TRST, sobota 4. maja 1957 Leto XIII . Št. 106 (3641) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini «t ^??ISTVO: UL- MONTECCHl it. I, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, vit ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska- Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, sme v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Na sestanku atlantskega sveta v Bonnu so sklenili: oboroževanje z najmodernejšim orožjem se nadaljuje Izgovor: obramba pred napadom - Alžirska brzojavka svetu NATO: Prepove naj se uporaba čet in orožja NATO za uničevanje alžirskega ljudstva - Dul-les svari pred neizmernim optimizmom glede razorožitve - Brentano: Ne bo miru. dokler bo Nemčija razdeljena - 0 Cipru in Alžiru se niso sporazumeli Bonn. 3. — Zasedanje atlantskega sveta se je za-zslU^° °k 19.20. Prei je bilo določeno, da se bo fen 'v e končalo v soboto zjutraj. Ameriški državni jnik Dulles pa bo ostal še v Bonnu in bo nadalje-al razgovore s kanclerjem Adenauerjem. ^dno poročilo o zasedanju atlantskega sveta je nič? at:o in pravi, da mora biti atlantsko zavez-tvo sposobno odgovoriti z vsemi sredstvi, s kate-*m razpolaga, na vsak napad proti njemu. «Prav zato, ker bo razpokalo z najmodernejšimi Marnbnimi sredstvi, bo atlantsko zavezništvo od-?elo pogum vsaki skušnja-J za napad proti njemu. Pričakovanju sprejemi j i-veša sporazuma o razorožit- t>rw?6 -n?,ore nobena država da k temu zavezništvu, orn-- polagalo z modernim zlem, k; potrebno za nj^ovo obrambo.« derar se odnosa med mo-Drav-m ln klasičnim orožjem, kal poro^il0- da bo svet ča-j^. na rezultate proučevanja, n= so Sa začele o tem vpraša-štv pr’stoJne oblasti zavezni-laht za*°- da države članice treh skbpuo sprejmejo po-tav - sklepe o razvoju in Oro?otežju različnih kategorij kar se tiče združitve Nem- da bod’ S° ministn sklenili Sr ? nadaljevali z mirnimi litik n °*creP'1' skupno po- no za združeno m svobod- sist nem*ko državo v okviru mi.ema varnosti, ki naj jamči v Eviopi. na o ntski svet meni, da če traj ednjem vzhodu se vedno ok« .resna nevarnost za mir, no .a!aio vendarle nekateri na ! e*et?jonti, ki dajejo upati manjšanje možnosti komu-ta ne ekspanzije in prevra- ^tične ta. str^Llantiki svet )e z druge gla '. ngotovil. da je eden kan, smotrov sovjetske ra???anje, da bi preprečila de p!m državam NATO moka- Jacijo njih vojaških sil, silam zagotovilo sovjetskim obor--monppo1 nad jedrsko ka, da ideološke vatj n„ ne bi smele vpli-Dro tneddrzavne odnose, bi s av ,'ako elementi, ki , tičnim izvajanjem Seboir,« k Povečanju med-nVarizaupanja in u-»bove ,jU Prepotrebne o-pavan; a 'skrenejše obrav-i iževan- predlogov in pri-lQti Pogledov. V ce- tov .ko ugotovi, da je bftinn predlog ne- tftieri - Pozitiven korak v tih si i ,5azu me v anj a veli-^žnosi, odpira ugodne a°re iii za bodoče razgo-b°v. c. Približevanje pogle-Eribakuf uPravičeno lahko l Ogj da bodo uradni bbfa 7 stalih članic podod-bbv sn,,iZauPanjem sprejeli y°jihH Ski predlog in s leriit„ Predlogi omogočili tih .J Vsaj delnih začet-vč‘. razuniov. Upati je, tri tem nji atlantski sklep m ne bo t oviro. Merbah, ki je sedaj v Bonnu, poudarja tudi, da bi morala NATO prispevati pri iskanju mirne, pravične in demokratične rešitve alžirskega vprašanja v skladu s priporočili Združenih narodov. »Uporaba orožja in čet NATO v Alžiru, dodaja brzojavka, je v korist načrtom kolonializma, ki so s svoje strani činitelj negotovosti in razvoja komunizma in ne odgovarja niti namenom niti duhu NATO.* Na današnjjh sejah so govorili predvsem o nemški združitvi in o razorožitvi. Kar se tiče Nemčije so zunanji ministri obravnavali poročilo predstavnikov ZDA, Velike Britanije, Francije' in Zahodne Nemčije, ki so se prve dni marca sestali v Wa«hingtonu. Predstavnik NATO je izjavil, da ne bodo sporočili podrobnosti o teh razgovorih. Kar se tiče razorožitve, so govorili Dulles, Pineau, Lloyd in Pearson, katerim so navzoči postavili več vprašanj v zvezi z novimi sovjetskimi predlogi. Kakor rečeno, je svet sklenil, da ne h°^° objavili podrobnost; o sklepih. Predstavnik NATO pa je izjavil da so navzoči soglasno poudarili nujnost, da je treba isikati mednarodni sporazum o razorožitvi. Dodal je, da ne more izjaviti nič drugega tudi zaradi tega, ker se delo pododbora v Londonu nadaljuje. Iz diplomatskih krogov pa se je zvedelo, da sta v zvezi z razorožitvijo Dulles ln zatem Martino izjavila, da ne bi bilo umestno računati na bližnji sporazum s Sovjetsko zvezo v okviru londonskega zasedanja razorožitvenega pododbora. Dulles je svaril pred »brezmejnim optimizmom)). Na jutranji seji je italijanski zunanji minister Martino obrazložil stališče Italije do «delovne skupine«, ki je v Wa-shingtonu obravnavala nemško vprašanje. Izjavil je, da se Italija zaveda, da ustanovitev organizma, ki je omejen samo na nekatere člane atlantskega zavezništva lahko povzroča zaskrbljenost, da bi ta organizem v bodoče utegnil spremeniti svoj značaj in razširiti področje svojega delovanja ter bi, kar se tiče evropske varnosti, - lahko predstavljal neke vrste direktorija, ki bi deloval v okviru atlantskega zavezništva. Dalje je Martino izjavil, da spričo tega. ker je vprašanje nemške združitve povezano z vprašanjem evropske varnosti, bi bilo potrebno, da bi na svetu NATO formalno poudarili začasni značaj in omejeno nalogo «delovne skupine« Martinu je odgovoril ameriški državni tajnik Dulles, ki je izjavil, da ni nobenega namena, da bi omenjeni skupini podelili širše naloge in da ta skupina ne more v nobenem primeru biti neke vrste izvršilni organ NATO. Skupina lahko samo sporoči atlantskemu svetu svoje pripombe Še manj st bo ta skupina lahko spremenila v «direktorij štirih«. Dullesove izjave je v celoti potrdil britanski zunanji minister Lloyd. Kakor je znano, je svet sklenil, da ne bodo sporočili podrobnosti o današnjih razgO' vorih, vendar pa so napravil: izjemo, o tem, kar so govorili o delovni skupini in podrobnosti je novinarjem sporočil italijanski zunanji minister Martino, ki je izjavil, da Dul lesova pojasnila povsem zadovoljujejo italiiansko vlado. V zvezi z nemško združitvijo je danes govoril tudi za-hodnonemški zunanji minister von Brentano, ki je izjavil, da ni mogoče zagotoviti (rajnega miru v Evropi, dokler bo Nemčija razdeljena. »Sistem evropske varnosti, ki ne bi temeljil na rešitvi vprašanja nemške adruzitve. je poudaril Brentano, bi slonel na vulkanu. Dobro ve ste je pripomnil, da zvezna vlada dela kar more, da poziva prebivalstvo Vzhodne Nemčije na mir in mu svetuje, naj se vzdrži nepremišljene akcije« Za von Brentanom so govorili drugi ministri, ki so podprli njegovo tezo. Med temi so bili Dulles, Martino, grški zunanji minister Ave-rov, francoski zunanji minister Pineau in turški predstavnik Menderes. t Zlasti Dulles je očital bo-vjetski zvezi, da je odgovorna, da delitev Nemčije še traja ter je pozval Sovjetsko zvezo, naj »napravi konec delitve Nemčije preden krivice, ki ta delitev ustvarja, posta-neio neznosne«. Dulles je dalje izjavil, da imajo tri zahodne države posebno odgovornost glede združitve Nemčije in da si je potrebno biti tudi na jasnem o sovjetski odgovornosti, ker da bi se sicer morala Zahodna Nemčija pogajati z vlado Vzhodne Nemčije, »ki ni nobena vlada«. Dulles je dalje izjavil, da delovna skupina, ki proučuje nemško vprašanje, ni pristojna za vprašanje razorožitve. Dulles je dalje izjavil, da je bilo na ženevski konferenci štirih velikih sklenjeno, da se mora Nemčija združiti na podlagi svobodnih volitev in da spada to vprašanje v pristojnost štirih velikih. Pripomnil je, da s strani stališča miru ni nobenega vzroka, da bi Nemčija še dalje ostala razdeljena. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je v zvezi z razorožitvijo izjavil, da je po mnenju angleške vlade sedanji angleško-francoski iz leta 1954 najboljši načrt, ki je bil spopolnjen leta 1956. Pripomnil je, da je Velika Britanija pripravljena podpreti predlog ameriške delegacije na sedanjem zasedanju razorožitvenega pododbora. Francoski zunanji m-inister Pineau se je pridružil Dulle-su kar se tiče nemške združitve in enako stališče sta poudarila grški zunanji minister Averov ter kanadski zunanji minister Pearson ter turški zunanji minister Menderes. Preden so razpravljali o končnem poročilu, so proučili vprašanje sodelovanja med državami članicami na nevojaških področjih. Govorili so tudi o Cipru, pri čemer sta turški zunanji minister in angleški zunanji minister pozvala grškega zunanjega ministra, naj spremeni svoje stališče. Govori se, ca bodo morda skušali najti rešitev tega vprašanja v okviru NATO zlasti tedaj, ko bo Spaak prevzel funkcijo novega glavnega tajnika organizacije, to je 14. maja. »»------- Novi spopadi med Nikaraguo in Hondurasom MANAGUA, 3. — Na velikem zborovanju na glavnem trgu je predsednik republike Somoza sporočil, da je vojska Nikarague ponovno zavzela kraj Mocoron, ko je napadla močnejše sile Hondura sa, katere so včeraj napadle posadko Nikarague v tem kraju in ga zavzele. Svojo akcijo so čete Nika glavni štab pozval bivše čast nike in demobilizirane vojake naj se takoj javijo v bližnjih vojašnicah. Radio pa ie sporočil, da je dominikanska republika odredila pošiljatev vojnih ladij in letal na pomoč Nikaragui. Tudi v prestolnici Hondurasa se pripravlja splošna mobilizacija. Zveza hondura ških študentov je poslala mehiškim listom pismo, v katerem je rečeno, da so vojaške sile Nikarague napadle honduraške sile. ((Diktatura Somoze, je rečeno v pismu, predstavlja pravo nevarnost za mirno življenje in napredek držav Srednje Amerike. Pozivamo svobodne ljudi na kontinentu, naj se nam pridružijo v borbi proti diktaturi vlade v Nikaragui«. Pi- smo omenja arbitražo španskega kralja o mejah med Hondurasom in Nikaraguo in pravi, da se bodo ((teritorialne pravice Hondurasa branile s krvjo«. Okrog 6 milijonov prebivalcev v Švici ŽENEVA, 3. — Statistični podatki navajajo, da je število prebivalstva Švice v začetku tega leta doseglo okrog sest milijonov. Tudi poroke in rojstva stalno naraščajo, kar je pripisovati, tako menijo izvedenci, precejšnjemu dotoku tujcev, ki prihajejo delat v Švico in se nato poroče s švicarskimi državljani. Predlog kanclerja Schaerfa prof. Schweitzerju Za sklicanje mednarodne konference za odstranitev atomske nevarnosti V ameriškem državnem departmaju deloma pozitivno ocenjujejo zadnji sovjetski predlog o razorožitvi - Izjave maršala Zukova WASHINGTON, 3. — Ameriški državni departma in Pentagon sedaj skrbno proučujeta zadnje sovjetske predloge o razorožitvi. Kakor se zdi, je ocenitev teh predlogov v državnem departmaju nekoliko različna kakor v Pentagonu. Diplomati vidijo predvsem pozitivno stran v tem, da je Sovjetska zveza napravila korak naprej v primeri z dosedanjim stališčem. Zaradi tega državni departma pozitivno ocenjuje možnost konkretnejšega kompromisa glede celotnega predloga predsednika Eisenhowerja o »odprtem nebu«. Ocenitev Pentagona pa je bolj rezervirana, zlasti v u-gotovitvi, da bi po sovjetskem predlogu bilo podvrženih letalski inšpekciji 90 odstotkov zahodnega ozemlja proti 35 odstotkom ozemlja SZ ali ozemlja, ki ga SZ nadzoruje. Vendar pa se politiki in vojaki strinjajo v tem, ca novi sovjetski predlog odgovarja splošni direktivi sovjetske zunanje politike, da skuša doseči sporazum, čeprav omejen in začasen, o razorožitvi. Mnenja so, da je to v zvezi z dobavo ameriških izstrelkov Veliki Britaniji in v zvezi z lanskimi dogodki na Madžarskem in Poljskem, ker da mora Sovjetska zveza sedaj preurediti položaj v državah, ki so poč njenim nadzorstvom. V zvezi s tem položajem o-cenjujejo tudi v Washingtonu sovjetsko ratifikacijo konvencije Združenih narodov za u-stanovitev mednarodne agencije za atomsko energijo, ki bo imela nalogo izkoriščati atomsko energijo v industrij- Pred debato o zunanji politiki v parlamentu? Predvsem o sindikalnih vprašanjih se razpravlja v Rimu v zadnjih dneh Santi zanika vesti, da bi nameravali socialisti zahtevati izstop CGIL iz Svetovne sindikalne zveze; ne izključuje se pa, da stopijo v stik z mednarodno ClSL (Od našega dopisnika) debata o zunanji politiki; s tem namerava vlada ugoditi želji, ki je bila izrečena z več strani. Priložnost za tako debato bi se nudila ob interpelaciji o zunanji politiki posebno glede Srednjega vzhoda, ki jo je v senatu vložil senator Lussu. če pa pride do debate, potem se seveda ne bo govorilo samo o Srednjem vzhodu, temveč sploh o vsem » , .. „ , , delovanju palače Chigi, ki pač rague začele ze sinoči. Po de* np uživa širokega odobrava-kretu o splošni mobilizaciji je 1 nja. Polno pridržkov do te iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiKioiniin Richardsov razgovor z izraelskimi voditelji Ni znano, ali se bo Eisenhotverjev odposlanec vrnil na Srednji vzhod RIM, 3. — Ministrski predsednik Segni je danes ^^j^t^^j^sklenila^^ sprejel ministra Andreottija, Saragata m pa podtaj- — • • --- nika v zunanjem ministrstvu , Folchija, ki mu je poročal o naj novejših dogodkih v zvezi z delom sveta NATO ter sploh o razvoju v zunanji politiki v zadnjih dneh. O tem je potem on sam poročal predsedniku republike Gronchiju. Zelo verjetno bo ob začetku zasedanja parlamenta tudi štvo ter obenem sklenili skli- strokovnjak razgovarjal z ju- BEIRUT, 3. — Vse ladje ameriškega šestega brodovja, ki so bile vsidrane te dni v Beirutu, so danes odplule. Ameriške oblasti javljajo, da so glavne enote tega brodovja dobile ukaz, naj zapustijo vzhodno Sredozemlje in naj odplujejo na področje srednjega Sredozemlja, kjer se bodo udeležile manevrov NATO. Kar se tiče sklepa ameriške vlade, da odpokliče svojega odposlanca Richardsa s Srednjega vzhoda, ne da bi čakal na vabilo Jordanije, Egipta in Sirije, se v pristojnih krogih ta siklep tolmači, kakor sledi: i. Huseinova izjava in negativno stališče Sirije in Egipta do Eisenhower-jeve doktrine so pokazali, da bi bilp zaman čakati, v sedanjih okoliščinah, da omenjene tri države povabijo Richardsa. 2. V teh krogih zatrjujejo tudi, da je ameriška vlada z odpoklicem Richardsa odvzela argument propagand) proti ameriškemu vmešavanju na Srednjem vzhodu. 3. Pri ^‘poudaril"Brentano, bi slo-i tem pa poudarjajo da je bil .rnikann Dobro ve- glavni smoter ZDA v Jorda- niji v okviru Elsenhowerjeve doktrine dosežen, ker je kralj Husein sprejel ameriško pomoč za okrepitev jordanske vojske »proti komunistični nevarnosti«. Dalje poudarjajo, da je navzočnost šestega ameriškega brodovja v Sredozemlju ((zadosten opomin morebitnemu napadalcu«. Glede morebitnega povratka Richardsa na Srednji vzhod ni bilo še nič sklenjenega. Njegov povratek v VVashing-ton pa bo ameriški vladi omogočil začasen obračun njegovega potovanja po dvanajstih državah Evrope. Afrike in Srednjega vzhoda. Danes zjutraj se je Richarda razgovarjal v Jeruzalemu s predsednikom izraelske vlade, zatem pa z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir ter z ministroma za finance in trgovino. Nocoj je Richards odpotoval v Tunis, od koder se bo vrnil v VVashington. Richards je izjavil, da so bili njegovi razgovori z izraelskimi predstavniki «zelo prisrčni«. Dejal je tudi, da bo iz-i raelska vlada na eni svojih prihodnjih sej verjetno zavzela stališče do Eisenhowerjeve doktrine. Dalje je Richards izjavil, da je po njegovem mnenju njegova naloga končana, da pa ostane na razpolago Ei-senhowerju, kateremu bo osebno poročal o svojem potovanju 9. maja. O Richardsovih razgovorih v Atenah so včeraj objavili skupno poročilo, ki pravi, da se bo pomoč, ki se predvideva v okviru Eisenhowerjeve doktrine, dodala že nakazanim kreditom v okviru ameriške pomoči. Poročilo dodaja, da dosedanji programi ne bodo spremenjeni in tudi ne prekinjeni zaradi nove pomoči v i in obenem so izključili vodi-okviru Eiiseinhowerjeve dok- telja Rinaldija in Ortolanija. trine. 1 T------------------------ politike gojijo tudi v sami vladni koaliciji. <_.tita se ji predvsem, da nima nikakega lastnega pogleda na mednarodne probleme in tako zapravi marsikatero priložnost, ko bi se lahko na mednarodnem področju uveljavila. Ze v ponedeljek bo Martino poročal o delu sveta NATO na vladni seji. Ne prav lahka stvar, ki jo bo morala vlada reševati, pa je tudi sindikalno vprašanje tik pred novo stavko poštnotelegraf-skih uslužbencev in pa v mezdnem gibanju poldržavnih uslužbencev. Pa tudi sicer so sedaj sindikati na dnevnem redu razstavljanja. V zvezi z vestmi, ki jih je tisk razširil, da nameravajo socialisti zahtevati izstop CGIL iz Svetovne sindikalne zveze, je dal danes poslanec Santi izjavo, s katero to vest zanika. Gre samo za ijgiišljotine, je dejal, ki naj bi ustvarjale težave znotraj CGIL in socialistične struje. Res je samo, da sem jaz v zvezi z nekaterimi stališči Svetovne sindikalne zveze postavil pravilne pridržke in včasih tudi kritike, je dejal Santi. Tudi Di Vittorio je potrdil, da so Santi in drugi socialisti večkrat izrekli svoje pridržke, ne da bi kdaj kdo pri tem mislil na izstop iz Svetovne sindikalne zveze. Sicer je pa znano, da niti Di Vittorio sam popolnoma ne soglaša z nekaterim stališči SSZ. Tako je na kongrsu KPI zahteval več avtonomije za sindikate, kar gotovo ni bilo mišljeno samo v odnosih do strank temveč tudi do mednarodne sindikalne centrale. Danes se je sestal centralni odbor sindikata težakov; seje se je udeležilo 27 odbornikov, ki so razveljavili prejšnjo sejo, ker je bila sklicana brez upoštevanja predpisov statuta, 1 Imenovali so tudi novo tajni- lllllllllllllllllllltlllllllllllllMIIMIIIIIItlllllllUIIHIIIIIIIimilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllll PRVI USPEH MENDES-FRANCEA NA KONGRESU RADIKALNE STRANKE da sindikat izstopi iz CGIL, pa trdi, da je bil ta sklep pravilen in je akt o zadevnem zasedanju vložila pri nekem notarju. Centralni odbor, ki je danes zasedal, pa je sklenil, da bo napravil vse potrebno da pride zopet v posest vse premične in nepremične imo-vine sindikata. O sindikalnih vprašanjih bo razpravljaio tudi vodstvo PSI, ki se sestane jutri. Ta razprava je potrebna zaradi tega, ker je za konec meseca napovedano sindikalno zborovanje goislovanskimi strokovnjaki tem vprašanju. Danska ladja s tovorom za Izrael namerava skozi prekop TEL AVIV, 3- — Izraelski list «Maariv» piše, da je danska trgovska ladja «Jens Toft«, ki ima tovor blaga za Izrael, dobila navodilo, naj . ... . ... ,. pride v izraelsko pristanišče socialistične struje. Misli se, t. ., . c ., da bodo socialisti tudi načeli fo skozl Sues 11 Preli;op-možnost, da stopijo v stik z Kakor je znano, ne dovolju-mednarodno CISL. Jutrišnja iei° egiptovske oblasti lac-seja vodstva pa je potrebna j jam, ki so namenjene v Iz- Sprejet sklep o disciplini pri glaso. vanju - Alžirsko vprašanje v ospredju PARIZ, 3. — Danes se je začel izredni kongres francoske radikalne stranke ob navzočnosti dva tisoč delegatov. Kongres se je začel v ozračju krize v stranki, v kateri si nasprotujeta v glavnem dve struji. Prvi bi hoteli obnoviti enotnost v stranki, toda s tem da bi sprejeli zopet v svoje vrste odpadnike, med katerimi so Edgar Faure, Rene Ma-yer Queille in Maunce, in to proti sedanjemu voditelju Mendes-Franceu. Ta pa želi, ob podpori mlajših, ki mu zvesto sledijo, spremeniti stranko v moderno orodje politične akcije, v stranko kadrov, ki naj bo disciplinirana, delovna, pogumna in ki naj zavzema jasna stališča. Poleg tega pa prevladuje na kongresu tudi alžirsko vprašanje, glede katerega so posamezniki tudi deljeni. Bivši predsednik vlade Da- ladier je na današnji seji najprej na kratko govoril o zaslugah pokojnega Herriota in nato se je začela debata o s"plošni politiki. Konferenca predsednikov federacij pa se ni sporazumela o številu in vsebini resolucij, od katerih nekatere zahtevajo, naj radikalni ministri izstopijo iz v»a-de. Diskusija je bila zlasti ži-va"hna popoldne, ko so govorili o disciplini glasovanja. Mendes - France in njegovi pristaši zahtevajo, naj bj se člani radikalne parlamentarne skupine vzdržali te discipline pri glasovanju v narod ni skupščini. Po kratkem govoru Mendes - Francea je kongres odobril obveznost te discipline. To je prvi uspeh Mendes - Francea, Na nočni seji pa so govorili o alžirskem vprašanju. Delo kongresa se bo nadaljevalo jutri. tudi zaradi zasedanja centralnega komiteja v dneh od 6. do 8. maja. Tudi v okviru socialne demokracije se vodijo polemike zaradi stališča sindikalistov UIL, ki so se izrekli za Mat-teottijevo strujo. Tako je danes »Giustizia« kritizirala to stališče, ceš da gre pri tem za politizacijo sindikata. Sindikalna s! ruja PSDI namerava baje odgovoriti na te kritike na prihodnjem zasedanju vodstva, ki bo 9. t. m. medtem ko imata voditelja Viglia-nesi in Canini namen, da objavita politični dokument, ki naj vso stvar razjasni. Voditelji desnice PSDI so danes objavili dokument, v katerem pojasnjujejo stališče skupine ((socialistične demokracije«. Vprašanje socialistične združitve odlagajo do popolnega preloma med PSI in komunisti. Poterp dokumdht potrjuje zvestobo atlantski solidarnosti in poudarja nujnost, da se socialdemokrati na prihodnjih volitvah predstavijo brez poprejšnjih sporazumov z drugimi strankami. Šele po volitvah naj se ponovno načne vprašanje možnosti združitve. V bistvu dokument soglaša s stališčem Saragata in ni težko uganiti, da se bo na kongresu desnica pridružila Saragatu. Minister Romita je govoril v Civitanovi Marche, kjer je zaključil volilno kampanjo za prihodnje upravne volitve. Ko je govoril o delu socialdemokratov v vladi, je dejal, da vsaka nova reforma nosi ime kakega socialdemokratskega ministra. Polemiziral je s KPI, medtem ko je dejal, da «s PSI ne bi hotel prav polemizirati«, vendar ji je očital zgrešeno politiko. Na koncu se je izrekel za socialistično združitev, da bi delavski razred prišel na vlačo in oblast. «Zelel bi, da bi me klicali očeta združitve, je dejal Romita. kot so me klicali očeta republike v 1. 1946.» A. P. FLORENCA, 3. — V spremstvu žene je prispel v Florenco islandski predsednik As-geirsson ter se nastanil v nekem hotelu na Trgu republike. rael, da bi potovale po Sueškem prekopu. BONN. 3. — Bundesrat je odobril pri prvem čitanju pogodbe o skupnem tržišču in Evratomu. Pogodbe bodo predložene Bundesratu za drugo čitanje, preden jih pošljejo v Bundestag. Predvidevajo, da bo Bundestag začel razpravo o teh pogodbah konec maja. Kancler je pozval parlament, naj odobri pogodbe še pred poletnim zaključkom dela. ske namene, in to na podlagi predloga, ki ga je 8. decembra 1955 stavil predsednik Ei-senhower v OZN. Ugotavlja se, da je Sovjetska zveza ratificirala ta dokument skupno z Belo Rusijo in Romunijo, takoj za Švico in Gvatemalo, pred vsemi črugimd državami. V ZDA ni pristojna senatna komisija niti še začela proučevati predloga za ratifikacijo. Pripravljalna konferenca za ustanovitev mednarodne agencije za atomsko energijo se bo začela 19. avgusta na Dunaju. V Washing-tonu pripominjajo, da je Sovjetska zveza s tem svojim dejanjem nameravala potrditi svoj interes za miroljubno rešitev celotnega atomskega vprašanja. Sovjetski minister za obrambo maršal Zukov je v razgovoru z 20 komentatorji ameriškega radia, med' katerimi je bilo 18 žensk, izjavil, da je razorožitev in zmanjšanje števila vojaštva v vseh državah temeljna naloga. Poudaril je. da je treba predvsem odpraviti glavni oviri za mir in za medsebojno razumevanje, ki sta medsebojni strah in nezaupanje. Zatem je Zukov prosil ameriške novinarje in novinarke, naj sporočijo njegove pozdrave predsedniku Eisenhowerju in ((junaškim veteranom«, ki so se borili proti nacističnim četam. Zukov je tudi izjavil, da v sovjetski vojski ženske ne pilotirajo reakcijskih letal, ker opravlja žensko vojaško osebje izključno pomožno službo. Kakor poroča dunajski list «Sozialistische Korrespondenz» je avstrijski podkancler Schaerf poslal prof. Albertu Schweitzerju brzojavko, s katero mu predlaga takojšnje sklicanje mednarodne konference na Dunaju, na kateri naj bi proučevali možnost odstranitve atomske nevarnosti in pripravili začevni načrt. Konferenca, katere naj bi se udeležile vse za to kvalificirane osebnosti, naj bi bila pod predsedstvom profesorja Schweitzerja. «»------- Harriman o vabilu Makariosu NBW YORK, 3. — Guverner države New York Harriman je zanikal, da je povabil nadškofa Makariosa na obisk v New York. To je Harriman izjavil na tiskovni konferenci, ker so njegovo brzojavko Makariosu tolmačili kot vabilo. Harriman je namreč nadškofu Makariosu, ko je bil ta izpuščen, poslal brzojavko sledeče vsebine: «Skupno s številnimi Vašimi prijatelji Vam želim sporočiti svoje veselje in zadovoljstvo zaradi Vaše osvoboditve. Upam, da bo država New York imela kmalu priložnost sprejeti Vas kot gosta in Vas toplo pozdraviti«. Harriman je zanikal, da to pomeni vabilo, naj pride v New York na obisk, in je poudaril, da je brzojavka vsebovala besedo «upam». Turška informativna služba v New Yorku pa je javila, da je Harriman dobil zaradi te brzojavke 40.000 protestnih brzojavk. Harriman pa pravi, da jih je dobil samo okoli tisoč. Mezde v Angliji LONDON. 3. — Vladna anketna komisija, ki je bila u-stanovljena po zadnjih velikih stavkah v marcu v ladjedelnicah in v strojni industriji, je priporočala petodstotno zvišanje mezd za delavce teh pociočij, katerih je nad 3 milijone. V nekaterih primerih, zlasti če bi sindikati pristali na blokado mezd, pa naj bi se te zvišale za 6 odstotkov. Kakor je znano, so sindikalne organizacije zahtevale desetodstotno zvišanje. Komisija je jioleg tega predlagala ustanovitev višjega sodišča s predstavniki vlade, delodajalcev, predstavniki sindikatov in podržavljene industrije, ki naj bi proučili celotno vprašanje mezd. Dalje predlaga ustanovitev mešanega mednarodnega sveta, ki naj periodično proučuje vprašanje mezd in proizvodnosti. 0 čem bo razpravljala mešana komisija BEOGRAD, 3. — Dopisnik Anse sporoča, da se bo 21. maja v Rimu prvič sestaia mešana komisija, ki jo določa čl. 8 Posebnega statuta. Mešana komisija se ho ukvarjala z vprašanji o izpolnjevanju posebnih zakonskih določb za manjšine. Z jugoslovanske strani bodo v komisiji generalni konzul iz Trsta Mitja Vošnjak in nekateri člani izvršnega sveta LR Slovenije. Razpravljali bodo o zahtevah slovenskih ustanov kot SNG v Trstu, Prosvetne zveze, Studijske knjižnice v Trstu in drugih ustanov, ki so zaprosile za državno podporo in za bolj svobodno delovanje. Komisija pa bo razpravljala tudi o dolgih in natančnih poročilih italijanskega konzulata v Kopru, pravi dopisnik Anse, o neizpolnjevanju raznih določil, kar je v škodo italijanske manjšine. muiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimitiiiiiimiimitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiillllliiimniiii Francija je podpirala zaroto proti maroškemu sultanu in vladi Pariška vlada se zavzema za aretirane sinove biv, marakeškega paše Predavanje dr. Peanija v BEOGRAD, 3. — Danes je prispel v Beograd predsednik italijanskega Inštituta za uporabo avtomatizacije v industriji , dr. Peani, ki je gost Zvezne industrijske zbornice Jugoslavije. Dr. Peani je nocoj govoril v Društvu inženirjev in tehnikov Jugoslavije o avtomatizaciji v italijanski industriji. Med bivanjem v Jugoslaviji se bo italijanski RABAT, 3. — Maroško zunanje ministrstvo je sinoči objavilo poročilo o dogodkih v Marakešu. Poročilo pravi: »Nekatere osebe maroške narodnosti, ki so kljub svojemu obnašanju v preteklosti bile deležne odpuščanja, so že nekaj časa vodile protidržavno delovanje. Preiskava, ki jo je uvedlo notranje ministrstvo, je ugotovila, da so se uporabljala ogromna finančna sredstva, predvsem v tujini, v take namene, ki škodujejo varnosti države. Proti omenjenim osebam so se uvedli upravni ukrepi. Rezultate preiskave bo objavila vlada, ki bo sprejela zadevne sklepe. Aretirane osebe so: Mohamed Glaui, Abdalah Glaui, Amde-sedek Glaui, Mohamed Oulf, Fassia Glaui, Arni Ben Maa-lem, Hasan Munsuri, Bahii' Sraidi, Hasan Tuzga, Mohamed Ben Hadj, Taib El Gun-dafi, Ahmed U Satto.» Po raciu pa so objavili poročilo, ki pravi: ((Maroško zunanje ministrstvo sporoča presenečenje maroške vlade spričo poročila, ki ga je objavilo predsedstvo francoskega ministrskega sveta v Parizu v zvezi z aretacijo nekaterih maroških državljanov v Marakešu.« Uradno poročilo poudarja nato, da francosko stališče pomeni vmešavanje v maroške notranje zadeve ter poudarja, da so aretirane osebe bile deležne odpuščanja sultana kljub njihovemu delovanju pod prejšnjim režimom. «Te osebe pa so izkoristile popustljivost vlacarja in so se ponovno lotile protidržav-nega delovanja, katerega namen je bil spodkopati delo. ki sta ga začela sultan in njegova vlada« Pariški listi poročajo o a-retaciji kot o senzaciji, ki jo na različne načine tolmačijo. V uradnih krogih pa ne prikrivajo presenečenja, predvsem pa razdraženosti. Sinoči je ministrski svet, ki je mislil, da gre res za ugrabitev, kakor so poročale agencije, dal nalogo tajniku v zunanjem ministrstvu Fauru, naj odločno protestira pri sultanu. To stališče francoske vlade pa je v zvezi z dejstvom, da so sinovi bivšega marakfškega paše. kakor tuci El Glaui sam, vedno podpirali francosko politiko v Maroku in pomagali francoski vladi leta 1953, ko je sultana deportira-la na Madagaskar. Kakor se vidi, so sinovi marakeškega paše nadaljevali svoje protidržavno delovanje in zdi se, da so bili pri tem svojem izdajalskem delu tesno povezani s francosko vlado. «France Observateur» zaplenjen PARIZ, 3. — Včerajšnja številka »France Observateura« je bila z odločbo vlade prepovedana. Pariška policija je časopis zaplenila že preteklo noč v tiskarni. Vlada je odredila zaplembo, ker je uredništvo nameravalo objaviti članek o stališču francoskih liberalcev v Alžiru ter pismo nekega francos/kega vojaka z alžirskega bojišča. Uredništvo »France Observateura« je v javnem protestu poudarilo, da je vlada zaplenila list Zato, ker ni mogla zanikati dejstev, ki so bila navedena v teh Člankih. «»------- Churchill kritizira OZN in zagovarja Edena LONDON, 3. — V svojem prvem javnem govoru po letu presledka je 82-letni Winston Crurchill kritiziral OZN zaradi njenega ravnanja nasproti francosko-britanski akciji v Suezu lansko jesen. Nadalja je zagovarjal Edena m dejal, da bi tisti, ki so ga v Angliji ali inozemstvu kritizirali zaradi njegove odločne akcije, napravili prav, če bi še enkrat pretehtali svoje mnenje. Na koncu je dejal, da nove sile, s katerimi razpolago človeštvo, lahko prinesejo svetu nepojmljivo srečo ali pa popolno uničenje. Upati je treba, da bo človeška modrost na višini svojih novih spoznanj, je dejal Churchill. «»------ Rusi v OZN prirejajo večje bankete kot ZDA NEW YQRK, 3. — Ameri-ški predstavnik pri OZN Ca-bot hodge je zahteval znatno povečanje kredita za najemnino v hotelu Waldorf Asto* ria. Potreboval bi namreč o-bednico, ki bi imela prosto-ra vsaj za štirideset povabljencev. Sedaj se dogaja, da morajo včasih nekateri povabljenci ostati v drugi sobi, medtem, ko razpolaga sovjet-sitoi predstavnik s prostori, kjer večkrat prireja bankete za čez 200 povabljencev. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20, najnižja 12,7, zračm tlak 1008,7 raste, vlaga 63 odst., temperatura morja 12,6. Vreme danes,- Se vedno pooblači tve, temperatura se bo polagoma dvignila. F Eržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 4. maja Florijan, Cvetko Son-ce vzide ob 4.49 in zatone ob 19.15. Dolžina dneva 14.26. Luna vzide ob 8.23 in zatone ob 23.39. Jutri, NEDELJA, 5. maja I r en e j, Miran S seje tržaškega občinskega sveta Na prvih treh glasovanjih niso izvolili novega župana Pri tretjem glasovanju je dobil prof. Dulci 25 glasov, inž. Bartoli pa samo 20 glasov Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bila na dnevnem redu izvolitev župana. Kot je bilo pričakovati, so demokristjani ponovno kandidirali inž. Bartolija. Toda Bartoli ne uživa več zaupanja pri nobeni skupini v občinskem svetu, razen pri svoji. Zato je tudi sinoči pogorel. Saj je pri tretjem glasovanju ostal v manjšini in dobil manj glasov kot socialdemokratski kandidat prof. Dulci. To ne predstavlja samo poraza demokristjanskega poskusa, da bi sestavili enobarvni odbor pod predsedstvom Bartolija, ampak predstavlja tuči njegov osebni poraz. Vsa opozicija, leva in desna, socialdemokrati in republikanci ne marajo več za župana osebo, ki je v dosedanjih letih županovanja dokazala, da ni zmožna voditi mestno občino in se je celo pokazala, da ne zna držati besede in obljub, ki jih je dala ob svoji izvolitvi. Sinočnja tri glasovanja so dala sledeče izide: Prvo glasovanje: prisotnih 57 svetovalcev, oc šotni trije, glasovalo je 57 svetovalcev, veljavnih 57 glasovnic. Bartoli je dobil 20 glasov, Pogassi (KR) 14, Venier (KD) 11. Pe-corari (KD) 3, Barbi (MENI 2, Rinaldini (KD) 1, belih glasovnic 6. Drugo glasovanje; glasovalo je 57 svetovalcev, veljavnih glasovnic 55; Bartoli 20 glasov, Dulci (PSDI) 20, Venier (KD) 11, Barbi (MEN) 2, Pe-corari (KD) 1, bela glasovnica ena, neveljavni 2. Tretje glasovanje; glasovalo je 57 svetovalcev, veljavnih glasovnic 57; Dulci 25, Bartoli 20, belih glasovnic 12. Čeprav je socialdemokratski kandidat prof. Dulci pri tretjem glasovanju dobil relativno večino glasov, ni bil izvoljen za župana, ker po zakonu mora eden od kandidatov dobiti na prvi seji absolutno večino glasov, če hoče biti izvoljen za župana. Zato se bodo volitve ponovile na prihodnji seji, ki mora biti sklicana najkasneje v osmih dneh po sinočnji seji. V začetku seje so nekateri svetovalci pocali glasovalne izjave. Med drugimi je govoril tudi svetovalec Neodvisne socialistične zveze dr. Jože Dekleva. Dejal je. da krivda za položaj, ki je nastal v občinski upravi, leži izključno na Krščanski demokraciji, ki ni hotela prilagoditi svojega političnega delovanja v občinskem svetu volji tržaških volivcev, ki so obsodili štiri-stransko sredino in jo postavili v manjšino. Hkrati pa KD odklanja koristne kompromise s strankami, ki predstavljajo večino celovnih ljudi. Ti so edini vzroki, da občinska uprava ni delovala v korist prebivalstva, kar povzroča hude posledice mestnemu gospodarstvu. Nadalje je dr. Dekleva poudaril, da je treba za rešitev sedanje občinske krize izvoliti nov odbor, ki bo usmerjen na levo. Temu odboru pa mora predsedovati eden od demokristjanskih svetovalcev, ki bo nudil več jamstev, kot jih je do sedaj nudil inž. Bartoli, da bo izražal gospodar, ske in socialne težnje prebivalstva. Svetovalec Pincherle (UP) je poudaril, da ni mogoče u-pravljati občine, ne da bi se upoštevale dejanske potrebe mesta in njihova rešitev v demokratičnem ter socialističnem duhu. To morajo razumeti tudi demokristjani, ker s« večina njihovih volivcev zanima za rešitev socialnih vprašanj. Nato je dejal, da po Vsem tem, kar se je c'o sedaj zgodilo v občinskem svetu, Bartoli ne more biti več župan. Zato je zahteval od KD. naj predlaga drugega kandidata, ki bo zadovoljil tudi leVo opozicijo. Poleg tega pa je pozval demokristjane, naj se sporazumejo za sestavo odbora s strankami, ki so do sedaj sodelovale v krati. Odbor pa bi se moral tudi sporazumeti z drugimi skupinami, ki naj jamčijo, da bo izvajal socialni program. Demokristjanski svetovalec Gasparo pa je izjavil, da bodo v skrajnem primeru predložili enobarvni odbor, če ne bo mogoče sestaviti odbora skupno s strankami demokratičnega centra. Sporočil je, da bodo ponovno predlagali Bartolija za župana, ker predstavlja zanje jamstvo za nadaljevanje dosedanje sredinske politike. Sicer pa so volitve pokazale, da je Bartoli dobil samo glasove svoje stranke, kar pomeni, da ga ne mara več za župana nobena druga skupina. Misin-ski svetovalec Moreili je napadel Bartolija, češ da je dovolil «usmeritev prejšnjega odbora na levo«. Nato pa je ponovno ponudil svoje sodelovanje demokristjanom in izjavil, da bodo oni glasovali za enega izmed svetovalcev KD. Pri glasovanju so glasovali za demokristjana Venierja. Komunistični svetovalec Pogassi pa je ostro obsodil politiko prejšnjega odbora, ki je izvajal diskriminacije do skupin leve opozicije in predlagal ustanovitev novega od- bora s sodelovanjem male levice, kot so že predlagali socialdemokrati. «»------- Težaki za enotnost v Del. zbornici CGIL Odbor pokrajinske zveze težakov CGIL je izdal včeraj poročilo, v katerem poudarja svojo zvestobo novi Delavski zbornici CGIL in obsoja ravnanje svojih članov Rinaldija in Ortolanija, ki sta s svojim nastopom hotela razbiti enotnost sindikalne organizacije. Volilna komisija pa obvešča, da bodo volitve novega pokrajinskega odbora in članov delegatov danes, v ponedeljek in v torek od 9. do 19. ure v Ul. Zonta 2. Sestanek NSZ na Opčinah Sinoči je bil na Opčipah sestanek Neodvisne socialistične zveze, na katerem je go-voril tov. dr. Jože Dekleva o krizi v tržaškem občinskem svetu in o vprašanju avtonomne dežele Furlanija - Ju- Izjave predsednika Javnih skladišč Trst in Hamburg ne skleneta nobenega sporazuma o tarifah Izjave dr. Babuderija v Hamburgu so bile izključno osebne Predsednik Javnih skladišč kap. Antonio Cosulich je včeraj izjavil nekaterim zastopnikom tiska, da ga je zelo začudila kampanja avstrijskega tiska v zvezi z vabilom tržaškega župana hamburškemu županu dr. Sievekingu, naj obišče Trst in s pozdravnim pismom predsednika Tržaškega Lloyda senatorju Plateju, ki vodi hamburško pristanišče. D. Sievekmg je sprejel vabilo in namerava obiskati Trst skupaj z deputacijo Senata Hamburga v letošnjem poletju. Predsednik Javnih skladišč je izjavil da ne nameravata niti Trst niti Hamburg skleniti nobenega sporazuma, ki bi uredil konkurenčne odnose med obema pristaniščema. V tej zvezi je dejal, da imajo izjave dr. Babudierija, člana urada za tisk in propagando Tržaškega Lloyda, ki jih je izrekel na neki konferenci v Hamburgu v «Klubu pomorščakov«, izključno oseben značaj in da na noben način ne odražajo stališča trgovinske zbornice ir. Javnih skladišč. Tržaška trgovinska zbornica ne teži za sporazumom s Hamburgom na škoda koristnikov, temveč skuša koordinirati železniške tarife Zahodne Evrope tako, da bi preprečili škodljive diskriminacije in «dum-ping», ki povzročajo hud primanjkljaj železniških uprav. S tem vprašanjem so se že ukvarjale' Mednarodna trgovinska zbornica, Evropska go- spodarska komisija v Ženevi, Mednarodna zveza železniških prog in Evropska konferenca ministrov za promet. Po mnenju predsednika tn-žaških Javnih skladišč bo sedaj laže urediti tako železniško koordinacijo, ker je bil ustanovljen skupni evropski trg. Pri tem bi morali upoštevati tako interese železniških uprav kot tudi interese koristnikov. Dr. Rodolfo Bernardi, generalni direktor Javnih skladišč, pa je dodal, da ni niti misliti na sklenitev železniškega sporazuma samo med Trstom in Hamburgom brez sodelovanja Avstrije, saj je ze tehnično nemogoče skleniti sporazum brez udeležbe avstrijskih zveznih železnic. • Otroški festival v juniju v Palermu Od 9. do 23. junija bo v Palermu tretji svetovni otroški festival, ki ima na sporedu kino za otroke, sejem igrač knjižni sejem, nastope raznih evropskih plesnih šol, razne prireditve, pregled otroške mode in folklorne nastope Med festivalom bo v Palermu tudi prvo zasedanje voditeljev glavnih televizijskih postaj. Doslej se je priglasilo za to manifestacijo 28 držav. Festivalski odbor je v Palermu na Trgu Niscemi št. 13 lijska krajina. """ ......................................................................................................................... Skromen, a viden napredek Nabrežinska posojilnica položila obračun svojega dela V preteklem poslovnem letu je bilo odobrenih 54 prošenj za posojila v skupnem znesku 9,350.000 lir Sestanek zbornice za promet z Avstrijo Nabrežinska kmečka in o- brtniška posojilnica je v nedeljo na svojem občnem zboru položila obračun svojega delovanja v preteklem poslovnem letu, ki beleži sicer skromen, a vendar viuen napredek. Glavna skrb odbora je bila v povišanju hranilnih vlog, oziroma kroženju denarnih sredstev za poživitev gospodarstva. Hranilne vloge so narasle v letu 1956 za o-krog dva in pol milijona lir, medtem ko se je število članov dvignilo od 235 na 259. V preteklem letu je bilo posojilnici predloženih 54 prošenj za posojila na menico, tri pa za posojila na vknjižbo Odbor je vse prošnje o-dobril, in sicer 8 milijonov lir na menice in l,350.oO0 lir na vknjižbo, tako da so znašala skupna posojila, če upo-števamo tudi prejšnja, skoraj 17 milijonov lir. posojilnica ima nad 6 milijonov lir gotovine vložene pri Tržaški hranilnici, prav tako tudi za skoro 5 milijonov lir vrednostnih papirjev. Bilanca 31. decembra 1956 je izkazala 27.755.b32 lir aktive in 27.578.197 lir pasive, kar pomeni, da je posojilnica i-mela 177.333 lir čistega dobička, ki se po sklepu občnega zbora razdeli takole: 50 odst- v rezervni fond, 5 odst. se pripiše deležem, ostanek pa izrednemu rezervnemu fondu. Posojilnica deluje na precej obsežnem delovnem področju, ki obsega nabrezinsko in z.go-niško občino ter Križ. Njene možnosti so sicer skromne, zato pa zaradi svoje solidnosti uživa splusen ug.ed in je domačinom brez dvoma v precejšnjo pomoč. Vsakokratni odbor sestavljajo delovni ljudje, kv poznajo razmere in potrebe naših ljudi, zato je zavod v pravem pomenu besede ljudska ustanova. Ce se ga pa naši ljudje premalo poslužujejo, je vzrok menda v tem, na daje posojilnica na razpolago v glavnem le zneske do 200.000 lir. V novem odboru »o ostali štirje stari izkušeni odborniki, dva sta nova, medtem ko je bil za predsednika spet M „_______ . izvoljen že dolgoletni pred- odboru in zlasti s socialdemo- sednik arhitekt g. Radovič, V nedeljo bodo prispeli v Trst člani avstrijske paritetne podkomisije za tržaški promet, ki se bodo v torek 7. maja sestali na prvem zasedanju skupaj z italijanskimi člani iste komisije. Se prej pa se bo v ponedeljek v prostorih tržaške trgovinske zbornice sestala tržaška zbornica za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom, ki je bila sklicana na izrecno željo dr. Reimnghau-sa, šefa odbora za Trst zvezne avstrijske trgovinske zbornice. Na tem zasedanju bodo razpravljali o predvidenih vplivih skupnega evropskega tržišča na Trst. Na zasedanju bodo izglasovali resolucijo, katero bodo predložili predsednikoma italijanske in avstrijske delegacije. Sklicanje tega sestanka je nedvomno v zvezi z vestmi o stikih med Trstom in Hamburgom, o čemer poročamo na drugem mestu. V Dolini razstava domačih vin Dolinska občina organizira ob priliki tradicionalne vaške « s a g r e » s pomočjo Kmetijskega nadzorništva ter pokrajinske uprave »Prvo razstavo domačih vin«, na dolinskem glavnem trgu, dne 5., 6. in 7. maja t. 1. Vabljeni ljubitelji domače pristne kapljice! Po odpustih pri Sbocchelliju Delegacije delavcev zahtevajo naj oblasti podpre Nakazati je treba le primerno poso-jilo, saj ima tovarna dovolj naročil Prvega maja so v prostorih pokrajinske uprave podelili nagrade tistim uslužbencem, ki imajo najmanj 25 let služr benega staža Ceremon.je so se udeležili predstavniki raznih oblasti in vsi pokrajinski svetovalci. Pred podelitvijo nagrad je spregovoril nagrajencem pokrajinski predsednik prof. Ettore Gregoretti, ki je poudaril predvsem zasluge u-službencev ter se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost v službi. Pri tem je poudaril tudi pomen proslave prvega maia ih je dejal, da bi bila samo politična demokracija midobitev brez pomena, <5e bi »se ne izpopolnila tudi z go* apodarsko demokracijo. — Za njim je spregovoril podpre-fekt Macciotta, ki je pohvalil delo pokrajinskih uslužbencev Potem je pokrajinski predsednik podelil vsem 130 uslužbencem diplomo za zasluge in zlato spominsko koUJnb V imenu uslužbencev se je zahvžlil tajnik njihovega sindikata Za okrepitev mi jadranskih pristanišč Odbor tržaške trgovinske zbornice je na svojem sestanku dne 30. aprila z zadovoljstvom vzei na znanje, da jc pokrajinski odbor v Cremoni 11. aprila izglasoval resolucijo] v kateri poudarja, da bi morali pomorske proge plovnih družb PIN pravično porazdeliti med Tirensko in Jadransko morje. Pri tem so poudarili, da i-maje pokrajine otT Padu še posebni interes ohraniti svoje stoletne stike s pristanišči na Jadranu, ki se ne smejo zanemariti, saj bi sicer to povzročilo državnemu gospodarstvu ogromno škodo. Pokrajinski odbor v Cremoni končno poudarja, da bi bili zaman vsi napori za izboljšanje cestnih in prometnih zvez z jadranskimi pristanišči, če bi jim ne dodelili dovolj prog in ladij- O ------- Turistični vlaki Pokrajinska ustanova za turizem sporoča, da je prometno ministrstvo skupno z glavnim ravnateljstvom državnih železnic izdelalo načrt turističnih vlakov. Iz Trsta bodo odpotovali naslednji vlaki; 12. maja v Benetke Ih Padovo, 9. junija v Benetke in Padovo 13. in 14. oktobra v Turin. Kot je znano, velja za turistične vlake 50 odst. popusta na redno tarifo. Izletniki pa uživajo še druge ugodnosti, kot na primer popuste pri prenočevanju, pri obedih, pri počaljšahju potovanja z avtobusi Itd Razen tega pa Imajo tudi brezplačen vstop v državne muzeje, galerije itd. Kakor smo že poročali, je z odpustom zadnjih 40 delavcev prenehalo p'cd dnevi o-bratovati podjetje Sbocchelli v industrijskem pristanišču, ki je pred časom odpustilo najprej 15 delavcev, potem 7, nato 30, pred dnevi pa še preostale, češ da nima več potrebnih sredstev za nadaljevan.c obratovanja. Tako so zdaj vsi delivci, ki so bili zaposleni pri omenjenem poc-jetju. brez zaslužka. Sindikalni organizaciji sta te dni zvedeli, da bi podjetje Sbocchelli lahko še naprej delovalo, ker ima za to možnosti, saj ima na primer raznih natočil za nad 30 milijonov lir. Potrebno bi bilo le, da bi oblasti nakazale podjetju primerno posojilo. S tem bi podjetje spravili spet v pogon, odpuščeni delavci pa bi ponovno prišli do kruha. Včeraj popoldne so Sindikalni predstavniki na enotnem zboovanju z delavci proučili položaj, ki je nastal po odpustu z dela vseh deiavcev in so ob zaključku sestanka izvolili nekaj delegacij, ki so takoj nato odšle na razgovor k raznim predstavnikom oblasti. da jim obrazložijo razmere v podjetju in zaprosijo za primerno pomoč. Dr. Silvi »—Anton ini na ravnateljstvu državnega zaklada je izjavil, da bi oblasti lahko posrecova-le na podlagi zakona od 17. januarja 1935 in ua so naklonjene dodelitvi potrebnih sredstev, če bi se našle osebe, ki bi prevzele odgovornost spremembe v vodstvu podjet ja. Druga delegacija je odšla k sodniku Raimondu in ga zaprosila, naj bi ne napovecali stečaja podjetja, ker bi to preprečilo vsako možnost rešitve tega podjetja. Namesto dr. Palamare je delegacijo sprejel tudi podprefekt Capon, ki pa je dal malo upanja za ugodno rešitev tega vprašanja s pomočjo in posredovanjem oblasti. Predsednik pokrajine prof. Gregoretti pa je delegaciji obljubil, da bo z vsemi svojimi močmi podprl interese in umestne pret-loge prizadetih delavcev pri vladnem generalnem komisarju. Delegacije delavcev podjetja Sbocchelli So nato bile tudi pri predstavnikih raznih političnih skupin, ki so jim obljubili svojo pomoč. Predavanje o delovnem pravu Na jurldični fakulteti tržaške univerze v Ul. Fabio Se-vero bo imel prof. Joseph Raffable iz Filadelfije vrsto predavanj o delovnem pravu. «*----------------- Zborovanje KP pri Sveti Ani Jutri ob 10.30 bo na Trgu Valmaura javno zborovanje, ki ga sklicuje sekcija KP pri Sv. Ani. Govoril bo Vittorio Vidali o temi; ((Komunisti v sedanjem trenutku«. «»------ Simfonični koncert v «Verdiju» Velik mladega uspeh dirigenta Včerajšnji koncert Tržaške | Potem ko so ji rano na nogi .11--------u- „1/»o izprali doma, jo je hči spre- filharmonije v “Verdiju« se je na koncu spremenil v veliko ovacijo mlademu dirigentu Thomasu Schippersu. Vse to navdušeno priznanje si je mož, pravzaprav še mladenič s svojimi 27 leti, pošteno zaslužil. Od romantika Webra do novoromantika R. Straussa pa do modernega Američana Gershuiina in končno zopet nazaj do Čajkovskega povsod se je izkazal kot tankočuten interpret, ki je znal vsakemu delu vtisniti pečat svoje obdelave, pri čemer pa je onran u nepotvorjeno fi- ziognomijo avtorja. Koncert se je začel z znano uverturo k Webroui operi Oberon, ki jo je orkester briljantno odigral. Tudi v Straussovi simfonični pesnitvi Don Juan ni pustil dirigent ničesar neizkoriščenega v partituri. Rogovi so lepo iz-vedli začetek osrednje melodije, kot je treba sploh pohvaliti tako pihala kot trobila, ki so imela dovolj priložnosti, da se izkažejo v vseh štirih delih, ki so bila včeraj na sporedu. Z Gershivinom se je verjetno mladi dirigent počutil «doma». Gotovo pa je z enakim občutjem igral kla virski part Rapsodije v modrem pianist Luciano Sangior-gi, specialist za folklorno glasbo, ki se je posvetil zlasti Gershuiinu. Tudi ko je na nepopustljivo zahtevo občinstva še dvakrat sedel h klavirju, ši je izbral tega komponista, prvič temo iz opere Porgy and Bess, drugič pa mah suito iz Američana v Parizu. Pred dvajsetimi leti preminuli skladatelj je našel v njem vrhunskega oblikovalca. Zaključil se je koncert s Čajkovskega IV. simfonijo. Schippers je iz nje izčrpal vse tisto, kar je vanjo vložil iskreni, mehki, silni in raz-boljeni poet Čajkovski. Pod njegovim vodstvom se je ves mila v bolnišnico, kjer so ji dežurni zdravniki nudili vso potrebno pomoč. Ker pa rana ni nevarna, so Petelinovo poslali domov. Ce ne bo komplikacij, bi morala ženska o-krevati v 6 ali najkasneje v 8 dneh. «» ------- Brezvesten skuterist 30-letna Marija Sancin por. Milocco iz Skednja št. 116 je včeraj zjutraj hodila po Ulici S. Lorenzo in Selva in premišljevala, kaj bo pripravila za kosilo, ko je zaradi silovitega sunka odletela na tla; ženska je začutila precejšnje bolečine in ko je dvignila glavo, je opazila skuterista, ki je lovil ravnotežje. Ko se mu je to posrečilo, je še hitreje pognal svoje voz.lo proti središču prečmestja in iz ginil. To se je zgodilo tako hitro, da ni mogel nihče prebrati številke evidenčne tablice. Miloccova je hotela domov a bolečine so jo prisilile, da se je odpravila v bolnišnico. Hotela je namreč vedeti, kaj ji je in zdravniki so ji pojasnili, da ima razne udarce in praske po nogah, komolcu in desnem delu prsnega ko-ja, vendar so jo takoj potolažili in ji rekli, c'a ni nič hudega. Zato so jo po nudeni pomoči tudi odslovili. Vseeno pa se bo morala sama zdraviti in predvsem počivati 6 do 8 dni. Zanemarjena poškodba Čeprav je Marija Arbunič vd. Michelone iz Ul. D’Alvia no že 21. preteklega meseca nerodno padla v lastnem stanovanju in se pošteno udarila, se vse do včeraj ni spomnila, ča bi ji edinole zdravnik lahko pomagal. Kljub bolečinam je vztrajala v upa- let na Passo Aupa (Carnia) za kovače in njihove svojce iz ladjedelnice Sv. Marka. Cena vožnje znaša 1000 lir. Iz Trsta bodo odšli ob 5.30, vrnili pa se bočo ob 23. -. .--- Predavanje pri USIS V sredo 8. t.m. bo ameriški pisatelj Ralph Ellison v okviru ciklusa ((ameriška civilizacija« predaval v angleščini o «Etični funkciji ameriškega romana«. Ralph Elli-son je objavil večje število knjig, med katerimi tudi slavni roman «Nevidni mož« («In-visible Man«), Predavanje se začne ob 19. uri O Trgovinska zbornica opozarja, da zapade 14. maja rok za predložitev prošenj za sprejetje kemičnega asistenta drugega razreda v kemično-blagoznanstveni laboratorij orkester dvignil na zares ur-|nju^ hodo polagoma izgi- saki izvajalski nivo. Na kon-* ....... cu se je utrgal pravi plaz ploskanja, ki je veljalo seveda tudi odličnemu orkestru Občinstvo, ki je do zadnjega prostora zasedlo gledališče, še dolgo ni hotelo oditi in je ponovno klicalo Schippersa na oder. Prihodnji koncert bo v sredo, 8. maja. Dirigiral bo Ettore Gracis, pianist solist pa bo Maurizio Poliini. Na sporedu so Cimarosa, Beethoven*, Bartok in Ravel. Pes ugriznil Sežanko Ko je 74-letna Frančiška Baša vd Petelin iz Sežane št. 279 prišla včeraj dopoldne na obisk k hčerki, ki stanuje v našem mestu v Ul. Com-merciale, se ni najmanj nadejala sprejema, kot ga je bila deležna. Ko je stopila v hišo. kjer stanuje njena hči, jo je iznenada napadel razjarjen pes, ki ji je zasačil ostre čekane v desno nego. Starko so le s težavo rešili pred ponovnim napadom psa. zbornice. ................................................ Izpred kazenskega sodišča Za tatvino ure 6 mesecev zapora Izlet CGIL Odsek za šport in prireditve pri novi Delavski zbornici CGIL bo priredil 26. maja iz- Sredi poletja lani je 23-let-ni Ferruccio Ietri iz Ul. Gia-cinti prijavil policijskim organom, ča mu je neznan, a spreten tatič ukradel platneno torbo, ki je bila obešena v slačilnici ljudskega kopališča ((Topolino« v Barkovljah. V torbi je imel poleg denarnice s številnimi dokumenti in 1000 lirami tudi sončne naočnike, šop ključev in uro vrste «Tissot», na kateri je visel obesek v obliki št. 13. Ta številka pa Ietriju ni prinesla sreče* nekaj dni po tatvini so sicer našli nekaj ukradenega blago v veži neke stavbe v Ul. Canal Piccolo, a ure, denarja in obeska ni bilo ni-* kjer. ,, , Kljub preiskavi policija ni mogla identificirati tatu. To pa se ji je posrečilo šele februarja letos: agenti so namreč zvedeli, da je skušal 34-letni Luigi Baskar iz Ul. Giu-lia prodati uro znamke «Tis-sot«. 15. istega meseca so ga srečali v Ul- Malcanton, a ko so ga povabili na kvesturo, jim je ušel. S tem pa se ni rešil zapora, kajti agenti so šli naravnost na njegov dom, kjer so ga tudi našli. Meč zasliševanjem je Baskar potrdil, da Je prodal uro nekemu Istranu, a je dodal, da jo je kupil v Braziliji, kjer je pred leti delal. Morda bi mu verjeli, a njegova žena, katero so tudi zaslišali, je iz-povedala ravno obratno, in sicer, da je ur0 kupil v Trstu in jo nato dal njenemu bratu, ki stanuje v Jugoslavi- Preiskovalnim organom je bilo jasno, da sta se oba zlagala. Ker jim ni preostalo črugega, so Baskarja ponovno zaslišali. Tokrat pa je mož priznal, da je sredi kopalne sezone opravil tatvino m medtem ko si je denar, uro in obesek pridržal, je drugo zavil v papir in pustil v vezi nile. Včeraj pa jih ni mogla več prenašati, zaradi česar se je z rešilnim avtom odpravila v bolnišnico. Tu pa je spoznala, da je poškodba nevarnejša, posebno zanjo, k: ima 63 let, kot je mislila: u-gotovih so ji namrej zlom sramne kosti. Staro žensko so zdravniki poslali na ortoped ski oddelek, kjer so si zaradi njenega stanja pridržali prognozo. «» ------- Kamion jo je oplazil Žrtev precej čudne prometne nesreče je včeraj postala tudi 68-letna Addolorata Vol pe por. Ricciuto iz Ul. Ma-donna del Mare. Ricciutova je sedela na stolu pred svojo starinarnico v Ul. Beccnerie 9 in da bi prepustila pot nekemu tovorniku, je vstala in se hotela umakniti. Kljub temu pa jo je tovornik oplazil, kar je zadostova lo, da je izgubila ravnotežj in padla na tla. ( OLED AL iSČA VERDI Danes se prične pri gleda liški blagajni prodaja vstopnic za koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki ga bo vodil Ettore Gracis in na katerem bo nastopil tudi pianist Maurizio Pollini. Na sporedu so; Cimarosa: «Lepa Grkinja«, Beethoven: Koncert št. 5 v e-molu, Bartok: Su ta it. 2 in Ravel; ((Španska rapsodija«. v Ul. Canal Piccolo. Zaradi tega svojega dejanja se je moral Baskar, ki bo v kratkem odpotoval na delo v Kanado, zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in 5000 lir globe. * * * Pred kazenskim sodiščem bi morala biti včeraj pod predsedstvom dr. Rossija razprava proti Valeriu Borghese-ju, pripadniku ((Tržaške zveze« in odgovornemu uredniku njihovega glasila »Trieste Bera«, katerega je tožil znani indipendentist in bivši občinski svetovalec Carlo Tolloy. Tolloy je namreč tožil Bor-gheseja zaradi članka »Guar-darsi čai sabotatori«, ki je bil objavljen v januarski številki «Trieste Sera«. V članku je bilo nekaj zanj žaljivih trditev, zarudi česar je takoj vložil tožbo. Včeraj pa sta se Tolloy kot tožeča in Borghe-se kot tožena stranka sporazumela za preklic objavljenih trditev, zaradi česar je toži-telj preklical tožbo. Sodišču tako ni preostalo drugega, kot da je proti obtožencu ustavilo postopek. Od iulri 5. I. m. dalje na osmih straneh PrfiMrm ( Šolske vesti Glasbena Matica m v Trstu DANES 4. maja ob 21* uri in JUTRI 5. maja 1957 ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PLANINSKA ROŽA opereta v treh dejanjin Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Ritmi ln popevke: 16.40 Igra orkester Victor Silvester; Podzemeljski kraški svet; 17->* Mozart, Dvorak in Brahms; 18-W, 19.00 Spored iz Ljubljane; 19™ Pojo vokalni zbori; 19.30-2J.iv Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 » Poročila: 5.U0, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19-30, 22.00. 5.00 Pester glasbeni spored' 05 Operetni zvo-ku; 8.40 Steva S. Mokranjac: Kozar — VI- ^ X. rukovet; 9.30 Lepe Pesmi znane melodije; 10.10 Za vsak gar nekaj; (lahka in zabavaj glasba); 11.15 Ruska pravih«-Čarobni meč; 11.30 Domače n peve izvajajo mariborski ansambli; 12.00 Opoldanski koncernu spored; 12.40 Popevke z M«1«-martra; 13 DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi danes, 4. maja ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 predavanje s skioptični-mi slikami «Potovanje po Turčiji» Predaval bo Mario Magajna SOLA GLASBENE MATICE V sredo, 8. maja ob 20.30 v Avditoriju Prva sblepne produkcija gojencev Glasbene šole Nastopijo solisti (klavir, violina, čelo, fiavta, harmonika), otroški pevski zbor ter sopranistka Hilda Hoelzl k. g. Prosvetno društvo iiAndrej Cok« na Opčinah vabi na razstavo slovenske knjige združeno s fotografsko razstavo planinskih in tržaških pokrajinskih motivov. Razstava bo odprta V nedeljo, 5. maja od 9. do 20. ure na se*dežu proa svetnega društva “Andrej Cok«, Konkonelska 1,. RADIO .tu i s_rv rv ^ z- --- .15 Igra Kmečka gro- ba; 13.30 Od a-nje do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in Po- zdravi ja j-o; 15.40 Novi filmi; 16.00 /,UI dvijajv, . .«(4 Glasbene uganke; 17.30 plesna glasba na tekočo« traku; 18.15 Pojeta ženski rnm “France Prešeren« in moški «Jože Moškrič«; 18.45 J e-ziKOSr pogovori; 20.00 Veseli večer; 21. Melodije za razvedrilo. -El.E VIZIJ A „ 17.30 Spored za otroke; ju-’ Poročila; 21.00 Oct-ave Fesim«*; «Roman o revnem mladeniču"' 22.00 La Belle Epoque. KINO Ezcelsior 16 00: “Poslanikov* hči«, Olivia Havilland, J?" Forsythe, Myrna Loy In phe Menjou. , Fenice. 16.00; «Guend*aliM»' * Sassa-rd, R. Mattioli, R. Vali in Koščina. .. Nazionale. 16.00: «Castna b«®“ tatu«, G. Ferzetti, Abba Lal ' Checchi in Memmo Caroten Filodrammatico. 16.00: Anthony Perkins, Jack Pa Grattadeio. 15.30: «Souvenir <>A' talie«. Techn-icolor Ran -no So-rdi, V. De Sica, A. Cifari'”; M. Girotti, June LzvericK, belle Corey, luge Schoener. Supercinema. 16.00; “Zadnji P* Romea in Julije«. Sodeluj* ruska plesalka Galina ulan in znani balet Bolšoj teatra Moskve. Arcobaleno. 15.30: “Duša in ^ so«, Deborah Kerr, R. Mitcn Astra Rojan. 16.00 in 20.30. * vrtincu«, C. Gable in V. * ,ne Znižan-e cene in brezP‘*{lnl: 6 30, 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba: 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 13.40 Kmetijski nasveti; La Plata«, yuayle. Cristallo. 16.00: «Dekle i? _ r, Vegas», Rosalind Russell w nando Lam as. ^ Alabarda. 16.30: -(Oklahoma«, nemascope, technicolor. G-hame, S. Jones, Gordon Rae. Zadnji dan. Ariston. 16.00: ((Ljubi me ah ^ sti me», Doris Day M Rrasne pesmi. Armonia. 15.00: «Uranska /" ca«, R. Basehart, P- K|r*- ^ Aurora. 16.00: “Dovolite ka», A. Sordi in A. Fabrl^eVT, Ideale. 16.00: »Domovina AP®2ort Audie Murphy, Anne Bran in Pat Crowley. ^ Impero. 16.00; »Mademoi«*** „te ga-lle«. Cinemascope«. 5 Bardot ^ ltaha. 16.00: «Mešana kr>». „ Gardner in Stevvart Gran* S, Marco. 16.00: “Gusarji J^ji. reke«, 'i'ony Curtis, Collen ler in Arthur Ken-nedy. Kino gledališče ob morju.rlotl1 ((Bitka pri Fort River«, u*" Montgomery, H. Hyer. r»vk Moderno. 16.00: «Zadnja £acarr. na«, Richard VVidmark, r*)eln> Savona. 16.00: «Osemnajsl- y dekleta«, Marlsa Alla®10' List. ..-ijiti Viale. Jutri: ((Prazni nasiaiJ Dirk Bogarde, M. Lockvrow ((( Vit«. Veneto. 16.00: «Mezz« j. di... Fifa«, D. Martin » Levvis. ,^,tčln< Belvedere. 15.30: »Pustolovk z, Petra Pana», W. Disn^j' odrasle in za otroke. ^jKe Marconi. 16.00: «LJubezen A-kraljice«, K. Ludw!g Hoven. cnar* Massimo. 16.00: ((Paglavec«, ,n-lle Chaplin in Jackie L piv NOVO cine. 16.00: “Prošnja^ gl milostitev«, Michele Mor« Raf Vallone. . t>r*J Odeon. 16.00: «7 nevest za u K1 tov«. Technicolor. J. p* Hovvard Keel, hjiefič' Radio. 16.00: ((Udarec z “ pečd-Richard VVidmark in u. Opozarjamo na oddajo radia Koper ttObisk v Bo-IJuncu«, Jutri, 5. t. m. ob 10.30. iiimiiiiiiHttitiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitfiitiiiititiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiimtiiHHmtil OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 3. maja se Je v Trstu rodilo 12 otrok, 1 mrtvorojen, porok Je bilo 16, umrlo pa Je 7 oseb. POROČILI SO SE: trgovec Alberto Mariani in trgovka Fio-rella Vitariti, uradnik Lelio Mollo in uradnica lolanda Gra-velli, mehanik Pletro Sabadin in gospodinja Maria Possega, bančni uslužbenec Leone Singer in gospodinja Karla Kobal, pom. kapitan OlorgTo Ribaudo in gospodinja Claudia Urbani, mornar Vito Valente In gospodinja Ma-rianna Bruno, geometer Glorgio Cassutti in šivilja Serenella Gia-nolia, pisatelj Vincenzo Vlzzml In učiteljica Blanca Maria Cotn-pare, uradnik Carmlne Saffloli in bolničarka lolanda Pocari, mehanik Lucio Trotan In gospodinja Licia Mllloch, mizar Mario Micheiazzi in gosimduija Laura Btasizzo, delavec Angelo Gasparotto in fotografka Blanca Zuliani, poštni uslužbenec Romeo Varmi In delavka Mansa Radivo, mesar Francesro Stocca ln gospodinja Dea Frare, pomorščak Fulvio Carbonl In pletilja Ernesta Btslacchl, uradnik Giordano Varin in gospodinja Adelina De-graasl. UMRLI SO: 88-letni Glovannl Spadaro, 58-lelna Margiherlta Motka por. PonteiM, 68-letni Angelo Funus, 66-letni Enrico Pipan, 77-letna Alojzija Bajc vd. Krajna, 72-letna Maria Stlbbi vd. Covitz, 77-letna Antonia Bertok vd. Zuoca. NOČNA SLU*2BA LEKARN V MAJU Barbo-Cartnel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana ll; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. I' ranč Ska 1; Ravaslnl, Trg Li-berta 6. 13.45 Za konec tedna: ritem; 14.15 Poje moški oktet Iz Pirana; 14.30 Življenje ob našem morju: Podinorsk, svet; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 «Skozi Trento...« in drugo slovenske narodne pesmi; 15.4(1-16.00 spored iz Ljubljane; 16.00 DOLINSKI FANTJE 5 priredijo v nedel.’0 in ponedeljek 6 1,18 Tradicionalni ples pod mlajem Začetek ob 19.30 ŠIVALNI Velika izbira novih ljenlh — zelo ugodne Uredimo pošll)80^* v katero koli smef Podjetje c.r.i* UELPONTE PIETHO Trst, Ul Tirnem UL tel’ < MOTO > Edini zastopnik 3* TRST, I L. TESA 25, TEL. Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuI^)gi Vplinj iči “DELL* OKI O« Verige «ELl Ferodi za zavore »FREN-DO« Rabljeni motorji — izredna prilika. «• | 1N ^ - UGODNE C E ‘ V starosti 81 let nas je za vedno zapustil® 118 predraga teta ELIZA REMEC Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedel)0 P poldne iz cerkve na Proseku. 'Žalujoči nečaki Ivanka, Gilda, Egon ln Prosek, 4. maja 1957 Anic» PRIMORSKI DNEVNIK 4. maja 1957 OB XIL ZASEDANJU_ EVROPSKE^ KOMISIJE Izkoriščanju atomske energije je treba dati splošen značaj Dosedanji organizmi, ki imajo za cilj izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene - kakor n. pr. Evratom - ne prispevajo k premagovanju blokovskih ostrin, ampak jih delno celo stopnjujejo Na XI. zasedanju Evropske gospodarske komisije ZN je delegacija Sovjetske zveze predložila osnutek resolucije o ustanovitvi nekega organa, ki bi proučeval vprašanja miroljubnega izkoriščanja a-tomske energije. Naloge tega organa bi bile naslednje: proučevanje ekonomskih plati izkoriščanja atomske energije, zlasti na področju proizvodnje električne energije; olajšanje izmenjave znanstvenih in tehničnih izkušenj na tem področju; zbiranje in razširjanje ustrezne dokumentacije: organiziranje potovanj specialistov in izmenjava vesti pod Pogojem vzajemnosti. To telo bi bilo v tesni zvezi z Mednarodno agencijo za atomsko energijo in v stiku s tistimi mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami, ki se v Evropi pečajo z izkorišča njem atomske energije v miroljubne namene. S soglasno resolucijo, ki so Jo sprejeli na XI. zasedanju Evropske gospodarske komisije, so zahtevali od posameznih vlad držav-članic, da izvršnemu tajniku komisije Pošljejo svoje mnenje v zvezi s sovjetskim predlogom. Temu pozivu se je odzvalo 17 vlad, vštevši tudi Jugoslavijo. Ista resolucija XI. zasedanja Evropske gospodarske komisije predvideva tudi, da se omenjeno vprašanje vkliuči v dnevni red naslednjega XII. zasedanja, ki se je začelo 29. aprila v Ženevi. V odgovoru jugoslovanske vlade je rečeno, da je ona proučila omenjeni predlog v duhu svojih pogledov na potrebo mednarodnega sodelovanja na področju izkoriščania jedrske energije v miroljubne namene. »Jugoslovanska vlada smatra, — je v odgovoru rečeno med drugim — da se •nora tudi poleg ukrepov, ki to jih že sprejeli v svetovnem merilu — tako sodelovanje razvijati tudi v regionalnih okvirih. Ce upoštevamo vprašanja energije v Evropi. 3® dejavnost komisije v tem Pogledu zelo koristna za, , vse njene člane«. Vendar je potrebno, da bi konkretne ukrepe, ki bi jih *prejeli, koordinirali z akc;-iami, ki so že v teku v svetovnem merilu. Zaradi tega se v jugoslovanskem odgovo-rh predlaga ustanovitev «ne-ke posebne delovne skupine strokovnjakov, ki bi imela nalogo proučiti to vprašanje v regionalnih okvirih in ki bi, v okviru Evropske gospodarske komisije, predložila obliko sodelovanja za proučevanje ekonomskih plati atomske energije v miroljubne namene. Medtem je sovjetska vlada dala novo pobudo na tem področju z izjavo ministrstva zunanjih zadev ZSSR od 13. marca letos o načrtih ustanovitve «Evratoma» in «Skup-nega tržišča«. Na področju evropskega sodelovanja na področju miroljubnega izkoriščanja atomske energije se v tej izjavi predlaga: prvič, u-stanovitev nekega zavoda za raziskovanja na področju a-tomske energije na Splošno evropski osnovi, in drugič, sodelovanje na področju zgrad-nje naprav za proizvodnjo atomske energije v industrijske, tehnične in znanstvene namene. Pri tem se poudarja, da bodo evropske dežele v stanju okoriščati se z ustreznimi izkušnjami ZSSR, hkrati pa se tudi predvideva, da postanejo ZDA v perspektivi član te organizacije. Ta sovjetska izjava pa vsebuje tudi močne polemične elemente glede «Evratoma» in ((Skupnega tržišča«. Ti elementi zajemajo večji del izjave same, hkrati pa se v tej izjavi vzpostavljanje splošno evropskega sodelovanja na področju miroljubne uporabe atomske energije politično povezuje z rešitvijo vprašanja prepovedi jedrskega orožja. Izjava sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve je predložena kot dokument Evropski gospodarski komisiji ZN v zvezi z dnevnim redom njenega XII. zasedanja. Predlog o vzpostavitvi splošnega evropskega sodelovanja na področju miroljubnega izkoriščanja atomske energije pod okriljem ZN predstavlja pameten pojav. V vseh evropskih deželah obstaja posebno zanimanje za vprašanja, ki zadevajo izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, kar je v skladu z znanstvenimi in tehničnimi uspehi evropskih dežel in z Vprašanji, ki jih morajo mnoge, od teh dežel rešiti v zvezi' z oskrbovanjem svojega razvitega gospodarstva s pogon sko energijo. V Evropi se tudi zavedajo, da je potrebno močneje povezati sile in možnosti evropskih dežel, da bi mogli vzdržati korak s praktičnim napredkom na tem področju- Toda v Evropi še ni uspelo ustvariti sodelovanja na tem področju, ki bi imelo univerzalen, splošno evropski značaj. Obstoječe organizacijske oblike imajo v večji ali manjši meri značaj omejenosti, pa tudi blokovske razdelitve. Naravno je, da morajo v takem položaju obstajat! in prihajati do izraza odpori proti pravi univerzalnosti evropskega sodelovanja na občutljivih vprašanjih atomske energije. Po drugi strani se pričakujejo prvi praktični rezultati v svetovnem merilu od Mednarodne agencije za atomsko energijo, katere temelje so postavili v septembru preteklega leta in katere prva splošna konferenca bo okoli polovice letošnjega leta. Vse to bi govorilo v prid nekega po možnosti čim kon-struktivnejšega pristopanja dr- žav-udeleženk tega zasedanja Evropske gospodarske komisije ZN k vprašanju evropskega regionalnega sodelovanja na področju miroljubnega izkoriščanja atomske energije, V kolikor bi diskusije o tem vprašanju bile manj pod vplivom politično - propagandnih momentov, in bolj pod vplivom objektivne ocene možnosti in perspektiv takega sodelovanja ter iskanja oblik, da bi se te možnosti in perspektive do kraja proučile, v toliko bi to zasedanje prispevalo k odpravljanju blokovskih ostrin v EVropi in k polaganju temeljev za trajno in univerzalno sodelovanje tudi na tem tako važnem področju Izraz volje poedinih vodečih sil na tem področju, namreč, da nudijo konkretni materialni prispevek v skladu s svojimi možnostmi, bi prav tako pospešil ta pozitivni proces. V.. V' Z li, • ... •. ____________________ V VVhite Sandsu v Novi Mehiki ZDA se poizkusi z vodenimi raketami nadaljujejo. Na sliki vidimo raketo (Aerobee-H 1», ki seže 300 km visoko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii NAČRT ZA SODOBEN PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE Velikanski podvodni kabel Dalmacija - južna Italija v Za sedaj gre le za načrte in preliminarna dela - Ce bo načrt sprejet, se bo prenos električne energije skrajšal in pocenil SODNA RAZPRAVA O «ZAKLADU IZ DONGA» OBTOŽNICA SE RUŠI Inventar zaplenjenega blaga je bil napravljen na občini v Dongu,kjer so blago izročili federaciji KPI v Comu Električni kabel, ki povezuje dve sosedni državi, ni nobena novost niti redkost-Možnost in načrt, ki predvideva, da bi se mogla južna Italija oskrbovati z električno energijo iz Jugoslavije in to z velikim podvodnim kablom, ki bi vodil iz južne galmacije v južno Italijo, sta 'Vtbudila veliko zanimanje ne samo v teh dveh deželah, ampak v vsej Evropi. »Pobudo za ta načrt je dalo elektrogospodarstvo Italije. Njeni predstavniki so se z namenom. da bi vzpostavili prve stike med Jugoslavijo in Italijo, obrnili na ustrezni fo- um nnmuii............."it ............. minil USPELA KULTURNA PRIREDITEV V RICMANJ1II Brežani so se spet postavili Eo dolgem presledku smo ki tega kvarteta še niso sli- Imeli v soboto 27. 4. 1957 kulturno prireditev v Ricinovih. Nastopila je folklorna •kupina «Breg» s sodelova-n7em dolinskega vaškega kvarteta in pevskega dueta. Ze nekaj tednov pred nastopom smo slišali, da marljiva folklorna skupina pripravlja prireditev i> Ricma-Prazniki so predstauljali pre-»ji h. Prireditev sama je bi la zamišljena z več točkami, ven-“Qr so iz tehničnih razlogoo nekatere odpadle, kar pa se n* toliko poznalo, ker je bil •hored precej obsežno zamišljen. Med drugim dolinski Jeuski zbor ni nastopil, ker h' bil pevovodja zadržan za-*adi nastopa v Avditoriju, ki bi! isti večer. Ko se je mladina zbirala ** nastop, smo jih opazovali, kako so se pripravljali. Sele •k Pred nastopom so prejeli nekatere naročene dele go-Venjske narodne noše. Zvede-* *tno, da je pri šivilji vso ”°č ropotal šivalni stroj, da bi •hopla pravočasno izročiti Plesalcem oblačila zn nastop n tako je bila tudi ta teža-pravočasno odstranjena Zat, 0 pa se je pojavila drn- 0a- Zbolela je ena plesalka !n ^omenjane ni bilo. To j tudi platnu vzrok, da se * začetku spored ni razvijal “ko, kot je bilo začrtano Posebej je treba pohvaliti ejstoo, da skupino sestavlju jama mladina, ki je v štirih ct‘h obstoja že neštetokrat nastopjia n bi iJnii in daljni °kolicj. Lahko rečemo, da bi Jo starejši lahko vzeli zn plede na mrtvilo, ki mada na kulturnem področju ttrajna in požrtvovalna •hladina is Ricmanj in Bor-.°> kj v glavnem sestavlja jkupino, je lahko upravičene P°nosna na svojo uspešno d lavrtost. saj ji tudi pblne d no* ane na njihovi prireuit- ’’"h dajo najboljše priznanje ta to. Prireditev se je začela z nastopom dolinskega vaške-»sr kvarteta. Zaigrali so nam Na Gotiejj)' ki je pritegnila Poslušalce, a še posebno one, rum ZN v okviru «Youge-lexport». Pred nekaj dnevi je posebna komisija, ki so jo sestavljali jugoslovanski strokovnjaki, inž. Karlo Ožegovič in Jovan Bulič, z italijanske strani pa ing. Schiaffino in prof. Asta, ter predstavniki Združenih narodov E.L. Davey (Anglija), strokovnjak za podmorske kable visoke napetosti, in švedski strokovnjak za usmerjevalne in preusmerje-valne postaje dr. Ivan Her-litz, pregledala tehnične možnosti postavljanja električnega kabla, ki bi povezoval jugoslovansko obalo z Italijo Po besedah ing. Karla Ože-goviča je komisija ugotovila da je moč izvesti brez tež-koč položitev električnih naprav na tem področju. Obstajata dva predloga za postavljanje kabla. Prvi na relaciji Monte Gargano - Palagruž -Sušac - Velaluka, a drugi na relaciji Monte Gargano - Palagruž - Lastovo - Brna (Korčula). Preusmerjevalna posta-slil«, «Se en krajcarček imamu t ja na italijanskih tleh je pred šali. Sledil je ženski duet. Ada in Miranda sta nam zapeli pesem ((Murke«. Peli sta lepo, toda z več vaje bi lahko še bolje, kar nam potrjujejo njuni dobri glasovi. Vsekakor ju je treba pohvaliti in bilo bi prav, če bi se nam še večkrat predstavili na odru. Duetu je sledila krajša burka. Nastopili so Cvetka kot žena, Viktor kot mož, a Sergij kot natakar. Kaže, da se igralci tokrat niso vživeli v burko tako kot v Borštu 9. marca, toda kljub temu so gledalce zadovoljili in jih zabavali. Nastopil je duet Ada in Bruno. Zapela sta nam Prešernovo «Od železne ceste«. Oblečena sta bila v gorenjsko narodno nošo. Imata dobre glasove in sta s petjem povsem uspela. Folklorna skupina «Breg«, sestavljena iz plesalcev in plesalk, ki so iz Ricmanj in Boršta, nam je prikazala več plesov. Doslej smo bili vajeni videti pri nastopih te skupine hkrati najmanj šest parov na odru in smo bili zato tembolj radovedni, kako bo uspel nastop >e s štirimi pari, ker zaradi majhnega o-dra ni mogoč ms op * več kot štirimi pari Bili smo prijetno presenečeni, ko smo videli, da je nastop s poskočno polko v gorenjski narodni noši gle-dulce povsem zadovoljil. Pripomniti moramo, da je plesno skupino pri vseh plesih spremljal harmonikar folklorne skupine Bfuno Bordon, ki le od majhnega igra na harmoniko. Kmalu nato je sledil nastop folklorne skupine s »Polk metlo« v gorenjski no*i. .Va odfu in tudi v polni dvorani j- vse zaživelo Zabave na račun petih fantov in štirih deklet ni manjkalo- saj sr. se fantje precej vtlro.lna borili r, dekleta in se ot-esali metle Dolinski du-t Tario in Darko je ob spremljavi vaškega kvarteta izredno lepo zapel pesmi: »Zvezde žarijo«, «Jaz sem si pa nekaj izmi- in »Izlet na Robleku. S tako ubranostjo in petjem sta duet in kvartet povsem pritegnila občinstvo. Na odru so jim sledili štirje pari folklorne skupine, ki SO zaplesali belokranjske plese: «Lepa Ankari, aSirota sam ja« in altniške, jabuke, slive«. Za lepo izvajanje plesov so gledalci nagradili plesalce s ploskanjem. Harmonikar folklorne skupine Bruno Bordon je kot solist nastopil s «Proti jutrll«. Naslednji štirje pari folklorne skupine so nastopili s spletom srbskih kol: «Devo- jačko«, «Bojarkn», eUžičankas m «Srba». Gledalci so tudi pri tej skupini dali vse priznanje kot plesu tako tudi pestrim nošam, zlasti ženskim. Plesom je spet sledil priljubljeni dolinski vaški kvartet s pevskim duelom. Peli in igrali so nam: »Spomin«, «Sva z ljubico se pobotala«, «Jaz pa pojdem na Gorenjsko« in »Zlati časi«. V tem času je že prvi del skupine odložil bele belokranjske noše in oblekel hr-vatske noše ter nastopil s spletom hrvatskih koli «Oj narode», «Ja posejah repu« in »Drmež«. Pri tem spletu smo opazili, da združuje tri zelo zahtevna kola, saj je prehod od enega do drugega zelo težaven zaradi tolikšne, raznolikosti v igri in plesu. Vsekakor pa se je skupina dobro odrezala. Marljiv^ in vztrajni harmonikar Bruno Bordon je v času odmora pri odprtem odru igral na harmoniko Avsenikov »Spomin«; škoda le, da je njegovo igranje tu in tam motilo igranje godbe na pihala, ki je imela na bližnjem dvorišču vajo za prvomajski nastop. Za zaključek je drugi del skupine, sestavljen iz štirih parov, nastopil Z umetnim plesom Olge Gorjupove, »Zidano mafeloa. Ples in noša sta tako pestra, da so gledalci nagradili plesalce z burnim ploskanjem. S tem se je program te lepe prireditve končal. GLEDALEC videna v Foggi, medtem ko kraj take postaje na jugoslovanskem ozemlju še ni določen, ker bo to odvisno od oblike mreže največje napetosti, ki je šele na začetku izgradnje. V kolikor bj prišlo do uresničenja tega načrta, je dejal inž. Karlo Ožegovič, bi se prenos električne energije vršil M najmodernejši način, z istosmernim tokom visoke napetosti. Klasični prenos e-lektrične energije na dolge razdalje se sedaj v glavnem vrši z izmeničnim trofaznim tokom visoke napetosti. Pr: takem načinu prenosa električne energije prihaja pogosto do težkoč v stabilnosti pogona. Tak sistem je poleg tega občutljiv za zunanje motnje in zahteva znatno večjo izolacijo, kar podražu-je prenos električne energije. Otežkočena je tudi regulacija ker je treba s takimi vodi prenašati tudi določeno količino tako imenovane jalove energije, kar gre na škodo prenosa koristne delovne lektrične energije. Pri prenosu istosmernega toka visok? napetosti pa se hkrati dosežejo znatni prihranki na izolaciji in odpade tudi problem stabilnosti mreže in prenosa jalove energije. Toda tak na čin prenosa zahteva posebne naprave na začetku in na koncu istosmernega voda. Zaradi težkoč pri Izdelavi takih naprav je prišlo relativno pozno do uporabe tega načina prenosa električne energije Podobne naprave so pred nekaj leti uporabili na Švedskem, od koder oskrbujejo z električno energijo neki otok v Baltiškem morju. Prva etapa omenjene prenosne naprave med Dalmacijo in Italijo predvideva prenos električne energije v količini 200 megavatov (kar .le približno dvakrat več kot je v zimskem času potroši ves dalmatinski bazen), pa bi za sedaj opustili možnost za poznejšo podvojitev kapacitete. Za izvršitev tega velikanskega podviga je treba naj- prej zgradili hidroelektrarne na jadranski obali. Dolgost podmorskega kabla bi znašala 130 km, čemur je treba dodali skoro prav tolikšno dolžino zračnih vodov, ki bodo na obeh straneh povezovali obalo z usmerjevalnimi postajami. V Jugoslaviji bi zračni vod meril približno sto kilometrov. Sel bi' preko Korčule do Pelješca in Stona, a od tam do usmerjevalne postaje na kopnem. Kabel bi položili v znatno globino; da bi mogel vzdržati pritisk morske vode, bi ga zgradili tako, da bi bila o-srednja notranja votlina pod pritiskom dvajsetih atmosfer dušika. Razen na začetku in na koncu, je predvideno, da bi tudi na umesnih otokih Palagruž in Sušac dosegel kopno in da bi na teh krajih zgradili potrebne kontrolne naprave. Kabel, ki bo imel 12 cm zunanjega premera, bo imel samo eno žico, medtem ko se bo kot drugi vodič izkoriščala morska voda. Izkušnje na že omenjeni slični napravi na Švedskem so pokazale, da tak način prenosa ne povzroča motenj na napravah. V kolikor bi sprejeli ta načrt, bi se prenos električne energije z Italijo skrajšal in pocenil, ker bi se ognili poti okoli Trsta in Benetk. Poleg tega je tu še okoliščina, da se pomanjkanje električne energije občuti v glavnem v južni Italiji, in to zaradi pomanjkanja vodne sile na tem področju. Pretekli ponedeljek se je pred porotnim sodiščem v Padovi začela razprava proti 25 prisotnim in enajstim odsotnim obtožencem, ki morajo pred sodiščem odgovarjati za usodo namišljenega zaklada, ki naj bi ga pred partizansko vojsko in zavezniškimi četami bežeči fašisti — med katerimi je bil tudi Mussolini, njegova ljubica Clara Petac-ci in njen brat Marcello Pe-tacci — skušali pretihotapiti v Švico. Preteklo nedeljo, torej dan pred pričetkom razprave, se je v Dongu pripetil dogodek, ki simbolično ponazoruje, kaj si bivši fašisti in italijanska reakcija obetajo od te razprave. Z dvema avtobusoma in z nekaterimi avtomobili se je omenjeno nedeljo pripeljalo v Dongo nekaj še vedno vnetih fašistov, da bi priredili solidarnostno manifestacijo s fašisti, ki jih je v tem kraju dosegla partizanska roka pravice. Te manifestacije pa ni bilo, ker so karabinjerji ob podpori vsega prebivalstva, fašiste nagnali. Med prebivalstvom, ki je pomagalo karabinjerjem, je bilo tudi 6 bivših partizanov, ki so naslednjega dne odpotovali v Padovo, kjer so se pridružili ostalim obtožencem. Prvi in drugi dan razprave je potekel v zasliševanju obrobnih obtožencev, ki so pripovedovali o nepomemb nih epizodah, nobeden pa ni vedel povedati nič o namišljenem zakladu. V posameznih primerih je šlo za prtljago fašističnih beguncev, v kateri je šlo bodisi za osebno perilo, bodisi za večjo količino cigaret boljše vrste, ponekod tudi za manjše ali večje vsote denarja, zlatnike in druge osebne dragocenosti O kakšnih milijonih, ali celo milijardah pa ne duha ne sluha. Pri tem je potrebno omeniti, da so se te epizode vršile tako rekoč ob prisotnosti vsega krajevnega prebivalstva in da partizansko poveljstvo ni moglo nadzorovati vseh obrobnih dogodkov, ki so v takih izjemnih okoliščinah povsem naravna stvar. Na petkovi razpravi, pa so zaslišali tri izmed glavnih obtožencev, ki naj bi po obtožnici «vedeli vse«, kar zadeva namišljeni «zaklad iz Donga«. To so Terzi, Gorreri in Vene-tocchi. Hkrati pa so zaslišali tudi skupino sorodnikov u-streljenih fašističnih hierar-hov. Med temi je bila tudi hčerka bivšega ministra Homana, vdcvi bivših ministrov Zerbina in Da Quanna, sestra generala fašistične milice Utimbergerja, vdova bra- ta bivšega ministra Livera-nija. Vsi ti so pod prisego odločno izjavili, da njihovi sorodniki niso imeli pri sebi na begu nič drugega kot o-sebno prtljago z osebnim perilom. Niso imeli niti zlata niti draguljev niti več ali manj bajeslovnih vsot italijanske ali tu^e valute. Ce naj bi verjeli izjavam teh prič, bi tudi s te plati morali zaključiti, da je tako imenovani «zaklad iz Donga« precej skromna zadeva. Nekaj konkretnejšega pa smo zvedeli od obtožencev samih. Na temelju popisa zaplenjenih predmetov, ki so ga napravili na županstvu v Dongu, je sloviti zaklad obsegal naslednje; 76-000 švicarskih frankov v bankovcih, 92 angleških funtov, 10.000 pezet v bankovcih, 72,050 lir v čekih, milijon 357.300 lir v bankovcih, nalivno pero cizelira-no v zlatu, kos zlate verižice in en zlat obesek. Vse to je končalo na sedežu federa- cije KPI v Comu, in to po soglasnem sklepu partizanskega poveljstva, v katerem niso bili le člani komunistične stranke. Do tega sklepa je prišlo na osnovi splošnega priznanja, da je bila KPI na tem področju edina politična organizacija, ki je skrbela za materialno vzdrževanje, partizanskih enot in za potrebe antifašistične borbe. Pri zasliševanju teh treh glavnih obtožencev je sodišče posredno dokazalo, da nima niti pojma, kako se je dejansko vršila partizanska borba proti fašistom in nacistom in kakšni nevarnosti so se partizani izpostavljali, da so mogli biti kos vsem neštetim problemom. Poslanec Gorreri, ki je med glavnimi obtoženci, in ki je prebil deset let v zaporu in konfinaciji, pa sploh ni bil tiste dni v Comu, ker se je šele tik pred 1. majem vrnil iz Švice, kjer je bil v koncentracijskem taborišču. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnmiiiiiimitiiiiimniiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiN ZANIMIV STAR SLOVENSKI OBIČAJ Mlaj v Dolini Ze pred leti smo nekaj napisali o zanimivem običaju v Dolini pri Trstu, kjer imajo že od nekdaj prvo nedeljo v maju velik vaški praznik, ki je važen za cel Breg. Tega dne priredijo fantje ples pod mlajem ali po dolinsko ((majem«, Za praznično vzdušje je potrebno mnogo dela. Starejši fantje skličejo ((fantovsko uro«, kjer se zberejo fantje od osemnajstega leta dalje. Ta je navadno mesec ali dva pred prvo nedeljo v maju. Na «uri» fantje izvolijo svojega «župana» in še nekaj ((glavnih«, kar pa mora ostati tajno. Za mlaj je treba vitko, najmanj trinajst metrov visoko smreko, na katero privežejo od 5 do 6 metrov visoko češnjo. Nekaj sežnjev po(j češnjo pa obesijo dva venca, ki imata dva metra premera. Venca sta polna pomaranč, kolačev in 'cvetja. Na češnjo pa obesijo skoro štiri sto kilo. gramov pomaranč in limon. Vsak fant mora namreč poleg denarnega prispevka dati tudi trinajst pomaranč in dve limoni. Dekleta pa pet pomaranč in kolače za vence ali «kranceljne». Močnejši fantje gredo po iiiiitimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiittiiiiiiiiiittttiiitiii Zakaj šola uprav v «Borštu» Nekaj pojasnil k članku, ki ga je v zvezi z gradnjo ccrovske šole «Demokracija» objavila pod naslovom «Šola v Cerovljah» V tedniku «Demokracija» je bil objavljen članek «Sola v Cerovljah«, v katerem je bilo izrečenih nekaj laži. Ne morem se drugače izraziti. Spreminjati dejstva ter jih postavljati na glavo, ni največja u-metnost. Teže je določeno nalogo rešiti, kaj koristnega u-stvariti ali k ustvaritvi tega kaj doprinesti. Ž odobritvijo gospodarskega načrta za leto 1956-57 je bilo nakazanih 12 milijonov lir tu. di za novo šolo v Cerovljah. V tem trenutku se je pojavilo vprašanje, kje novo šolsko poslopje sezidati, se pravi izbrati je bilo treba ustrezno zemljišče. Občinska uprava je želela to vprašanje rešiti na demokratičen način, sporazumno s cerovskimi vaščani. Ze pri prvem stiku, ki sem ga ose!»-no navezal z njimi, da skupno rešimo vprašanje zemljišča, pa se je pokazalo, da so mnenja v tem pogledu močno deljena in da se bo težko našlo neko enotno stališče. Stavljeni so bili številni predlogi, iz teh sta se na koncu izluščili dve osnovni tezi: prvič, da se šola postavi sredi vasi, ali vsaj čim bliže nje, in drugič, da se — v nasprotju s prvim — ta zgradi izven naselja, v kraju, imenovanem sBorštv. t. j. na desni strani ceste, ki gre od križpotja Cerovlje—Mavhinje proti Viiovljam in Sesljanu Na osnovi teh dveh predlogov so se vaščani zatem razdelili na dve približno enako močni skupini, ki sta ves čas vztrajno branili vsaka svoje stališče. Občinska uprava, ki je sprva tudi stala na stališču, da bi bil najprimernejši prostor za novo šolo prav v }e omenjenem «Borštu», pa se je zdaj, zaradi določenih nasprotij, ki so se na tej osnovi pojavile v vasi, odločila, da izbiro zemljišča v celoti prepusti posebni komisiji, ki ima po pravilu izraziti svoje odločilno mnenje v vseh podobnih primerih. Komisijo se-stavljaj o predstavniki pokrajinskega šolskega skrbništva, pokrajinskega tehničnega ura. da in pokrajinski zdravnik Ker želim, da mi nihče ne hi očital neiskrenosti, naj takoj pripomnim, da sepi bil jaz prvi, ki je dal predlog za novo šolo v »Borštu«, šele zatem je del vaščanov sprejel ta predlog za svojega. Dal sem ga, izražajoč s tem stališče občinskega odbora, ker je bil ta mnenja, da je omenjeni prostor za novo šolo zares najbolj primeren. Vendar tega stališča, ki ni uživalo podpore vseh vaščanov, nisem želel uveljaviti mimo volje tistih, ki so mu nasprotovali. Zato ga tudi nisem sugeriral komisiji, ko je ta prišla na kraj sam, da izrazi o tem svoje mnenje. Ce pa se je komisija odločila prav za prostor v ((Borštu«, se to gotovo ni zgodilo, ker bi ji bil kdo kaj prišepnil na uho, temveč ker ta prostor V resnici najbolj ustreza tistim splošnim pogojem, ki se po predpisih postavljajo za gradnje takih in podobnih objektov Osebno sem se samo pridružil sklepu, ki ga je komisija sprejela, potem ko ga je skrbno pretehtala. Vsekakor bi bilo moje nasprotovanje v tem primeru neumestno, prvič, ker ne gre, da bi bil kot laik odklanjal sugestije strokovnjakov, in drugič, ker ni res, da bi bilo, kot sem slišal govoriti, v teh primerih mnenje občine ali celo samo županovo mnenje odločilno. Kajti če bi to držalo, potem bi o-menjena komisija sploh ne bila potrebna. Edini argument proti šoli n aBorštus je bila prevelika razdalja. Zatrjevalo se je da bi s tem otroci morali predaleč v šolo. OpozotivŠi člane komisije na to, smo prejeli v odgovor pojasnilo, ki mu je težko oporekati. CUnj komisije so bili mnenja, da opravlja večina otrok v brstu go-toto isto, Če ne daljšo pet V šolo, in to skozi najprometnejše ulice, čemur cerovski o-troci vendarle ne bodo izpostavljeni. Pi glejmo, kakšni so btli argumenti za šolo v '(Borštu«; 1) Teren je jusarska posest, zemljišče za novo šolo bi bilo potemtakem brezplačno, vtem k- bi bilo treba vsa ostala predlagana zemljišča kupiti. .S prepisom vred bi to stalo r.kiog pol milijona, morda kuj ••eč ali manj, vsekakor bi t,ilc vsoto treba vzeti od vsote 12 milijonov, ki je bila na- kazana za šolsko poslopje. Pri občinska ^ uprava požvižgala ter, pa bi gotovo trpela ali na vse želje in zahteve Ce-kakovost postopja ali pa nje- rovcev, kot omenja pisec ..•-v prostorninski obseg. članka eSola v Cerovljahn, in 2) Na podlagi sodobnih kri- tudi to ne, da bo šola, če bo postavljena v «Borštu», iz- terijev, ki se na njihovi o-snovi odreja, kje in kako graditi podobna, še prav posebne šolska poslopja, pa je o-čitno, da se imajo ta po možnosti graditi izven naseljenih središč, stran od prometa in ropota, sredi drevesnega zelenja 3) S tem, da bi se šola postavila v «Borštu», bi se hkrati rešilo tudi vprašanje vodovodne in električne napeljave do obeh hiš na križišču, ki ju doslej nista imeli. 4) Z izgraditvijo nove šole v omenjenem kraju bi močno pridobila na vrednosti vsa zemljišča ob poti v Sesljati in Vižovlje, se pravi zemljišča, ki so med cerovskimi najlepša in najbolj uporabna. 5) Na terenih okrog nove Šole, opremljene z električno lučjo in vodo, pa je skoraj gotovo, da bodo z leti rasle druge zgradbe, verjetno stanovanjske hiše. Tako bi se tu postopno ustvarile nove Cerovlje. In za kaj ne, saj ni nikjer zapisano, da bi se Cerovlje morale roditi in umreti samo in ravno pod Grmado, kjer že stoletja ždel H koncu želim povedati, da absolutno ni res, da bi si bila občinska uprava potem ko je prejela protestno vlogo osemindvajsetih podpisnikov, nasprotnih šoli v ((Borštu«, naročila v vasi drugo vlogo, v kateri bi se postavila zahteva, da se šola sezida tam kot je to določila občina. Res pa je, da je skupina šoli v »Borštu« naklonjenih vaščanov tudi predložila svojo vlogo in da je bilo v tej opaziti pre-tej takšnih podpisov, ki so jih bili posamezniki že postavili pod besedilo prve, tej nasprotne vloge. Da je do tega prišlo, pa ni bila potrebna nobena posebna intervencija od strani občinske uprave. Kdor nekoliko pozna psihologijo ljudi, ve, da predstavlja to naravno reakcijo skupine oseb, katerih mnenje, oziroma določeni interesi so bili v nasprotju z mnenjem ali interesi 28 podpisnikov. Dalje ni res, da bi se bila grajena skoro cel kilometer od središča vasi, kot se v i-ttem članku tudi trdi. Iz predhodnih pojasnil je razvidno, da se občinska uprava ne le ni požvižgala na želje in zahteve vaščanov, marveč da se je trudila rešiti vprašanje nepristransko, na osnovi poštenih stališč. Samo šolsko poslopje pa s tem, da bo stalo v «Borštu», ne bo od središča vasi oddaljeno uskoro cel kilometer«, temveč po podatkih našega tehničnega u-rada, nekaj okrog 500 metrov. V omenjenem članku je tudi padel očitek, da bi občinska uprava potrebno zemljišče za novo šolsko poslopje lahko kupila v vasi sami ah njeni najbližji okolici, češ, saj je tudi prejšnja uprava, ko je šlo za Solo v Sesljanu in otroški vrtec v Nabrežini, kupila zemljišče od privatnikov. S tem v zvezi bi naš odgovor bil sledeč: Ce je prejšnja u-prava tako postopala, pomeni, da v omenjenih dveh, primerih ni imela na razpolago brezplačnih zemljišč, če pa so taka, se pravi brezplačna ter ustrezna zemljišča bila, a je občinska uprava zemljišče navzlic te.riu raje kupila ocf privatnikov, potem je treba reči, da ta uprava z občinskim denarjem, oziroma javnimi sredstvi ni ravno znala varčevati. To riaj bo naš odgovor na nekatere trditve v članku »Sola v Cerovljah», ki so po našem mnenju skrajno netočne. Vnaprej bomo radi sprejeli vsako kritiko glede našega ravnanja in poslovanja, vendar bi hkrati izrazili željo, da se ta ne opira več na tako nesolidne ter dvoumne e-lemente, kot so strankarsko polemična tendenca in narobe obrnjena, oziroma izvi-11 dejstva. To nikomur ne koristi, ne pripelje do nobenega pozitivnega rezultata, pač pa škoduje splošnim interesom, t. j. interesom samega prebivalstva. DUŠAN FUHLAN smreko. Ko je ta doma, jo takoj olupijo, da se čimprej osuši. Nato pa imajo delo «tiššarji», ki morajo deblo o-tesati, ogladiti in če je upognjeno, tudi obtežiti. Ko stoji drog pokonci, je gladek ko jajce in namazan z oljem. Zadnje dni aprila so skrbi za češnjo. Fantovski župan in njegovi glavni pomagači izberejo primerno češnjo, pa ne samo eno, temveč dve, tri, kajti zgodi se lahko, da bo kmet svojo Češnjico ljubeče varoval in prespal nekaj noči na svoji njivi. V takem primeru je seveda takoj druga na vrsti. Zgodilo se je že, da je nekdo »iz previdnosti« odsekal svoji Češnjici vrh (sp’č). Češnje brez vrha pa fantje niso mogli vzeti. Poiskali so takoj drugo, ki pa ni bila tako bujna in prvi odsekali nekaj vej, da so lahko drugo izpopolnili. Marsikdo poreče, da je vendar škoda za lepo češnjo. Toda navada je železna srajca, pravijo. V soboto zvečer se tiho izvije iz vasi dotga vrsta fantov, Ce je češnja na levem koncu vasi ali na polju, tedaj zavijejo oni prav v nasprotno smer in po velikem ovinku pridejo do nje. Sele ko pridejo do nje, zvedo vsi prisotni, da je tisti češnji usojeno dvigniti čast fantov in vasi. Ako je lastnik češnje še fant, določijo njemu delo doma pri vencih, pri drogu ali kjerkoli. Ko je češnja odžagana, jo z rogovilami in vilami visoko nad glavumi nesejo v vas. Vse je tiho, slišijo se zamolkli koraki in pri. tajeno norčevanje na račun lastnika češnje in fantov iz sosednih vasi, ki »ne znajo napraviti mlcja kot se fantom spodobi«. Opolnoči, ko je na glavnem trgu v vasi zbrana malone vsa vas, prineso še češnjo. Za trenutek se delo ustavi in vsi ugotavljajo, kakšna je češnja in čigava. Drjg je že pripravljen. Ko češnjo močno p; trdijo na drog in ji dodajo manjkajoče veje, začno mlajši fante vezati pomaranče. Ko je tudi to končano, privežejo še zastave, električno napeljavo in mlaj je gotov. Toda še vedno na tlelu Ob strani so že pripravljeni »ksvaleti*. To so Škarjam podobni navzkriž zvezani hlodi. Pri dviganju mora biti najmanj trideset do štirideset res krepkih fantov, ki na odrezave besede poveljujočega sunkovi. to dvigajo. To delo je tvegano. kajti lahko se kaj sp'«, drsne in ogromna teža trešči na glave dvigajočih. Ze proti dnevu se mlaj junaško vzravna. Fantje si obrišejo potna čela, vse ostale, ki sa ves Čas opazovali izza vogalov in sko., zi ckna, pa prema« i radovednost in stopijo bliže- Naporno in tvegano delo zaključi lepa slovenska pesem, ki ja za-pojo fantje pod mlajem: »Eno drtvce mi bo zratlo, drevce z*leno .. .» V nedeljo popoldne s,e zberejo vsi fantje in godba na koncu vasi, od koder prikorakajo v vas s pesmijo; »Na gorici, na placu tri rožce cveto ...» V torek popoldne ob Šestih se spet zberejo fantje, vaščani in vsa vaška otročad, Ko je vse pripravljeno, spustijo fantje mlaj. Kratek žvižg skozi zrak in mlaj ja na tleh. Tedaj pa vsa otročad plane in nabira, kar doseže. Leto* je v Dolini 117 fantov, ki sodelujejo pri mlaju. Mislimo, da nam ta številka zagotavlja, da bo mlaj rei vreden dolinskih fantov. — se — PRIMORSKI DNEVNIK 4. maja 1957, Goriško-beneški dnevnik S četrtkove seje občinskega sveta v Gorici Soglasno sprejeti resoluciji o prosti coni in avtonomiji Prihodnji teden razprava o prosti coni ■ Novi odbornik De Pasquaie V četrtek zvečer je bila seja goriškega občinskega sveta, na kateri sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji, ki ju je predložil občinski odbor. Prva resolucija se je nanašala na prosto cono, druga pa na deželno avtonomijo. Resolucija o prosti coni pravi, da je bila prosta cona n»-obhodno potrebna za gospodarsko rešitev mesta, ki je zašlo v hudo krizo zaradi posledic vojne. Ker še vedno obstajajo neurejene razmere, je potrebno prosto cono obnoviti zaradi nadaljnjega utrjevanja gospodarstva Gorice. Ker se naglo bliža dan, ko bo zakon štev. 1438 od 1. decembra 1948 izgubil veljavo, resolucija zahteva, naj vlada in parlament hitro podaljšajo za nadaljnjih devet let zakon, ki daje goriški občini carinske olajšave. Se preden je bila resolucija izglasovana, je svetovalec Bat-tello (KPI) rekel, da je že 25. januarja neki demokrist-janski senator spregovoril o prosti coni in da je od takrat poteklo do sedaj že precej časa, ne da bi se vprašanja sploh dotaknili. Svetovalec je bil mnenja, da ni pravilno najprej glasovati za podaljšanje veljavnosti zakona, šele potem pa razpravljati, kako naj bo sestavljen upravni odbor, kako naj se razdeljujejo kontingenti in podobno. Predlagal je diskusijo o prosti coni v prihodnjih dneh. Za njim je za MSI spregovoril Crocetti, ki je bil kakor odv. Pedroni in odv. Cu-lot (KD) za glasovanje o resoluciji županstva, obenem pa je citiral zadnji del Baresije-vega članka v demokristjan-skem «11 Piccoloi), kjer poslanec skuša ustrahovati tiste, ki nočejo demokratičnejšega delovanja proste cone. Svetovalec Zuccalli (PSDI) se je strinjal s predlogom svetovalca Battella, naj se še v prvi polovici maja prične z diskusijo o prosti coni. Resolucija o avtoppmiji pa se sklicuje na resolucijo občinskega sveta od 11. marca 1955, ki je zahtevala vključitev Trsta v avtonomno deželo. Ker se v parlamentu razpravlja o posebnem statutu za Furlanijo - Julijsko krajino, resolucija zahteva predvsem, da se zajamči Gorici, da bo ohranila vse tiste ukrepe, ki jih je vlada naklonila našemu mestu, in želi. naj bi deželna avtonomija v najbolj popolnem spoštovanju enotnosti države prispevala k političnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju naših krajev. Glasovalno izjavo o resoluciji je podal tudi svetovalec Bratuš, ki je rekel, da nekateri svetovalci nasprotujejo deželni avtonomiji in di so zaradi političnih razlogov proti avtonomiji, čeprav se zavedajo, da povzročajo meščanom gospodarsko škodo. Izrazil je prepričanje, da bo dežela ščitila ijianjšine in da se ne bo nihče upiral zakonom, ki naj nam jamčijo naše pravice. Za njim je spregovoril še voditelj svetovalcev KD Cal-derini, ki je rekel, da je desnica premišljeno proti deželni avtonomiji, ne da bi navedla konkretne razloge za svoje trditve. Odgovoril je na nekatera podtikanja in pojasnil stališče stranke do vključitve Trsta v deželo, gospodarskih in finančnih vprašanj dežele in do izvolitve svetovalcev v deželni svet. Na začetku seje so kome-morirali umrlega odbornika prof. Di Gianantonia ter na njegovo mesto izvolili svetovalca KD Pasquala De Simo-neja. ca — - Sklepi odbora pokrajinskega svela Novi ribji rod v rekah naše pokrajine Na zadnji seji upravnega odbora pokrajinskega sveta, ki ji je predsedoval odv, Culot, so najprej odobrili več računov pokrajinske uprave v skupni vrednosti 1.963.981 lir, nato pa je odbor odobril še znesek 8.784.400 lir za dograditev porušenega dela strehe pokrajinske palače. Na osnovi določil tekmovanja, ki ga je izvedla posebna komisija, so določili za asistenta v higienskem inštitutu dr. Luciana Lucianija. Za nekatera obnovitvena dela v pekarni goriške umobolnice je odbor odobril proračun za 480.000 lir. Odbor je tudi sklenil poravnati 32.000 lir stroškov za nabavo 25.000 ribjega zaroda za sladke vode v naši pokrajini. Na goriškem Travniku tombola Zelenega križa Kakor smo že poročali organizira goriška dobrodelna ustanova za jutri zvečer ob 20. uri tombolo. Izkupiček tombole bo šel v korist Zelenemu križu, ki skuša modernizirati svoj avtoprevozniki park in tako izboljšati prevozno službo ponesrečenih in bolnih meščanov v bolnišnico a-li na dom. Tombola bo na Travniku; največja nagrada, odnosno prva tombola bo znašala 60.000 lir, druga 10.000 lir, prva «cin-quina» pa 30 000 lir. Listki po 50 lir so naprodaj v številnih goriških trgovinah in lokalih. «»------- Jutri koncert zbora Dol-Poljane V svoji večletni dejavnosti je moški pevski zbor iz Dola in Poljan, kii ga vodi pevo-vodkinja tov. Pavlina Kome-lova dosegel takšen napredek, da se lahko brez strahu predstavi tudi goriški publiki, ki se bo brez dvoma odzvala povabilu požrtvovalnih fantov in mož, ki svoj prosti čas žrtvujejo gojenju naše lepe zborovske pesmi. Koncert, ki bo jutri popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici, bo obsegal vrsto narodnih in umetnih pesmi, katerih večina bo tudi za poslušalce s Krasa, ki zbor bolj od bliže poznajo, povsem nova. Ker je od vseh pevskih zborov na Goriškem prav moški zbor Dol - Poljane pokazal največjo življenjsko moč in žilavost, zato se bomo njegovim članom najbolje oddolžili s svojo udeležbo. — KINO — CORSO. 17.00; — «Notre dame de Larisi), Gina Lollobri-gida, A. Quin, v cinemasco-pu in v technicolorju. VERDI. 16.00; «Duša in meso«, R. Mitchum in D. Kerr. VITTOR1A. 17.00: «Obtoženec mora umreti«, Glenn Ford. CENTRALE. 17.00; «Teror gangsterjev«, M. Stevens. MODERNO. 17.00: «Plima smrti«. 5. maj posvečen spominu na nemška taborišča Pokrajinski odbor Vsedržav. ne zveze bivših političnih deportirancev v Nemčiji bo proslavil 5. maja 12. obletnico, odkar se je končalo trpljenje po nemških taboriščih. Ob tej priliki je zveza objavila tudi proglas, ki pravi, da je naša čeprav zmanjšana pokrajina po številu internirancev takoj za Rimom in Milanom na tretjem mestu v državi. Ce pa bi bila sedanja goriška pokrajina tako velika, kot je bila 10. junija 1940, bi bila na prvem mestu v tej tako veliki žrtvi. Skupno je bilo iz Italije interniranih 70.000 oseb, ki so umrle zaradi hudega trpljenja in ki so prestale nečloveške muke v lagerjih. Poziv se zaključuje s pozivom, naj se ta dan spomnimo žalostne preteklosti; spomnimo se umrlih, obenem pa posvetimo tolažilno besedo njihovim svojcem. «»------- Nesreča Števerjanca Včeraj ob 10. uri so klicali rešilni avto Zelenega križa na Sovenco v Steverjan, kjer se je ponesrečil 65-letni kmet Josip Maraž. Maraž je na svojem zemljišču pobiral dračje, ko mu je nenadoma zdrsnilo in je padel. Pri tem si je poškodoval desno nogo; v bolnišnici je še vedno na opazovanju. Športni dnevnih: Italijansko nogometno prvenstvo «Čmi bombarder» pO IVd^l Bo jutri padla kocka v borbi za rešitev? Zadnja teoretična možnost za Palermo Triestina proti - državni reprezentanci iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jutri volitve vzapadni Beneški Volivci bodo oddali svoj glas najbolj zaslužnim doma' činom * Zelje po odcepitvi Filipanov in Brega od občine Jutri bodo volili novo ob-. sreče pri Spominskem parku PEVSKO DRUŠTVO nKKAS« IZ DOLA - POLJAN priredi jutri 5. maja ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici PEVSKI KONCERT pod vodstvom pevovodkinje Pavline Ko m e love Na sporedu narodne in umetne pesmi Vstopnice: sedišča po 200 lir in 150 lir; stojišče po 100 iir; nabavite jih lahko na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1 in v kavarni Bratuž činsko upravo v Gorjanih v zahodni Beneški Sloveniji. Prebivalci so bili z dosedanjo upravo kljub nekaterim pomanjkljivostim še dokaj zadovoljni. Uprava je namreč poskrbela za telefonsko o-mrežje v vseh vaseh, popra-j vila je cesto, ki veže Filipa-| ne z Gorjani, dosegla gradnjo šol v nekaterih krajih občine in še marsikaj koristnega. Zaradi tega izvira nezadovoljstvo prebivalcev Filipanov proti dosedanji občinski u-pravi iz dejstva, da bi hoteli pripadati občini Centa in ne Gorjani. Niso znani vzroki, ki so dovedli ljudi do te zahteve, saj je vsem znano, da je občinska uprava v Centi polna dolgov in da v takšnem gospodarskem stanju prav gotovo ne bi mogla pomagati Filipanom. Toda rje samo v Filipanih, marveč tudi v Bregu vlada med ljudmi isto mnenje, le da gre tu za drugo občino, in sicer občino Brdo. Pri tem imajo Brežani prav, kajti njihova vas je vezana na Tersko dolino, z Brdom imajo dobro avtobusno zvezo, dobre ceste in zelo blizu občinsko središče. Vsekakor pa je večina volivcev mnenja, da se jutri ne sme nihče ozirati na posamezne želje, ampak se mora vsak udeležiti volitev in na kandidatni listi voliti tiste može, ki bodo jamstvo za dobro, demokratično upravo gorjanske občine v nadaljnjih štirih letih. Ni več praznikov brez prometnih nesreč Hudo ranjena dva mladeniča pri San Lorenzu — Nezgoda jugoslovanskega državljana — Gospodinja padla z balkona Poleg prometne nezgode, ki je terjala življenje komaj 25-letnega mladeniča, je bilo na dan 1. maja v Gorici in okolici več prometnih nesreč, ki so zahtevale svoje žrtve. Tako je prišlo dopoldne ob 11.45 do prve prometne ne- na Korzu Italia, kjer sta trčila avtomobil in motocikel. Avtomobil in motocikel je vozil 19-letni Enzo Coccolo iz Ul. Lungo Isonzo 15, motocikel pa 19-letni Giovanni Bordin iz Podgore. Pri trčenju se je ponesrečil Bordin, ki se je z vozilom prevrnil in se pri tem na srečo lažje poškodoval, tako, da bo ozdravel v 10 dneh. Nekaj minut pred povratkom v Jugoslavijo, pa se je ponesrečil na Trgu Sv. Antona 60-letni jugoslovanski državljan Josip Furlan, ki stanuje v bližini bloka pri Rdeči hiši. Ko se je vračal, se je na cesti nenadoma spotaknil in padel; poškodoval si je desno nogo in se opraskal po rokah. Na glavni cesti Gorica-Vi-dem, v bližini Winklerjeve gostilne, se je prvega maja zvečer zopet pripetila prometna nezgoda. Tokrat sta se prevrnila z motociklom 25-letni mizar Giorgio Trpmbini iz Ul. Scuola Agraria 14 in njegov prijatelj 28-letni Albino Abrami iz Standreža, ki je sedel na zadnjem sedežu. Nekaj metrov za gostilno, je Trombini nenadoma izgubil oblast nad vozilom in zavozil v obcestni kamen. Oba potnika je trčenje vrglo na asfalt, pri čemer sta prejela hude poškodbe. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor ju je odpeljal rešilni avto Zelenega križa so Trombi-niju ugotovili zlom lobanje, poškodbe na levem sencu, več poškodb na obrazu, Abrami-ju pa rano na desnem sencu, pretres možganov in poškodbe po obrazu. Nenavadna nesreča se je pripetila na dan 1. maja tudi Veroniki Micolic iz Standre- ža. Ko je namreč Micoliceva na balkonu razprostila perilo za sušenje, se je nekoliko preveč nagnila in izgubila ravnotežje ter padla v 5-me-trsko globino. Pri padcu si je poškodovala hrbet, zaradi česar bo ostala več časa na zdravljenju v bolnišnici Brigata Pavia. Italijansko nogometno prvenstvo je prispelo do svoje 30. etape, v kateri se bodo med seboj pomerile naslednje enaj-storice: Atalanta - Torino, Bologna - Sampdoria, Genoa -Milan, Inter - Udinese. Juven-tus - Palermo. L. R. Vicenza -Spal, Lazio - Padova, Napoli -Roma in Triestina - Fiorentina. Ugotovitev, da je osrednja pozornost osredotočena na spodnji del lestvice, velja že nekaj tednov in vse kaže, da bo ostala do kraja, ker kocka v teoretičnem smislu ni se padla niti za Palermo, čeprav je praktično zanj le mikroskopsko malo možnosti, da bi se izvil smrtnemu objemu in še ta možnost se mu nudi samo še jutri v borbi z Juven-tusom in le v primeru če zmaga. Ker pa je tudi' Juventus sam v posredni nevarnosti, se ta možnost avtomatično zmanjša do take mere, da je skoraj ni. Za Atalanto je položaj nekoliko boljši. V goste bo sprejela Torino in ne glede na dejstvo, da je Marjanovičeva e-najstorica v zelo dobri formi, lahko računa na polni uspeh, toliko bolj. ker je Torino praktično in tudi teoretično že zlezel na zeleno vejo. Skoraj i-dentičen je primer Genoe, ki se bo na svojih tleh borila z Milanom. Genoa se bo morala na vsak način boriti na zmago, kar je sicer težka naloga a v nobenem primeru nedosegljiva. Seveda pa je nadalj-na usoda genovske enjstorice v veliki meri odvisna od uspeha oz. od neuspeha Atalante. Ce zmaga Atalanta potem je za rešitev skoraj nujna tudi zmaga Genoe. Lanerossi bo imel na svojem Naša prognoza Atalanta-Torino 1 Bologna-Sampdoria 1 Genoa-Milan 1X2 Inter-IJdinese Juventus-Palermo L. R. Vlcenza-Spal Lazio-Padova Napoli-Roma Triestina-Fiorentina Legnano-Marzotto Taranto-AIessandria Livorno-Mestrina Treviso-Reggiana Cagliari-Verona Siena-Biellese 1 2 1 1 1 1 X X 2 1 X 1 2 1 1 X 1 1 terenu za nasprotnika Spal in zmaga bi mu ne smela uiti. toliko bolj ker v preostalih srečanjih ne more računati na kdov» kaj. Kot peta iz kritične cone je na vrsti Triestina, ki je sicer v znatno boljšem položaju kot moštva za njo, vendar pa tudi nad njo še večno binglja tradicionalni »Damoklejev meč«. Do popolnoma varne obale ji sicer ne manjka mnogo, morda dve, največ tri točke, toda kdo ji more jamčiti, da jih ima že v žepu’ Zato tudi jutri ne bo smela ze vnaprej vreči puške v koruzo, pa čeprav se njen nasprotnik imenuje Fiorentina, tista Fiorentina, ki bo po vsej verjetnosti v celoti (morda z eno ali največ dvema zamenjavama) pred-stavljala državno reprezentanco za dvoboj z Jugoslavijo. Fiorentina gre v to borbo kot favorit, pri čemer pa nikjer ni rečeno, da Triestina nima prav nobenih možnosti na uspeh, posebno če bo zna- la svojo tehnično inferiornost dostojno nadomestiti z borbenostjo in srčnostjo, ki v odločilnih prvenstvenih tekmah pogosto več velja kot vse tehnično znar.je. Pasinati se je — kot se zdi — odločil za postavo prejšnje nedelje, ki je dosegla proti Laziu sicer samo neodločen rezultat, ki pa je pokazala mnogo prizadevnosti. Seveda pa si mora Pasinati ze vnaprej izbiti iz glave vsakršno zaporno taktiko, kajti e-ventualni uspeh je mogoč le z odločno ofenzivno igro, pa naj si bo ta plod izdelanih kombinacij, napadov v falangah ali pa plod individualnih protinapadov. Gledalci se vsai tokrat prav gotovo ne bodo ozirali na stil in se sprijaznili s sicer antipatičnim načelom, da namen opravičuje sredstva. Ce omenimo še Padovo, ki gre le z minimalnimi izgledi v Rim, potem smo praktično pregleda ,i v kakšnem položa- ju so enajstorice na dnu 'n kakšni so njih izgledi za jutri. Ostala srečanja ne zaslužijo posebne pozornosti, čeprav znajo sama po sebi nuditi kvaliteten nogomet, kar velja predvsem za derby juga med Napolijem m Romo ter za derby severa med Tnterjem in Udinese. TENIS V FLORENCI Steward izločil Davidsona FLORENCA. 3. — Četrti dan mednarodnega teniškega turnirja v Florenci je poskrbel za presenečenje Amerikanec Steward, ki je izločil zmagovalca lanskega turmrja Šveda Davidsona. Moški posamezno: Steward (ZDA) - Davidson (Sv.) 6:0, 7:5, Merlo (It.) - Reyes (Meh.) 6:2, 6:2. Trenutek iz dvoboja Robinson - Fullmer, v katerem je «Crni bombarder« s knock-outom premagal svojega nasprotnika in ponovno osvojil svetovno prvenstvo srednje kategorije. Kot smo že poročali, je takoj po zmagi dobil Robinson ponudbo za' dvoboj z Basiliom, ki naj bi bil ze le- tos jeseni v New Yorku na odprtem. Toda to ni edina ponudba, ki jo je prejel ta črni boksarski fenomen. Organizator iz San Francisca Jimmy Dundee je namreč ponudil Robinsonu garancijo 100.000 dolarjev, če bo branil svoj naslov proti zmagovalcu dvoboja Chico Vejar - Joey Giambra, ki bo 14. maja. Clan filadelfijskega mestnega sveta Samuel Rose pa je izjavil, da je pripravljen nuditi Robinsonu garancijo 200.000 dolarjev za dvoboj z Basiliom, če bi bil ta v Filadelfiji. Rose je dejal, da bi dvoboj v Filadelfiji prinesel okrog pol milijona dolarjev inkasa in da bo tudi Basiliu nudil takšne finančne pogoje, da jih ta ne bo mogel odkloniti. Boksarski organizator iz Pittsburga Ben Anolik pa je bil mnogo skromnejši. Za dvoboj z Wilf Grea-. vesom je ponudil Robinsonu 40.000 dolarjev in 40 odstot. inkasa. Ta dvoboj bi 'bil v jeseni v Forbes Fieldu. Do sedaj še ni znano, za katero ponudbo se bo Robinson odločil. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jutri v Atenah Jugoslavija■ Grčija 200 tekem jugoslovanske nogometne reprezentance Jugoslovanska reprezentanca včeraj prispela v Atene ATENE, 3. — Danes so prispeli v Atene člani jugoslovanske nogometne reprezentance, ki bodo v nedeljo 5. maja igrali prvo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo z reprezentanco Grčije. Po kratkem treningu je kapetan Tirnanič izjavil, da bo jugoslovanska reprezentanca, 'verjetno nastopila v sledeči postavi; Beara; Crnkovič, Herce*; Boškov, Spajič, Krstič, Rajkov, Mitič (Veselinovič), Vu-kas, Kosije, Zebec. Sporno je samo vprašanje desne zveze. V kolikor se bo Tirnanič odločil za Veselinoviča na mestu zveze, kar je verjetno, bo Mitič igral desnega krilca, Krstič pa bo v tem primeru igral srednjega krilca. Z nedeljsko tekmo proti Grčiji, veljavni za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo (poleg Jugoslavije in Grčije je v isti skupini še Romunija) slavi jugoslovanski nogomet pomemben jubilej — 200 meddržavnih nastopov reprezentance. Prva jugoslovanska nogometna reprezentanca je bila formirana neposredno po prvi svetovni vojni 1. 1920 in njeni začetni nastopi n.so bili uspesni. Na prvih olimpijskih igrah po prvi vojni je doživela občutna poraza proti CSR (7:0) in proti Urugvaju (7:0) in sele 1. 1930 je prodrlo v svet ime jugoslovanskega nogometa, ko se je na svetovnem prvenstvu v Montevideu uvrstila Jugoslavija v polfinale. Od takrat naprej je bi) vzpon hitrejši, dokler ni končno tik pred drugo svetovno vojno in kmalu po njej dosegel viška. Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala doslej 40 meddržavnih tekem, od kate- rih jih je 13 odločila v svojo korist, 16 izgubila, 11 pa igrala neodločeno. Lani se je tudi v jugoslovanskem nogometu pojavila prehodna kriza, kar se je odrazilo na izredno negativni bilanci v mednarodnih srečanjih. Jutrišnji nastop v Atenah bo otvoritveni v letošnji sezoni in prav zaradi tega si jugoslovanska nogometna javnost obeta, da bo pomenil začetek ponovnega vzpona v mednarodnem merilu. Sledili bosta v tedenskem zaporedju tekmi v Zagrebu proti Italiji in v Bratislavi proti CSR. Z zmago v Atenah bi si jugoslovanski nogometaši kupili prvo vstopnico na svetovno prvenstvo, upravičili bi pričakovanja javnosti in zaupanje tehnikov, obenem pa najlepše proslavili jubilej. DIRKA PO ŠPANIJI Walkowiak prvi v osmi etapi Bahamontes zopet rumena majica CUENCA. 3. — V osmi etapi kolesarske dirke po Španiji Madrid - Cuenca, dolgi 160 km, je zmaga! Francoz Walkowiak v sprintu pred osmimi drugimi kolesarji, katerim so priznali isti čas. Bahamontes, ki je zaostal samo za 2 sekundi, je ponovno osvojil rumeno majico prvega v splošni klasifikaciji. ker je Moraies zaostal za« njim za 3’50”. Vrstni red na cilju 8. etape: 1. Walkcwiak (Fr.) 4.26’03” povprečna hitrost 35,700 km: 2. Bauvin (Fr.), 3. Barbosa (Port.), 4. Adriaenssens (Bel.), 5. Massip (Sp.), 6. Boni (It.), 7. Gemioicni (Fr.), 8. Escola (Sp.), 9. Dotto, vsi s časom zmagovalca, 10. Bahamontes (Sp.) 4.26*5”, 11. Baroni (It.) 4.29’55”, 12. Iturat (Sp.), 13. Nencini (It.), 14. Rosseel (Bel.), 15. Moraies (Sp.), 16. Bene-detti (It.) vsi s časom Baro-nija. Splošni vrstni red po 8. etapi: 1. Bahamontes 38.46’38”, 2. Moreno 38.49’44”, 3. Moraies 38.56’53”, 4. Adriaenssens (Bel.) 38.57’28", 5. Geminiani (Fr.) 38.57’46”, 6. Walkowiak (Fr.) 38.58’10”, 7. Botella 38.59’55”, 8. Iturat 39.00’55", 9. Fornara (It.) 39.0U53”, 10. Nencini (It.) 39.02’06”, 14. Borni (It.) 39.07’ in 34”, 42. Accordi (It.) 39.43’ in 04”, 51. Benedetti (It.) 39.58’ in 25”, 56. Ferlenghi (It.) 40.06’ in 28”, 61. Tognaccini (It.) KINO SKEDENJ predvaja danes 4. t. m. ob 18: uri barvni film: «7 žena za 1 moža Zabavni film PLAVANJE Zopet nov rekord na 100 m prsno TOKIO, 3. — Agencija «No-va Kitajska« sporoča, da je kitajski plavalec Chi Lieh Yun postavil nov svetovni rekord na 100 m prsno s časom 1’11”6 in ne Pil”, kot je bilo najprej sporočeno. Rekord je bil dosežen v 50-metrskem bazenu na dan 1. maja, to je istega dne, ko so stopila v veljavo nova pravila mednarodne zveze, po katerih ta ne bo več priznavala za rekordne tiste čase, ki niso Kli doseženi v 50-metrskih sli 55-yardsk’h bazenih, Dosedanji rekord na tej progi je imel Japonec Furu-kawa s časom 1’08”2, ki pa je bil dosežen v 25-metrskem bazenu- in zato ni več veljaven. Kot smo včeraj poročali, je češki plavalec Svozil dosegel istega dne v Piestany na isti proti čss 1’12”7. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KONfOVEL predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film: cINapoli taneč v Far-Westu» Igrajo: Robert Taylor in Eleonor Parker JtfMjmOnčinah predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. url barvni film »Columbia«: Igrajo: DENNIS MORGAN, PAOLA RAYMOND in RICHARD DENNIG OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOČJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOfOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOO GE0RGES SIMEN0N 14* Maigret in njegov mrtvee Detektivska zgodba Naposled tista stara gospa, ki je bila prišla k Lucasu, ni bila tako usekana, kakor se je zdelo precej skraja. Ko so prišli s taksijem ponjo domov, je nepretrgoma govorila in radovedno pogledovala spremljevalce, da bi ugotovila, kakšen vtisek imajo nanje njene besede. Njena hiša je bila oddaljena manj kot sto metrov. To je bila majhna vila z vrtom okoli. Maigretu je prišlo nekajkrat na misel, kako Je mogla ta gospa opazovati, kaj se godi ob pločniku v precejšnji razdalji in še ponoči in celo, ker je bila njena hiša na isti strani. «Ste bili na pločniku ves ta čas?« »Nikakor ne!« «Na hišnem pragu?« «Tudi ne. V hiši sem bila.« Govorila je resnico. Njena soba ni imela le dveh oken na cesto pač pa tudi teraso ob strani in z nje se je videl dobršen del ceste tja proti kavarnici «Petit Albert«. Ker na oknih ni bilo vetrnic, je razumljivo, da so luči avtomobila, ki je obstal pred malo kavarno, pritegnile njeno pozornost. «Ste bili sami doma?« «Ne, pri meni je bila gospa Chauffier.« Ta ženska je bila babica in je stanovala v eni izmed bližnjih vil. Po zunanjosti gospe, ki je bila prišla k Lucasu, bi sodili, da bo tudi njeno stanovanje prepolno tiste navlake, ki je značilna za to vrsto poklicev in se z njo tako rade obdajajo vedeževalke in hiromantinje. Pa vsega tega ni bilo. Na- sprotno, opremljeno je bilo s preprostim a čednim pohištvom boljše vrste in po tleh je bil linolej, «Prej ali slej ga je moralo kaj takega doleteti,« je dejala, «saj ste brali napis na hiši. Ali je bil začetnik v vedeževalstvu ali pa je s tem zagrešil oskrumbo svete tajnosti.« Pristavila je posodico na štedilnik, da bi skuhala kavo, s katero je hotela po vsej sili postreči Maigretu. Vmes mu je razlagala, da se je imenovala «Pet It Albert« neka vedeževalska knjiga iz štirinajstega ali petnajstega stoletja. «In če mu je bilo ime ravno Albert?*) In če je bil res majhen?« je ugovarjal komisar. «Majhen je bil res, saj sem ga videla tolikokrat, toda zavoljo tega še ni imel pravice do takega imena. Na svetu so stvari, ki se z njimi ni pametno igrati.« Glede Albertove žene je pripomnila, da je bila velike postave, temnolasa, ne kdo ve kako čista, in Je zmeraj smrdela po česnu. Za nič na svetu ne bi sprejela od nje povabilo na kosilo. «Od kdaj Je zaprta kavarnica?« »Ne vem natanko. Drugi dan po tistem, kar sem videla rumeni avto, sem obležala v postelji, za lahko influenco. Ko sem vstala in sem videla zaprto, mi je bilo kar po volji.« »Ali je bil ta lokal nemiren?« «Ne. Redko kdo je hodil tja jest, samo delavci pri žerjavu in pomočniki v vinarski trgovini tu zraven. Kakšen čolnar se je ustavil kar pri točilni mizi.« Medtem je hotela izvedeti, v katerih časnikih bo njena fotografija. »Predvsem naj na noben način ne pišejo, da sem vedeže- valka. To bi bilo isto, kakor če bi o vas pisali, da ste policaj.« , «Saj v tem ni nič žaljivega.« »Zame že. Jaz bi bila zelo užaljena.« Ko se je razgovoril s staro gospo, sta Maigret In Lucas odšla v malo kavarno. Slednji je pritisnil na kljuko in je takoj popustila, čeprav Je bila kavarnica zaprta cele štiri dni, je bilo vse na pravem mestu: vse steklenice in celo denar v predalu. - *) «Petit Albert« pomeni Mali Albert, (Op, ur.).. Stene so bile pobarvane s temno oljnato barvo do metra od tal, dalje pa z bledozeleno. Povsod so viseli reklamni koledarji, ki jih je v vsakem lokalu po deželi. Kakor večina Parižanov, tudi Albert ni bil tak Parižan, da bi se mogel popolnoma otresti podeželskega okusa Videlo se je, da si je opremil to kavarno po svojem okusu, skoraj bi rekli z ljubeznijo, a prav tako kavarno bi lahko našli v kateremkoli kraju Francije. Isto je veljalo za sobo v nadstropju. Maigret je obšel vso hišo, za njim je hodil Lucas in se zabaval, ker sta si tako na svojo pest prilastila hišo. Cez pol ure nihče ne bi več dejal, da Maigret ni tu doma. še celo za blagajno je sedel nekajkrat. «Gotovo je, da Nine ni tu.» Iskala sta jo v kleti do podstrešja in preobrnila tudi vse dvorišče in vrt, kjer je bilo vse polno starih zabojev m praznih steklenic. »Kaj je po tvojem?« »Ne vem, gospod šef, kaj bi dejal.« V kavarni je bilo samo osem mizic: štiri ob »teni, dve zraven teh in še dve v sredi lokala bliže peči. Pozornost obeh mož je pritegnila zlasti ena teh mizic, ker je bil pod, kjer je stala, lepo zdrgnjen z žaganjem, čemu? Da ni kdo s tem zdrgnil s poda sledov krvi? Kdo je pospravil mizo, kjer je žrtev jedla, kdo Je pomil vso posodo, ki jo je nesrečnež rabil pri večerji? «Kaj če niso prišli nazaj?« je mislil Lucas. še neko posebnost je bilo opaziti: v kavarni je bilo sicer vse v naj lepšem redu, le ena steklenica je bila na točilni mizi in je bila odmašena. Maigret je pazil, da se je ni dotaknil. To je bila steklenica konjaka in vse je kazalo, da je nekdo pil iz nje kar brez kozarcev, naj je bil eden ali pa jih je bilo več. Neznani obiskovalci pred Malgretom in Lucasom so bili tudi v zgornji sobi in so vse pretaknili, preiskali vse predale, precej je bilo razmetano perilo in obleka, še bolj čudno je bilo, da sta visela na steni dva okvira brez slik. Albertove fotografije gotovo niso mislili odnesti, saj je bila še ena nedotaknjena na posteljni omarici. Na njej je bil videti tisti okrogli in veseli obraz s čopom las na čelu, kakor ga je opisoval lastnik točilnice »Pri beaujolaisklh vinih«, Pred hišo se je ustavil taksi. Po pločniku so se zaslišali koraki. Maigret je šel iz zgornje sobe v točilnico in od-pahnil vrata. «Le noter! Si kosil? Ali bi en aperitiv!« je dejal MoersU, ki je imel v rokah precej težek kovček. Ta noč je bila še za Maigreta kaj čudovita. Kdaj pa kdaj je pnsel opazovat Moersa, ki se je lotil dolgega in napornega dela. V kavarni, v kuhinji, v spalnici in v vseh ostalih pro-stonh je iskal prstne odtise. , Xra’„kl Prijel to steklenico, je imel gumijaste rokavice,* je izjavil Moers. Spravil si je tudi pest žaganja za vzorec. V smetišnici je Maigret odkril ostanke polenovke. Nekaj ur prej Maigretov mrtvec še ni imel pravega imena in je bil le meglena in nedoločena podoba. Zdaj pa Maigret nima samo njegove fotografije, celo v njegovi hiši je, med njegovim pohištvom, njegovo obleko, preobrača in ogleduje njegove osebne predmete. Zato pa je s takim zadoščenjem pokazal Lucasu, ko sta vstopila, neko oblačilo, ki je viselo na obešalniku: bil je suknjič iz istega blaga kakor hlače, ki jih je imel umorjeni na sebi. Zdaj je popolnoma jasno, da je imel Maigret prav. Albert je bil prišel domov ln sd je preoblekel suknjič, kakor je bil vajen. «Moers, misliš, da Je preteklo že precej časa, kar je bi' nekdo tu pred nami?« »Stavim, da je bil še davi,« je odgovoril mladi policijski tehnik in ogledoval kapljice alkohola, ki so se poznale P° mizi ob steklenici. Tudi ni bilo komu težko priti v hišo, saj je bila odklenjen*’ Le mimoidoči tega niso vedeli: ko človek vidi zaprta hišn0, vrata, ne bo hodil pritiskat na kljuko, da bi se morda odprlo-* »Nekaj so Iskali, ali ne?« «Tud! jaz mislim.« »Nekaj zelo majhnega, najbrž kakšen listek, ker so odprl' celo škatlico za uhane.« tNadaljevanje sledi)