Poštnina plačana v gotovini. 'IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO« Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis as« trgovino, Industrijo lit obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v, leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telelon št. 25-52. " 1 " ........................................................................................................................... Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 10. oktobra 1935. štev. 102. VLococLm Ut luneisUa zaščita Silen padec cen agrarnih proizvodov in znižanje vrednosti zemlje ter druge težke posledice sedanje gospodarske krize, vse to je povzročilo, da mnogi kmetovalci ne morejo plačati svojih dolgov. Zato je postalo nujno, da se vprašanje kmetskih dolgov reši, ker prišli bi še v težji in naravnost skrajno nevaren položaj, če bi se zadolženim kmetovalcem kratkomalo prodala zemlja. Vprašanje kmetskih dolgov je torej bilo treba rešiti. Rešiti pa se je moglo v glavnem na dva načina: ali se upošteva samo stiska zadolženega kmetovalca, ali pa se izvede rešitev tega vprašanja tako, da bodo v celoti upoštevani tudi interesi upnikov. Prva rešitev bi bila 'bolj socialnega značaja, ker bi se upoštevali le interesi socialno šibkejšega — in kot takšen se smatra vsak dolžnik, druga pa bi bila gospodarsko pravilnejša, ker pomeni vsaka terjatev upnika aktivno postavko v bilanci narodnega premoženja. Iz političnih razlogov, ker je kmetovalec najštevilnejši volilec, se je pri nas skušalo rešiti vprašanje kmetskih dolgov le na prvi način in bila je prav resna nevarnost, da bi se vsi kmetski dolgovi kar kratkomalo •brisali, pa čeprav bi zaradi tega nastala neizmerna gospodarska škoda. Vendar pa se je ta princip čisto enostranske rešitve kmetskih dolgov v enem oziru popolnoma prelomil. Za privilegirane državne denarne zavode kmetska zaščita ne velja. Socialno načelo, ki bilo temelj vse kmetske za-Sčite, je bilo s tem temeljito porušeno, ker baš proti socialno najmočnejšim upnikom ni veljala kmetska zaščita. Tisti, ki bi mogli in zaradi svojih privilegijev tudi morali nekaj žrtvovati za razdolžitev kmeta, so bili svoje dolžnosti do celote oproščeni, zato pa v polni pezi zadeti trgovci in obrtniki ter tudi kmetovalci in celo kmetijske kreditne zadruge, ki so pomagali kmetu v njegovi stiski. Kesneje se je sicer ta težka napaka nekoliko omilila in izjemno stališče privilegiranih zavodov se je deloma raztegnilo tudi na kmetijske zadruge in deloma so se dovolile posebne ugodnosti tudi denarnim zavodom in bankam, le zasebnikom se ni storjena krivica niti najmanj olajšala. Zlasti pa so se prezrle vse zahteve trgovcev in obrtnikov, da se izvzamejo iz zaščite vsaj njih terjatve za nabavljeno blago in za storjene usluge. Politični ozir do najbolj številnega volilca je potisnil v ozadje vse druge zahteve in interese in v jedru pomenijo vse dosedaj iizdane uredbe o zaščiti kmeta brisanje kmetskih dolgov, saj je bil glavni efekt vsake uredbe ta, da je s svojo odložitvijo vsakega plačila dolga za zopet eno leto utrdila v kmetskem prebivalstvu prepričanje, da mu dolgov sploh ne bo treba plačati. Tako se je prekoračil namen pravilne ureditve kmetskih dolgov, ki je bil vendar samo ta, da se kmetovalcu pomaga iz stiske, v katero je zašel brez lastne krivde zaradi posledic splošne gospodarske krize. Obenem pa se naj bi kmetovalca tudi obvarovalo pred tem, da bi zaradi trenutne nemožnosti plačila dolgov prišel ob svojo zemljo. Namen prave ureditve vprašanja kmetskih dolgov je bil torej samo ta, da se kmetovalcu pomaga, da se ohrani njegova gospodarska moč in da se s tem pomaga tudi vsemu narodnemu gospodarstvu. Iz političnih razlogov in večne licitacije za kmetskimi volilnimi glasovi, pa se je zašlo tako daleč, da se je škodovalo narodnemu gospodarstvu in s tem tudi kmetovalcu samemu. Kajti ni mogoče, da bi se kmetovalec opomogel, kadar trpi škodo vse narodno gospodarstvo. Ne sme se namreč pozabiti, da pomeni brisanje kmetskih dolgov tudi brisanje vseh terjatev za te dolgove. Te terjatve so bile aktiva naših denarnih zavodov, so bile aktiva trgovcev in obrtnikov, so bile aktiva tudi mnogih drugih posameznikov. Z brisanjem kmetskih dolgov so bila brisana tudi vsa ta aktiva in narodno premoženje se je znižalo, ni se pa dosegla kot nadomestilo prav nobena pridobitev. Za kolikor so bili brisani kmetski dolgovi, za toliko se je tudi znižalo narodno premoženje, pa najsi so bile terjatve na te dolgove trenutno tudi nelikvidne. Toda slonele so vendarle na realnih vrednotah in lepega dne bi mogle oživeti v celoti in s tem sanirale ves naš denarni trg. Tako pa je nakrat padlo narodno premoženje za nekaj milijard, a dobička ni od tega nobenega. Zato je bilo napačno, če so te terjatve kratkomalo uničene in je bil mnogo bolj pravilen in tudi mnogo bolj realen načrt, da se te terjatve uporabijo kot kritje za državne obveznice ali bankovce, ki bi imeli isti tečaj ko bankovci Narodne banke. Dobili bi tako nova plačilna sredstva, ki bi jih mogli uporabljati denarni zavodi in bii Zadnji >2eljezničarski zadružni vjesnik« objavlja na uvodnem mestu članek o vlogi tiska v zadružnem pokretu. V članku opozarja avtor na silno organizacijo zadružnega tiska v Angliji, Nemčiji in drugih državah, kjer so si zadruge ustanovile tudi velike in najbolj moderne tiskarne. — Na podlagi tega tiska so si pridobile zadruge in konzumi velikanski vpliv v javnosti in zaradi tega vpliva so tudi dosegli vse svoje privilegije. Poleg tega pa je ta tisk tudi najučinkovitejša propaganda za pridobivanje novih članov. Zato je treba, da se v vseh zadružnih tečajih stalno opozarja na pomen in važnost zadružnega tiska. Opozorilo člankarja našim nabavljalnim in konzumnim zadrugam je skoraj odveč, ker dejanja kažejo, da se naše nabavljalne in konzumne zadruge važnosti svojega tiska dobro zavedajo. Tako izdaja vsaka zadružna zveza v Ljubljani svoje glasilo, ravno tako nabavljalna zadruga v Mariboru, tudi stavbne zadruge so imele svoje glasilo, cela vrsta manjših tednikov in mesečnikov je ali celotno ali pa deloma v službi nabavljalnih in konzumnih zadrug. Poleg tega so vsi socialistični tedniki z vso odločnostjo na strani konzumnega zadružništva, prav tako pa propagirajo obenem s produktivnim zadružništvom tudi nabav-ljalno zadružništvo vsi veliki in vplivni politični tedniki Slovenije. A tudi slovenski dnevniki so vedno radi na uslugo zadrugam, kadarkoli jih te zaprosijo. Na močan in številen tisk se morejo opreti nabavljalne zadruge in konzumi in priznati je treba, da v ta namen tudi nekaj žrtvujejo. Ni močnejše zadruge, ki ne bi žrtvovala za tisk tudi 10.000 Din in več, zadružne zveze pa dajejo tudi več ko 100.000 Din na leto za svoj tisk. Cisto drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo na tisk gospodarskih stanov. — Število listov, ki so popolnoma v službi gospodarskih stanov je le neznatno in jih V Londonu se je začela interparlamen-tarna trgovinska in gospodarska konferenca, katere so se udeležili zastopniki 31 držav. Konferenca je bila oivorjena s poslanico angleškega kralja, ki pravi, da je naloga konfeirence posebno pomembna, ker se sestaja konferenca v času, ko se opažajo prvi znaki zboljšanja. Konferenca pomeni naglasitev globoke resnice, da je pr^t-speriteta dosegljiva le v sodelovanju, ne pa v izolaciji. Vsak narod mora tekate svoje blagostanje v blagostanju drugega naroda. V imenu angleške vlade je pozdravil bi tu zopet denar, ki ga naše narodno gospodarstvo tako nujno potrebuje. Tudi če bi se zgodilo to, kar so napovedovali nasprotniki tega predloga, da bi v zasebnem prometu padel tečaj teh novih plačilnih sredstev za polovico, bi vendarle imeli vsaj za to vsoto novih plačilnih sredstev. Tako pa so kmetski dolgovi tudi črtani za polovico, samo da od tega nimamo nič. Gospodarsko bi se zato vprašanje kmetske razdolžitve pravilno rešilo le na ta način, da bi se sicer kmetovalcu čim bolj pomagalo, vendar ne v škodo narodnemu gospodarstvu. Kakor bi bilo napačno varovati pravice upnika v tej meri, da bi se uničil dolžnik, tako je napačno, ščititi dolžnika tako, da je uničen upnik. Še zlasti je to napačno, ker je na vse zadnje dolžnik vendarle negativni element, dočim pomeni vsaj večinoma upnik pozitiven element. zadruge v tem pogledu silno nadkriljujejo. Še bolj pa glede naklade listov. Listi nabavljalnih zadrug in konzumov gredo tudi v desettisočih v svet, listi gospodarskih stanov dostikrat niti v tisoč izvodih. Člani nabavljalnih in konzumnih listov čitajo redno in zvesto svoje liste, pripadniki gospodarskih stanov le redko in površno, ker čitajo predvsem le politične dnevnike. — Najbolj žalostno pa je, da glasila tudi najbolj imovitih gospodarskih krogov ne dobivajo niti primeroma takšne materialne podpore ko zadružni tisk. V tem omalovaževanju lastnega stanovskega tiska, v tem nezanimanju za lastni tisk je tudi eden glavnih vzrokov, da nabavljalne zadruge stalno rastejo, število trgovskih in obrtniških obratov pa stalno pada. V tem pa je tudi razlog, da tudi najbolj tehtni gospodarski in fiskalni razlogi stanovskih listov proti zadružnim privilegijem nimajo pravega učinka. Glas konzumnih in nabavljalnih zadrug se pač v javnosti močneje sliši in zato obveljajo njih privilegiji, pa čeprav so z objektivnega narodno-gospodarskega in državnega stališča napačni. Naj bi se zato gospodarske stanovske organizacije v večji meri zavedale svoje dolžnosti do stanovskega tiska. Vsi listi po-edinci, ki trpe gmotno škodo od privilegijev zadrug, pa se naj resno vprašajo, če so tudi storili vse, kar je v njih moči za odpravo teh privilegijev. Če so podpirali in širili stanovski tisk, potem so to dolžnost izpolnili, če pa tega niso storili, potem so tudi sami krivi, da so še naprej v veljavi ti privilegiji. Brez žrtev ni uspehov in brez boja ni zmage. Najučinkovitejša žrtev pa je delo za tisk, ker je tisk danes v javnosti najmočnejše orožje. Nabavljalne zadruge in konzumi so poskrbeli, da je to njih orožje močno, niso pa tega storili gospodarski stanovi in zato jih še naprej uničujejo pri-vilegiji zadrug in konzumov. valut še ne bo konferenco zakladni min. Neville Chamberlain, ki je dejal, da so postali svetovni problemi v zadnjih letih nad vse komplicirani in težavni. Upa pa, da ni bil nauk teh težkih let zaman in da fe zbližanje narodov bližje, kakor pa je billo kdajkoli po vojni. Nadalje je v svojem otvoritvenem govoru angleški zakladni minister Neville Chamberlain nastopil prati predlogu stabilizacije valut, češ da je pri sedanji gospodarski napetosti v Evropi tudi vsak poskus valutne stabilizacije neprikladen. Chamber-lainova izjava je bila angleški odgovor na referat francoskega finančnega ministra Germain-Martina, ki je poudaril nujnost obnove mednarodme valutne stabilizacije, čeprav priznava, da je le malo upanja za njeno uresničenje. Vefiik del držav je sicer za stabilizacijo, toda vsaka ima svoje posebne želje. Ker pa niso sedanje razmere nikomur v korist, je treba delati na to, da pride do sporazuma. Po njegovem mnenju je najbolj pripravna pot, če se začno diplomatska pogajanja med posameznimi finančnimi ministrstvi in zastopniki emisijskih bank. Pri tem bi se moralo zlasti gledali na to, da se doseže sodelovanje emisijskih bank ter postopna odprava vseh ovir zunanje trgovine. Po vprašanju stabilizacije valut je konferenca razpravljala o klavzuli največje ugodnosti, ki pa ima danes ie še platonično vrednost. Tretje vprašanje, o katerem je razpravljala konferenca in za katero je bilo mnogo več zanimanja, pa je bilo vprašanje sodelovanja srednjeevropskih držav in o položaju kmetijstva v teh državah. Glavni referent o tej točki je bil čsl. minister dr. Hod-ža. Naglasil je, da so srednje-evropske države pripravljene za sodelovanje in da so začele tudi že razpravljati o razdelitvi produkcije. Koncem svojega referata je predlagal resolucijo, ki zahteva ožje sodelovanje držav Male antante z državami donavskega bloka. Nadalje zahteva ustanovitev srednje-evropskega osrednjega urada za razdelitev odjema agrarnih proizvodov srednje evropskih držav. Resolucija dr. Hodže je bila po krajši debati soglasno sprejeta. V debati je govoril tudi jugoslovanski zastopnik Mita Dimitrijevih, ki je govoril zlasti o balkanskih državah, ki so danes solidarne. S svojimi 60 milj. prebivalcev so danes balkanske države ena najmočnejših agrarnih sil na kontinentu. Nato je poročal o sklepih balkanske konference za gospodarsko sodelovanje balkanskih držav. Končno je dejal, da predstavlja današnji politični in gospodarski Balkan deloma že mednarodno organizacijo, ki je pripravljena, da vstopi v okvir panevropske politike in gospodarske organizacije. — Končno je apeliral na zapadne države, da postanejo v večji meri odjemalke agrarnih proizvodov držav srednje Evrope in Balkana. Nato je bila, kakor že povedano, sprejeta resolucija dr. Hodže. Zasedanje Gospodarskega sveta Male antante V Beogradu se je začela predkonferenca Gospodarskega sveta Male antante, ki začne zasedati v Beogradu dne 14. oktobra. Po sedanjem programu bodo predloženi letošnjemu zasedanju Gospodarskega sveta: poročila komisij za trgovino, železniški promet, donavsko plovbo, za normalizacijo in izenačenje čekovnega in meničnega prava ter referat poštne unije Male antante. Gospodarski svet pa bo nadalje razpravljal tudi o poročilu industrijske in turistične komisije ter o sklenitvi posebne konvencije, s katero naj bi se odpravilo dvojno ob-dačenje dediščin med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na programu pa je tudi ustanovitev posebnega propagandnega odseka Male antante. Glavno vprašanje, o katerem bo sklepal Gospodarski svet, pa bo vprašanje povečanja gospodarskega sodelovanja držav Male antante, zlasti z ozirom na izpre-membe, ki so nastale na mednarodnem trgu. Skušala se bo tudi povečati zunanja trgovina med Češkoslovaško in Jugoslavijo s sklenitvijo kompenzacijske pogodbe. Tudi trgovinski odnošaji z Rumunijo se bodo skušali urediti na novi podlagi. Povpraševanja Tvrdka M. E. Kostopoulos, Ath&nes, Kra-tinou 11, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki smrekovega in bukovega lesa. Ponudbe je nasloviti direktno na prej imenovano tvrdko (v francoskem jeziku). Htcicai* tisk fceuti vadeužne- pcu/ttegife tftedfUictcHnentacHa tctywUt$Ua icMtfoUMa V £0hd0Ml Stabilizacije Hwa uced&a Dolgovi kmetovalcev zadrugam Čl. 4. — 1. Predpisi te uredbe $e pe bo4:C> uporabljali za terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez, temveč bodo mogle vse te ustanove izterjavati svoje terjatve od zaščitenih kmetovalcev po določilih, ki jih bodo za zadruge predpisale njih zveze, odnosno za zadruge za kmetijski kredit njihove banovinske z&druge za kmetijski kredit, za zveze pa Glavni zadružni Savez, odnosno za banovinske zadruge za kmetijski kredit njih Državna zveza zadrug za kmetijski kredit. Te predpise mora odobriti kmetijski minister. 2. Kmetovalci člani zadrug se morejo tudi napram svoji zadrugi poslužiti predpisov čl. 5. te uredbe, če jim to odobri zadružna zveza, pri kateri je včlanjena njih zadruga. V tem primeru velja odst. 2 čl. 5. tudi za zadruge. S. Kmetovalci, ki se morejo v smislu prejšnjega odstavka poslužiti zaščite, plačujejo svoji zadrugi 4*5 odstotka obresti. 4. Dolgovi kmetovalcev zadrugam se ra-čunijo v skupen dolg dolžnikov brez ozira na to, če se vračajo po tej uredbi ali ne. Kdaj sc odpiše 50 odstotkov dolga Čl. 5. — 1. Kmetovalec, čegar skupni dolgovi v smislu čl. 1. odst. 2 znašajo več ko 50 odstotkov vrednosti njegovega premoženja, more zahtevati od pristojnega sodišča, da mu zniža dolg na 50 odstotkov. V tem primeru bo sodišče postopalo po predpisih po odst. 9 in znižalo dolg na polovico. 2. Za odpisane dolgove kmetovalcev nad 50 odstotkov, a do 80 odstotkov vrednosti premoženja dolžnika se bo s posebnim zakonom določila upnikom pravična odškodnina od strani države. 3. Pri znižanju dolgov se ohrani prvenstveni red vknjižb terjatev tako proti kme-tovalcu-dolžniku, kakor proti državi. Ostanek se po plačilu z vknjižbo zajamčenih terjatev upnikov razdeli sorazmerno na ne-vknjižene upnike. 4. V zvezi z odstavkom 9 čl. 3. bo izdal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s finančnim in pravosodnim ministrom ter v soglasju z ministrskim svetom pravilnik glede obvez porokov za primer znižanja dolga v smislu tega člena za kmetske menice, ki so se dale v reeskont. Do izdaje tega pravilnika ne more stari re-eskontni upnik izterjati menice sodno, če mu porok prinese prolongat menice. Pravilnik bo tudi uredil zaveze poroka za te menične dolgove glede obrestne mere. Podaljšanje in skrajšanje plačil-j * nega roka 5. Kmetovalec, ki misli, da ne more zadostiti svojim obveznostim po čl. 3. in čegar dolgovi ne znašajo več ko 20. odstotkov vrednosti njegovega premoženja, more zahtevati od sodišča podaljšanje plačilnega roka in znižanje obrestne mere. V tem primeru mora skušati sodišče doseči poravnavo med upnikom in dolžnikom. Poravnava se more doseči z odstopom premoženja, zmanjšanjem dolga, znižanjem obrestne mere, podaljšanjem plačilnega roka, ali na kateri drug način. Za poravnavo je potreben pristanek upnika. Če se poravnava ne posreči, more sodišče dovoliti dolžniku podaljšanje plačilnega roka do največ 25 let v enakih letnih ob rokih z znižanjem obrestne mere od 4‘5 odstotka na največ 2 odstotka. Te olajšave dovoljuje sodišče, kadar in v kolikor nezadostni dohodki ne dovoljujejo plačila obveznosti v smislu čl. 3. Na te olajšave ima pravico tudi dolžnik, kateremu je znižan dolg na 50 odstotkov vrednosti njegovega premoženja v smislu odstavka 1. 6. Upnik, ki je mnenja, da more dolžnik izpolniti svoje obveznosti v krajšem roku, kakor pa je določen s čl. 3. te uredbe, more zahtevati od sodišča, da skrajša dolžniku plačilne roke. Sodišče bo tej zahtevi ustreglo, če znašajo skupni dolgovi manj ko 20 odstotkov vrednosti dolžnikovega premoženja, dohodki dolžnika iz kmetijstva, živinoreje in gozda (zlasti zaradi ugodnejše prodaje pridelkov zaradi bližine potrošnih mest) kakor tudi dohodki iz drugih panog gospodarskih ali postranskih zaslužkov pa jamčijo za odplačilo dolga v krajšem roku. Sodišče bo po svobodni oceni skrajšalo plačilni rok, toda ne izpod 6 let. Dolžnik mora plačati dolg v roku, določenem od sodišča in v enakih letnih obrokih in z obrestmi, določanimi v čl. 3. Odobritev skrajšanega rp^a yelja samo za onega upnika, ki je zaprosil za ta postopek. tsašciU kmeta ranje.) 7. Prva plačila na podlagi sodnega izreka v smislu odst. 1, 5 in 6, zapadejo dne 15. novembra. Od dneva, k°- vloži dolžnik, prošnjo v smislu odst. 1, 5 in 6 do sklepa sodišča, plača obresti v smislu čl. 3. odst. 1 in 4- Med tem časom plačane obresti se za-računijo za čas od dneva vložitve prošnje do plačila prvega obroka z obroki, določenimi po sodišču. Tudi za plačila v smislu odst. 1, 5 in 6, veljajo določila čl. 3., odst, 11. V primeru izgube zaščite se more zahtevati samo plačilo za znižani dolg v smislu odst. 1. 8. Terjatve in posle v smislu te uredbe rešujejo okrožna sodišča v nespornem postopku. 9. O terjatvah in poslih v smislu te uredbe razsojajo okrajna sodišča v nespornem postopku. V drugi stopnji odločajo okrožna sodišča. Sklepi teh sodišč so prav-noveljavni. Postopek pred sodišči bo predpisal s posebnim pravilnikom pravosodni minister v sporazumu s kmetijskim in trgovinskim ministrom. Čl. 6, — Pristojno sodišče more na prošnjo dolžnika, ki zaradi elementarnih nesreč ne more plačati v smislu čl. 3., 4. in 5. te uredbe, odložiti prisilno izterjanje celega ali le dela obroka, toda največ za eno leto. Sodišče izreče svojo razsodbo po zaslišanju strank in izvedbi ponujenih dokazov, v vsakem primeru pa mora zaslišati tudi strokovni organ banovine iz dotičnega področja. Ta olajšava se more iz istega razloga tudi poloviti. Agrarna reforma in zaščita Čl. 7. — 1. Agrarni subjekti, ki so kupili zemljišče, ki je bilo pod agrarno reformo in ki so se pogodili, da plačajo kupnino v obrokih in v gotovini, morejo zapadli del ku-povine, v kolikor še ni bila plačana do dneva uveljavljenja te uredbe ter tudi bodoča odplačila plačati prodajalcu z 0110 količino pšenice, ki so jo mogli kupiti s pogojenim zneskom po tečaju pšenice, ki je na dan podpisa pogodbe notiral na najbližji borzi. 2. Agrarni subjeki, ki so kupili s fakultativnim odkupom zemljo od veleposestnikov ter kupno ceno dogovorili v določeni količini kmetijskih proizvodov ter se zavezali, da bodo plačali pogojene obroke v gotovini, morejo do uveljavljenja te uredbe zapadle obroke ko tudi bodoče plačati prodajalcu ali z dogovorjeno količino proizvodov, ki so jih dolžni dati po pogodbi ob dospelih rokih ali pa po vrednosti na dan njih dospelosti. 3. Tudi za vse druge kmetovalce, ki so kupili zemljo od veleposestnikov, veljajo določila odst. 1, če so se pogodili, da plačajo kupnino v gotovini, če pa so se pogodili, da plačajo v pridelkih, potem pa določila odst. 2. 4. V smislu čl. 1. in 2. tvorijo glavnico dolga dospeli in neplačani, ko tudi še ne dospeli obroki obenem z dolžnimi obrestmi do 15. novembra 1933. Ta, glavnica se mora izplačati v 10 enakih obrokih in z obrestmi, določenimi v čl. 3., odst. 1. Obresti se ne plačajo v onih primerih, ko so bile obre* sti že pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe vštete v kupnino. Prvi obrok mora plačati dolžnik dne 15. novembra 1935. Ce je kupt ljena, zemlja Pbd sekvestrom v korist prodajalca, se sekvester s koncem oktobra 1935 odpravlja. 5. Kot zenujišča, na katera se nanašajo odst, V, ?. In 3., se smatrajo, vsa ona zemljišča, ki so prišla v h 1919. pod agrarno reformo. 6. Potrdila, če je bilo zemljišče v smislu čl. 7. odst. 5 dano pod agrarno reformo, iz* dajaja bapske uprave kot agrarne oblasti. 7. Za dolžnike, kupce zemlje, ki ne plačajo v roku dospele obroke in obresti, velja predpis čl. 3., odst. 11. 8. Izvzemajo se od predpisov te uredbe dolgovi, ki izvirajo iz nakupa zemlje pred 20. aprilom 1932, na katere se ne nanaša odst. 5, če je kupnina dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, dospeli in, do uveljavljenja te uredbe neplačani obroki se morajo plačati v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi najkesneje do 15. novembra 1935 in ostala do 15. nov. vsakega prih. leta. Če je pa bila kupnina dogovorjena v gotovini, more kupec, če je kmetovalec v smislu te uredbe, v kolikor se odreče plačanega dela kupovine, vrniti prodajalcu kupljeno zemljo in s tem izpolniti svoje obveznosti do prodajalca. Če je na račun kupnine plačal manj kakor pa bi znašala zakupnina za ta čas, v katerem jg užival kupljeno zemljo, je dolžan vrniti prodajalcu razliko od skupnega zneska zakupnine. Ravno tako more tudi prodajalec, Če je kmetovalec v smislu te predbe, v smislu predpisov te uredbe zahtevati vrnitev zemlje, č.e je kupec kmtovalec, za odplačilo dolžnega zneska pa se hoče poslužiti predpisov te uredbe. V tem primeru ima prodajalec pravno, da zahteva kot odškodnino za uživano zemljo zakupnino, če pa je na račun odkupnine prejel več, kakor pa bi znašala zakupnina, mora razliko vrniti kupcu. Če hoče kupec obdržati in izplačati kupljeno zemljo, ni dolžan, da plača za njo več, kakor znaša današnja dvakratna pro-metna yrednost zemlje. Če je plačal več, se smatra, da je izpolnil svoje dogovorjene obveznosti, vendar pa nima pravice do povračila viška. Če pa na to ne pristane, more prodajalec zahtevati, da se mu vrne zemlja, vendar pa mora vrniti kupcu na račun kupnine prejeta plačila. Pogodbena stranka, ki zahteva razveljavljenje pogodbe, nima pravice, da se posluži te uredbe za dolgove, nastale zbog razveljavljenja pogodbe. Vrednost zejnlje in višino zakupnine določi sodišče. 9. Agrarni subjekti in' drugi kmetovalci, ki se poslužijo določil tega člena, se ne morejo glede dolgov poslužiti drugih ugodnosti, predvidenih po tej uredbi. 10. Prisilne izvršbe za vrnitev zemljiške posesti po 20. aprilu 1932 in katerih lastnino je zadržal za sebe prodajalec za primer neplačanja dogovorjenega zneska, zemljišče pa do uveljavljenja te uredbe ni prišlo v last tretje osebe, so nične. V tem primeru je kupec dolžan plačati prodajalcu ostanek kupnine obenem z dospelimi in neplačanimi zakonitimi obrestmi do 15. novembra 1§3&, in sicer v petih enakih letnih obrokih z obrestmi, določenimi v čl. 3., odst. 1. Prvi obrok se mora plačati 15. novembra 1935, ostali pa tudi 15. novembra vsakega prihodnjega leta. (Konec prihodnjič) Drugod ne propadajo obrati Dočim izkazuje statistika Zbornice za TOI v Ljubljani stalno padanje trgovskih in obrtniških obratov, izkazuje Zbornica v Novem Sadu povečanje števila trgovskih in obrtniških obratov. Tako se je povečalo v septembru na področju zbornice število trgovskih obratov za 28, gostinskih za 27, obrtniških pa za 72. Tudi Število industrijskih obratov se je povečalo za 1. Skupno je bilo na področju zbornice koncem septembra 10.148 trgovin, 111 trg. podružnic in 146 prodajalnic, 18.934 obrtniških obratov s 112 podružnicami, 2.721 gostinskih obratov s 23 podružnicami ter 337 industrijskih podjetij s 4 podružnicami in 123 prodajalnami. Ta statistika jasno dokazuje, da je gospodarsko stanje v Dravski banovini najtežje, ker nikjer ni propadlo tako mnogo trgovinskih in obrtniških podjetij, kakor baš v Sloveniji. Čas je, da to upošteva tudi naša davčna uprava. Italija in njene kolonialne zahteve Italija utemeljuje svoje kolonialne zahteve predvsem z viškom svojega prebivalstva, ki ne najde v Italiji več dela, temveč mora v tujino za delom in kruhom. Navidezno je ta razlog zelo prepričujoč, če pa pogledamo podrobneje statistiko prebivalstva v italijanskih kolonijah, pa izgubi skoraj vso svojo vrednost. Tako živi v Tripolisu, ki ima 650.000 prebivalcev, samo 20.000 Italijanov, v Cirenajki je od 325.000 prebivalcev samo 10.000 Italijanov, v Eritreji je od 400.000 prebivalcev 5000 Italijanov in v Somaliji samo 8000 Italijanov pri 650.000 prebivalcih. V 25 letih se je tor9j v italijanske kolonije naselilo komaj 50.000 Italijanov, pri čemer so uradniki všteti. Samo eno leto pa se izseli iz Italijo okoli 400.000 izseljencev. To jasno dokazuje, da Italija niti s pridobitvijo novih kolonij ne bi mogla rešiti svojega po-pu4acijsk .2, •2£ s (SJ a S ■*-* 4) > i 2 S o. a BO, O,.« o j* 'S X a cn M GO ta co c ta I 03 c a S •O — 3 C8 3 'e .a c GQ 03 > cO m a S S cn N -J N v m3 v odstotkih 85.925 20 346 7'2 391 293.622 59 31‘8 47 5 144.125 84'1 — 7-2 87 2,055.360 64-1 19'8 8 6'1 779.100 82'2 — 2‘6 15’2 566.334 45'7 44'4 0'5 17-2 516.990 733 — 9'5 17'2 234.165 367 11'5 15'3 36'5 737.800 35-4 57/8 0'9 5‘9 946.100 62'2 9'8 6 19 344.629 28-7 3'5 3’5 33'1 143.000 33-8 52'5 35 10‘2 6,482.820 68 18‘5 4'2 93 13,319.970 63‘4 20‘2 4‘9 11-5 Slav. Brod Bjelina Celje Ljubljana Maribor Novi Sad Osjek Pančevo Sarajevo Split Subotica Vinkovci Zagreb Vsa Jugosl. Proizvodnja se je povečala v primeri z letom 1933 za 263.525 m3. Povečala se je proizvodnja v Bjelovaru, Brodu, Ljubljani (za 75.810), Pančevu in Zagrebu, zmanjšala pa v Celju (za 29.958 m3), No- vem Sadu, Osjeku, Sarajevu, Subotici in Vinkovcih. Vse plinarne so potrošile 31.200 ton premoga, od tega domačega premoga 910 ton, 'angleškega 2046, šleskega 17.882, ruhrske-ga 11.231 in drugega 41 ton. Več od polo-; vice vsega premoga je potrošila plinarna v Zagrebu. Vsa dolžina plinovodov v državi je znašala koncem leta 1932. 455 km, od tega v Zagrebu 89"5, v Ljubljani 47'4 v Mariboru 38-3 itd. Cena plina je znašala: v Celju pri potrošnji 1—5 m3 Din 5, do 15 m3 Din 4, do 30 m3 Din 3'5Q in nad 31 m3 Din 2'50— —2‘90, za industr. pa 2-20—2-50. — V Ljubljani Din 2”50, za industrijo Din 1'90—1'60, v Mariboru do 5 m3 Din 5, za vsak nadaljnji m3 pa 2 Din. V Zagrebu Din 2*50, za industrijo Din 2'25 do 2 Din. Najbolj je padla proizvodnja plina v Osijeku, in sicer od 2,000.008 m3 v 1. 1925. na 516.990 m3 v 1. 1934. V 13 plinarnah je bilo zaposlenih skupno 57 komercialnih, 31 tehn. uradnikov, 73 monterjev, 17 popisovalcev, 26 inštalaterjev, 10 drugih nameščencev, 68 profesio-nistov, 87 kurjačev, 134 delavcev, skupno 503 osebe. ■P | »cbove-licdocif« Komanda pomorskega zrajcoplovstva D»-vulje sprejema do 15. oktobra ponudbe o dobavi karbidg. Direkcijja državnih železnic v Subotici sprejema do 17. oktobra ponudbo o dobavi 40.000 kovaškega premoga. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 21. oktobra ponudbe o dobavi jedilnega orodja. Dobava živil za vojaštvo. Dne 15. oktobra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 700 kg marmelade, 1000 kg suhih sliv, 200 kg suhega grozdja, 50 kg čaja, 70 kg kakaoa, 4000 ciljrOjn in 300 kg konzerviranih paradižnikov. — Dne 18. oJktobRa bo pri Komandi vrbastke divizijske oblasti v Banja Luki licitacija za dobavo 70.000 kg fižola, 40.000 kg riža, 35.000 kg zdrpba, 30.000 kg testenin in 25.000 kg ješprenjčka. Komanda pomorskega ayzen&la Tivat sprejema do 211. oktobra ponpdbe o dobavi 2230 kg železa; do 4. novembra o dobavi 1400 kg krp za čiščenje in 1000 kg cjftfco- vih protektorjev; do 15. novembra pa o dobavi 1 stružnice. Komanda pomorskega j^zenala TijV^ sprejema do 23. oktobra ponudbe o dobavi brusnih kamnov. Komanda podmorniške flotiljc Tivat sprejema do 20. oktobra ponudbe o dobavi raznega orodja; de 25. oktobra pa o dobavi aparata, za avtogeno varjenje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za T0I v Ljubljani interesentom na vpogled.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 18. oktobra ponudbe o dobavi 2900 m gasilskih cevi in rajnega jekla; do 20. oktobra pa o dobavi pločevine, železa, vijakov, kojofonije, arzenika, svinčenega belila, železnega minija, parafina, nafte, Samotne opeke, žice itd. ter materiala za barvanje. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. oktobra ponudbe o dobavi praporov in činovnih znakov, o dobavi sukna, bombaževine, platna, brisač, kokosovih preprog ter o dobavi barv, krede, šelaka, firneža, laka, čopičev rjtd. Dne 15. oktobra lpo, pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 5000 parov usnjatih copat. 2. hidrotplanska komanda Divulje sprejema do 21. oktobra ponudbe o dobavi železnega materiala, Buffe na postaji Velenje se odda v triletni zakup z licitacijo dne 16. oktobra pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba št. 59). (Razpis je inte-resentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Adaptacijska dela na objektih vojašnice Vojvode Mišiča v Mariboru se bodo oddala z ofertno licitacijo dne 17. oktobra pri referentu inženjerije Komande dravske diyi-zijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri referentu.) Les se proda s pismenimi ponudbami, katere je vložiti do 21. oktobra pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 21. oktobra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustna licitacija za dobavo 1500 parov planinskio-smu-čarskih čevljev. Kaj sme imeti obrtnik v svojem obratu Trgovinsko ministrstvo je izdalo naslednje pojasnilo: Obseg dela obrtniških obratov se presoja po §§ 136 in 137 obrtnega zakona. Po § 137 sme imeti in prodajati obrtnik blago, ki ga sicer sam, ne proizvaja,, ki pa spada v njegovo stroko in ki je postranskega pomena. Če se o tem pojavi spor, potem se mora upoštevati dosedanji običaj v smislu § 136. Za obrate, ki so obstojali ob izdaji obrtnega zakona, veljajo tudi določila § 446 obrtnega zakona, ker si je po teh določilih lastnik obrata pridobil pravioo na delo v istem obsegu, v katerem je diatal pred izdajo obrtnega zakona. Vendar pa se h10,1-* tudi v tem primeru ugotoviti, v katerem obsegu je delal dotični obrat in skladno s j tem tudi postopati. I Zunan/a l fvgeving Češkoslovaška žitna družba je zaključila* 30. junija syoje poslovno leto ter bo izplačala 5odstotno dividendo. Uumunska vlada je sporočila, itjilij^ngkjj vladi, da bo prepovedala izvoz petroleja y Italijo, Če Italija ne plača takoj svojega star rega dolga za petrolej v višini 1,26 Uiilifc funtov. Ker Italija ne more več dobivati premoga iz Anglije, se pogaja sedaj s Češkoslovaško glede dobave premoga. Načelen sporazum je bil pri pogajanjih že dosežen, sedaj gre le še za ureditev plačilnih pogojev. Ameriški trgovci z bakrom bodo sklicali posebno konferenco producentov bakra, da sklepajo o velikanskih naročilih italijanske vlade. Prevladuje mnenje, da je treba ta naročila odkloniti. Ker je nastalo v Avstriji veliko pomanjkanje masti, je dovolil avstrijski kontrolni urad za zunanjo trgovino izredni uvozni kontingent 1500 pitanih prešičev, ki se bodo uvozili tudi iz Jugoslavije. Pomanjkanje margarine se opaža na Češkoslovaškem. Tudi kumaric za vlaganje primanjkuje. I Potrošnja je v Nemčiji padla v avgustu skoraj v vseh panogah. Edina panoga trgovine, ki je doživela večjo potrošnjo, so trgovine e kmetijskimi stroji. Japonci so izkoristili angleško določilo, da je dopustno opraviti z znakom »British Manufacture« že blago, ki je bilo na angleškem ozemllju dogotovijeno ter pustiti svoje tekstilno blago barvati v Angliji. Na ta način so spravili samo v prvih 8 mesecih 1935 v britanske kolonije 17,5 milijonov kv. jardov svojega tekstilnega blaga. Odslej pa se bo smelo označevati kot britansko le ono blago, ki se bo popolnoma, od prve pa do zadnje produkcijske faze izčlieflalo v Veliki Britaniji. i Združene države Sev. Amerike so uvozile y avgustu blaga za 170,'izvozile pa za 172 milijonov dolarjev. Trgovinska bilanca je bila torej v avgustu aktivna za 2 milijona, dočim je bila v juliju pasivna za 5 milijonov dolarjev. Cisti dobiček koncerna Phiilipsa je znašal 9,27 milijona goldinarjev in je za približno pol milijona goldinarjev manjši ko predlani, čeprav se je promet dvignil za 10 odstotkov. Dividenda je določena za navadne delnice na 11%, za prednostne pa na 7%. Delnice podjetja so se dvignile za 7 točk na 242. Podjetje zaposluje skupno 35.000 delavcev. Sovjetska vlada je naročila v septembru v raznih državah 17 novih trgovskih ladijr Univ. prof. dr. M. Škerlj: 7 V fnChUHC UoHVChtife Za regres pred dospetkom zbog nezanesljivosti (§ 42., I. 2.) zahteva naš zakon, da se menica trasatu (akcep-tantu) — pred dospetkom — tudi takrat predloži v plačilo in protestira, kadar je nezanesljivost nastopila zbog otvoritve sitečaja nad njegovo imovino. EMZ v tem primeru ne zahteva predložitve v plačilo niti protesta, zadosti je za iregres pred dospetkom, da se predloži sodni odlok o otvoritvi stečaja. Ta določba je povsem umestna; predložitev v plačilo in protest sta rv tem primeru redno čista, pa s stroški združena formalnost. Glede regresa pred dospetkom iz razloga, da je trasant menice, ki se ne sme predložiti v akeept, padel pod stečaj, velja že danes in tudi poslej isto: odlok o otvoritvi stečaja nado-mestuje predložitev v plačilo in proteslt. Na kraju naj omenim, da bo nas nova menični zakon prav kakor nekateri drugi moral urediti vprašanje, ali in s katerimi pogoji daje uvedba postopka za prisilno poravnavo lizven stečaja povod za regres pred dospetkom. 26. Čl. 45. (§ 44.). Razlike so te: a) Dočim mora indosant, ki je dobil obvestilo (noti-fikacijo), da menica mi sprejeta ali plačana, po našemi zakonu obvestilo dati naprej v dveh dneh, ne računajoč dan sprejema, 'brea ozira, ali je kateri od njih ali sta oba (menična) praznika, bo po EMZ moTal obvestilo dati naprej v dveh delavnih dneh. b) Avalistov po našem zakonu ni treba posebej obveščati, po EMZ se mora .v istem roku kakor sam podpisnik menice (trasant, indosant) obvestiti tudi njegov avalist; avalist pa ni dolžan dati obvestilo naprej. c) EMZ nima 2. stavka 1. odstavka našega § 44. To je razumljivo, ker EMZ ne ureja nadomestnega protesta po našem § 77. Ce pa bomo, kar po rezervah smemo, obdržali nadomestni protest po § 77., odst. 1., bo morala določba izpuščenega stavka veljati dalje. č) Za obvestilo je po obeh zakonih zadostna kakršnakoli oblika (ustno, telefonično, navadno ali priporočeno pismo, prosta vrnitev menice). Kogar zadene dolžnost obvestitve, mora dokazati, da jo je spolnil. Za dokaz pravočasnosti obvestitve — ne za vsebino obvestila — zadostuje po našem zakonu poštni recepis o priporočenem pismu, predanem pošti v -zakonskem roku; po EMZ zadostuje kakršenkoli dokaz, da ije — tudi nepriporo-čeno — pismo v roku predano pošti. To po smislu prav za prav velja že po našem zakonu; pri nepriporočenem pismu bo za dokaz pač treba prič. Ce te ne morejo ob enem potrditi vsebine pisma, to ne bo olajšava. Ostalo bo še vedno praktičnejše priporočeno pismo. Vsebina se mora dokazati po določbah civilnega pravdnega postop-nika. d) Poslednji odstavek § 44. določa, da oni, ki opusti ali zamudi obvestilo, ne izgubi svojih meničnih pravic, EMZ pa, da ne izgubi svoje pravice na regres. To je točneje rečeno, saij glavnega zavezanca (akceptanta, izda-telja lastne menice) ni treba obveščati, seveda tudi ne njegovega avalista.3 27. Čl. 46. (§ 45.). Redakcijskih sprememb je precej, stvarna je samo ena: da tudi avalist lahko da klavzulo »brez protesta« (»brez stroškov«). Seveda pa njegova klavzula, pa bodisi da je trasantov avalist, velja samo za njega, edino trasantova klavzula učinkuje za vse menične regresne zavezance. EMZ ni jasen v tem, ali tudi akcep-tantov avalist lahko pristavi to klavzulo. Po mojem mnenju ne bi imela pomena, ker protest sploh ni potreben, da avalist glavnega zavezanca ostane v zavezi. 3 Dvomljivo je, ali je francoski »negligence« pravilno prevedeno s »propuStanje«. Boljše bi bilo '»nemar« ali »nehat«. Gre za vprašanje krivde, ki je z »negligence« izraženo jasno, ne pa s »propuštanjeni«. ,28. Čl. 48. (§ 47.). Razlike so: a) EMZ ne govori o proviziji; ker jo rezerve dopuščajo, jo lahko obdržimo (Avstrija je to storila, celo Vs °/o); — b) če gre za regres pred dospetkom in zbog tega za odbitek eskonta od vsote, ki bi se plačala o dospetku, daje naš zakon regresantu pravico, da računi eskont po meri Narodne banke ali pa po tržni meri, EMZ dopušča samo eskont po meri Narodne banke; — c) poslednji odstavek § 47. odpade. 29. Čl. 49. (§ 48.). Spremembe ustrezajo spremembam v t. 29., a) in c).4 30. Čl. 52. (§ 51.). EMZ izrečno izraža misel, ki je vsebovana že v sedanjem zakonu, da v povratni menici more biti plačilni kraj le retrasatovo prebivališče, da se torej ne sme domicilirati v drugem kraju. S tem pač ni izključeno, da se v prebivališču domicilira pri drugi osebi (čl. 4,-§4.)? 31. Čl. 54. (§ 53.). Razlike: a) EMZ izenačuje v 1. odstavku »zakonske odredbe katerekoli države«, t. j. moratorije z drugimi primeri višje sile; to je samo po sebi brez dvoma v redu, ker je moratorij za poedinca gotovo nepremagljiva zapreka, ostalo pa je še mnogo nejasnosti, s katerimi se tu ni moči baviti; b) po našem 5. odstavku je mogoče pri menici povpoglednici vzeti regres, čim je preteklo 30 dni, odkar je imetnik menice dal obvestilo o višji sili, na povpogledni rok se ni treba ozirati; po EMZ se k 30dnevnemu roku prišteje povpogledni rok, kar je povsem dosledno in pravilno; — c) poslednji odstavek našega § 53. odpade, toda dobro bo, da se poslu-žimo rezerve po čl. 22. priloge II ženevske konvencije I,. ker so to že storile druge države. 4 V čl. 51. (§ 50.) pravi izvirnik o>une copie certifiee«, naš prevod (kakor tudi naš sedanji zakon) pa »prepis menice sa svojom potvrdom«. Ali bo to prav? Ta prepis naj služi nadaljnjemu regresu, pričakovati bi bilo, da se zahteva uradna overitev. (Se nadaljuje.) Velefrffovina A.SARABON v £jubljami priporofa šjpecerijslec blage /ffS. vet ml žganja, moko W tar deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlini za dišave z elektriCnlm obratom TaUlaa li. 26-66 Caalkl na razpolag* I t Alojzij Pirnat V torek je umrl v ljubljanski bolnišnici Alojzij Pirnat, trgovski potnik tvrdke A. & E. Skabernš. Nad 40 let je požrtvovalno in z velikim strokovnim znanjem služil svoji tvrdki. Pokojnik je bil eden najstarejših slovenskih trgovskih potnikov, ki je užival v vseh trgovskih krogih splošno spoštovanje. Zlasti pa so ga cenili njegovi stanovski tovariši, katerim je bil vedno zvest in vdan prijatelj. Bodi mu ohranjen časten spomin! [ ‘Doma in po sveiu 15.000 Novosadčanov je odklonilo odkup kuluka in gredo raje delati cesto, kakor da bi plačali kuluk. To je pač zgovorna slika težkih gospodarskih razmer, ki vladajo pri nas. Celjsko avtobusno podjetje je dobilo pravdo proti erarju zaradi povračila polovice odškodnine, ki jo je moralo plačati podjetje zaradi težke avtobusne nesreče pri Medlogu. Umrl je francoski senator in bivši francoski veleposlanik v Rimu Henry de Jouve-nel. Bil je eden najbolj odločnih pristašev francosko-italijamskega zblližanja. Proglasitev splošne mobilizacije vseh vojaških zavezancev do 50. leta pričakujejo po poročilih listov v Italiji. ! Pred italijanskim veleposlaništvom v Londonu so bile ponovno velike protiitalijanske demonstracije. Po informacijah ameriškega tiska se je pojavila med italijanskimi vojaki v Afriki kuga. Angleške pristaniške oblasti so izdale že obsežne varnostne ukrepe, da se kuga ne zanese v druge kraje. Angleške oblasti na Malti so objavile, da more vsak državljan kupiti za dva šilinga plinsko masko. Siromašni ljudje bodo dobili maske zastonj. Čezoceanski parniki redne vožnje, ki vozijo na progi New York—Batavija, ne vozijo več s"kozi Sueški prekop, temveč okoli Rta dobre nade. Češkoslovaški avtomobilski klub je nastavil posebne inženjerje in delavce, ki bodo brezplačno pregledali njegovim članom vse avtomobile ter jim svetovali, če in kako je treba popraviti njih vozila. Ob prvi obletnici muženiške smrti velikega kralja Aleksandra je bil združen ves jugoslovanski narod v eni sami misli in v eni volji, da bo vsak Jugoslovan do konca storil svojo dolžnost do domovine, kakor jo je izvršil on, ki je izkrvavel v Marseju. Nj. Vis. knez Arsen je prišel iz Pariza v Beograd. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Omi-šu in Sutivanu sta bili izvoljeni listi HSS, ki sta bili edini vloženi. Kredit 12,280.032 Din za zgraditev prvega dela proge Št. Janž—Sevnica je od vlade odobren. Beograjski Slovenci, katerih je okoli 16 tisoč, so si ustanovili skupno društvo »Društvo Slovencev v Beogradu«, Za predsednica je bil izvoljen dr. Ravnik. Velika radijska razstava bo od 27. oktobra do 5. novembra v Beogradu. Vinarska zadruga Veloselo iz Dalmacije, je prodala na jesenskem ljubljanskem velesejmu, kakor poroča »Jugoslovenski Loyd« 20 hi vina ter si pridobila še mnoge dobre poslovne zveze za nadaljnjo prodajo svojega vina. List poudarja, da je zadruga dosegla ta uspeh brez vsake podpore oblasti. Odgovornost za točnost vesti prepuščamo »J. L.« Ureja ALEKSANDER Tržne cene v Celju dne 1. oktobra 1935. Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6 do 10, kravjega mesa 6, vampov 4, pljuč 5, jeter 8, ledvic 8, loja 5 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 10—12, II. 8—10, jeter 8, pljuč 8 Din. Svinjina; 1 kg prašičjega mesa I. od 14—16, II. 12—14, pljuč 8, jeter 7, glave 8, parklcev 6, slanine •domače 14—15, slanine hrvaške 15, slanine soljene 16, slanine na debelo 15, sala 15, suhe slanine 18—20, masti 17, šunke 18—20, prekajenega mesa 14—18, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10 do 12, jezika 16 Din. Klobase: i kg krakovskih 20, debrecin-skih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kranjska klobasa 3 do 4-50, 1 kg braunšviških 10, salami 42 do 60 Din. Perutnina: 1 piščanec 10 do 16, kokoš 20 do 25, petelin 20 do 28,-raca 20, domači zajec, manjši 5 do 12 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2, kisle smetane 12, 1 kg sirovega masla 22, čajnega masla 26 do 30, masla 20, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega sira 16 do 20, polementalskega sira 24 do 30, sirčka 6, 1 jajce 1 Din. Pijača: 1 liter starega vina 14 do 16, novega vina 10 do 14, piva 10, žganja 25 do 30 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3'50, črnega kruha 3, žemlja mala 0‘50 Din. Sadje: 1 kg jabolk 1'50 do 3, hrušk 4 do 6, breskev 4 do 5, grozdja 3 do 4, navadnega kostanja 4, 1 liter pečenega kostanja 6, 1 kg orehov 8, luščenih orehov 25, češpelj 3 do 4, suhih češpelj 7 do 10, suhih hrušk 7, 1 limona 1 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave 54 do 98, čaja 96 do 130, kristal, belega sladkorja 13'25, sladkorja v kockah 15, sladkorja v prahu 16, medu 20, kavne primesi 16, riža 5-50 do 12, 1 liter namiznega olja 12, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 11, vinskega kisa 3 do 4, petroleja 7, špirita den. 11, 1 kg soli morske 2-75, soli kamene 3, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 24 do 28, sladke paprike 28, testenin 6 do 10 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke* št. 00: na debelo 2'90, na drobno 3'25, št. 0: na debelo 2'90, na drobno 3, št. 2: na debelo 2‘70, na drobno 2-75, št. 4 2‘50, št. 5 2'30, št. 6 2'25, 1 kg ržene enotne moke 2'75, pšeničnega zdroba 3-50, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 1’90, ajdove moke 370, kaše 3'50, ješprenja 3‘50, ovsenega riža 7 Din. Žito: 1 q pšenice 180, rži 160, ječmena 150, ovsa 140, prosa 200, koruze 130 do 140, ajde 150, fižola 200 do 300, graha 1200, leče 1200 Din. Kurivo: 1 q premoga, črni trboveljski 34 do 36, iz Liboj 28 do 32, črni zabukovški 35 do 39, iz Hude jame 36 do 38, rjavi ve- lenjski 20 do 22, 1 kub. meter trdih drv 82, 100 kg trdih drv 22, 1 kub. meter mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20 Din. Zelenjava in gobe: 1 glava solate endivije 0'50 do 1, poznega zelja 2, kislega zelja 4, ohrovta 2, karfijola 8 do 10, kolerabe 2, 1 koleraba 0-25, 1 krožnik špinače 1‘25, paradižnikov 2, kumar 1, buč 1, zelene paprike 3, 1 kg kumaric za vkisovanje 4, fižola v stročju 2, čebule 3, česna 7, krompirja poznega 1, repe 0-20, kisle repe 3, 1 krožnik jurčkov 4 do 5 Din. I nadt»~Ej«buaaa _ Petek, dne 11. oktobra; 11.00 Šolska ura: Koroški Slovencu (Uršič France) — 12.00 Reproduciran koncert resne glasbe — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 čas, obvestila — 13.15 Narodne pesmi s spremijevanjem radijskega orkestra, pojo ga. Neratova, gdč. Mišičeva, g. Gostič, g. Janko — 14.00 Vreme, borza — 18.00: O ženski izobrazbi (Dora Vodnikova) — 18.20 Jacques Iber: Eicales (sdmf. suite na ploščah) — 18.40 Delavska ura: Problemi zasebnih nameščencev (Če-šnovar Slavko) — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, vreme — 22.15 Citre solo, g. Mezgo-lits. Sobota, dne 12. oktobra; 12.00 Virtuozi (instrumentalni sol. koncert na ploščah) — 12.4(5 Vreme, poročila — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Plošče — 14.00 Vreme — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Važna zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar) — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Rezervirano za prenos — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Berlioz: Odlomkii iz fantastične simfonije. f! £ 8 fe R 51® o 2 f« S •& Sporočamo žalostno vest, da je naš najstarejši zvesti sodelavec, gospod Alojzij Pirnat trgovski potnik po 40 letnem požrtvovalnem delu odšel k večnemu počitku. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v četrtek ob pol 3. uti popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. Ohranili ga bomo v hvaležnem in trajnem spominu. Tvrdka A. & E. SKABERNE, Ljubljana 2ELEZNIKAR. - Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.