1065 Sprehodi ob Malem grabnu Vuk Krnjević Sprava krvi ČRNI VETER Kadar koli se sever z gora zvrača besen, slutiš, da je črni veter. Drobovje planine bobni, a ostri zrak pomirja. Črni veter prihaja iz droba planinskih prepadov nenadoma, kot hudournik. Eolove votline so v zgornji deželi Hercegovi. Vanje mečejo poklane. Zato zaudarja sever, ko nosi duše 1066 Vuk Krnjevič brez praznika prislave. Kadar se iz Hercegovine preselijo v spodnjo deželo, najprej slavo obhajajo kot zgoraj, potem pa, počasi, po običajih in razmerah spodnje dežele eno umanjka. Tako so tudi moji stari, preseljujoč se iz Hercegovine, je govoril Vuk, najprej eno obhajali in drugo praznovali. Duše poklanih terjajo praznik prislave in zažigajo gozd, da spočno črne vetrove v opomin. A kadar je planina mokra od dežja, sever ne piha, čeprav se vzdigne, se le za hip, vendar ne okrepi se bolj, kot je potrebno, da se osuši planina in zadah poklanih gre iz jam okrog Dimitrijskih zadušnic v črnem vetru, ki prinaša jetiko in sinji veter more, a živini drobne zobi smrt od mraza v zgornji deželi. Kadar koli se sever z gora zvrača razuzdan, veš, da je črni veter, ki te z njim kliče Eol, Hipotov sin, v milosti pri Erinijah srditih, ki hitre vetrove razgrajače zavezujejo v mehove volov devetakov. Spuščen iz meha z vonjem krvi iz jam, črni veter nosi duše, ker jim kri, četudi le za hip, vrača življenjsko moč, da pobesnele nas nesrečnike popadajoč terjajo krvnino, a modri Eol prepušča nas trpljenju, ker jih ne moremo sprejeti v svoje toplo meso, in žile, in z njimi za zmeraj se spojiti, zakaj zgolj mednje lahko pridemo ohlajeni in tako besnijo v črnem vetru, pretapljajoč se v sinji veter Nežida, ki trga, lomi in puli nasade, suši in drobi zemljo in potem jo vzdigne s sabo v vrtinec ali pušča, brez moči. Kadar koli se sever z gora zvrača, kdaj pa kdaj hoče pomiriti duše in da bi čas pretekli tudi bil sedanji ali da, kot je pel Homer, pastir, ki prižene čredo, tistega, ki odžene, pokliče, ta pa, nesrečnež, mu odzdravi, zakaj dušo ima, ki ve, da Kokyt postane Aheron. To je usoda očetov. UROK grem v človeško glavo NA VETRNEGA da jo z vsako muko zmučim NEŽIDA ne moreš vanjo stopiti ampak pojdi v kalno vodo 1067 Sprava krvi iz vode bom šel v ribo iz ribe v rosno travo iz trave v kozja usta kozo pa boš ti pojedel tako ti pridem v glavo da jo z vsako muko zmučim čudodelna bolečina pride da drevo in kamen zvrne da v tvojo glavo sede zdaj ti čaram da odčaram jaz odganjam da odženem glavo bom odrešil nežid si vendar junak si tu nikar nič več ne sedi umakni se in vrni se da greš v deveto deželo da greš v višino da greš v širino da greš v globino kjer petelini ne pojejo kjer konji ne rezgečejo kjer psi ne lajajo kjer ovce ne blejajo kjer motika ne koplje kjer sekira ne seka kjer kosa ne kosi kjer hlebec ni načet kjer se je pankrt rodil z njim tamkaj jej posran in ničvreden naj pokličemo nevesto da brišemo veter naj briše da obriše naj pokličemo deklico da izvezemo veter da ga vezem in da ga izvezem 1068 Vuk Krnjevič naj pokličemo devet deklet z devetimi ostrimi sekirami da izsekamo devet vetrov da vlijemo grozo nikar nas ne vezite potrebni vam bomo z vedno našim plemenom ne potrebujem vašega plemena z ostrogo se opasovale z vetrom se podpirale z ognjem se hladile z ledom se grele kamenje jedle pa zemljo pile na dno morja odšle od tamkaj ne prišle po morju pesek štele po nebu zvezde po gori list po listu kaplje po volku dlake po psu kožuh po ovci volno po trati travo po glavi lase s pepelom se solile z oglom se črnile pa zgoraj trnje a spodaj ploščo ko zletiš osramotiš se ko padeš se ubiješ nežid samosilni sam se je prisilil sam se je razgnal pojdi na gorje goro v polje brez konca sinji veter črni veter ovčji veter 1069 Sprava krvi kozji veter deveti veter pojdite v deveto deželo na jaso se naselite tam je zelena trata na trati velikansko drevo tamkaj vetrovi se zbirajo a čarovnice vodijo kolo čarovniki vijejo kolo tamkaj so vaši poklani tamkaj so vaši očetje tamkaj so vaše usojenke pozimi pod velikim drevesom v korenino se naselite poleti pa v hlad da se naležite tamkaj vek svoj živite v moji levi roki bažiljka še v levici britev v desni časa živega srebra v desnici trava živica obkolim te z ognjem a pred tabo sekira prenašam čašo nad sekiro prenašam čašo preko vode prenašam čašo nad plameni pridem skoz sekiro ne posekam se pridem skoz vodo ne utopim se pridem skoz ogenj ne izgorim se popij vodo vlij živico in tri dobre zalogaje kruha šel je sinji veter na sinjem konju sinje ima zobe sinjo ima grivo sinja ima ušesa 1070 Vuk Krnjevič sinjo ima glavo sinjo ima kožo sinja ima jetra sinja ima čreva sinje ima noge sinji ima rep sinja ima kopita če z vetrom si prišel pojdi z vetrom srce ti bom z britvijo posekal moč ti bom z britvijo presekal oči ti bom z britvijo izsekal če z vetrom si prišel odidi z vetrom zgorela so mu pogorela mu kopita zgorel mu je pogorel mu rep zgorele so mu pogorele mu noge zgorela so mu pogorela mu čreva zgorela so mu pogorela mu jetra zgorela mu je pogorela mu koža zgorela mu je pogorela mu glava zgorela so mu pogorela mu ušesa zgorela mu je pogorela mu griva zgoreli so mu pogoreli mu zobje zgorela so mu pogorela mu usta zgorel je in dogorel sinji veter veter potegne in veter ponese dež pade in veter odnese sonce vzide in veter utihne ogenj gori in veter dogori kamen šine in veter zgine zemlja zine in veter pogine BELI Kadar koli se mokri jug potihoma z morja tihotapi, VETER slutiš, da je beli veter. Visoke vode prav napovedujejo južnost in naglico vodnih tokov. Beli veter izvira iz morskega drobovja in ne prinaša dež, marveč mučno toplino. 1071 Sprava krvi Vlažni so dvorci Erinij v spodnji deželi Hercegovi. Tod blodijo sence nepokopanih. Od tod bije jug in nosi duše brez praznika prislave. Vse počasi gnije in pušča nek zadah, ki, je govoril Andrič, zastruplja človeka, da mu zagreni grižljaj in življenje zagnusi. Veter vrši kot nevidna bolezen in pade nad vse in obstaneš, da bi zginil. Pozabljaš, kar je bilo in vse manj misliš na tisto, kar bo, in se preteklost in prihodnost usedeta v eno. Duše poklanih terjajo praznik prislave in gibljejo morje, da spočno bele vetrove v opomin. Suhi jug je škodljiv, ker suši klice bilk, a ljudem prinaša obilen ulov rib, medtem ko tisti, ki prinaša dež, daje dobro žetev zgornji deželi. Viharni jug, če ni kratkotrajen, zavija ob drugih dneh iz vlažnih dvorcev, prinašajoč zadah poklanih na zadušnice tik pred Postno nedeljo, v veliki tresavici, ki jate rib z morja meče smrtno v zgornjo deželo Hercegovo. Ko se mokri jug potihoma z morja tihotapi, spet slutiš, da je beli veter, ki te z njim kliče Eol, v milosti pri blagih Evmenidah, ki vse hitre vetrove razgrajače zavezuje v mehove volov devetakov. Spuščen iz meha z vonjem krvi iz jam, beli veter nosi duše, ker jim kri četudi le za hip, vrača življenjsko moč, da pobesnele nas nesrečnike popadajoč terjajo krvnino, a modri Eol prepušča nas trpljenju, ker jih ne moremo sprejeti v svoje toplo meso, in žile, in z njimi za zmeraj se spojiti, zakaj mednje lahko pridemo zgolj ohlajeni in tako besnijo v belem vetru, pretapljajoč se v sinji veter Nežida, ki zimo in poletje zmede z velikimi deževji in pomanjkanjem vsega, a ob jasnih nočeh prinaša rdečkasto roso, ki vse pomori. Kadar koli se mokri jug potihoma z morja tihotapi, išče pomiritev duš kakor Evmenide, ki zdavnaj so bile Erinije zle ustvarjene iz kapelj Uranove krvi, ko mu je Hronos s srpom odrezal moda. Erinije preganjajo nas, da zmamljeni od časa ne pozabimo na večnost in maščujemo nepokopanih kri, potem pa, kot Evmenide, dajo blaženo odpuščanje, hoteč spravo krvi. To je usoda sinov. Prevedel Veno Taufer