__KZ___LJIg*si SloT7-e_n_s_L_:a,_ §• 47. Stara in nova slovenščina naša se veže najprej po Brizinskih sponienikih. To so trije spiski, ki so se 1. 1807 našli v Menihovem (Munchen) mej knjigami, ktere so bile došle iz Freisinga na Bavarskem; odtod njih imenovanje: Brizinski ali Frizinški spomeniki, Frejzingenskija staty, Freisinger Denkmaler, Monumenta Frisingensia. Ker so učenjaki spoznali, da so pisane v jeziku Slovencev, kteri so bivali v srednjem veku po Karantaniji, ki je bila v nekem pomenu to kar »Austria interioi" (Innerosterreich), jeli so jih po Kopitarju zvati Karantanski spiski, die Karantanischen Aufsatze oder Fragmente. — Kedar so jih bili našli, čestital je Dobrovsky vesel Kopitarju: ,,Gratulor vobis Krajnciis, quia antiquissimum raanuscriptum habetis", češ, da so ti spisi najstarejši spominki slovanski, morda celo iz dobe pred Cirilom. Razglasil jih je najprej 1. 1807 -Neuer literar. Anzeiger Nro. 12". — Drugi jih je oznanil v Slovanki 1. 1814. I. str. 249—251 Dobrovsky, kteri jih je sam v Monakovem videl, prepisal, in prepis je poslal Kopitarju, češ, naj ga ta učeni kranjski Slovenec prevdari in primerno razloži. -Hierauf (za III. spiskom) folgt in lateinischer Spracbe Sermo in Nativitate S"cae Mariae et S~ci Corbiniani confessoris, woraus zu schliessen, piše Dobrovsky, dass der Besitzer dieser Handschrift ein Geistlicher aus dem Bisthinn Freysingen war, der sich zu seiner Agenda diese Formeln beyschrieb, um unter den Winden in Karnten, oder Krain, oder gar in Bayern seinera Berufe gemass davon Gebrauch zu machen. Dass auch damals einige Slaven zu Bayern gehorten, erhellet aus einer Satzung Herzog Heinrichs, die in derselben Handschrift uberschrieben ist: Constitutio venerabilis ducis Henrici et omnium primatum tura Episcoporum quar_ comitum etc." Pozneje mu je še posebej razodel svoje misli o teh sponienikih v pismu 1. 1826 (Glag. Cloz. 41). — Za njim jih je omenil Vostokov v XVII. sešitku .Trudov Obščestva Ljubitelej Rossijskoj slovesnosti pri I. Moskovskomti Universitete". — L. 1822 jih je opisal nekoliko Kopitar v -Jahrbucher d. Literatur B. XVII.", kjer je dal I. spomenik natisniti v prvotni pisavi pa latinski prestavi. nDas nordkarantanische Vademecum eines Freysinger Missionars, das sehr wahrscheinlich in erster Abfassung vor-cyrillisch, und in dem Miinchuer Codex von einer Hand des zehnten Jahrhunderts abgeschrieben ist. Referent besitzt durch die Giite des Freyherrn W. v. Humboldt Exc. ein Fac simile dieser 9 Seiten, um sie, als das alteste Denkmal nicht nur der karantanischen Mundart, sondern als die altesten slawischen Aufsatze iiberhaupt, seiner Zeit, mit den nothigen historischen und sprachlichen Erlauterungen herauszugeben etc.** V ta namen prosi, naj bi mu neiuški cerkveni zgodovinarji pomagali dobiti nernški ali latinski izvirnik, ki je bil podlaga temu prevodu. — L. 1825 je po omenjenem viru Metelko v svoji slovnici dal ponatisniti I. spomenik z latinsko prestavo vred ter ga je prepisal po svoje z nekterimi opombami, kterih nekaj sta mu pa popravila Jarnik in Dobrovsk^. — L. 1827 sta naše spomenike priobčila Keppen i Vostokov v nSobranie slovenskibu pamjatnikovii nahodjaščihsja vne Rossii. Knjiga I. Sostavleno Petrom Keppenomii, magistromu pravovedenija, doktoromu filosofii i čleiiomu raznyhu učenyhii obščestvu. Sanktpeterburg. Str. 1—86. — Vu Minhene. Staty Frejzingenskoj rukopisi. — Najprej poroča o njih Keppen, kar je bilo dotlej znano, zlasti po Dobrovskem in Kopitarju, kaže vse tri tiskane po prvovirniku: I. Ispoved, II. Ispoved, III. Poučenie; pripoveduje, kar je poizvedel od nemških učenjakov (Pertz, Kopp, Jac. Grimm) o dobi, kedaj so morda bili sostavljeni ter prepisani, opisuje njih obliko, dodatke, kratice itd. (str. 1—20). — -Grammatičeskija obijasneoija" pa je dal 22* Vostokov, ter v njih kaže sličuost II. spomenika ali propovedi (poučenije, homilia), ki jo inia s cerkveno-slovensko (izu Prologa) in s staro nemško ispovedjo (Goldast. Rerum Alamannicarum). Nato jih je prepisal v Cirilico z ruskimi in starimi cerkveno-slovenskimi črkanii, na drobno določuje izreko razuih črk, primerja cirilske in latinske, ter v abecodneni redu na tanko razlaguje vse besede, ki se nahajajo v njih (str. 21—86) tako, da Kopitar pohvalno pravi: nNos non invitos, imo gratulantes praevenere amicissimi Russi, P. Koppen et Al. Vostokov, qui inter alia Monumenta Slavica etiam haec Frisingensia . . . edidere non solum sculpta omnia (v. snimke v dokladi), sed et explicata summo studio, et scientia niirabili". Ponatisnjena je Vostokovljeva razprava s spomeniki vred v knjigi Sreznevskega: Filologičeskija nabljudenija A. Ch. Vostokova, St. Ptb. 1865, v dodatku z nekterimi lastnimi opazkami. L. 1836 jih je dal na svetlobo Kopitar v Glag. Cloz. str. 33—45 (Specimen dialecti carantanicae sec. X.), kjer jih je zgodovinsko in jezikoslovno razložil. Preskrbel mu je zvest prepis njihov v Monakovem knjižničar J. B. Bernhart. Izvirni spis je težje umeti, torej ga je prepisal nekoliko bolj slovanski (textus a nobis scriptus slavicius) t. j. v latinski abecedi s privzetimi cirilskimi črkami po lastniji slovenskega jezika. Razun teh dveh je dal ponatisniti Vostokovljev cirilski prepis in svojo latinsko prestavo vseh treh spomenikov. Sam učen Slovenec je dobro pojasnil nektere reči, ki jih drugi Slovani ne morejo umeti tako lehko. Pridejal je tudi -Constitutio venerabilis ducis Heinrici, Homilia e Russorum Prologo, Publica confessio Bohemica sec. XIII—XIV. — L. 1848 je Metelko spisal pristavek k predgovoru, ki ga iraa v svoji slovnici (Anhang der Vorr. des Lehrgebaud. der Slov. Spr.), v kterem je podal svojim rojakom razun blagovestvovanja sv. Joana (Iskoni beše slovo itd.) še drugi in tretji spomenik v svoji pocivilici (Metelčici), s kratko razlago, v latinski prestavi in sedaj navadni besedi novoslovenski. — L. 1854 je Janežič svoji slovenski slovnici v Berilu pridejal tudi Brizinske spomenike (str. 160—168) po Kopitarju v prvotni in cirilski pisavi.— L. 1854 in 1861 jih je dal v izvirni obliki natisniti Miklošič v staroslovenski čitanki (Chrestomathia palaeoslovenica pg. 51—55: Specimen linguae slovenicae dialecti carantanicae. Monumenta Frisingensia), in II. spisek je sprejel tudi v Slov. Berilo za VIII. gimnaz. razred 1. 1865 str. 19—22 in 1. 1881 str. 10—13, toda le v prvotni latinščici in svoji lastni polatinščici. Žal mi je, da ni sprejel v imenovano Berilo vseh treh Slovencem tolikanj inienitnih spomenikov, in da nam jih ni prepisal po cirilsko, ker gotovo je, da se v cirilski pisavi veliko bolje razodeva njih slovenski značaj in kaže se s tem lepše, kako se strinja naša nova z nekdanjo staro slovenščino! §. 48. Kaj imajo v sebi spomeniki Brizinski? — Zapopadek I. spisku -Glagolite Ponaz Redka Zloueza. Bose gozpodi miloztiuvi" je očitna spoved, ktero naj moli Ijudstvo za duhovnikom, v kteri človek naposled prosi Gospoda, naj ga otme, ter se mu ves daruje v ta namen, da bi bil kedaj med izvoljenimi. — Zapopadek II. spomeniku ,,Ecce bi detd nas nezegresil" je ogovor ali opominjevanje pred spovedjo. Duhovnik govori o grehu prvega človeka in njegovih nasledkih, pa o rešenju in njegovi dobroti. Posnemati so nam oni, ktere sedaj čestimo, kteri so se Bogu približali zlasti z dobrimi deli telesue railosti. Stati nam bode vsem kedaj pred sodnjim stolom, in ker Bogu se prikriti ali mu ubežati ne moremo, nam je bolje sedaj se spovedati, zlasti ker s pravo vero in dobro spovedjo sedaj dosežemo, kar so predniki naši t. j. prvi kristijani mogli le z velikim trpljenjem. — Zapopadek III. spisku -Iazze zaglagolo zlodeiu" je spet spovedna molitev, v kteri kristijan spoznava svojo vero in prosi svetnike, naj inu pomagajo; spominja se sodnjega dne, in da bi bil takrat brez sramote, izroča se zdaj milostivemu * Bogu zavoljo njegovega Sinu. Beseda je dokaj lepa, čista, in nemški vpliv kaže se v njih celo malo; vidi pa se novoslovenski očitno v prav mnogih besedah in oblikah. Sploh se vjemajo s staroslovenščino, in to mora znati, kdor hoče razuraeti Brizinske spomenike. Ker se v drugem spisku nahajajo nektere československe oblike, menil je Dobrovsky, da je morebiti poslovenjen še le po češkem; ali Kopitar skazal mu je zlasti po Jarniku, da so vse te navadne Slovencem posebno kovoškim. Pisava je nekako latinska, in vidi se, kako nespretna je bila prva poskušinja z latinskimi črkarni, ker latinski pravopis nima dosta pismen za vse glasove slovenskega jezika; pa tudi, kako moder je bil Ciril, da je brž spoznal slovenskega naroda značaj ter jezik njegov, in da je vstrojil mu lastno pisavo ali azbuko. Kdo jih je spisal in kedaj? Spisali so jib. blagovestniki, ki so od nemške strani bavarskim, karantanskim pa tudi drugim Slovencem oznanovali sveto vero zlasti med 1. 769—1000. Dobili so se bili v duhovnih bukvah (Vademecum) škofa Abrahama, Bil pa je Abraham škof ali vladika v Freisingu 1. 957—994. V Glag. Cloz. imenuje se enkrat Carniolus, sicer pa le Carantanus. L. 973 je prejel od cesarja Otona II. v dar Loko, ki se še sedaj veli »Škofja Loka". Tudi pozneje so Brizinski škofje posestva imeli na Kranjskem, tako na pr. Klevevž (Klingenfels) še 1. 1483. Briksenski p. so dobili od cesarja Henrika II. 1. 1004 grajščino Bled (Bles-Veldes, Grad). To nam spričuje, da so morali posebne zasluge imeti za naše kraje, kajti brez vzroka bi jim tod cesarji posestev dajali ne bili. 0 Abrahamu se celo pripoveduje, da je bil tudi sam v Loci, in morebiti je ravno tu imel drugi ogovor, kteri se zlasti njemu pripisuje. Dobrovsky je 1. 1826 pisal Kopitarju, da je po njegovi misli gledč starosti najpred tretji, potem prvi, in naposled drugi spomenik, in tega je spisal morebiti Merseburški škof Boson 1. 970, za Cehe prenaredil sv. Vojteh (Adalbertus), Slovencem poslovenil pa škof Brizinski 1. 1020. Una dva spominka sta bila pisana 1. 950 ali pa že 1. 900. — Temu nasprot je sprva sodil Kopitar, da sta I. in III. iz VIII., II. pa iz X. veka. V Glag. Cloz. str. 34 piše: ,,Verbo, fuit codex ipsius Abrabami Ep. Vademecum11. Mogoče, da sta prvi in tretji že prej bila sostavljena, in da ju je prepisal v svojo knjigo Abraham sam, ali Abrahamo dictante kteri njegovih (aemških) učencev (Glag. Cloz. str. 41. 42). I Miklošič trdi o naših spomenikih: ndass sie aus palaeographischen Griinden in das neunte oder zehnte Jahrhundert gesetzt werden niiissen (Christl. Terminologie der slav. Spr.)". — Nemški učenjak A. Schmeller raeni, da so oni prepisi še le iz XII. stoletja (Mikl. Glag.), in kakor se kaže, pritrjujejo mu tudi nekteri drugi, celo slovanski (Archiv 1882. VI; cf. Jezičn. V. 1867.). Da so nemški misijonarji, kteri so pred Cirilom in Metodom sveto vero razširjevali mej Slovenci po Bavarskem, po Karantaniji in Panoniji, skušali po slovensko govoriti Ijudstvu slovenskemu, to se razutne sarao po sebi. V ta namen so si spisovali očitne molitve in ogovore pred spovedjo in sv. obhajilom, ktere je ljudstvo za njimi molilo, kar nam spričujejo spomeniki Brizinski, nekteri česki in še celo vzbodnjih Slovanov. Na Bavarskem še dandanes molijo tako za duhovnikom. Da je mej Slovenci na Kranjskem in Koroškem znana bila očitna spoved, kaže spomenik Miklošičev v Slav. Bibl. 1858. II. Mej Slovenci na Ogerskem moli se občinska spoved pred sv. obhajilom. Takega vira je česka confessio publica v Glag. Cloz. str. 47. (Cf. Beicht- und Betformeln in Sprachdenkmalen des 8. bis 12. Jahrh. v. H. J. Massmann). — Da je »confessio generalis" navadna bila v Panoniji, spričuje ,,PouCjenije na pamjat apostola ili mučenika", ktero je 1. 1840 V. M. Undoliskij našel na Rusovskem v knjižnici Troickoje Lavre mej homili- jami sv. Klemena, in ktera je jako podobna Karantanskemu drugemu spomeniku. Klemen ta pa je episkopu sloveniskyj, ki se je 1. 885 iz Panonije umaknil v Bolgarijo. Ondi je lahko bil dobil take vzglede, in že tam ali pa na Bolgarskem po njih vravnal svojo homilijo za god kakega apostola ali mučenika. Tako si razlaguje Miklošič (Christl. Terminologie d. slav. Spr. 1875. S. 2—8; cf. Vostokov Pamjatniki 1827; Kopitar Glag. Cloz. 45—47), kteremu gre čast, da je predrage spomenike Karantanske ali Brizinske do cela porabil v svojih preučenih delih tudi Slovencem na čast.