CjuGfjaastu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razon nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Uredniitvo ln upravnlštvo: Kolodvorsko ulioe Stov. 16. — /.urednikom «o moro govoriti vaak dan od 11. do l‘i. uro — Rokopiai »o uo vračajo. — Insoratt: H .-..tu topna petit-vrata i kr., pri večkratnem po nav ljanji dajo se popnat. — Velja za Ljubljano v npravniStvu: /.a colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., na četrt lota 1 gld. r.0 kr., na rnunec 60 kr., poSiljatov na dom volja moaečno d kr. več. Po poiti velja »a oelo   _____________ 10	**	pol	leta	6	gld.,	za	čotit	lota	2	gld.	r.0	kr.	iu	za	joden	moaec	85	kr.	_
V Ljubljani v torek, 14. julija 1885.
Tedaj II.
Sporazumljenje narodov.
Ko je grof Taaffe pred šestimi leti v državnem zboru izrekel pomenljive besede, da se v Avstriji ne sme nobena narodnost pritiskati na steno, da se temveč, morajo vse narodnosti smatrati jednakopravnimi, domnevalo se je po pravici, da stopa odslej naša država v novo razdobje ustavnega življenja. To bila je prva izjava z merodajnega mesta, iz koje se je sklepati smelo, da zanaprej določila osnovnih zakonov ne bodo stala več samo na papirji, ampak da se jim podeli kri in mes6, da se izvedo tudi v praktičnem življenji. Ni treba opozarjati na to, kaka radost je prešinila vsled tega pojava vsako slovausko srce, a tudi srce onih Nemcev, ki se nikdar niso mogli sprijazniti z brezobzirnim postopanjem prejšnje usta-voverne stranke in katere je od nekedaj navdajalo prepričanje, da je Avstrija močna le tedaj, ftVo vse svoje narode obdaja z jednako ljubeznijo. ^ed Slovani in tudi med Nemci tedaj pozdravljale so se z veseljem one besede ministerskega Predseduika.
A če je kedo mislil, da ta nova ideja ne bode našla nasprotnikov, motil se je. Možje, ki so stali Prejšnji ladiji na krmilu, v kojih srcih je bilo Pravicoljubje uže davno zaspalo, niso se mogli 8Prijazniti s tem novim načinom vladanja, in čim bolj
se je kazalo, da je sedanji vladi resno na tem ležeče, da se uresniči ta nova misel, tem lju-teji so postajali, tem srditeje so pobijali ta nova tl&cela. V tem je pač nekoliko vzroka iskati, da
Listek.
Mladi oče, stari sin.
(Konec.)
»Ubogi, moj ubogi prijatelj!“ začne Lipov-ak, „milujem te, prav iz srca te obžalujem", st,'8ne mu obe roke, obriše debelo solzo, mahne r°ko, pa gre> kamor je bil namenjen.
»Bog ti daj moč, Rogoboruik, ta hudi udarec °§ko prenesti", dene odhajajoči Lipovščak, obr lllv^ se malo nazaj.
^ »Na, ta je tudi obnorel! Sam večui Bog vedi, gled^ <*anes tem UU(iem“, misli si Rogobornik I., te za prijateljem; „ali pa ga je preveč po-le eno od tega dvojega je mogoče; ter ltini non datur,u
čez četrt ure pride nad stražnik na trg, tako-zasledovat: prišel je bil na stotnikovo po-n't8 P°S*e(lat, če je vse v redu. Ko tudi ta čast-a Rogobornika vljudno popraša po njegovem e ifu slišul je bil nekaj 0(i stotnika — ie Ro-S b0r'*iku I kar zavrelo.
i ^gobornik ga odpravi lepo. Sam pri sebi pa S|- »Pogovorili so se; šaliti se hočejo z mendj, /,a šale m°jega ne
sem uže prestar .... pa še na iztroške rajnega očeta .... to se ne spodobi, to
Kakor
gre> tega si ue dam natvezti . . .
je jednakopravnost narodov tako počasi napredovala. Stranka, katero so imeli kolovodje nekedanje ustavoverne stranke za seboj, bila je še močna in lahko ji je bilo ovirati v marsikaterem oziru vspešno delovanje sedanje vlade, katera je imela le nezdatno večino za seboj. Kar pa je bilo morda še bolj v škodo, bilo je to, da so tudi med Slovani samimi vzdigovali se posamezniki, ki Taaffe-jeve vlade niso hoteli prav razumeti, ali je v resnici prav razumeli niso. Verjamemo, da je marsikateremu vročekrvnemu politiku prešla potrpežljivost. Marsikdo pričakoval je, da se bode dolgoletna krivica v kratkih tednih popravila, a ko se to zgodilo ni, začel je obupavati in dvojiti in prišlo je tako daleč, da so si nekateri kratko-vidneži želeli prejšnjih britkih časov nazaj, češ, bolje odkrit sovražnik, nego dvojljiv prijatelj. Pričeli so se vsled tega notranji prepiri med posameznimi narodnostmi, tako pri Cehih, tako pri nas. Narodnostno sporazumljenje, na kojega podlagi se je hotela izvesti jednakopravnost, bilo je zopet v nevarnosti. Med Nemci pričelo se je prej nepoznato hujskanje na druge narodnosti, iu tudi med slovanskim časopisjem nahajali so se taki časniki, katere je premagal nespravljivi duh.
Vender bolja stran je nadvladala. Veliko večino prešinila je vzorna misel, da si morajo vse narodnosti podati bratovsko roko, da morajo jedna drugo spoštovaje skupno delati v skupni blagor. Najlepši izgled bratovskega sporazumljenja dali so Čehi Kedo bi mogel očitati temu narodu, ako bi bil ohranil nekoliko gnjeva in srdu zoper one, ki
so ga toliko let tako neusmiljeno zatirali, tako teptali ga z nogami? A pozabljeno je vse! Odkar je stopilo Taffejevo ministerstvo na vladno krmilo, Čehi niso odjeujali ponujati odkritosrčnega prijateljstva svojim nemškim sodeželanom. In v najnovejšem času dokazali so znova, koliko jim je na tem ležeče, da se doseže mir med obema na-rodnostima v deželi. Praga je gotovo mesto po polnem slovanskega značaja. Velika večina prebivalstva je češke narodnosti. Nič bi ne oviralo Čehov, da bi z Nemci isto tako delali, kakor delajo ti s Čehi v Brnu. Lahko bi se protivili ustanovitvi nemških šol, lahko bi Nemce prezirali povsod v javnem življenji. A kaj tacega jim ne pride na misel. Čehi hočejo dokazati, da jim je res le na tem ležeče, da se doseže sporazumljenje in jed-nakopravnost, da pa nikdar ne žele gospodariti nad nemško manjšino. To je pač posnemanja vreden izgled. Sicer so praški Nemci baje sklenili, ne sprejeti te prijateljske ponudbe. Voliti hočejo na svojo roko in tako ali zmagati, ali podleči. A to naj Čehov nikakor ne moti. Če niso dosegli druzega, imajo vsaj zavest, da so ravnali lepo, da so storili svojo dolžnost. S časoma učili se bodo uže tudi oni, ki sedaj o sporazumljenji še ničesar nečejo vedeti, ceniti take ponudbe. Prepričanje, da je to jedina prava pot, po kateri je treba hoditi, da se doseže zaželjeni vspeh, bode prodrlo s časoma tudi tam, ki se morda sedaj le vsled nekega napačnega ponosa nečejo približati onim, nad katerimi so prej toliko časa gospodarili. Da to prepričanje ravno med Nemci na češkem
mine vadba novakov, mahoma pojdem k stotniku, — in če tudi je sam prizadet pri zapletaju, meni je vse eno .... tega ne trpim, oficirska čast mi tega ne dopušča."
Pustimo starega Rogobornika na trgu, naj se jezi. Poglejmo, kaj dela mladi.
Rogobornik II. je bil danes prav dobre volje. Gredoč iz svojega stanovanja si žvižga ter z desnim kazavcem prah z levega rokava frka. Smej6 stopi na cesto ne vedoč, kam bi jo krenil.
Ta tren ga sreča častnik Lipovščak.
Rogobornik II. ga nagovori: „Moj Bog, kako kislo in čmerikavo se držiš, prav po mrliški. Iz-gledaš kakor bi se ti bila dogodila največa nesreča na svetu."
Lipovščak kar odrveuf, ko ga Rogoboruik tako nagovori.
„Veš kaj, Rogobornik", pripomni Lipovščak, Jaz te danes ne urnem. Strašno si čuden. Zdaj si tu, prej tam; zdaj tak, potlej pa spet drugačen: pravi kameleon."
Rogobornik II.: „Česa ne razumeš, duša mojega tovariša Lipovščaka? Mari temu, da se čudim tvojemu obrazu, ki je kakor bi se hudodelci skrivali za njim? Sicer nisi tak  Prijatelj, veš
kaj ? stopi zmenoj v tole gostilno; pri steklenki vina bova eno rekla."
Lipovščak odmajuje, kakor bi ue mogel za-
popasti, kaj je, da se prijatelj njegov tako čudno vede ter premišljuje, kako mu je malo prej zatrjeval, da so mu oče umrli.
Rogobornik II.: „Danes sem dobre volje; vabim te na zajutrek . . . pojdi I*
Izrekši prime Lipovščaka za pazduho, a ta se brani iti.
Lipovščak: „Pa si se hitro potolažil, strašno hitro", de trpko.
Rogobornik II : ^Potolažil? Zaradi česa naj sem se potolažil?"
„Nikakor te ne umem, Rogobornik; da si tako trdega srca, bi ne bil mislil."
„ Trdega srca, praviš? Lipovščak; kam meriš s tem?"
„No . . . menim, da je čisto naravno, če tako pravim ... če komu oče umrjo," pojasnjuje Lipovščak.
Rogobornika II. obraz se hipoma uresni; mi-lovaje prime Lipovščaka za roko, ves užaljen d6: „0, odpusti mi, bratec moj, Lipovščak! ... saj tega nisem vedel, da so ti oče umrli; tega nisem mogel brati s tvojega otožnega obraza . . . ubogi moj prijatelj; obžalujem, da si izgubil svojega ljubega očeta."
A to je bilo častniku Lipovščaku preveč.
»Veš, Rogobornik, zdaj pa le tiho; zdaj je dosti; . . . srce se mi obrača videčemu, da si
uže dobiva vedno več tal, to dokazuje nekoliko pač tudi izid zadnjih državnozborskih volitev.
Konečno naj omenjamo nekaj, kar je po naši misli pred vsem krivo, da se nekateri Nemci tako srdito branijo, pobratiti se s Slovani. Skoro neverjetno ali resnično je, da avstrijski Nemci kulturnega napredka svojih slovanskih sodržavljanov skoro nič ne poznajo. Predstavljajo si jih še vedno kot le ua pol omikane divjake. In v tej misli podpira jih še vedno brezvestno časopisje. Tako čitali smo pred nedolgim v „Grazer Tages-post" Članek o Cehih, ki je poln ali prevelike zlobe, ali pa neodpustljive nevednosti. Tam odreka se tako inteligentnemu, tako naprednemu narodu, kakor je češki, naravnost vsaka sposobnost za napredek in umetnost. Dokler se bode verjelo takim glasovom, bode tudi narodnostno sporazumljenje le počasi napredovalo. Potrebno bi bilo tedaj, da se med Nemci o Slovanih in njih kulturi širi drugo prepričanje. Pota za to so mnogovrstna, o kojih pa nam sedaj ni razpravljati. Hoteli smo le opozoriti na posamezne zapreke, ki ovirajo napredovanje narodnostnega sporazumljenja, od kojega je tako zelo zavisna sreča in dalnji razvoj naše avstrijske domovine.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Listi še vedno na vse strani ugibajo, kedaj se snide državni zbor. Zdaj je zopet razširjena v&st, da se skliče v prvih dnevih drugega tedna meseca septembra, k večjemu med 7. in 10. sept.
—	„Politiki“ se poroča z Dunaja, da desnica ne bode branila nemškim konservativcem, imeti poseben klub, pod pogojem, da ostanejo Zallingerju in Lienbacherju vrata središčnega kluba zaprta.
Mladoceski klub se bode baje razšel. Njegov načelnik, prejšnji poslanec prof. Tilscher in blagajnik, cesarski svetnik Schmid, sta svoj posel odložila. Kot vzrok razhoda tega kluba se navaja to, da so liberalni Cehi pri novih volitvah v državni zbor izgubili nekaj sedežev. Namestil tega kluba pa da se bfide ustano„vjl. drug, J^teri bode .stal bolj na slovanski, negojjb^^^odlagi.
Iz rirvatske se poroča, da sta bafron Živkovih in poročevalec regnikolarne deputacije, Mi-škatovič, izdelala elaborat o glavnih točkah gledč razprav regnikolarne deputacije ter ga predložila predsedniku Krestiču; ta izročil ga je članom deputacije, da ga študirajo. Hrvatska doputacija se snide začetkom meseca avgusta, da prične razprave.
Protižidovski ogerski listi prinašajo v zda-njih vročih pustih dnevih ob pomanjkanji druge
tako okruten. Sramovati bi se imel! . . . Oče ti še ni pod zemljo, pa zapuščino njegovo uže za-juckuješ, na vse zadnje se pa še iz mene norčuješ. To je več ko dosti."
Rogobornik II.: „Vidim, da tvoja bolečina je velika, za to si tako občutljiv. Zareklo se ti je; mene zamenjuješ s seboj. . . .
Lipovščak: „Kako to? . . . Tega nikakor ne urnem!“
Rogobornik:	„No,	ali pa zamenjuješ svojega
očeta z mojim očetom!“
„To urnem pa še manj," odvrne Lipovščak.
„Ali, prijatelj! . . . Tvoj oče je umrl, ne moj," popravlja Rogobornik.
„Zdaj me pa res zapušča potrpežljivost,“ dč nejevoljno Lipovščak.
„Ne le, da spomin svojega očeta tako slabo častiš, zdaj še mojega očeta vlačiš v svojo šalo, neslano. Moj oče so še čvrsti, hvala Bogu; še včeraj so mi pisali, in ko bi bili umrli, bi mi bila brzojavno izporočila sestra."
„No, če je tako," pravi Rogobornik, „je pa vse dobro, . . . čemu pa žaluješ potemtakem ?“
„Za tvojim očetom žalujem, nesrečnik . . . lahkomišljenec . . .!"
„Za mojim očetom??" ponavlja Rogobornik.
nZa kom pa? to je čisto naravno! S konja je pat, pa vrat si pretrgal."
primerne tvarine dolge članke proti Židom. Pripovedujejo namreč o židih grozne čine, „krvave dogodbe."
Tuje dežele.
V belgijskih glasilih se mnogo govori o spremembi kabineta, posebno se poudarja, da bode odstopil poljedelski minister de Moreau. Gotovo je, da pravi vodje desnice, gospodje Malou, Ja-cobs in Woeste niso zadovoljni z vladanjem mi-uisterstva Beernaertovega ter bi radi kolikor možno hitro odstranili zdanje ministerstvo. Posebno v slednjem času je izgubil Beernaert pri svojih dru-govih zaupanje s tem, da je v zadevi vojaške asistence pri cerkvenih sprevodih nastopil proti lastni stranki. Vodje desnice, kateri so morali dnč 19. oktobra 1874 napraviti prostor Beernaerto-vemu ministerstvu, so se odločili, prisiliti minister-skega predsednika in več njegovih »zmernih" drugov k odstopu.
V Odesi zasegla je policija pred kratkim več pečatov (stampilij), na katerih so stale besede: „Na Balkanu svita, hude skoro dan“; ravno tako zasegli so več papirjev, na katerih so bile gorenje besede ter zvezda in pod njo polumesec.
Razmere v Zanzibaru so se zelo spremenile. Prej bila je Nemčija pri sultanu zelo priljubljena, zdaj pa jo sovraži. Ko je prišel Gerhard Rohlf v Zanzibar bi se mu bilo še lahko posrečilo, da bi bil sukana pripravil do tega, naj stopi pod nemško pokroviteljstvo, zdaj pa je to uže prepozno, kajti sultan udal se je po polnem Angležem. Angleška pomorska postaja se je odpravila, katera je bila nastavljena v čuvanje trgovine z robovi. Vsled tega se vedno več sužnjih dovaja, kar pa bi moral sultan zabraniti.
Zopet je prišel iz Sudana v Kahiro nek poslanec, kateri pojasnjuje tamošnje dogodke za časa Gordoua. Mazon bej odposlal ga je v novembru v Massauah s pismi do generala Gordona. Med potom ustavil se je v Kasali, kjer mu je mudil- izročil tudi pisma. Prišel je pred Kartum, ko je mesto ravno palo, in ujeli so ga; vender je Se pisma prej zakopal, predno so ga prijeli. Pred kratkim se mu je posrečilo uiti ter odnesti pisma. Ta poslauec pripoveda, da ni dvojbe o Gordonovi smrti. On meni, da bi se Mahdi lahko uničil.
Dopisi.
Iz Velike Doline na Dolenjskem, 12. julija. (Izv. dop.) Ta teden imeli smo tukaj komisijon. Preiskavah so vinograde, koliko jih je uže trtna uš napadla. Vspeh te preiskave nam še ni znan, upamo, da ga nam gospodje komisarji naznanijo.
Rogobornik II. obledi kakor smrt.
„0 tem vem toliko, kakor o svoji smrtni uri," jeclja Rogobornik. „Kedo ti je to povedal ?"
„Kedo mi je to povedal? ... Ho, Bog v nebesih! ... Ti sam si mi pravil!"
„Kaj? jaz? ... to ni mogoče! saj te danes še videl nisem!"
„Nisi me videl ? Pred pičle polu ure si me ua trgu k sebi poklical ter mi naznanil nesrečno novico."
Rogobornik pogleduje svojega prijatelja, kakor bi dvojil, da li mu je um še neotemnjen.
„Veš, kaj ti povem, Lipovščak? ali si res pri zdravi pameti?"
„Narobe, Rogobornik, ti nisi pametnih možjan! Tudi stotniku Kratoperniku si pravil taisto!"
„Kratoperniku? . . . Stotnika še danes videl nisem."
„Pa sem ga jaz videl ... jaz sem ga srečal, gredočega s trga, vsega zasolzenega. On mi je rekel, da si pri novakih, ki si jih prevzel namestu svojega ponesrečenega očeta," potrjuje Lipovščak.
Zdaj je pa tudi Rogoborniku presedati jelo.
„To ti je rekel stotnik Kratopernik?"
„Z lastuimi ustmi, kakor sem rekel."
„To pojdem precej k svojemu poglavarju. . . . Ako sem juz pravil, da so mi oče umrli, sledi, da gotovo niso. Zatorej bo že takisto prav, da so tvoj
Znano nam je pač, da je redek vinograd, ki bi še ne bil oškodovan in da tudi tisti, ki so še čisti, čisti ne ostanejo. Boljše obdelani vinogradi vzdržujejo še, a slabši in srednje obdelani na slabih, plitvih prostorih, kar ginejo.
Včeraj obiskal je naše kraje visokorodni gospod deželni predsednik baron Winkler v spremstvu gosp. barona H. Gagerna. Ogledali so si naj-poprej cerkev, katera uže od leta 1882. stoji pol pokiita Bogu na milo. Upamo, da jo pričnejo skoro izdelovati. Saj gosp. baron H. Gagern, ose-bito njegov oče, ekscelenca Gagern, si silo veliko prizadeneta, da bi skoro prišlo do izdelovanja. Slavna vlada, kar je na njej ležeče, gotovo tudi ovirala ne bode, marveč še pospeševala, v k(A'kor se to strinja z zakoni, da se lepa stavba skoro dovrši. Zdaj dela se v istini škoda, ker je vse tako razmetano in nedodelano vremenu izpostavljeno. Bohinjskega	dogodka	se tu ni bati,	kajti
obloki, kateri so se	sezidali	pred	tremi leti ter
se potem obtežili z	32 centi	teže,	še vedno	trdno
stojijo in ne kaže se nikak	znak	rušenja.	Med
tem časom bili so tudi potresi, kateri pa tudi oblokom prav nič škodovali uiso. V istini potrebna bi bila uže nova stavba, kajti zdaj mora se opravljati božja služba in se deliti zakramenti v prav mali kolibi.
Visoki gospodje obiskali so tudi šolo, bil* navzočni pri izpraševanji učencev, se uverili 0 napredku šolarjev in marljivasti njihovega učitelja-Žal, da smo morali sprejeti visoke gospode v tako skromnem, slabem šolskem poslopji, vender se na-dejemo, da nam bode po mnogostrausko nam obljubljeni pomoči možno sezidati kmalu novo lepo šolsko poslopje.
Iz Kostanjevice, 13. julija. (Izv. dopis.) Na svojem potovanji po tistih občinah našega okraja, kjer je minuli teden toča silno škodo napravila, je prišel visokorodni gospod deželni predseduik baron W in ki er zvečer 11. julija tudi v Kostanjevico, kjer je v gostilnici pri Bučarji prenočil-Dasi je bil ta obisk nenaden, se je gospodu baronu poklonilo še tisti večer občiusko svetovalstvo-gosp. poveljnik mestne garde in uradništvo. Mesta*'
sicer še jako mlada godba, pa je preblagorodueinu
gospodu zaigrala podoknico.
Naš vrli gospod župan, Otmar Sever, je g°" spodu barouu pri tej priliki razložil reve in težave našega kraja; pa tudi omenil, kako on misli, du bi se tukajšnjim prebivalcem pomagalo. O našel« gospodu župauu se mora reči, da ni le župan p® imenu, ampak si tudi prizadeva tega častne*,’11 imena vreden biti. Ako bi Dolenjci imeli župane tako vnete za korist občine, kakor ga imam1’
oče umrli, Lipovščak. Jeden oče mora biti mrtev, na vsak način; iz nič se taka govorica ni sp0'
čela."
Na to vzame Rogobornik II. sabljo pod pazduho, ter prav uzrujan koraka naravnost proti stotnikovemu stanovanju.
Stotnik je sedel še zmeraj v sobi, premišljujoč, kako nenadoma mu je smrt pobrala milega pri' jatelja. Zdaj vstopi stotnikov služaj ter izporoči, da zunaj je častnik Rogobornik, ki da prositi, & bi ne mogel morda govoriti z gospodom stotnikom.
„0, gotovo . . . gotovo!" odvrne Kratopernik „Ileci, da prosim, naj ustopi gospod častnik."
Na to se prikaže častnik Rogobornik II. Stai'1 stotnik precej vstane ter mu gre naproti.
„Moj ubogi in mladi prijatelj," jame stotniki „gotovo vam je bilo prav teško, da ste moral' tako dolgo ostati pri novakib, pa v tak" tožnih okoličnostih. . . . Srečal sem častnika b1' povščaka, ki sem ga hotel prositi, naj vas mestuje. A pripovedujoč mu žalostno novico 0 smrti vašega očeta, sem na to pozabil . • • 1)4 zamerite mi, mladi moj prijatelj. Ta udar, bliskoma prišli, me je vsega omamil."
Prav tako omamljen je bil zdaj tudi Rog0' bornik II. — Predno je mogel besedo poprij*3*1’ mu je kratki nagovor stotnikov vse povedal, vht prav tako, kakor mu je pravil častuik Lipovšč*
čez dolgo zopet mi, bi Dolenjski gotovo kmalu solnce milejše sijalo.
Iz Kostanjevice, 12. julija. [Izviren dopis.] (V obrambo poštenjaka.) Ker se le prepogosto čuje med ljudstvom pripovedovati, da je bila nepoštenost vzrok samomora tukajšnjega davkarja gosp. Ig. Rozeta, meni pa je dobro znano, da to ni resnica, hočem v obrambo časti nesrečnega pokojnega, kakor tudi v obrambo časti njegovih souradnikov o tej stvari golo resnico povedati.
Pokojni gosp. Roze je bil silno strog, še skoro jjriden jn^ypst.pn imitlnik Pri dvakratnem skootriranji po ujegovi smrti so uašli vse v naj-JepŠem redu. Tedaj kak pogrešek v službi nikakor ni mogel biti vzrok njegovi strašni smrti. Da se je pokojnemu^ gosp., d a vkarju y^glay| zrn eš a l o, je bila trivajies^amn^st n^kega^meta. Pred, če se ne motim, 11 leti je uekdo prosil pri ljubljanski hranilnici denarja na posodo, katerega je tudi dobil. Denar je prišel po želji prosilčevi v roke gosp. Rozeta, kateremu je prosilec kmet naročil, da naj ga izroči naravnost določeni tretji osebi, kateri je bil kmet dolžan. Gosp. Roze je to natanko storil. Od tistega Časa je minolo 8 let, kmet je obresti hranilnici reduo plačeval in vse je bilo prav. Čez 8 let pa temu človeku neki računi z njegovim posojevalcem D. niso šli prav. Mestu pa da bi tožil D., se loti gosp. Rozeta, češ, da on mu ni res naročil, posojevalcu D. izročiti od hranilnice prejeti denar. Kmet toži gosp. R. in ta priseže, da je delal po naročilu kmetovem. To se je godilo pred 3 leti. Malopridnež pa s tem ni bil zadovoljen in je še nadalje tožaril, pa se v6 da ni nič opravil. Gosp. Rozeta pa je to, da je Omenjeni kmet trdil in okrog pripovedoval, da je R^jioJmiem^piisfigel, tako peklo, da "se je pričel i»gib^jrgaifi_iin^e. Samje bodil na sprehod, in videlo se je, da mu nobena družba ni ljuba' PrfivjlOj jla je večkrat 2dihoval rekoč: »Pa^az,
^sIuŽa^ai^bLbiJL^Ijuf!“ Ker ni nikjer iskal razvedrila in svojih srčnih bolečin nikomur razodel Ul> se mu je gotovo zmešalo. To in nič druzega Je bil vzrok njegovega samomora. Ni pa se obesil, ampak prerezal si je vrat.
Razne vesti.
—	(Zaklad v dežniku.) Du6 29. junija ukraden je bil Martinu Wagnerju, posestniku v Perneggu, 12 zaprte sobe uže jako obrabljen višnjev dežnik. No, to bi samo na sebi ne bila Bog zna kaka nesreča in buditi bi se pač morali zadovoljivosti dotičnega tatu,
ko bi z dežnikom ne bilo še nekaj druzega izginilo, bar je bilo mnogo veče vrednosti. Martin Wagner bil jo prišel na originalno misel, da je vse svoje premoženje, in sicer hvanilnično knjižico, glasečo se na 4000 gld., in tudi gotovino v znesku 330 gld., mesto da bi ga bil zaklenil v omaro, skril v stari dežnik. Tatu še niso prišli na sled, vsakako pa je ta moral biti nekoliko seznanjen s čudnimi navadami okradenega, ker drugače bi se bil pač česa druzega raji lotil, nego starega dežnika.
— (Prvi m n at čez .1 Ord;l n 1 V novejšem ČaSU napravil se je čez Jordan most. Skozi pet stoletij tožili so potovalci, kateri so obiskovali te kraje, da je prevožnja čez Jordan zelo nevarna. Pred tridesetimi leti napravili so se prvi načrti. Most je 44 metrov dolg in 3 metro širok.
— (Iz kopelišč.) [Monaco.] Na monto Carlo je kakor znano uže dolj časa zavod, da se ljudem odpravlja prevelika debelost Kažejo se prav dobri uspehi. Včeraj je bila po mestu razširjena čudovita govorica, da je nekov Anglež v dveh urah za 150 funtov shujšal. Dr. Schweninger je uže na potovanj; v Monaco.
Domače stvari.
— Nj. veličanstvo presvitli cesar podaril je župniji v Adleščih 200 goldinarjev v pokritje stroškov za novi zvon iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Osebne vesti.) Nj. ekscelenca gospod namestnik dalmatinski, fini. baron Jovanovič, pripeljal se je včeraj z brzovlakom s svojo obiteljo vred iz Trsta v Ljubljano ter se nastanil v hStelu „pri Slonu". Danes je nj. ekscelenca odpotoval v Gradec. — Kakor se čuje, uložil jo g. Hren, deželne sodnije svetovalec v Celovci, kateri je bil izvoljen v dolenjskih kmetskih občinah državnim poslancem, prošnjo za umirovljenje
— (Dopolnilne volitve za deželni zbor) Volitev poslanca v deželni zbor mesto umršega Karola Rudeža v kmetskih občinah kočevskega okraja razpisana je na dan 25. avgusta t. 1. Dnč 26. av g us ta t. 1 pa bode volilo mesto Idrija svojega poslanca v deželni zbor na mesto umršega viteza Schneida
— (Slavni ces. kr. deželni .šolski svftt kranjski) je te dni izdal razpis, v katerem gičnimL bosimi	Vse	c. kr. srednješolske-Rrgfe-
sorjo po Kranjskem, naj se ne uVeTežinei o političnih demonstracij. V interesu javnih šol in vspešnega pouka je želeti, da se profesorji ne vtikajo v politično borbe, ampak da si kot javni nepristranski učitelji ohranijo zaupanje vseh političnih strank.
— (Biriu o val) bode dud 23. t m. ob 8. uri zjutraj premil, knezoškof g. dr. Misija v tukajšnji po-
silni delavnici. Zakrament sv. birme prejelo bode 27 kaznjencev. Najmlajši je star 11, najstarejši 40 let.
— („ Glasbena Matica") sklenila je minolo nedeljo, dnč 12. t. m., šolsko leto glasbene šole. Ob 11. uri dopoludne zbral se je v čitalniški dvorani odbor, učiteljsko osebje in učenci. Zapelo se je nekaj pesen, potem pa je nastopila gdč. Julika Hofbauer-j o v a ter govorila v imenu učencev in učenk, izrekajoč odboru in učiteljema pl. Janušovskemu in Sohorju zahvalo za nih požrtvovalni trud Na to je gosp. predsednik Ravnikar prečital imena učencev in učenk, kateri so dobili odlično priznanje, in sicer pod učiteljem pl. Janušovskim naslednji: Moos Lujiza, Moos Ana, Dev Oskar, Rupnik Ivana, Stupica Marija, Praprotnik Ana, Razinger Pavla, Čelešnik Josipina, Milčinski Angola, Ravnikar Etbin; pod gosp. Sohorjem: Kos Ivan, Praprotnik Klotilda, Gabrijel Karl, Trontel Ema, Plečnik Ivan, Hinterlechner Hugo, Vodušek Konrad, Adamič Viktor, Dolenec Metod, Pijanecki Ivan. Po razdelitvi spričeval polagal je gospod predsednik učencem in učenkam na srce, nij bodo v svoji pridnosti vstrajni, sebi r korist, roditeljem in učiteljem v zahvalo in čast; konečno izražal je gg. učiteljem zahvalo. Ob skončetku zapelo je še nad 100 pevcev cesarsko pesen. — Novo šolsko leto „Glasbene Matice" se prične s 15. septembrom, a glasbeni pouk se more nadaljevati uže s 1. avgustom, če se dotični učenci oglasijo pri gg. učiteljih ali pa pri gospodu S. Stegnarju
(Poroka.) V soboto se je poročil g. Adolf Hauptmann, tukajšnji tovarnar oljnatih barv, z go-spodičino Emilijo Špilarjevo, hčerjo gosp. Ivana Špilarja, posestnika in župana v Št. Petru na Notranjskem.
— (Iz logaškega šol. okraja) se nam poroča : Okrajna učiteljska konferenca za naš okraj bode 3. avgusta t. 1. \ G<5renjem Logatci. Med drugim se bode obravnavalo: 1.) Po katerih vodilih naj se učitelj ravna pri pouku v realijah? Poročata nadučitelja L. Božič in J. Poženel. — 2.) Katere določbe šolske postave z dnč 14. maja 1869 so se vsled šol. postave (novele) z dne 2. maja 1883 spremenile in kako? To vprašanje odgovorč vsi udje konference; poročevalec se bode pri konferenci določil po žrebanju.
— (Požar.) Iz Kokrice se nam piše:	Dne 10. t. m. ob 2. uri zjutraj nastal je ogenj v hiši Josipa Merkuna, ki je uničil do malega hišo, hlev in skedenj. Sumi so, da je Merkun sam zažgal.
— (Uboj.) Z Rakitne se nam včeraj piše: Danes zjutraj dobili so fanta Jurija Šušteršiča ubitega. Kedo je zločin doprinesel, se sedaj še ne v6.
— (Toča.) Z Rakeka se poroča, da je včeraj popoludnč vsula se obila toča, katera jo napravila mnogo škode. Precej debela toča padala je skoro četrt ure.
vsem tem: je-li res bil njegov oče moteč?. .. Pa saj on ni bil pri novakih, on ui govoril niti s stotnikom, niti z Lipovšoakom. ... Ta zgodba
II*U je bila, kakor da obnori.
Stotnik je vabil mladega častnika, naj sede, kar pomoli služaj svojo debelo rdečo glavo še enkrat skozi vrata.
»Gospod stotnik ... tu zunaj je . . na 0 Pogleda mladega častnika, in glava mu zadeli in zarudi.
»No . . . kdo je? . . . kaj je?" priganja stari 8tot»'k Kratopernik
»Gospod stotnik ... tu zunaj je ..." po-strežaj, . . . zunaj je . .
Služaj kar ni mogel oči odvrniti od mladega a*ka, in same zmedenosti je sopihal hlaponski,
bot **raV Z(*a‘* ^ k'* zunaj’ zcla>* Pa že tu
. »Ko li kaj?" zagrmi stotnik nad njim; „ne
oš govoril ? ... Kdo je zunaj ?“
»Gospod častnik Rogobornik", odgovarja po-
služaj  „Gospod častnik da gospoda stot-
'lka prositi, ko bi mogel z njim govoriti par oesedi«
Al, Stotnik in častnik se spogledata. Rogobornik? nv° 'e zunaii Je gotovo, da ni umrl. . . . erria se posveti.
»Rogobornik oče?" povprašuje stotnik služaja.
Služaj spet strmi v častnika, kakor bi stal pred strašilom.
„Gospod stotnik, odpustite", reče služaj; „zunaj je gospod častnik, Rogobornik sin."
Oba poslušalca, stotnik in častnik, se čedalje bolj čudita.
„Rogobornik sin?" ponavlja Kratopernik, „to je čisto in naravnost nemogoče, saj ta je tukaj!"
„Da, vidim, da je tu“, potrjuje služaj. „A zunaj je tudi gospod častnik, Rogobornik sin."
„Ti noriš, huncvet! Nisi prav videl! Kje si se napil?" ošteva ga stotnik. Obrnivši se k častniku, d6: „Vi ste tukaj, kaj ne? Torej ne morete še enkrat priti."
Rogobornik sam ni vedel, kaj bi dejal.
„Reci, naj vstopi", zapove stotnik služaju.
Par hipov na to vstopi častnik Rogobornik I.
Novo čudenje, silno ostrmenje, ko se ogledujejo. Služaj se je bil tudi prikradel v sobo, da bi videl, kaj bo.
„Vi ste tudi častnik Rogobornik II.?" izpre-govori stotnik.
„Gospod stotnik, opravičite", odvrne vstopli čnstnik, „jaz sem častnik Rogobornik I."
Staremu stotniku se je uže kar mešalo po glavi.
„To nikakor ni mogoče", odgovarja stotnik skoro boječe; „po takem bi bili svoj lastni oče, in pa oče Rogobornika II. tudi; to se ne zlaga. In recimo, da bi bili svoj lastni oče, to bi morali biti
vendar mrtvi, in torej bi ue mogli tul^aj biti. Moj Bog, kar glava me uže boli."
Med tem sta se častnika natančneje pogledala. »Oče, vi imate pa čisto črne lase 1“ reče sin. „Kaj ? črne lase imam?“ čudi se stari ter stopi pred zrcalo.
„Pa res!" dč oče, ki se ne more načuditi.
„No, kaj tacega se pa ne dobi na svetu!.. Tega je kriva tista predrenska voda."
Zdaj seje tudi stotniku Kratoperniku posvetilo. „A tako? lase ste si pobarvali! Zatorej sem vas imel za sina, in zato sem vas vprašal, kaj dela vaš oče! I, kaj pa da, temu ste se morali čuditi, ha, ha, ha! In potem ste mi povedali, da je vaš oče mrtev. Od kod pa vi to veste?" vpraša stotnik Rogobornika II.
„Srečal sem častnika Lipovščaka, ki mi je zatrjeval, da so moj oče umrli.
A tako?" hrobota se stari Kratopernik. „Li-povščaka sem tudi jaz srečal. Na, to je lepa zgodba,
to je lepa zgodba!"
„To je lepa zgodba", se oglasi služaj, ki se
je z dlanjo tolkel po bedrih.
„Tiho bodi, pa molči", srdito zavpije stotnik. „Zu befehl, herr hauptmanu!"
Zlatorodov.
— (Nesreča) Iz Kamenika se nam poroča, da je due 11. t. m. predpoludnem v ondotni tovarni za smodnik prijel stroj delavca Josipa Dolinška ter gana uogah tak6 hudo poškodoval, da bode teško okreval
Narodno-gospodarstvene stvari.
Ovčarija v Avstraliji.
Znano je uže, kako razširjena je reja ovac v Avstraliji in znano je, da se iz Avstralijo pošilja mnogo ovčje volne v vse dele sveta. V naslednjem hočemo priobčiti nekoliko podatkov o ovčariji v Avstraliji.
Uže prvi naseljenci pripeljali so 1788. 1. s seboj ovce, in dnč 20. januvarija imel je tedanji guverner v zatoku Botany 29 ovac. Število ov&c se je pomnožilo z nakupom ovac v Kaplandu. Kapitan Mac Artur, kateri je zamenjal vojaško suknjo z obleko naseljenca, bil je prvi ovčjerejec; oplemenil je 20 indijskih ovdc z onimi iz Kaplanda; uže v letu 1796 imel je 1531 ovac v vrednosti 6 do 8 funtov sterlingov, 1797. leta dobil je 3 ovne iz Kaplanda in potem pet pravih španskih merinos, kateri so 1804'. 1. prišli v Tasmanijo. V 1, 1819. pomnožile so se ovce uže na 1 720 000 glav. L. 1807. se je odposlalo iz vse Avstralije uže 237 622 funtov ovčje volne, katera je šla na Angleško. Okolo srede stoletja pričeli so se v najem jemati največji pašniki za ovce. Nokov podjetnik pričel je z 2000 ovcami; prodal in zaklal jih je 4000; čez sedem let brojil je 11000 ovac. L. 1856. eksportoval je Novi Južni Wales 19 200 343 funtov ovčje volne. Viktorija 21 968 174 funtov od 4 641 548 ovac, južna Avstralija 8 236 224 funtov od 1 551 452 ovac, zapadna Avstralija od 177 717 ovdc volno 500 996 funtov. V letu 1865 poslala je južna Avstralija na tuje za 16 429 640, Novi Južni Wales za 32 482 280 in Viktorija za 16 429 640 mark ovčje volne.
Vsled hude suše v 1 1866. in 1868 poginilo je več milijonov ov&c. Queensland imel je čez dve loti 700 000 ovac menj nego 1. 1888., a je vender odposlal na tuje 20,5 milijonov funtov volne. V letu 1871. pričela se je cena ovac večati v Novem Južnem Walesu; zdaj velja tam jedna debela ovca okolo 17 mark Od 1 1876 do 1877. so je zmanjšala reja ov&c, ker so na prejšnjih pašnikih nastale naselbine; mestu pašnikov nastala so polja Toda naselniki bavili so se tudi z ovčarijo, tako da se je število ovac zopet pomnožilo. V letu 1877. bilo je v Queenslandu 6 272 766, v Novem Južnem Walesu uže 20 503 308 ovac ; slodnje število pomnožilo se je v 1. 1881. na več nego 35 milijonov. Misli se, da se v vsej Avstraliji, vštevši Tasmanijo, zdaj redi 75 l/s milijonov ovdc. Avstralija zavzima v ovčariji nedvojbeno prvo mesto. Pri neki dražbi v 1. 1880. prodajali so se ovni po 28 000 mark (?).
Te male črtice naj zadostujejo, da se uvidi, kolikega pomena je ovčarija v Avstraliji, koliko volne se odpošilja od tod na vsa tržišča in kako vpliva ta-mošnja cena Bazen tega pa je še več milijonov hektarjev zemlje, na katere ne stopi nikdar uobena ovca; če se bode porabilo še to ozemlje za rejo ov&c, pomnožilo se bode zopet za več milijonov število ov&c.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Brno, 14. julija. V Trebiti zbralo se je po noči demonstrativno več strojarjev, katere so morali redarji s silo razgnati. Več oseb je bilo ranjenih. Okrajni glavar je poslal žendarmerijo na mesto. Obrtni nadzornik podal se je v Trebič.
Madrid, 14. julija. Contre-admiral Pezuela imenovan je pomorskim ministrom in madridski prefekt ministrom za notranje zadeve.
London, 14. julija. V dčlenji zbornici izjavil je Bourke, da se bode o točkah gledč uffire pri Penždu, katere bi se bile imele razsodniku v rešitev predložiti, še posvetovalo.
Budimpešta, 13. julija. Razgovori med patrijarhom Angjeličem in naučnim ministrom so bili uspešni.
Pariz, 13. julija. „Instransigentu objavlja pismo prejšnjega diplomata Billinga, katero pripoveduje, da je Mahdi pred osvojitvijo Kartuma stavil ponudbo, da Angležem izroči Gordona za
1250000 frankov odškodnine. Lord Lyons bi bil moral plačati to svoto, koj ko bi bilo došlo v Pariz oficijelno poročilo, da se je Gordon izročil. Mr. Billing izročil je Mahdijevo ponudbo lordu Lyonsu, a angleško ministerstvo je isto na zahtevanje Granvillejevo odvrnilo.
Madrid, 13. julija. Po daljšem ministerskem svetu dala sta minister za notranje zadeve in pomorski minister ostavko. Ministerski predsednik Canovas podal se je h kralju.
Madrid, 13 julija. „Gaceta“ poroča, da je včeraj 1371 oseb obolelo in 587 umrlo na koleri, in sicer izmed slednjih 4 v Madridu, 19 v Aranjuezu, 317 v provinciji Valencija in 89 v pro-vinciji Murcija.
Kahira, 13, julija. Včst o Mahdijevi smrti najde tu malo vere.
Simla, 13. julija. Indijska vlada dobila je iz Londona poročilo, da se dogovori med Anglijo in Rusijo ugodno razvijajo.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 14. julija.
zid
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.......................83 —
»	»	»	»	srebru.........................83'75
Zlata renta.................................................109-20
5°/» avstr, renta............................................99-95
Delnice nšrodne banke.................................... 872- 
Kreditne delnice......................................... 285-80
London 10 lir sterling......................................114-60
20 frankovec................................................ 9-865
Cekini c. kr............................................. 5-89
100 drž. mark................................................61-10
Tujei.
Dnč 12. julija.
Pri Maliči: Sockl, učiteljica; Linseumayor, Wolkenstein in Štern, trgovci, z Dunaja. — Rankl, iz Ulma. — Steffenu iz Rumunije. — Milličich, tovarnar, iz Zadra. — Milli-čich, trgovec, iz Pulja. — Grieshammer, logar, iz Spitala — pl. Sučič, c. kr. polkovnik , a soprogo , in Prohaska, c, kr. poštni oficijal, iz Celja.
Pri Slonu.- Koschat, c. kr. dvorni kapelnik, z Dunaja. — Spoliarič, c. kr. nadporočnik, iz Spijeta. — Baronovka Geolzi iz Zagreba. Vitez pl. Kriegsau, želez, uradnik, iz Beljaka. — Faber, logar in dež. poslanec, iz Kočevja Hafner iz Boh Bistrico Pri Južnem kolodvoru:	Naumann,	dr	modroslovja, iz
Bornbacha. — Skabe, mokar, iz Marialaufona. — Pregl iz Divače. — Naglič, ključaničar, iz Kranja.
Pri Avstr, carji:	Gerbic, profesor petja, iz Lvova —
Theuerschuh, hiš posestnik, iz Tržiča.
Umrli so:
IJ n 6 12. julija. Neža Peterlin, pisarjeva vdova, 53 1., Mestni trg št. 3, sušica.
Dnč 13. julija. Marija Miklauz, hči pomož uradnika, 2 1., Hilšerjeve ulice št. 10, bronh. katar.
V civilni bčlnici:
Dne 11. julija Urša Brodnik, delavka, 16 1., tuberkuloza. — Fran Wintor, delaveč, 15 1., disenterija
Tržne cene.
V Ljubljani, 11. julija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 62 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 4 gld. 38 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 6 gld. 1 kr.; tur-šica 5 gld. 50 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 70 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr,, svinjsko 66 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
ČSB i opazovanja
Stanju
baro-
metra
Tempe-
ratura
Vetrovi
Nebo
•Jr zjutraj i 736 70 .=	2. pop. 735-30
9. zvečer i 735 * 70 i
I
Mo-krina v mm
: cd
16 8	bzv.	megla
28-3 vzh. sl. i jasno j 0-00 24-6 , bzv.	»
Kisla voda, kopelišče Radvanj
a?
Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda specifikum pri: protinu, knmnji v žolči, 1110X111 rji in ledvicah, zlati žili, hrambo rloi, brahoru, zlatenici, želodeč-nih boleznih in pri kntdru v obče.
Kopelji, Htanovanja in restavracija po ceni.
s svojo jako obilo ,,nntro-lJthion-kislino“. (iarodovi poskusi so , dokazali, da je ogljono-kisli ,,Lithion‘‘ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotoveje zdravilo.
62—15
(81)
m Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak P' istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
Odgovorni urednik J. Naglič.
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino ntdečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — fij Neobhodno potrebno za umivanje otrčk. Samo pri-|“ stno iz tovarne	(49) 12—8
| H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku. jjj
Cj	Jedina	zaloga	v	Ljubljani	pri	S
|jj K. Karingerji Mestni trg štev. 8. jjj ^sa5af,asasaia5asasasasHsasa5isasasasasaszs^
3
3
a
a
a
a
a
Poddružiiica c. kr. priv.
avstr, kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje
v bankovcih
3‘/( od sto 3% . » 87« * *
za	4	dni	odpovedbe
»	8	»	»	...
»	30	»	»
v Napoleondorih
30dnevna odpoved	....	3	od	sto
3inesečna »	....	3‘/4	»	»
6	»	. . . .	3‘/a	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/2 proč. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, B eko, dal je v Zagreb, A rad, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (tvarrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2pn,c. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirjo (efekte), 6proe. obrestj na li to do svole 1000 gld , za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—10
T7- Trstvi. dnč i. oktobra 1883.
v založništvu našem izišla je na svitlo
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnio Iz vseh stanov.
Nabral
.A-rtton. Brezovnik učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinajr & Fel Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
m
neprekosljivo
največja zaloga
vsake oble, velikosti iii Movosti
prodajejo se po 25 kr. in više
pri	(47)10
J. C. II.IIIH1 ■■■■■■•
Tiskata in zalagata Ig. v. Klei nma y r A Fe d Hamburg v Ljubljani.