinoma le pomanjšana odslikava
strankarskih bojišč, zakon o študentskem delu pa omogoča vedno bolj zatohel okop mlademu podjetništvu in karieri-
stom v panogi menedžmenta, imenovani parlamentarna demokracija.

Naraščajoči (brezobzirni in k materijalnemu stremeči) individualizem, poglabljajoča se odtujenost in brezvoljnost mla-
dih, brisanje njihovega zgodovinskega spomina, spreminjanje osveščene javnosti v občinstvo medijskega spektakla,
podrejanje univerze potrebam netrajnostne logike »gospodarjenja« in »razvoja«, piramidizacija nevladja imenovana
»mreženje«, za ustvarjalnost in dejavnost uničujoče naraščanje tehničnega administriranja na vseh ravneh, neustavljiv
pohod podjetniške logike (na primer »socialno podjetništvo«), kopičenje moči in denarja v rokah starejših, nadaljnje
poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi, šolanje kot privilegij premožnih, deprivilegiranost brezposelne mladine
(ta je itak odrinjena in zanimiva predvsem kot potrošniška masa), rešitev stanovanjskega problema mladih parov samo
skozi redno uslužbenost in podpis kreditne pogodbe z banko, zasvojenost mladih v sistemu, ki povzroča zasvojenosti,
ker ga zasvojenosti poganjajo... Našteti so nekateri izzivi za neizogibna razmišljanja, ki nas v Pohorskem bataljonu
sprožajo k dejavnostim.

V gorišču naše osredotočenosti so majhne nevladne organizacije in dejavna prihodnost tiste manjšine kritičnih in
ustvarjalnih mladih ljudi, ki se ne vdajajo brezbrižju zabave in trošenja, samonikla mladinska in medgeneracijska,
kulturna in socialna prizorišča, njihov nastanek, obstoj in razvoj, položaj ljudi, ki v njih izgorevajo, neformalne skupine
mladih, mlade posameznice in posamezniki, ki se ogibajo »popularnim receptom« na poti k samouresničenju.

Mladinska politika, ki jo baje modro in skozi demokratično razpravo z dejavnimi v mladinskem polju usmerja Ministr-
stvo za šolstvo, sloni na treh stebrih. Prvi so Mladinski sveti (vključno s strankarskimi podmladki), drugi so mladinski
centri pretežno piramidalno zmreženi v Mami, tretji steber pa je nevladniški; v njem smo tudi mi, Ustanova nevladnih
mladinskega polja Pohorski bataljon. Vladna stran (Urad za mladino) bo imela možnost predstaviti svojo vizijo. Po-
udarjamo: konferenca, ki jo organiziramo je srečanje vseh dejavnih v mladinskem polju. Novinarke in novinarji pre-
vladujočih in robnih medijev bodo dobili stole z blazinicami, odločno pa bo onemogočeno razglašanje veroizpovedi,
predvolilna propaganda in reklamiranje kolonjske vode za po britju.

»Iz arhiva DPZN«, otvoritev dvodnevne multimedijske instalacije s projekcijo performansa Marka Bre-
clja in glasbenim nastopom (Tovariš Strmoglavljeni in Dani Kavaš) ter druženjem z zainteresiranim
novinarstvom.

10.00 - 14.00 »NE-SNAŽNA MREŽENJA«. Ob lOh performans »M3c z omako« (Marko Brecelj in Marko Kovačič).

Ob 10.15 zgodovina povezovanja, nedavni in sveži primeri, motivi za mreženja, vloga vladnega sektor-
ja, igra za ljubi kruhek in napuhek (vmes kavačik zdravduhvzdravem telesu pavza).
Zaenkrat povabljena govorca: Peter Tomaž Dobrila, Robert Levičar.

16.00 - 18.00 »PREDRAZPADNI POLOŽAJ NA METELKOVI IN V PEKARNI?« Kaj se dogaja z dvema največjima
samoniklima prizoriščema , kako je z ustvarjanjem, vključevanjem, civilnim dialogom, preplavljanjem
omejenosti? Upravljalski model v KC Pekarna: prihodnost nevladovanja? (vmes kavačik pavze, dajanje
prve pomoči poškodovanim in pobiranje-dajanje avtogramov ter prstnih odtisov).
Zaenkrat povabljeni govoriti: Nataša Serec (KUD Mreža), Miha Zadnikar (Metelkova), Borut Osonkar
(Zavod PIP - regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, skupina za upravljanje KC Pekarna),
Borut Wenzel (Odbor za Pekarno).

10.00 - 13.00 »URSM: KJE SMO IN KAM GREMO?« Ter kako se je vse skupaj začelo? Zapiranje? Odpiranje? Priori-
tete? NVO?....

GOST in zaslišanec: mag. Peter Debeljak (direktor, Urad RS za mladino)
13.00 - 14.30 Odmor za kosilo z druženjem (Hostel Pekarna)

14.30 - 17.30 »PRIHODNOST NEVLADNIŠKEGA POVEZOVANJA« predstavitev raziskave UPB in vpetosti konfe-
rence vanjo (vodil jo bo dr. Rajko Muršič). Poskus povzemanja konference oziroma priprava Osnutka
priporočil (teden dni kasneje se bomo sestali predvidoma na Metelkovi in osnutek oblikovali v Pripo-
ročila).

17.30 - ... Prigrizek, razhodna nemoderirana razprava, objemi, usekovanje, mahanje (pod vedrim nebom).

Izvršni moderator vseh razprav bo Marko Brecelj. Usmerjal ga bo Moderatorski kolegij. V njem bodo vsaj: Želko Pe-
licon (Kud F. P.), Arijana Markučič Brecelj (DPZN), Samo Vesel (MC Postojna), Rajko Muršič (UPB), Gregor Kosi
(Pekarna).

Dodatne informacije: Gregor Kosi, Pekarna - magdalenske mreže, 02 300 6851, 041 560 308

Iris Schroeder-Lavrič, posest V Pravljici, seje skupaj s somišljeniki odločila za postavitev velikega rastlinjaka iz plastenk. Za
ta namen rabijo veliko literskih ali poldrugi liter velikih praznih plastenk, ki naj bodo nestisnjene in s pokrovom. Ker zbira-
nje še urejajo, pridejo pobudniki zbiranja plastenke zaenkrat iskati kamorkoli v Ljubljano, kjer je zbranih vsaj 30 plastenk,
drugje pa po dogovoru. Kontakt je 040 223 693 (Iris) ali vpravljici@gmail.com.

V prihodnjem letu želimo izdati Glasilo Društva Zdrava pot, zato vas naprošamo vse, ki bi želeli sodelovati v tem glasilu
(proza, poezija, likovni prispevki, itd...), da nam vaše izdelke posredujete na meil: terenci.dzp@gmail.com oz. jih prinesete v
dnevni center na Krekovi ulici 12 a. S skupnimi močmi bomo prišli do cilja:) Vabljeni k sodelovanju!

Ekipa E-demokracija.si in javni zavod Arnes
prirejata konferenco o elektronski demokraciji
E-dem 11, na kateri bodo ugledni slovenski
strokovnjaki z različnih področij predavali o
polju elektronske demokracije in participacije.
Konferenca bo potekala 19. oktobra 2011 v
Tehnološkem parku Ljubljana.

Drugi sklop je namenjen predstavitvi
dobrih praks iz Slovenije. Ekipa Urada
Vlade za komuniciranje bo predstavila
projekt Predlagam Vladi, Vuk Cosič se bo
sprehodil čez ustvarjanje spletnih projek-
tov in vrednot, ekipa E-demokracija.si pa
bo predstavila projekt Vprašaj s klicajem.

V tretjem sklopu boste lahko prisluh-
nili gostom dveh okroglih miz. Na prvi
se bodo komunikacijski strokovnjaki
iz različnih sfer (Anela Bešo iz društva
Asociacija, Eldina Knez iz ministrstva
za promet in Aljaž Pengov Bitenc iz Ra-
dia Kaos) pogovarjali o uporabi družab-
nega spleta, na drugi pa se bodo z gosti
(dr. Matej Kovačič iz urada protikorup-
cijske komisije, mag. Andrej Tomšič iz
urada informacijskega pooblaščenca in
Lenart J. Kučič, medijski analitik), ozr-
li na prihodnost pravno-ekonomskega
razvoja spletne pokrajine.

Organizatorji trdijo, da je konferenca
idealno stičišče in informacijsko sredi-
šče za zaposlene v javni upravi na po-
dročju oblikovanja politik in strokov-
njake za odnose z javnostmi kot tudi za
študente družboslovja in naravoslovja.

14. in 15. septembra seje po svetu odvil dogodek
»24 Hours of Reality«.V 24 časovnih pasovih so
sodelujoči prek svetovnega spleta poslali eno
sporočilo: čas za ukrepanje proti podnebnim
spremembam je zdaj.

Dogodek je bil del »The Climate Reali-
ty Project« Nobelovega nagrajenca Ala
Gora. V okviru »24 Hours of Reality«
so v enem dnevu prikazali aktualno
realnost podnebne krize vsepovsod po
svetu. Novo multimedijsko predavanje
Ala Gora so vsako uro objavili v drugem
časovnem pasu, predstavitve so snema-
li, ljudje pa so pripovedovali zgodbe o

Konferenca "2. dnevi socialne
ekonomije - Financiranje in
konkurenčnost socialne ekonomije
-13-14. oktober 2011,
Hotel Mons, Ljubljana

Dne 13-14. oktobra 2011 bo v prostorih Hotela Mons, Pod za Brdom 4, Ljubljana
potekala konferenca "2. Dnevi socialne ekonomije 2011 - Financiranje in konku-
renčnost socialne ekonomije".

Dneve organiziramo SKUP - Skupnost privatnih zavodov, ŠENT - Slovensko zdru-
ženja za duševno zdravje, Dobra borza ter Premiki - zavod za svetovanje, promo-
cijo in razvoj dostopnega turizma in so nadaljevanje 1. dnevov socialne ekonomije
iz leta 2010.

Vsebine konference v letu 2011 so osredotočene na financiranje socialne ekono-
mije, inovativne primere dobrih praks financiranja ter pomen konkurenčnosti za
socialno ekonomijo. Prisotni bodo tudi strokovnjaki iz tujine.

Več informacij: Program ter prijavnica, prijavite se lahko preko e-prijavnice.
Udeležba je brezplačna.

Število prijavljenih (udeleženci/predavatelji) do 10. oktobra 2011 je 51.
Lepo povabljeni,

BANI		:A SLOVENIJE
Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 14. oktobra 2011
Država	Oznaka Šifra		Tečaj
ZDA	USD	840	1,3807
Japonska	JPY	392	106,42
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,740
Danska	DKK	208	7,4456
Velika Britanija	GBP	826	0,87480
Madžarska	HUF	348	292,70
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7054
Poljska	PLN	985	4,3100
Romunija	RON	946	4,3288
Švedska	SEK	752	9,1395
Švica	CHF	756	1,2388
Norveška	NOK	578	7,7455
Hrvaška	HRK	191	7,4728
Rusija	RUB	643	42,7515
Turčija	TRY	949	2,5391
Avstralija	AUD	036	1,3467
Brazilija	BRL	986	2,4042
Kanada	CAD	124	1,4010
Kitajska	CNY	156	8,8178
Hongkong	HKD	344	10,7384
Indonezija	IDR	360	12229,36
Izrael	ILS	376	5,0525
Indija	INR	356	67,6820
Južna Koreja	KRW	410	1597,23

VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
GRVG GORENJE	N	5,5510	-2,6100	5,6400	5,6700	5,5510	9818	33
IEKG INTEREUROPA	N	1,1190	6,3700	1,0500	1,1190	1,0500	1834	7
KBMR NOVA KBM	N	4,3800	-6,8100	4,6100	4,6100	4,3800	6204	27
KRKG KRKA	N	53,5000	-0,9100	53,9900	53,9900	53,2000	8629	64
LKPG LUKA KOPER	N	9,1500	1,1000	9,0500	9,1500	9,0000	1294	13
MELR MERCATOR	N 163,0000		0,0000	163,0000	163,8000	162,8500	2567	26
PETG PETROL	N 163,4000		0,0600	163,1000	167,0000	163,1000	267	63
TLSG TELEKOM SLO.	N	61,5000	-2,0700	61,6000	62,4000	61,5000	360	17
Trg delnic - Standardna kotacija
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
ABKN ABANKA	N	15,3500	0,0000
AELG AERO. LJUBLJANA	N	12,0500	-1,2300	11,8100	12,0500	11,8100	95	8
DPRG DELO PRODAJA	A	21,0000	0,0000
ETOG ETOL	A	60,0000	0,0000
IALG ISKRA AVTOE.	N	15,0100	0,0000
ITBG ISTRABENZ	A	2,0040	-14,7200	2,0040	2,0040	2,0040	34	4
MAJG MLINOTEST	A	3,3000	0,0000
MTSG KOMPAS MTS	A	7,5010	0,0000
NIKN NIKA	A	16,5000	0,0000
PILR PIVOVARNA LAŠKO	N	11,8000	7,2700	10,7150	11,8000	10,7150	222	4
POSR POZAVAROV. SAVA	N	5,6000	3,7000	5,4000	5,6000	5,4000	1993	5
PRBP PROBANKA	A	10,2400	0,0000
SALR SALUS	N 285,0000		0,0000
SAVA SAVA	N	23,5000	2,1700	22,5600	24,8000	22,5600	65	9
TCRG TERME ČATEŽ	A 179,0000		0,0000
UKIG UNIOR	N	9,2000	0,0000
ZTOG ŽITO	A	75,5000	0,5300	75,5000	75,5000	75,5000	18	6
ZVTG ZAVAROV. TRIGLAV	N	12,4000	0,0000	12,0000	12,4000	12,0000	1118	11
Trg delnic - Vstopna kotacija
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AGOG AGROGORICA	A	5,9500	0,0000
APAG ALPE. POTOV. AGEN.	A	11,1000	0,0000
ATPG AKTIVA NALOŽBE	N	4,0400	0,0000
CETG CETIS	A	21,0000	-4,5500	21,0000	21,0000	21,0000	200	2
CICG CINKARNA CEL.	A	86,0000	-0,5800	86,0000	86,0000	86,0000	44	1
DATR DATALAB TEHNOLOGIJE	A	1,6000	0,0000
GHUG GRAND HOTEL UNION	A	8,0500	0,0000
GSBG GEA	A	6,3500	0,0000
HDOG HELIOS	N 385,1000		-3,7200	385,1000	385,1000	385,1000	2	1
IELG ELMO	A	2,4000	0,0000
IHPG INLES	A	3,2600	0,0000
INRG INTERTRADE ITA	A	40,0000	0,0000
JPIG JAVOR PIVKA	A	0,8000	-11,1100	0,8000	0,8000	0,8000	95	1
JTKG JUTEKS	A	15,0000	0,0000
KDHP KD GROUP	A	9,5000	7,2200	9,5000	9,5000	9,5000	104	9
KDHR KD GROUP	N	38,5000	0,0000	38,5000	38,5000	38,4000	310	12
KSFR KS NALOŽBE	A	0,7000	27,0400	0,7000	0,7000	0,7000	153	3
MAHR MAKSIMA HOLDING	A	0,0170	0,0000
MAPG MARINA PORTOROŽ	A	53,0000	0,0000
MKIR MAKSIMA INVEST	A	0,0700	0,0000
MKOG MELAMIN	A	14,0000	0,0000
MLHR MODRA LINIJA HOLDING	A	7,5000	0,0000
MPLR MP NALOŽBE	A	12,0000	0,0000
MR0R MERCATA	A	1,5000	0,0000
MR1R M1	A	1,5500	0,0000	1,5500	1,5500	1,5500	194	1
NALN NAMA	A	25,3000	0,0000
NF2R NFD HOLDING POPG PLAMA PUR	A A	0,2500 14,2000	0,0000 0,0000
PPDP PRVA GROUP SING SIVENT	A A	30,0000 0,0210	0,0000 0,0000
SKDR KD SLLG SLOVENIJALES	A A	300,0000 37,1000	-2,9100 0,0000	300,0000 37,1000	300,0000 37,1000	300,0000 37,1000	8 50	2 2
ST1R HRAM HOLDING TEAG TEKSTINA TR1R TRDNJAVA I HOLDING	A A A	0,6600 0,4500 0,5500	0,0000 0,0000 0,0000	0,6600	0,6600	0,6600	237	1
TRSG TRIGLAV NALOŽBE	A	1,5800	0,0000
VHDR VIPA HOLDING	A	0,5510	0,0000
VLJG VELANA	A	2,0000	0,0000
ZDDG TERME DOBRNA	A	4,0000	0,0000
ZV2R ZVON DVA HOLDING	A	0,0050	0,0000
ZVHR ZVON ENA HOLDING	A	0,0200	0,0000
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AGO1 AGROGORICA 1. IZD. BCE10 BANKA CEL. 10. IZD. DfC11 EAMfA (TI 11 T7H	N N	100,4000 95,0000 oo rvwi	0,0000 0,0000 n rvwi
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD. BCE12 BANKA CEL. 12. IZD. BCE13 BANKA CEL. 13. IZD.	N N	89,0000 101,0000 100,0000	0,0000 0,0000 0,0000
BCE15 BANKA CEL. 15. IZD.	N	100,0000	0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N	100,0000	0,0000
DEO1 DEOS 1. IZD.	N	100,0200	0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD.	N	48,0000	-4,0000	48,0000	48,0000	48,0000	531	2
DRS1 DARS 1. IZD.	N	103,0000	0,0000
DRS3 DARS 3. IZD.	N	102,0000	0,0000
FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N	93,0000	0,0000
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD.	N	103,7000	0,0000
FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N	98,0000	0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD.	N	96,5000	0,0000
FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N	102,0000	0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD.	N	96,0000	0,0000
FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N	95,5000	0,0000
KBG1 KB1909 1. IZD.	N	102,5000	0,0000
KBM7 NOVA KBM 7. IZD.	N	98,2200	0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD.	N	103,0000	0,0000
KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N	97,0000	0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD.	N	82,0000	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.	N	104,0000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD.	N	91,7000	0,0000
NLB22 NLB 22. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB26 NLB 26. IZD.	N	97,5000	-0,5100	97,5000	97,5000	97,5000	77	1
PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N	100,0000	0,0000
PET1 PETROL 1. IZD.	N	106,5000	0,0000
PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N	100,0000	0,0000
PRB11 PROBANKA 11. IZD.	N	97,0000	0,0000
PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N	100,0000	0,0000
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA	N	60,0000	0,0000
RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N	98,0000	-0,1000	98,0000	98,0000	98,0000	27	1
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD.	N	101,1000	0,0000
RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N	101,5000	0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD.	N	140,0000	0,0000
RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD.	N	104,0000	0,0000
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD.	N	105,0000	0,0000
RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD.	N	100,5000	0,0000
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD.	N	101,0000	0,0000
RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD.	N	99,1300	0,0000
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD.	N	102,0000	0,0000
RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N	102,0000	0,0000
RS57 R. SLOVENIJA 57. IZD.	N	105,5000	0,0000
RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N	99,8000	0,0000
RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD.	N	91,0100	0,0000
RS63 R. SLOVENIJA 63. IZD.	N	104,2100	0,0000
RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD.	N	102,3700	0,0000
RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.	N	112,7200	0,0000
RS67 R. SLOVENIJA 67. IZD.	N	94,3000	0,0000
SA02 SAVA 2. IZD.	N	99,0000	0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD.	N	100,0000	0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.	N	104,1700	0,0700	104,1500	104,1700	104,1500	542	4
ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD. ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N N	102,0000 101,0000	0,0000 0,0000
Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi
VP Izdajatelj	NT	ZT % spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj VEP					PL	ŠP

1 2 Š1-.	(L	rski Vc3l
		In 87,& MHz

KIN0
Sobota, 15., in nedelja, 16. oktobra
marib0r
^kolosej
JOHNNY ENGLISH 2 13.00, 14.10, 15.10, 16.20, 17.20, 18.30, 19.30, 20.40, 21.40, v sob. tudi 22.50, 23.55
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 12.35, 15.15
SANJSKA HIŠA	17.50, 19.50, 21.50, v sob. tudi 23.50
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	14.45, 17.00, 19.15, 21.30, v sob. tudi 23.45
MORILSKA ELITA	14.20, 16.50, 19.20, 21.45, v sob. tudi 0.10
SMRKCI	14.00, 16.10, 18.20
LAHKO NOC, GOSPODIČNA	20.30, v sob. tudi 22.40
OSKRBNIK	12.50, 15.00, 17.05
KATERI JE PRAVI?	19.10, 21.25, v sob. tudi 23.40
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano	14.05, 16.30
HUDA UČITELJICA	18.50
EN DAN	20.50, v sob. tudi 23.10
MEDVEDEK PU	13.15, 14.50, 16.25
ZAMENJAVA	18.00
TA NORA LJUBEZEN	20.20, v sob. tudi 22.45
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	13.50, 16.00
MALI VOHUNI: V VRTINCU ČASA, 3D 18.10
BREZ POVRATKA 5, 3D	20.10, v sob. tudi 22.10
'-/t" ■ r-rci' r'i
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.50, 18.10
OSKRBNIK	13.00, 17.50
JOHNNY ENGLISH 2 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, v sob. tudi 23.00
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	12.00, 16.15, 18.45, 21.15, v sob. tudi 23.45
MEDVEDEK PU, sinhronizirano	12.10, 14.00, 15.40, 17.30
NOČ MORSKIH PSOV 3D	19.10, 20.30, 21.30, v sob. tudi 22.50, 23.50
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	20.00, v sob. tudi 22.10
KATERI JE PRAVI?	11.25, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.20
MORILSKA ELITA	13.30, 16.25, 18.50, 21.20, v sob. tudi 23.55
SANJSKA HIŠA	12.20, 16.10, 18.25, 20.35, v sob. tudi 22.45
celje
'- [.T ■ c-tfti'' (!< >■
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.50, 18.10
OSKRBNIK	13.00, 17.50
JOHNNY ENGLISH 2 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, v sob. tudi 23.00
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	12.00, 16.15, 18.45, 21.15, v sob. tudi 23.45
MEDVEDEK PU, sinhronizirano	12.10, 14.00, 15.40, 17.30
NOČ MORSKIH PSOV 3D	19.10, 20.30, 21.30, v sob. tudi 22.50, 23.50
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	20.00, v sob. tudi 22.10
KATERI JE PRAVI?	11.25, 13.50, 16.25, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.20
MORILSKA ELITA	13.30, 16.20, 18.50, 21.20, v sob. tudi 23.55
SANJSKA HIŠA	12.20, 16.10, 18.25, 20.35, v sob. tudi 22.45
ljubljana
^kolosej
JOHNNY ENGLISH 2 11.50, 14.10, 16.30, 18.50, 19.40, 20.30, 21.10, 22.00, v sob. tudi 22.40, 23.30, 0.20
SMRKCI	10.30, 11.40, 12.45, 13.50, 15.00, 16.00, 17.20
SMRKCI, 3D	11.45, 14.00, 16.10, 18.20
MEDVEDEK PU 10.20, 11.00, 12.00, 12.40, 13.40, 14.20, 15.20, 16.00, 17.00
SANJSKA HIŠA	17.40, 19.45, 21.50, v sob. tudi 23.55
TA NORA LJUBEZEN	18.10, 20.40, v sob. tudi 23.10
KATERI JE PRAVI?	18.40, 21.00, v sob. tudi 23.20
MORILSKA ELITA	11.35, 14.05, 16.40, 19.10, 21.40, v sob. tudi 0.10
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	12.50, 15.10, 17.30, 19.50, 22.10, v sob. tudi 0.30
OSKRBNIK	11.20, 13.30, 15.50, 18.00
HUDA UČITELJICA	20.10, 22.10, v sob. tudi 0.15
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 11.15, 13.55, 16.35
ZAMENJAVA	19.10, 21.30, v sob. tudi 23.50
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano	12.20, 14.40, 17.00
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	19.20, 21.30, v sob. tudi 23.40
BREZ POVRATKA 5	12.15, 14.15, 18.40
EN DAN	16.20, 20.40, v sob. tudi 23.00
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	13.50, 16.00
MALI VOHUNI: V VRTINCU ČASA, 3D 18.10
BREZ POVRATKA 5, 3D	20.10, v sob. tudi 22.10
KINO KOMUNA JOHNNY ENGLISH 2	16.30
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	18.30, 20.30
koper
^kolosej
MEDVEDEK PU	17.10
JOHNNY ENGLISH 2	18.40
PRIJATELJA SAMO ZA SEKS	20.40
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	17.00
TA NORA LJUBEZEN	21.15
kran:
^kolosej
JOHNNY ENGLISH 2	15.00, 17.10, 19.20
KAVBOJI IN VESOLJCI	21.30
MEDVEDEK PU	14.00, 15.30, 17.00
JANE EYRE	18.30, 21.00, v sob. tudi 23.30
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	19.40
KATERI JE PRAVI?	15.10, 17.25, 21.40, v sob. tudi 23.55
n0v0 mest0
'-/t" ' IVCl' r'l i' -.1.
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	12.10, 16.50
JOHNNY ENLGLISH 2	12.00, 16.05, 18.20, 20.40, v sob. tudi 23.00
MEDVEDEK PU, sinhronizirano	12.20, 15.20, 17.00
NOČ MORSKIH PSOV, 3D	19.10, 21.30, v sob. tudi 23.50
LAHKO NOČ, GOSPODIČNA	19.00, 21.10, v sob. tudi 23.20
KATERI JE PRAVI?	11.25, 13.50, 16.25, 18.45, 21.05, v sob. tudi 23.25
MORILSKA ELITA	13.30, 16.20, 18.50, 21.20, v sob. tudi 23.55

EKOLOŠKO		MORGflNTI o i I d.o.o. Jezdorsta ulca 20, M8
KURILNO
LJ	ILJE	02 320 5 900

Sprejemna mesta za
osmrtnice	_f zahvale
spomine
v Večeru
MARIBOR	OREHOVA VAS
• Večer, Svetozarevska 14	• ALZIS, Radizel,
• Pogrebno podjetje Maribor,	Mariborska 100
C. XIV. divizije 42	RAVNE NA KOROŠKEM
• Yamaco, Masarykova 16	RAVNE NA KOROŠKEM
	• Komunala Log,
CELJE	Dobja vas 187
• Večer, Razlagova 13 a	• Koratur, Koroška 5
	• PRIMOŽIČ,
DRAVOGRAD	pogrebne storitve,
• Javno komunalno podjetje,	Na Šancah10
Meža 142
	SELNICA OB DRAVI
GORNJA RADGONA	• SLOVO, Igor Eferl, s.p.,
• Pogrebništvo Vrbnjak,	Sp. Boč 32 f
Lomanoše 12 a
	SLOVENJ GRADEC
LENART V SLOVENSKIH GORICAH	• Komunala,
• Almaja, pogrebna dejavnost,	Partizanska pot 12
Jurovska 23	• Koratur, Pohorska 15
LJUBLJANA	SLOVENSKA BISTRICA
• Večer, Cankarjeva 1	• Komunala,
• Koratur, Kolodvorska 16	Ul. Pohorskega bat. 12
• Žale, javno podjetje,	• NEGRA-GEO,
Med hmeljniki 2	Ob stadionu 33
MEŽICA	• PANEK, Ljubljanska 12
MEŽICA
• Komunala Mežica, Trg svobode 1	SLOVENSKE KONJICE
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	• KPU Špes, s.p.,
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	Tattenbachova 14
• Solza, pogrebna dejavnost,	ŠENTILJ
Dravski dvor, Ul. Paherjevih 1 a	ŠENTILJ
	V SLOVENSKIH GORICAH
MURSKA SOBOTA	• HELP, Mariborska 24
• Večer, Slovenska 25
	VIDEM PRI PTUJ
MUTA	• MIR, pogrebno podjetje,
• POGREBNA SLUŽBA	Videm pri Ptuju 44
Jasmina Kamer, s.p.,
Gortinska c. 17	ZGORNJA POLSKAVA
	• PANEK, Cankarjeva 9
PREVALJE
• Koratur, Perzonali 48	ZGORNJA VELKA
	• METHANS, pogrebništvo,
PTUJ	Spodnja Velka 18
• Večer, Osojnikova 9	in vse POŠTE v Sloveniji
• Komunala, Puhova 10	in vse POŠTE v Sloveniji
www.vecer.com	^H VEČER

Intervju	Aktualno	Intervju	Pop kultura	Dnevnik
Dr. Ljubica Jelušič, obramb- na ministrica	Ko gre menedžer v politiko kot mesija	Dr. Dušan Mramor, dekan EF Ljubljana	Samo Šalamon med najboljšimi na svetu	Gregor Butala, selektor Borštni- kovega srečanja
>> 2-5	>> 6-7	>> 12-15	>> 24-25	>> 31

	PROLOG	1
9.30-	10.00 Nagovor častnega pokrovitelja Pozdravna nagovora	Franc Kangler, župan MOM mag. Peter Debeljak, direktor URSM Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP
	FRONTALNO AKTIVIRANI
10.00	— 11.20 '^et participacije slovenske mladine Potencial aktivnega državljanstva Mladi v prednosti: »Orodja aktivnega državljanstva« Performativna dimenzija državljanstva ali državljanstvo kot glagol	Andrej Kirbiš, FF UM Dr. Andrej Fištravec, Zavod RS za šolstvo Tadej Beočanin, MSA Dr. Žiga Vodovnik, FDV
11.20	- 11.40 ODMOR ZA KAVO IN ČAJ
	PROBLEMSKO REAKTIVNI i.	\m
11.40	- 13.00 Kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje? Kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih? Kako pridobiti in ohraniti mlade v mladinskih organizacijah?	Igor Rane, Zveza ŠKIS Nina Milenkovič Kikelj, MSS Jože Gornik, CNVOS; Katarina Bervar Sternad, PIC
13.00	-14.00 ODMOR ZA PRIGRIZEK
	PROBLEMSKO REAKTIVNI II.	1
14.00	— 15.20 Kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje? Kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih? Kako pridobiti in ohraniti mlade v mladinskih organizacijah?	Igor Rane, Zveza ŠKIS Nina Milenkovič Kikelj, MSS Jože Gornik, CNVOS; Katarina Bervar Sternad, PIC
	EPILOG	1

1 Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % 1
SBITOP	628,31	-1,08