Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home newspaper 100 Years of Sen ice f fa LZSZ-IOZZZ VA NOJiSNITSV oTLi idv cm asnoHimoo ioet t: ooozzo vnwAVHM iwaiH N.j!n.rvA'idr over ^OO.OOO Ampričan Slovenians V°L. 101, NO. 33 ,USPS 024100) AMERIL Ameriška domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER £ AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1999 Nnmhf>r ^eft to right: Jean Sega, Teresa (Sega) Wright, Anthony Sega proudly display their venian sweat shirts while standing on the bridge overlooking the Royal Gorge in ^•orado. ony and Jean Sega of Wadsworth, Ohio H an interesting week in Colorado. They q° e(i over the bridge spanning the Royal je. They also were amazed at the noon the^ • ^ at t^le ^'r P01"06 Academy. Jean said In P°rce Chapel was beautiful and nsPiring. T°ny rep0rts antj surrounding 0untains were spectacular. . 'ley were in Colorado attending an age Ctry c*ass w'ti1 great-grandson Tony, Co| ' ’ at t*ie Univershy of Colorado in °rado Springs where former astronaut (and gently Brigadier General) Dr. Ronald M. has served as Dean of the College of lg°'neer'ng and Applied Science since July • The origametry class at the university c 0r gifted students who were studying a ^^J^that was a combination of geometry and the Japanese art of folding paper into representational or decorative shapes. Jean says, “We felt very privileged and honored to take part in Tony’s class.” On December 2, 1998 Colonel Sega was promoted to Brigadier General at a ceremony at Peterson Air Force Base, Colorado. Mr. and Mrs. Patrick Wright of Security, Colorado were honored to have him as a dinner guest at their home. His father, John Sega from Arvada, Colorado, was also present while Mr. and Mrs. Anthony Sega were still visiting with their granddaughter’s family. Mrs. Wright is the former Teresa Sega from Wadsworth, Ohio. The Wrights have two sons, Tony and Joshua. American by birth; Slovenian by the grace of God. Pittsburgh Radio Program Fund-Raiser 8ra!0l>lSiUrable" Rad °f n ^°n®s antian Cer Va|e, Pa Park Road ^ begins at 12 barbecued Ian "tid thp , CUed ■a'T Can , best r°asted 4||V t,C enj°yed. ; VtheH ^itchen wi deli,,. dellCl0us °> s»»sa8“S a"ch “ S s4lad ’ S,°veniai ■Pore’ Sarma' an The Ka- \\Ut Dar’ as USU; refre h0Cked vvitl “ ' Patents v . ■••‘tuts CkV,ovensk( 2lt,0l'-bc erenaH- 'l at c'atis ti!08 as strc Ulroughout ,!?nning at Pox grounds. Bring your accordion and join in the fun as Fred Stubert leads everyone accompanied by some mighty-fine rhythm players. The best in tamburitza Attention Baraga Pilgrims: All those going to the Bishop Baraga activities from Cleveland to Michigan on the Rev. Victor Tome bus trip, please meet on Saturday, Sept. 4 at 5:15 a.m. in front of St. Mary’s (Holmes Ave.) Church. Those leaving from the St. Vitus area, be in front of Sheliga Drug on St. Clair and E. 61 St. at 5:45 a.m. Pilgrims leaving from the west side, meet at the Lake-front Lines terminal at W. 130 St. and Brookpark Rds., at 6: 15 a.m. NOTICE: Rev. Victor Tome will be accepting donations for the Bishop Baraga Association. For information please call Valerie Baznik at 216-531-9279. music will be featured by the “Ensemble Pittsburgh” comprised of excellent area musicians. Lead maestro is John Gregurich who takes the stage with famrliar songs as well as kolos for your dancing pleasure. • At 4 p.m. the popular Dick Tady Polka Orchestra moves into center stage. By popular request the two song-birds, Darlene Balog-Fejka and Violeta Ruparcich will join the DTO in beautiful harmony with Slovenian songs of the past, to delight the most discerning ear. A personal invitation is extended to each of you by host of this radio program, Violet Ruparcich. Join us and show support of this weekly broadcast which so many of you have labeled “pleasurable.” Nothing makes a person so indecisive as having to choose an item from a Slovenian bakery. While visiting relatives in Ljubljana, Slovenia’s Honorary Consul for California, Mark Ryavec, also met with U.S. Ambassador to Slovenia Nancy Ely-Raphel. The Ambassador told Ryavec she was greatly impressed by Slovenia and its people and was thoroughly enjoying her posting in Ljubljana. She also remarked that President Clinton was very pleased by his - visit to Slovenia. No American Home Sept. 23 There will be no American Home (Ameriška Domovina) published on Thursday, September 23 because we will be in Slovenia to cover Pope John Paul II’s beatification of Bishop Anton Martin Slomšek. Bishop Pevec Doing Well Bishop A. Edward Pevec’s recuperation from heart surgery is going well, according to his office staff. Bishop Pevec’s office reported his recovery is “coming along well” following his release from the hospital earlier this month. He has been staying with family while he recovers. Bishop Pevec, 74, suffered a heart attack on July 23. He was immediately hospitalized and after further tests at University Hospitals underwent heart by-pass surgery on July 27. His office has cancelled all appointments and parish visits through September 30. —Catholic Universe Bulletin Jason Andreas Earns Hoops Spot at Michigan State Jason Andreas is an incoming Michigan State student and a gifted basketball player and is now on the Spartan team. He was an active player for Caraway High School in Sugarcreek, Ohio for four years. He is 6’8” tall and was aggressively recruited by several schools. While in high school, he was honorable mention All State and was the most valuable player of the Division IV all star game. He is also a straight A student. Upon Jason’s arrival at Michigan State, Magic Johnson happened to be there. He greeted him with the words, “Welcome to Michigan State; we’re glad you’re here.” Also present were Jason’s parents, Lois and Dan Andreas of Sugarcreek. Magic made them feel right at home during their brief meeting. Jason has* a brother, Matthew, who is a senior at Baldwin Wallace College and plays varsity football. Their grandparents are Dr. and Mrs. Frank Gradišek of Lorain, O. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1999 2 Jim’s Journal By Jim Debevec You ever walk into a book store and see a pile of books that are titled “How to Build Your own Home for Dummies?” or “How to Play the Piano for Dummies?” or “How to Grow a Slovenian Tomato for Dummies?” Well, I have news for all the publishers of these books. They are NOT for dummies. The “How to Turn On Your Computer for Dummies” book, for example, is about as thick as a telephone directory. It is written in simple language that becomes so complicated you need to call a rocket scientist or a fifth-grader to figure it all out. Then it dawns on me. These books were written for geeks who claim to be dummies because they wear their caps backwards invoking a perception that they don’t know the front from the back. To run a computer it takes the brains of a genius, the fingers of a concert pianist, the stamina of a Slovenian mountain climber, the patience of a husband, the eye of an eagle, the heart of a lion, the appetite of a teenager, and the feather of a turkey. (You really don’t need the feather of a turkey, I just threw that in - except if your computer has been sitting idly by while you read the “dummies” book, you can use the turkey feather to dust off the machine and use the rest of the turkey to make a sandwich. Anyhow, after reading the “how to” book for a half a year, you decide you want to actually use the computer. * So you put down the book and ask your neighbor grade-school kid where to find the “start” switch. I decide to check my e-mail. Someone sends a note with a paper clip printed in the corner. The paper clip indicates there is a file attached. Now you’re in trouble. When you click on the paper clip another sign comes on which says: “Do you wish to open this file - Yes or NO.” The “no” is emphasized because there is a little warning note there which says, “If by some crazy chance you want to open this file there may be a virus attached which may cause you to catch Asian flue, the measles, hiccups, or at the very least stub your toe.” You sit there thinking, “Do I REALLY want to open this file because only an idiot would defy that warning and open this potentially perilous file. Being of sound mind, you immediately open it only to discover a cartoon of George W. Bush and Bill Clinton looking at a joint saying, “I didn’t inhale.” I decide to shut down the computer which brings on another major deed. Therefore I search for the word “off.” But it doesn’t exist on the computer and I am compelled to find the word “File” written on the left corner. Clicking on that it asks me if I want to “close.” So I click on something else called “Exit.” And sure enough that finally closes the work station and the screen goes back to where it started. But I don’t want to start. I want to finish. So I search and search and can find no stop, halt, cease, of nič written anywhere on the computer screen. How in the world am I going to shut this thing off? I think to myself I can’t stop it so I’ll start again. And sure enough, there among the commands that come up by pushing “start” is the “Shut Down” message. Orient Lines* THE DESTINATION CRUISE SPECIALISTS Only $1.950*dd ’based on double occupancy 12-Day Grand Mediterranean Cruise on Orient Lines’ Marco Polo Includes 1-night in Barcelona, 2-nights in Athens August 23 or October 6, 1999 Call now for details. Space is limited! 261-1050 or 1-800-659-2662 22078 Lakeshore Blvd., • Euclid, Ohia 44123 travelCeuclidtravel.com Mention the American Home, book the cmise and receive a gift from Euclid Travel lOO WORDS MORE OR LESS by John Mercina “YOU KNOW YOU’RE GETTING OLD IF...' Part II (Contributed by Jim, et al) • Your favorite drink is Potokar’s Loganberry. • “Saturday Night Live” means you were going dancing at a Slovenian National Home to a polka band. • “In the Mood” is your favorite song. • The name Fes Parker brings memories of “Davey Crocket - King of the Wild Frontier. “ • You think Silvester Stallone is a stiff compared to Buster Crabbe. • The name “Euclid Beach” conjures memories of a wonderful amusement park. • A love song meant you could dance cheek to cheek rather than gyrat{ ten feet a. parJ. • Slapping someone’s hand was a punishment, not a sign of triumph’ • Your favorite comic character was “Dick Tracy.” • The end of your tie doesn’t come anywhere near the top of your pants. • Your insurance company sends you your life insurance check* • You buy a compass for the dash of your car. • You still have a StChristopher medal in your car. • You can’t get up or sit down without grunting. • Your knees“snap, crackle, pop” louder than your Rice Krispies* • You don’t remember whether you are coming or going. PLEASE..KEEP THEM COMING ! I click on “shut down” and another screen comes up that inquires, “Are you sure you want to shut down the computer? - yes, no, help.” I can easily figure out the yes and no business, but the “help” really has me confused. If I want to shut down the computer, why would I need help? All I have to do is indicate “yes,” or “no.” But nothing is as simple as it seems and after I click on the yes I really and truly want to shut off the machine, I wait a little while and another sign finally comes on. What does it say? “It is now safe to shut your computer.” If that doesn’t scare the heebie jeebies out of me; I don’t know what else will? I often wonder if someone has hidden a pistol or a cigarette in the computer which will either go off or blow smoke in my eyes causing me to reconsider shutting the darn thing off. Maybe that’s why some people haven’t shut off their computers for 3 years. * * * The question remains: Who was Martha Jane Canary Burke? Hint: she is buried next to her boyfriend Wild Bill Hickock. Send responses to Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, or fax: (216)361-4088, e-mail: jim@buckeyeweb.com It’s CCCL> To Be SLOVENIAN! Another Year With My Beautiful Bride By Rudy Flis “Happy Anniversary!” What does that mean? It means celebrating a special happening on a special date. Therese and I just notched another wedding anniversary. What does that mean? It means I remember our wedding day, the day a beautiful young lady became my bride, and I her groom. Was that it? Of course not. After a beautiful wedding Mass, Therese and I walked out of St. Boniface Church, husband and wife, and climbed into a brand new Oldsmobile automobile my brother-in-law had brought home the night before, and it was ours to use on our wedding day. In the evening, at our reception at J.D.N. Hall, my mom, my brothers and sisters, uncles and aunts were all present. My dad had missed our wedding by about five years. My mom’s friends cooked, baked and served at our wedding reception and would take no money from Therese and I. How grateful I am to this day, to those wonderful ladies, great Slovenian cooks, all of them. Therese and I paged through our wedding album on our anniversary. The pictures are black and white. but that’s okay because^ have an imagination ^ vibrant color ability- A j us looked like kids, an^ guess we were young) determined. u The pictures broU^,s memories of my fr,0lllje pretty light blue dress of lace. The dress was by my sister. My mom lov wearing it. In less than ^ months, my mom wearing that pretty lig^ ^ lace dress again as we her to rest next to my & ^ The couple who gave such a beautiful bride ^ joyed our wedding daV , did my bride’s sister tugust 20th 1 ,5 ddressed There.j 1 dad as Mrs^ A , as mom and my over L ving ; anniv6f . “HaPPJ or I Di fol pai in\ pla ofi of inv jus Pei ing sue tax pa; ing bus uia Prc Pul by tioi iria I8( con Un con Plai son Plai gai org Por, The Pop ipCl adn Pie’ 'Ufe Plai sior re$( of, OVg tlO: typ and % tivg % N iTo Your Health and Longevity __ ties involved. staff at about 865. The nu riian 3 ^ rate jse 1 ^itl1 dl °{ 1 b«1 1 on1’5 iia^ ov^ three w«5 blae lai^ d. j lTle en' v- as da^ as3 \vas jini' ray iev'e ,ee|1 th« vet' Ppy in ati^ true By Frederick E. Križman, L.L.D. ??? OMBUDSMAN ??? 1 am often asked “who” °r what is an ombudsman. looked in Black’s Law Dictionary and found the allowing definition: Ombudsman is a non-paiisan public official who Instigates people’s com-faints about government “ft'cials or agencies. Most 0 an ombudsman’s work 'Wolves complaints of un-or harsh treatment of °Ple by police, prosecut- "g attorneys, or judges, and Mich taxati, matters as housing, on, voting, or welfare ^yments. After investigat-g a complaint, the om-sman may dismiss it or correction of the Du°L|.em ‘ by persuasion by , IClty, or, occasionally, tlonrecornrnending prosecu- ^ ^he idea of the ombuds- l809Ori8inated in Sweden 'n and spread to other Today in the c'e<* States, Hawaii has a plan^rekensive ombudsman So ’ and other states and pla 6 C't'es *iave modified gai^8 ‘dea aiso iias orga? P.opularity in ,arŠe ..^tions, including cor-Tl, ,0ns and universities. P°PUL '"ere. °mbudsman’s growing arity coincides with the as‘ng complexities of Ple’slrilStrat'on and with peo-infj^d for impartial and piajntsa' handling of com- siojj^.6 °mbudsman’s mis-reS0|'S to help identify and 0f re e problems on behalf oj* ents to improve their ip0st WeH-being. Unlike 'Vpicall Cr 0mbudsmen. who and n ^ ntilize mediation Care eutrality. Long Term live J^hudsrnen utilize ac-'atjou V?Cacy and represen-Wer ti° residents’ interest °Se the other par- The Older Americans Act (OAA) established this program in 1993, there were 197,820 complaints received throughout the United States. Facilities are required to post addresses and telephone numbers of the Ombudsman covering their location. Grievances and opinions may be voiced to them without fear of discriminatioh regarding care. All grievances will be investigated. In Ohio, you may also call the Home Health Hotline at 1-800-3422-0533 every business day between 8 a.m. and 5 p.m. Today the Long Term Care ombudsman program operates in all 50 states, the District of Columbia and Puerto Rico, and covers residents of both nursing facilities and board and Care homes. Variability in organizational placement, program operation, funding, and utilization of human resources has given rise to at least 52 distinctive approaches to implementing the program. The Office of the State Long Term Care Ombudsman is most often housed within the State Unit of Aging (SUA); 42 states have this arrangement. The SUAs in these states vary in their organizational placement; some are independent, single-purpose agencies; some are in larger “umbrella” organizations in which several other agencies report to a head office. Others are in independent state-run ombudsman agencies or are completely outside state government. Some states operate from one centralized office; others have developed separate and distinct local programs. Recent estimates of Long Term Care ombudsman staffing put the number of full-time paid number of volunteer ombudsman is about 6,750. Funding for the Long Term Care Ombudsman program is patched together from multiple sources at the federal, state and local levels. Most federal funding comes from Older Americans Act (OAA). Sources for other funding includes state and local governments, the United Way and foundations. The OAA legislates a wide-ranging scope of advocacy functions for the Office of State Long Term Care Ombudsman to perform both at the individual resident level and at the broader system level. When working with individual residents, ombudsmen’s responsibilities include: ensuring that residents have regular and timely instructions in the process, investigating and resolving their complaints and working with other local, state or federal agencies that may need to be called in. Remember, the Ombudsman is there to see that you retain and maintain your dignity and respect. Often, the state Ombudsman’s Office can be most helpful in providing a list of the proper type of facility that is available in your area to meet the requirements of a resident’s care. The volunteer's Role in the Ombudsman Function: Volunteers provide many hours of service to this vital program and often help in informing residents of their rights and handling simple complaints. They also play a major role in assisting residents and their families in answering questions regarding legal problems arising from matters pertaining to admissions. The volunteers also visit facilities, becoming the f ' "See The World Clearly fj'ne Woman's Through Our Windows" indow Co., Inc. Any Size White Doublehung Window (440) 439-9941 $250.00 Installed In an existing wood common opening Includes: 3 window minimum • Fiberglass Half Screen • Safety Limit Locks • Sloped Step Sill For Drainage • Heavy Duty Spiral Balance Mechanism • Tilt In Sashes For Easy Cleaning • Welded Sashes • Secure Cam Action Locks • Manufacturers Lifetime Guarantee “eyes” and “ears” of the residents. Written reports are made by the volunteers in a variety of matters, everything from rooms that are too small and bathrooms shared by both men and women to complaints about the quality of food available and smoking (some from residents who wish to smoke, and some from residents who want to be as far from smoke as possible.) p3 Always have the names, addresses or name of the employee causing the grievance, job title of the employee available for the ombudsman. Have your facts correct - date, time, place, and what actually happened. Remember this is confidential and your name will not be used. (To Be Continued) Grow with Jesus Couples, singles, widowed, divorced. - A Christian Life Program (CLP) will be held for you. The CLP is designed to renew your relationship with Jesus, and leads to a renewed understanding of Qod’s call to us as couples, singles, and families. The CLP begins Thursday, Sept. 9 at 8 p.m. in Borromeo in Wickliffe. The format is talks, group discussions, and fellowship. It is approved by the Catholic Diocese and there is no charge. For more information, call Arch or Marilyn Tunnell at 440-442-7538 or Mark or Loretta Erickson at 440-256-6829. From our own personal experience, we recommend the CLP and encourage you to attend: Tony and Marge Lavrisha, Mirko & Maria Kristanc, Metod & Michelle Ilc, Mario & Helena Percic, Joe & Mici Košir, Milan & Blažena Rihtar, John & Barb Hočevar, Tom & Jean Raddell, Bob & Milena (Dolinar) Hendrix, Frank & Margaret Bajc, Ken & Sandy (Zalar) Esper, Ed & Ruth (Prhne) Hug, Mike & Carole Lazanich, Bob & Kathy Perusek, Richard & JoAnn Volk, Paul & Laura Yama, Andy & Sue Lončar, Joe & Maria Skrabec, Tom & Marge Luzar, and Andy & Tammy Gaser. A Name For All Seasons. Stay Active The issue is not how long you live. The question is: How can you increase your chances of living a full, satisfying and independent life? Although you cannot stop Father Time, no matter what your age you can benefit from eating well and staying active. More and more older adults are staying active. It is almost like discovering the "fountain of youth." They claim (p have: 0 More energy 0 Increased strength and balance 0 Improved sense of “feeling good” and having some control over their lives 0 Greater success in maintaining a healthy weight In addition, studies show that regular physical activity fuels the brain with oxygen so you process information more quickly. You might respond more rapidly when driving or regain your balance if you trip. Research also suggests that staying active can lead to reduced risk of diseases. FIT TIP: Let today be the start of a healthier YOU! Walk an extra block or two during the day., add another fruit or vegetable to your meals. FURNACES • BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS AMERICAN STANDARD Built lb A Higher Standard H BS B H. Residential - Commercial rlEETffl 30170 Lakeland Blvd. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1999 Starting Over in Cleveland (Continuing) By Anton Žakelj, translated and edited by John Žakelj Photos by Anton Žakelj (Continued from last week) Belaj’s friend is Joe Lunka. Joe is a printer and typesetter. Because he is also perfectly fluent in Hungrian, he sets type for Hungarian papers. He supports the technocratic movement and has been trying to convert me. I can’t avoid him, but I try not to argue with him. He keeps following me and telling me how wonderful everything will be after the victory of technocracy. He says there are too many cars in America now. After the technocrats win, all cars will become state property. If a citizen needs a car, he will be able to call the central garage, and in a minute, there will be a car in front of his house. The driver will take him any place the citizen wants to go and then bring him back home.. The citizen won’t need to pay anything because there won’t be any need for money. Every citizen will get coupons once a month for all of life’s necessities. Now, most people need their cars only twice a day. If the cars are properly organized, we will only need half as many cars. Production of cars will also be much more efficient after the victory of technocracy: A factory will be built someplace in Ohio a mile long - various metal ores will come in one end and new cars will come out the other end, one per minute. Joe was harassing me with his ideas again today, and reproaching me for my conservative religious beliefs. I defended myself with a couple of words. When the last customer left, Mr. Belaj told me he will not allow discussions of politics when customers are present. I told him that I never attacked Joe; he offended me repeatedly and I felt it was my right to defend myself. I told him that you Americans are the ones who are far behind in your thinking. In Europe, everybody wonders why the biggest capitalist nation, American, supported its biggest enemy, communist Russia, in the war. I also told Belaj that I would be visiting Cilka in the -hospital tomorrow (Sunday) and that I would not be able to work every day next week since I will need to help Cilka after she returns home. He replied, “First you need to make a living, then comes your wife.” I said, “No. I make enough for a decent living. Right now, my wife’s health has to come first.” In the afternoon, I worked in Risher’s shop to make up for the New Year’s holiday. Sunday, January 6,1952 I went to visit Cilka in the hospital. She and Tony are both doing well. Monday, January 7,1952 This morning, I talked with Dr. O’Donnell on the phone. Soon after, Albin Khmer brought Cilka home from the hospital with our new American, Tony. Tuesday, Jan. 8,1952 I slept poorly. Tony cried from 2 - 5 a.m. BEATIFICATION OF BISHOP SLOMSEK Maribor, Slovenia September 19, 1999 His Holiness, POPE JOHN PAUL II, will visit Maribor, Slovenia on September 19, /999, for the beatification of BISHOP ANTON MARTIN SLOMSEK. Be a part of this truly once in a lifetime celebration! SLOMSEK TOUR I: September 15 - 26, 1999. Visit the places Slomšek lived and labored. SLOMSEK TOUR LL: September 15 - 29, 1999. Slomšek Tour including the Imperial Cities I our ol Budapest, Hungary, Prague, Czech Republic; and Vienna, Austria. Call or write TODAY tor more information on these tours. Call MIKE CERAR at TRAVELMAX, Inc. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 Wednesday, Jan. 9, 1952 I went to Belaj’s, but he didn’t have any work for me. Saturday, Jan. 12, 1952 Albin brought a little bed from Sršen’s for Tony. I filled out the required immigration reporting cards for us, Sršen’s, Rihtar’s, and Erznoznik’s. the Displaced Persons Commission requires all immigrants to report twice a year for two years. At Kollander’s I paid $15 postage for three packages of old clothes for my brothers Joseph and Ciril, and for Cilka’s brother Rupe. I also paid Kollander to make out checks for our bills at St. Alexis: $15 for anesthesia and $104 for 5 days in the hospital. (In 1999 that would cost about $4,000 to $5,000.) Sunday,Jan.13,1952 This afternoon, Albin drove baby Tony and his godparents, Karl and Mici Erznožnik, to St. Vitus for baptism. Then we went home and celebrated with wine, potica and coffee. Wednesday, Jan. 16,1952 Again no work for me at Belaj’s. And at the shop, we’re running low on orders. What if I lose both jobs? Thursday, Jan. 17, 1952 I worked for 3 hours at Belaj’s, probably the last time. He didn’t ask me about coming to work on Sunday. He gave me a W-2 but it was the wrong form, and I noticed that he reported more than he actually paid me. Because of that, I went into a higher tax bracket and netted only about 70 cents an hour from the dollar he paid. When he has work for me, he gives me the heaviest and dirtiest jobs, and I have to listen to his philosophy. This isn’t worth it. At the shop, Mr. Risher said non-citizens are not allowed into the part of the shop that is working on airplane parts. It’s all top secret. Sunday, Jan. 20, 1952 Frank Mlinar visited us, bringing wine and chocolates. For the second time, he decided he would not marry Frances, but she changed his mind both times. I told him you only need two things for a good marriage - love and health, not house or money. (To Be Continued) Baby Tony's godparents, Mid and Karel Erznožnik, cart him from his baptism at St. Vitus. Concert at Slovenska Pristava Slovenska Pristava will host music ensemble from Kamnik, Slovenija. The concert will be on Friday’ August 27 at 7:30 p.m. Following concert, the ensemble will play for dancing' Dinners available from 5:30 to 7:30 (chicken and čevapčiči). Tickets at gate. Members $5; non-members $9. ^ WCSB 893 FM,'Slovenian program* Songs and Melodieš from beautiful Slovenia “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije Radio hours Sun. 9-JO am. Sl Wetf. b-T p«1- RDC Director Ed Mejač Tel/Fax (440) 953 -1709 2405 Somrack Drive, W illoughby Hills, Ohio 44094 INTERNET# WWW.WCSB.ORG INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavcic American and International Selections Saturdays at Noon . . . 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 4402^ 1-440-286-1560 ffi 1-800-946-156° ® Fax: 1-440-286-2727 AI Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 Dr. Zenon A. KIos E. 185‘" Area ^ 531-7700 -- Emergencies — Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Mlakar’s Walk Down Memory Lane By Ray Mlakar Well, 1 am back; no time °ff for good behavior, but they say it is always good to start off a column with a joke, although there will be ooough to laugh about before the column ends. It seems a 3-year-old boy went with his father to see a litter of kittens. On returning home, he breathlessly informed his mother, “There Were two boy kittens and 'wo girl kittens.” “How did Von know that?” his mother ssked. “Daddy picked them j|P and looked underneath,” he replied. “I think it’s Printed on the bottom.” Anyhow, it is time to get back to Memory Walk. It Seems that things did not go right from day one for mom and dad. Grandma died and a(i s father soon decided to 8° back to the old country an(I since the house was left 0 dad and his father, Jfandpa wanted his half of e house in cash, and so dad out a mortgage and if at was not bad enough in e years that followed, he ended up in a heavy law suit a° ntorn felt it was time for er to get a job and help out mancialiy She took a day-'meJ°b at Silk Mills. Was about to start firsi j^ade with my sisters bein§ lhe second and thirc j^des and since mom had tc ®ave early for work, she go ^ UP first, to insure I wa: knick^ r'^t’ sri'rt tucked in, felt ^ kuttoned-up. Mom siJ e c°uld not trust my dres« a ° lnsure I was right' So UP 1 was at start;3 ni' f°r a school class P|oPPed n?1 • 9 a-m- Mom the b' 016 ln a c*lair next to With 'I f°ur'legged stove With ^ Uge riowl of coffee bread 0ac^s °f home-made in it covered Cpie!" those days Vet h* Was n°t invei >ld Z "as "O' s"' WouiH 11 t'me and Wsay’ “When the I Wa„ |°n l’1e huge we< big haT was on 8 and and|e on 12, be sur go upstairs and wake up Irene and Eleanor,” my sisters. She would implore me, “Be sure not to close your eyes; stay awake; understand?” “Hey ma; don’t worry. I got it down pat.” I guess as Mom ran off to catch the bus, her mind was back home wondering if Ray would remember to call my sisters to get up to get themselves ready for school. That routine went on for a long time and after awhile mom felt it was putting too much of a burden on me having to get up early, get me dressed and fed and stand by the clock so I could wake up my sisters. Eventually mom left her job at Silk Mills working days and took a job at General Dry Battery in Lake-wood. It seems a lot of west side women were working the night shift there, going to work at three and quitting at midnight. Alice Mirtich, Frances Bolta, Ann Intihar were already employed there so mom was not working among strangers. Mom was home in the mornings to get us up, dressed and fed with our big bowls of coffee and homemade bread loaded with sugar tossed on top where the spoon would set in the middle straight up, no room to move. Mom was still home for our lunch hour from school. There was nothing like a good home-made grape jelly sandwich waiting for us. Mom would start the supper and instruct my oldest sister what had to be done to get the supper on the table when dad came home from work. We each had our chores and so years went by and the loans got paid off. My sisters attended to the house work, finishing off the meal preparation that mom started. Then there was always ironing to do, washing the dishes and then homework and we got plenty of that for I think the nuns thought we had nothing to do when we got home from Slower Power Se^,, and Garden»ng sonal planting & Ali^n'118, prunin& types of seasonal c|e *°rk' SPr>ng ln£- Patio plants Can »nd shrines. ^lichael J. Mivsek ^16)361.9909 "^PPointment. Slovenian Radio on WCPN I Listen to Slovenian radio broadcast in Cleveland on Saturday evenings, at 9 p.m. on WCPN-90.3 FM hosted by Tony Ovsenik. The program is bi- lingual featuring all styles of Slovenian music. For announcements call your host, Tony Ovsenik at I (440)944-2538. school. My duties were the chickens, feed them, take them water, pick up the eggs and at night lock up the chicken coop. That I did not like because Mom had one big bad rooster who for some reason did not like me. It seems that when it was dark and I would go to lock up the chicken coop with all the chickens inside, that darn rooster seen me coming and would take a flying leap for my head. I finally convinced ma that the roster had to go and fortunately my pleas did not fall on deaf ears. I really enjoyed eating him for now it was my turn to nibble. In spite of what I may write, the nuns at Annunciation were “God Given” as I look back on those years now. I honestly believe with all my heart that if they had nuns like that today, the kids would be a lot different. They would be smarter, respectful and above all, we would not have any guns, or bombs blowing up the place. It is surprising what it means and does to kids when they see a nun dressed in a long black habit. In those days you feared the nuns more than you did the bogeyman. When she talked, you better sit up and take notice or you are gonna end up with a warm behind and it won’t be due to the sunshine. If only we could bring back that caliber of nuns and priests, we would be living in a different world. Back then you never seen kids and grownups walk into church with sun suits, shorts, chewing gum, and God only knows what they wear in cool weather. Every ding-dong dummie thinks he is dressed for Fifth Avenue when he wears jeans to church. They keep saying, “This is a different world.” You bet it is and unfortunately we let it get that way. I keep hoping that Sister Bernadette and the others got some “pull” in heaven and will see to it that the good old nuns are brought back. Well enough for the hoping and time to sign off praying that God blesses each and every one of us and keeps us on the right track. Farewell Mass On Sunday, Aug. 29, Rev. Jože Černe will be celebrating a farewell Mass in St. Rose Church, 11411 Detroit Ave., in Cleveland at 10 a.m. A small reception will follow in the school hall. Everyone invited! Dioceses in the s Republic of Slovenia There is one archdiocese ceived permission to move and two diocese in the Republic of Slovenia: Archdiocese of Ljubljana, diocese of Maribor, and diocese of Koper. Metropolitan and archbishop for the archdiocese of Ljubljana is Dr. Franc Rode. Dr. Rode is the first religious order (ie.. Lazarist) to head this archdiocese. Originally organized in 1461 as a diocese, it was reorganized as an archdiocese in 1961 by Pope John XXIII. It has, as of official statistics circa 1995, 304 parishes with 446 priests in addition to 248 male and 655 female religious plus 53 theology students. The diocese of Maribor was originally known as the diocese of Lavant in the St. Andrew Valley in Carinthia, Austria. In 1856 Bishop Anton Martin Slomšek re- the see from Austria into current day Slovenia. Bishop Dr. Franc Kramberger is the current ordinary. It has 287 parishes with 332 priests in addition to 107 male and 148 female religious plus 43 theology students. The diocese of Koper has its origins between the 6“* and Sth centuries. By 1828 it was known as the diocese of Trieste-Koper. By 1965 it became the Apostolic administration Tor Slovenians living in the most-western area of Slovenia. It became the diocese of Koper in 1977. Bishop Metod Pirh is the current ordinary. There are 207 parishes with 178 priests in addition to 24 male and 91 female religious plus 19 theology students. --Stane Kuhar How Sweet It Is Ice Cream Shoppe 12652 Chillicothe Road (Rt. 306) Chesterland, Ohio 44026 Joe and Kum Rigler, owners Tuesday, Wednesday, Thursday 11:00am To 11:30pm Friday, Saturday 11:00am To 1:00am Sunday 3:30pm To 11:00pm • Closed Monday VANESSA’S PIZZERIA 3142 W. 14th St. Pizza • Sandwiches • Salads • Dinners At Home Or Work We Deliver! 861-65 55 ^ PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster Drive in - or Walk In BRONKO'S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1999 St. Mary’s Picnic Is Rousing Success St. Mary’s Parish (Holmes Avenue) held their annual summer picnic at Slovenska Pristava on its patronal feast day, Sunday, August 15. It was a perfect day weather-wise and the attendance was one of the best ever, making it very successful. The monies raised go toward the painting of the interior of the church. Rev. John Kumse is all smiles as he takes part in the milking the cow contest. The ingenious “cows” were the invention of and constructed by Jamie Zalar with additions by her husband and MC Stan Zalar. Both the participants and spectators had a wonderful time with this hilarious competition. All photos by JoAnn Kaifesh and Stani Grdadolnik. St. Mary Pastor, Rev. John Kumse, is holding the Slovenian narodna noša (Slovenian costume) made and donated by Mici Maje. Pictured above sharing in the happiness of the day is Father Kumse’s mother, Margaret, from Barberton, Ohio. ____________ The Veseli Godci orchestra played for dancing. Pictured above, however, are some the members of St. Mary’s Brass Band who also did a splendid job entertaining- Fr0‘ right is band director John Nemec. _____ ft ^ Enjoying the day are three generations St. Mary’s parishioners: Milka Krulc, leI1’ ^ her granddaughter, Daria, and daughter Sylvia Pisorn of Kirtland, Ohio. The ^ ^ ^ Pisorn family will be returning to Slovenia this week where the children are enro school, for the year. Rev. Joseph Boznar, pastor of St. Vitus Church in Cleveland, tries his hand at “milking the cow.”' y? 'Vi Cl 3l] A, D; ar. V Of 'm e of rod frank j. sorc Frank J. Sorc, 86, passed 3Way on Thursday, August 19> 1999 at Wickliffe Coun-try Place. Mr. Sorc was born on August 16, 1913 in Cleve-and, Ohio, and has been a fesident of Wickliffe. Mr. Sorc was employed y Penn Central R.R., as a machimst, and was self-eiUployed as a barber and U'assotherapist. He retired 0n August 1, 1978. He is survived by chil- Nancy Fr^nk Jr- (Karen)’ “ncy Dempsey, Barbara > ' Oltmanns; brother A? 0f California, and sister °nia Kajander of South n r° lna’ grandchildren a"don. Evan, and Olivia. $e f W^e’ (nee anf and brothers Matthew aul and sister Jean Hof-’ afe all deceased. Friar*ends Were received on C0„a^’^u8- 20 at the Dan °s'c Funeral Home. ^as ''c t*le Resurrection August , on Saturday’ ql 1999 at St. Mary nue^ ’ Holmes Ave-K ‘n Cleveland, Rev. John Via?’- Past0r’ officiating, tery r,‘n AI1 Sou*5 Ceme-P harden, Ohio. Mar!ntr'butions to St. s Endowment Fund. HOfiERT L. BLACK Passedbert L- Black, 72, I999 3Wa^ on August 21, ofpi at University Hospital MrVeand' Elevpi was born in He and°n April 30, 1927. ^illo,, a,S, a resident of I Uyeaufhby Hills, Ohio for "lEuciin Formerly, he lived Uclid Mr. r. , Jy Cleveia, Was emPloyed 5 Marine anf ShiP ^pair as years>re irfnleCtrician for 14 at'Hiie,7iVed by his . “'■'opher r” ?e'!7; son a k °F Arizona Sr* Ah*r' James’ of z and K SlSLter Margaret fe 'lecea rotber, Leonard, Fri ased- Je Were received Se Cos'c S’wii,28890 Chardon In I-! ll0U8hby Hills. ”•*"*00 Rd. “w237 ^lov-n; ln®the at Funeral Eleanore Karlinger celebrates 87th Happy Birthday to Eleanore C. Karlinger who observed her 87th birthday on Tuesday, August 17th. Eleanore has been a resident of Wickliffe Country Place for six-and-a-half years. She formerly managed the St. Vitus rectory office. Wishing her the very best of health and happiness. Donation Thanks to Mrs. M. Zupančič of Euclid, Ohio who renewed her subscription and enclosed an additional $10 donation saying, “I enjoy reading about Slovenia and all the other articles.” Donation Thanks to Mr. and Mrs. Richard and Josephine Strauss of Cleveland, Ohio who donated $10.00 to the Ameriška Domovina. 85th Birthday Happy 85th birthday to Ann Lukek who celebrates her big day this week. In Loving Memory on the 2nd Anniversary of the death of Edward Avsec August 25, 1997 It has been two years since that very sad day when our lives changed, that day when we realized we would have to carry on without you. Days of sadness and loneliness still come over, tears of silence often flow. We miss and need you more and more. As we think of you, we pray. We know you are watching and guiding us. Rest in peace and joy of heaven, dearest Ed. Love, Wife, Daniella and family £ele Funeral Home °. I ^ K 461-7989 / 461-0623 f Ameriška Domovina —I a 11»J ing iT^Ti T 1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) THURSDAY, AUGUST 26, 1999 - Vesti iz Slovenije - hali ted | lin; 25; .1 es"! lična sezona vendarle ni tako slaba, k«t so sprva napovedovali ventil PrV!h sedmih mesecih leta so v Slo-34 Jmr eleŽili.Čez 960 tisoč turistov in ^aterpn1:)0na njlh°vih Pren°čitev. V vsaki lani v'* i5re 23 ^t*r' manj kot seveda Zr° ■ temu nazadovanju pripisujejo Ptedvsem0? V KOS°VU’ k° S° Se Prestrašili Sloveni ' ■ UnStl 12 dru§lh evropskih držav. 1° drža3 ^ rea.81rala s pospešeno promoci-Akcijo V£ m n-ien*h privlačnosti za turiste, nister ^ ,°ccnd za pozitivno turistični mi-Križan adnk° Raz8oršek- Prav tako Franci 2ma. c, -ktor centra za promocijo turi-'Pociia e-n'11 de3al> da Fo letošnja pro-leto p Ucink°vala še pozitivneje prihodnje je ime, D°bnejŠi podatki kažei° nPr-> da domačih 0rt0roz totos 39 odstotkov več Padec't .prenočitev> s tem pa 19-odstotni ttačih U^Cev’ na Flodu je bilo 8% več do- PrvotneeOStOV’ V Ljubljani Pa kar 23% več. °balne . °.cene za avgust, predvsem za raJe, kažejo, da bo mesec dober. ^ Kosovski begunci še odhajajo V Skonk°nCa Preteklega tedna je z Brnika s KoSo poletel° že peto letalo z begunci driavij3’ k* 80 se vrnili domov. Vseh 139 nHh 6Qq°v Zrj je tudi tokrat (kot prejš-kratno dobilo od slovenske ’ vlade en-US 5j6POm°č v višini 30.000 tolarjev (oz. 285q k ' Tako je v Sloveniji trenutno še h; beguncev c .. :_______ hi se cjC8Uncev s Kosova, v septembru naj Pido ta?ITlov Vrnilo z letalom še šesto sku- hcguncjn nesreenikov. V Sloveniji so še lz Bosne. S,0venija na dobri poti za EU PSke kom^- J6 bil veleposlanik Evro-^hodu ls*je v Sloveniji Amir Naqvi. Ob ?loVenijana drUge dolžnosti je dejal, da je čustvo v Cpa od vodilnih kandidatk za v? to člar, VroPski uniji in na pravi poti genija fStV°' PriPomnil> da kljub temu 'h Pri C. Zaostaja na določenih področ-^rala prila8ajanju zahtevam EU in bo ^ d ‘e-teh več narediti. * 1 * Slovenija pomagala pri reševanju žrtev potresa v Turčiji Med več kot 1300 reševalci iz 19 držav so pomagali Turkom, ki jih je prizadel katastrofalen potres, tudi slovenski kinologi in vodniki reševalnih psov, ki so na potresno območje odšli z desetimi reševalnimi psi. Ekipa je pomagala iskati morebitne preživele pod ruševinami. Sodelovali so z avstrijsko vojsko v mestu Jalova, vendar v ruševinah mesta, ki je zravnano z zemljo, niso več našli preživelih. Turškim voditeljem sta izraze sožalja poslala predsednik Milan Kučan in premier dr. Janez Drnovšek. Slednji še uspešno okreva po operaciji za odstranitev rakaste tvorbe. Zgodba v zvezi z bivšim županom Šentjerneja, 101-letim Karelom Jordanom O zadevi je v Nedelu 22. avgusta takole pisal novinar Aleksander Lucu: “Povsem živ in živahen je Karel Jordan, medvojni župan znamenitega Šentjerneja. Živi v Kaliforniji, kjer se je (vmesna postaja Argentina) ustalil po begu po drugi svetovni vojni, potem ko se je 3. marca 1948 predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu Jurij Picek podpisal pod sodbo Smrt fašizmu, svobodo narodu, v kateri stoji, da se veleposestniku Karlu Jordanu zapleni vse (kar stoji ali se premika), ker je menda služil kot oficir pri domači vojaški izdajalski formaciji (dobesedno iz obtožnice). Sto in eno leto stari nekdanji župan Jordan je v novi Sloveniji podal zahtevek o vrnitvi premoženja, vendar se je ugotovilo, da mu sodba v imenu ljudstva sploh ni bila nikdar vročena, ne njemu ne njegovemu zastopniku. Zato je moralo priti do neverjetno akrobatskega sodnega salta. Sto eno leto staremu možakarju so morali po petdesetih letih uradno vročiti sodbo o zaplembi, potem je šele lahko vložil zahtevek o razveljavitvi in vrnitvi premoženja.” V kolikor bo zadeva morebiti kdaj našla svoj konec oziroma bo še kaj objavljenega, bo tudi to posredovano bralcem AD. (\^°V*etja So RODE NA BREZJAH 15. AVGUSTA - Ob prazniku Marijinega j Rode, prj 0srednje slovesnosti v Sloveniji na Brezjah. Maševal je nadškof dr. tako je na tm pa imel nagovor. Tekst nagovora je posredovan v celoti na str. 13, Sj^iju „a st ^ stran' reakcija Zmaga Jelinčiča, kakor je o njej poročila Družina, v številko H . ^ pa komentira mons. Franci Petrič. V poročanju je dnevnik Delo tisoč navzočih na Brezjah, Družina pa 10 tisoč vernikov. Iz Clevelanda in okolice Maša in sprejem— To nedeljo dop. ob lOh ima č.g. Jože Černe mašo v cerkvi St. Rose, 11411 Detroit Ave. Po maši bo sprejem v tamkajšnji šolski dvorani. Rev. Černe, ki je stanoval precej čas pri Mariji Vnebovzeti, ko je študiral na univerzi John Car-roll, odhaja iz mesta. Vsi vabljeni. Rev. Černetu želimo vse najboljše! LILIJA ima sejo— Dramsko društvo Lilija ima člansko sejo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 7.30 zv., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seja, ki bi sicer bila 6. septembra, odpade radi Delavskega dne praznika. Torej vsi člani vabljeni na sejo 30. avg. Novi grobovi Ivana Selak Dne 16. avgusta je v Girardu, Ohio, umrla Ivana Selak, v starosti 93 let. Pokojna je bila rojena na Vrhniki, Slovenija, in prišla v Ameriko leta 1949. Po poklicu je bila gospodinja in šivilja. Spadala je v cerkev St. Rose in bila članica Oltarnega in roženven-skega društva. Bila je tudi članica društva sv. Patricija št. 250 KSKJ, društva št. 42 ADZ ter podružnice št. 55 Slovenske ženske zveze. Njen mož Stanley je umrl 1. 1996. Tukaj zapušča- sina Augusta in tri vnuke. Pogreb je bil v oskrbi Mc-Clurkin zavoda dne 20. avgusta s sv. mašo v cerkvi St. Rose in pokopom na Kalvarije pokopališču v Youngstown, Ohio. Mary Konzut Umrla je Mary Konzut, rojena Sray, vdova po Carlu Konzut in Johnu Janežič, mati Johna Janežič (že pok.) in Mary Lou Kuzel, 4-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Antonije Supan, . Ann Maurer, Christine Lozar, Louisa ter že pok. Johna, Stanleya, Franka, Josephine Janežič in Jacoba. Pogreb je bil 24. avgusta v oskrbi Fortunovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca in pokopom na Kalvarije pokopališču. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119. Robert L. Black Umrl je 72 let stari Robert L. Black, mož Harriet, roj. Zelle, oče Christo- (daljc na sir. 16) “NAGELJ” iz Kamnika— Jutri, petek, zvečer, bo imel ansambel Nagelj iz Slovenije koncert na Slov. pristavi. Od 5.30 do koncerta (prične se ob 7.30) bo na voljo večerja. Po koncertu bo ansambel igral za ples. Vstopnina je za člane SP $5 in za nečlane $9. Pridite! Vrtna veselica Korotana— Pevski zbor Korotan vabi na vrtno veselico v soboto, 4. septembra, na Slovenski pristavi. Od 5.30 pop. do 8.30 zv. bo na voljo večerja in sicer ocvrti piščanci ali na ražnju pečeni zrezki (steaks) s prilo-ami. Za ples in zabavo bo igral ansambel Staneta Mejača. Vsi lepo vabljeni. Praznovanje— Preteklo nedeljo se je na Slovenski pristavi zbralo lepo število ljudi, ki so se udeležili praznovanje ob priliki 50. obletnice prihoda prvih slovenskih beguncev iz evropskih taborišč v ZD. Zahvalno sv. mašo je daroval p. Bernardin Sušnik iz Lemonta, na kulturnem programu popoldne - povezoval ga je Srečo Gaser -so sodelovali kot govorniki prof. Vinko Lipovec, dr. Mate Roesmann in Mojca Slak, nastopili so Fantje na vasi, Korotan, Kres, otroci obeh slovenskih šol. Na prireditvi so se spomnili tudi požrtvovalnih sponzorjev, ki so omogočili vselitev v ZDA mnogim povojnim begunskim naseljencem. V zahvalo— Ga. Frances Grčar, Willoughby Hills, O., je prestala težko operacijo in se zahvaljuje vsem za molitve, obiske, kartice in cvetlice. Sedaj se zdravi pri hčerki Mariji Frank. Krofi in rezanci— Oltarno društvo pri sv. Vidu bo imelo prodajo krofov in rezancev v soboto, 4. septembra, začenši ob 8h zj., v društevni sobi šolskega avditorija. Pridite! Bralcem v vednost— AD 23. septembra ne bo izšla, ker bosta lastnika James in Madeline Debevec v Sloveniji, kjer se beta udeležila proglasitve škofa A.M. Slomška za blaženega. Večerja s špageti— Člani društva Najsvetejšega imena pripravljajo večerjo s špageti v soboto, 11. septembra, od 6. do 8. ure zvečer v šolski dvorani. Večerjo boste lahko vzeli tudi na dom. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis 8. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 33 August 26, 1999 FRANCI PETRIČ Komentar Ljudje, ki so izgubili večnost Analitični govor nadškofa Franca Rodeta na veliki šmaren na Brezjah bo verjetno še dolgo zaposloval slovensko javnost, posebno tisto, ki išče šivanko v senu, da bi dokazala, kako nadškof posega na politično področje, kakor se je z javnomnenjsko raziskavo že potrudila dokazati televizija Slovenija na praznični večer. Kadar gre za javno izraženo skrb za skupno dobro, je vsak govor političen in tako tudi nadškofov javni nastop na Brezjah. Kdor tega ne razume, ni dojel bistva demokracije. Kdor je dobro prisluhnil nadškofovim besedam, pa se je najbrž vprašal, zakaj naši politiki, ki imajo dolžnost skrbeti za javno dobro vseh državljanov in misliti na našo prihodnost, skoraj nikoli ne spregovorijo o zaskrbljujočih vprašanjih naše države in naroda, ki jih je omenil nadškof. Predsednika države in drugih vodilnih nikoli ne slišimo govoriti o vse manjšem številu otrok, o hudih prometnih nesrečah, vse večjem številu odvisnih od mamil, žalostnem rekordu v samomorih. To so notranje rane našega naroda, ki že kažejo dolgotrajne posledice. Nanje je opozorilo v zadnjem mesecu npr. vojaško ministrstvo ob vse manjšem številu vojakov. Na vse manjše število otrok bi moralo že zdavnaj opozarjati šolsko ministrstvo, ki pa se raje ukvarja s spornim projektom devetletnega šolanja kakor pa s tem, zakaj morajo marsikje zapirati osnovne šole ali pa združevati razrede. Kmalu jim ne bo treba odpirati novih šol, ampak jih bodo le še zapirali. Pokojninski zavod in zavod za socialno zavarovanje nas bosta spomnila na to takrat, ko bo naenkrat več tistih, ki bodo hoteli uživati koristi iz njih, kot onih, ki bi vanje vlagali svež kapital. Vreča bo prazna, rok, ki bi iz nje jemali, pa veliko. Svojo državo smo ustanovili zato, da bi zaščitili življenjske interese našega naroda, a zdaj doživljamo, da pravzaprav nihče ne spregovori o teh življenjskih vprašanjih. Država naj bi zagotavljala dobro življenje ljudi, skrbela za napredek in blaginjo vseh državljanov, za duhovni in gmotni razvoj. Naši politiki pa se bojijo spregovoriti o narodnih interesih in njih zaščiti. Bojijo se nalepke nacionalist, ki jo dediči partijskega internacionalizma hitro prilepijo tistemu, ki kaj reče o narodnih koristih in domoljubju. Nekoč je bil kmet hrbtenica našega naroda, danes pa se vozimo po Sloveniji in z žalostjo gledamo propadajoče kmetije, nepokošene travnike, zaraščene pašnike in opuščene njive. Naša pokrajina spreminja podobo in kmečkega stanu počasi ne bo niti za par odstotkov. Zaščita kmetov pa je slabša kot kdajkoli. Podobno je z odnosom do države, ki jo imamo. Zdi se, da svoje države ne cenimo in da smo jo prepustili Vabilo na romanje CLEVELAND, O. - Smo še v poletnem času, kmalu pa bo jesen tukaj, ko je čas našega romanja v Frank, Ohio, k Žalostni Materi božji. To bo letos v nedeljo, 26. septembra, in vas že zdaj lepo povabimo, da se nam pridružite, če le morete. Naročen je udoben avtobus in bi radi čimprej dobili določeno število (55) oseb, da ga napolnimo. Kot vedno, glavni namen tega romanja je počastitev spomina naših nepozabnih žrtev iz časa druge svetovne vojne, zlasti pa nerazumljivega poboja domobrancev, to že po končani vojni v Evropi. Č.g. dr. Pavel Krajnik bo opravil sv. mašo ob dvanajstih - opoldne. Druge pobožnosti pa bodo ob pol treh, kot križev pot in pete litanije Matere božje. Če vas osebno ne povabimo, lahko pokličete: 881-5163 - F. Kuhelj 481-9150 - T. Oblak 531-2728 - V. Tominec Za odbor: V. Tominec Izpod zvona Marije Vnebovzete CLEVELAND, O. - Naše Oltarno društvo se je v kar lepem številu udeležilo romanja Zveze Oltarnih društev in Slomškovega krožka v Lemont. Po poti tja nas je strašil dež, a ko smo prišli v Lemont, je bilo malo sonca, malo oblakov. Križev pot smo opravili brez kapljice. Po večerji je bilo malo plohe, zato nismo imeli večerne sv. maše pri Lurški Mariji, to radi mokrih dreves, pač pa v cerkvi, in nato še litanije Matere božje z blagoslovom. Veselo smo prepevali odpeve in Marijine pesmi. Po dobrem počitku smo kar zgodaj napolnili cerkev in prisostvovali prvi maši. Po zajtrku smo odšle v Rožnovensko dolino, tam smo pele in premišljevale sedem radosti, ki jih je Marija doživela v svojem življenju, nato pa kronale Fatimsko Marijo. Od tam smo odšle še na pokopališče, kjer smo se ustavili pri grobu našega nepozabnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Molili smo za pokoj njegove duše in ga obenem prosili varstva za nas vse. Bilo je lepo sončno jutro, ko smo se iz pokopališča podali k Lurški Mariji, da smo prisostvovali glavni sv. maši. Ker je bil ta dan tudi piknik Slovenskega kulturnega centra (SKC), je bila velika udeležba. Na pikniku so pekli prašičke, jagenčke in piščance. Tudi mi romarji smo bili deležni teh dobrot. Bilo je zelo okusno, vsi so pohvalili kuhinjo. Bilo je malo časa na razpolago in smo se še mi podali na piknik, kjer smo srečali stare znance, obujali spomine in si želeli vse dobro za naprej. Po litanijah in blagoslovu v cerkvi, smo se veseli odpeljali proti domu s prav lepimi vtisi. Hvala gospodom patrom za vso gostoljubnost, za lepe misli v pridigah. Hvala pa tudi Tebi, Marija, ki si nas potolažila, okrepila in navdušila, da Ti ostanemo zveste. Srečno smo se pripeljali domov, med potjo pa peli, se smejali raznim dogodivščinam, in navezali nove stike. Hvala vsem za vso dobro voljo, posebno pa še za vso pomoč in izvedbo romanja. Na praznik naše farne patrone Marije Vnebovzete smo imeli piknik na Slovenski pristavi, ki se je , pričel s sv. mašo, nato pa nadaljeval v pozni večer. Bil je lep sončen dan, ne prevroč. Po dobrem kosilu je bilo še malo programa. Naša farna godba nam je zaigrala nekaj komadov, nato je Kresova mladina zaplesala nekaj plesov, prišle so tudi krave v poštev, da so se pomerili v hitrosti molzenja. In ko so zaigrali Veseli godci je vse poskočilo. Ob sedmi uri je bilo klica- nekaterim posameznikom v zakup. Malo nam pomenijo državni simboli in praznovanja. Svoje države se sramujemo, kot lahko vidimo po zastavah, ki ob osrednjih praznikih državnosti in samostojnosti tako poredko visijo celo na državnih ustanovah, kaj šele na zasebnih hišah. Domovinsko vzgojo so popljuvali, še preden je zaživela. Naš odnos do slovenščine je skrajno malomaren in brezbrižen. Danes mora skorajda vsaka mladinska oddaja ali novica vsebovati izraze, ki so “kul", “in”, “ful”. Poslušajte kdaj popularne mladinske voditelje na televizijskih in radijskih postajah ter našo mladino na ulici! Skrb za mlade mnogi prepuščajo zgolj diskom, ulici in drugim zabaviščem. Posledica tega tragičnega stanja je tisto, kar je naštel na Brezjah nadškof Rode: “Praznina, razklanost, agresivnost, zaprtost, zamorjenost, plitvost.” (dalje na str. 12) nje srečnežev, nato pa se je pričelo pomikanje proti domu. Bila je zelo lepa udeležba župljanov in tudi prija teljev naše župnije. V upanju, da ste se lepo imeli, hvala vsem za poset piko’ ka, in vsem, ki ste kakorkoli pomagali, tudi gospodinjam za domače pecivo. Naj nas Sveta Marija Vne-bovzeta srečno pripelje v nebeški pristan! To zadnjo nedeljo je bil spomin 50. obletnice prvih povojnih prišlekov v to deželo. Pri sv. maši nas je navduševal p. Bernardin Sušnik, kako naj sprejemamo evangelij in ga tudi ž> vimo. Po dobrem kosilu Je bil bogat program, katerega je povezoval naš kofflik Hvala vsem za ves spore > za lep popoldan, za vse spomine na tiste dni. Na| dobri Bog povrne s svojim 1 * c0 blagoslovom vsem, ki . nas sprejeli in nam poina gali v novi deželi! _ Lavriševa 90. rojstni dan za Anico Judnic Za malo slovensko žuF nijsko skupnost v žuP1^ Gospodovega rojstva je b''a nedelja, 11. julija, poseM praznična. Skupaj s hrvask1' mi in poljskimi župljani s0 I počastili dolgoletno peV^° na koru Anico JudniČ, je praznovala 90. r°js ^ dan. Izhaja iz druge ge0 racije ameriških Slov®11 in zelo dobro govori s vensko. v Njeni starši so prl* ^ San Francisco iz Met 1, n V0J že pred prvo svetovno . no in bili med ustanov1 tamkajšnje slovensko-h ške župnije. Anica S® rodila v San Francis®0 se že. od malega zaplS Pctiu- . s star' Za nekaj let se je 5 .. ši vrnila v Belo kraj’ ^ zato se ji je z lepota1111 a vedno zapisala v srce’((e-kmalu so spet prišli s buhom za kruhom na Zahodno obalo. Posvetila se P ,l7veSr Njen zlati glas je r ,jstka Ijeval mnoge. Kot s° (j-je nastopala v San scu in po drugih “j" m®5 tudi Leta 1924 je pela gjo- odprtju znamenitega venskega narodnega gt. v Clevelandu na avet11 Clair. „ p0' Danes uživa zasluZ® (dalje na str. 1 SREČO GASER, Cleveland. O. III. del Po stopinjah Antona Martina Slomška Slovenska kultura v ZDA Predavanje pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu 7. maja 1999 ______ ❖ Nihče ni slutil, da je bila k vaja rojstni dan zbora, kl se je kmalu po tem, ko 50 spomladi 1952 v zbor stopda tudi dekleta, nadel lme “KOROTAN”. Že ob . koncertu> 12- aPnla . > je poznani umetnost-n' kritik dr- Rajko Ložar apraal: “...Dirigent Metod •v.3 'ma nesporno umet-' °, hotenje, in ta kon-pot* usPeh» ki mu kaže IQSfi* .^etrtem koncertu leta je Metod Milač pri-nl a!! Prvo Korotanovo “Tebi in o tebi pose!*Tej plošči> ki jc obleta3 3 111.pesini’ ie čez tri sledila druga, “Pod de!!?1”’ - in leta 1962’ ob ® etnici zbora, še tretja. ... desetletnici zbora je lite"1 Milač v jeseni kon Popravil poseben 7o„?ert’ ki je bil največji v .godovini Korotana. Zbor snr njegovim vodstvom ster j3* .16-članski orke-skladL Izvajali SO njegovo /ja., ° “Pozdravljena zem-B0rj.na besedilo Pavleta Vodstv!lka' • Pod njegovim leto ^ zb°r Pel vsako Centei.V Znanem Blossom “4jl ^ Pri vsakoletnem ski ^ati0ns Festival”. Pev-takra, r “KOROTAN” je Prired iZ Vebkim uspehom va t .*. 0Pereto “Mežnarje- nasto7,ka”- Kot solisti so šek, .av' Pranček Goren-B°rjtn^e Dovjak in Pavle dobi] k°n^ani šoli je Milač New v** U^° v Syracuse, rotan °rk in tako je Ko- ^dstvo5^1 brez dirigenta. 2el ^ Korotana je prev- k mani0^1"!31- Vodil §a Priredil 0t dve *eti in je Pal p Sam° en koncert. J1: t>eJe- zb,oru svoi r“ ^ri n je članom zbo per Slov, -^va^ nai ima zb Zlt'Jjudi aV° Bogu’ d !n delovaltega PrepriČa ^dlturnp na glasbene nr polju in ensko ^ hudi k 1pesem. Podle bolezni leta 196-: NIZKE ^AŠI ŽELJI! Na njegovo mesto je stopil za par mesecev g. Zupan, pa je moral zaradi bolezni odstopiti. Korotan je bil zopet brez dirigenta. Leta 1966 se je odzval prošnji odbora in sprejel mesto dirigenta ing. Franček Gorenšek. Že na prvem koncertu je prinesel poslušalcem nekaj novega. Prevedel in priredil je odlomke operete “The Sound of Music”. Na vsakem koncertu je zbor podajal nove Goren-škove priredbe in leta 1969 tudi zapel njegovo umetniško skladbo “Naša pesem” na besedilo Marjana Jakopiča. Zbor je sodeloval pri vseh važnejših prireditvah, pri blagoslovitvi kapelice v Washingtonu, v Philadelphi-ji na Evharističnem kongresu in drugod. Zbor je bil številčno močan, saj je ob 25-letnici štel 90 članov in je to bil največji slovenski pevski zbor v ZDA. Leta 1981 je zbor gostoval v Evropi, na Koroškem in Primorskem, skupaj s plesno skupino Kres. Po upokojitvi ing. Go-renška je vodstvo zbora prevzel Rudi Knez, do letos, ko je stopil v pokoj. Vodstvo pa je prevzel že tukaj rojeni Janez Sršen in bo svojo sposobnost lahko pokazal na koncertu, ki bo letos. (Op. ur. AD: Predavanje je bilo 7. maja letos, koncert pa nekaj tednov pozneje.) Zboru se je pridružilo že veliko mladih, tukaj rojenih Slovencev, ki so sedaj že v večini. Omeniti je treba tudi, da Janez Sršen sedaj že uspešno vodi moški zbor “Fantje na vasi” in pa tudi mladinski zbor pri fari sv. Vida, ki v božični sezoni prireja koncerte božičnih pesmi po drugih farah. Poleg tega pa tudi uči petje v slov. šoli pri sv. Vidu. Sodeluje seveda tudi pri Miklavževanju in Materinski proslavi slov. šole sv. Vida. Omenjeni pevski zbor “Fantje na vasi” je 90. rojstni dan (nadaljevanje s str. 10) ko, a še vedno rada pride v župnijo Gospodovega rojstva in zapoje v slovenskem pevskem zboru, ki ga vodi Aleš Šimenc. Župljani so ji zato pripravili prijetno presenečenje ob rojstnem dnevu. Redno spremlja tudi slovensko časopisje in v roke dobi tudi Družino. Veseli smo njenega jubileja in ji čestitamo! F.P. Družina, 22. avg. 1999 tudi uspešno gostoval v Sloveniji pred štirimi leti. Izdal je svojo zgoščenko “Iz srca”. V Clevelandu imamo dve slovenski šoli” pri fari sv. Vida in Marije Vnebo-vzete. Obe šoli prirejata Miklavževanje in pa materinske proslave. Maturantje osmega razreda pa so sedaj že tretjič obiskali Slovenijo, otroci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti pa drugič. Vsak učenec je lahko šel, če si je sam plačal pot. Seveda so starši organizirali razne načine, kako to financirati. Ena od najbolj uspešnih je bila prodaja piva in hrenovk pri tekmah clevelandskih “Indians”. Imeli so svojo stojnico. Vse za kulturo, so rekli. Ustanovila se je tudi dramska skupina “Slovenski oder”, svoje igre je uprizarjala v Slov. narodnem domu. Predsednik je bil g. Godina in je ves dobiček šel za Ligo Amerikanskih Slovencev. Prirejali so številne igre, a ko so začeli preurejati Narodni dom na St. Clair Ave., so z odra zmetali v smeti vse kulise in drugo opremo odra in s tem je bilo delovanje Slovenskega odra konec. Večjo srečo je imelo dramsko društvo “LILIJA”, ki ravno letos praznuje 80-letnico obstoja. Novi emigranti so dobili zaslombo pri direktoriju Slov. doma v Collinwoodu. Tam so obnovili društvo “LILIJA”, ki je bilo eno od ustanovnih organizacij Doma, a je že pred drugo vojno utihnilo, sedaj pa je pod novim vodstvom zopet oživelo. Ta Dom je bil novim priseljencem zelo naklonjen, zato je “LILIJA” lahko uživala tak napredek, saj je v začetku prirejalo po dve prireditvi na leto. Sedaj redno pripravi eno igro na leto poleg pustne zabave. Omembe vredna je bila krstna predstava Zdravka Novaka “Grče”, katero je on dramatiziral. Uprizorili so npr. igre Kaplan Klemen, Veriga, Divji lovec, Kralj na Betajnovi, Jakob Ruda, Anarhist, Prisega o polnoči, Razvalina življenja, Henrik gobavi vitez, Svoje-glavček, Beneški trojčki, Namišljeni bolnik itd. Letošnja igra je bila Na tankem ledu po ameriškem filmu “Boeing, Boeing”. Sodeluje pa tudi pri vseh večjih prireditvah. Tudi gostovali so nekajkrat v Kanadi in Chicagu. (nadaljevanje prihodnjič) Ljubljana (Delofax, 25.8.1999) - Za drugi papežev obisk 19. septembra letos v Mariboru, ko bo Janez Pavel II. škofa Antona Martina Slomška kot prvega Slovenca razglasil za blaženega, je že vse nared: prizorišče ob Betnav-skem gozdu intenzivno pripravlja podjetje SCT, program obiska je določen, znani so tudi okvirni stroški, to nedeljo pa bodo po cerkvah v Sloveniji brali pastirsko pismo slovenskih škofov ob Slomškovi beatifikaciji. Cerkveni odbor za papežev obisk in Slomškovo beatifikacijo je včeraj peljal novinarje domačih in nekaterih tujih medijev na brezhibno organizirano in informacij polno ekskurzijo “po Slomškovih stopinjah” od rojstne hiše na Slomu pri Ponikvi do groba v mariborski stolnici. Končala se je s tiskovno konferenco, na kateri je mariborski škof dr. Franc Kramberger na kratko povzel vsebino pastirskega pisma. Slovenski škofje se v njem med drugim spomnijo na prvi papežev obisk pred tremi leti in obljubo, ki jo izpolnjuje, ko bo Slomška pet dni pred obletnico njegove smrti (24. septembra 1862) kot prvega Slovenca razglasil za blaženega. Škofje opišejo Slomška kot moža trdne vere, dušnega pastirja, vzgojitelja in narodnega buditelja, ki je služil vsem in z dialogom ohranjal odprto sodelovanje za rast duhovnih, kulturnih in moralnih vrednot. Dotaknejo se njegovih dosežkov (ustanovitev bratovščine sv. Cirila in Metoda, Mohorjeva družba, prestavitev škofijskega sedeža, začetek visokega šolstva v Mariboru z bogoslovjem ...), v ospredje pa postavijo Slomška kot osebnost “z globoko ljubeznijo do svoje in tuje svobode”, kot se je izrazil Kramberger. Škofje v pismu na kratko opišejo pomen beatifikacije, ki obvezuje sedanje rodove, da bogatijo dediščino. Med drugim spomnijo, da je beatifikacija znamenje papeževe izredne pozornosti in naklonjenosti do slovenskega naroda, saj bo naredil izjemo in prišel samo za beatifikacijo. Na koncu škofje povabijo k udeležbi na tem enkratnem in neponovljivem dogodku. Stolni župnik dr. Stanko Lipovšek je podrobno predstavil potek obiska od papeževega prihoda na mariborsko letališče (ob 10. uri), maše z beatifikacijo (ob 11.) in nagovora delegatov sinode v stolnici (ob 17.30) do “srečanja na štiri oči” s predsednikom republike Milanom Kučanom in uradnega slovesa. Med drugim je Lipovšek predstavil zamisel, da bi nekaj ur pred papeževem prihodom, to je v soboto zvečer, vsi Slovenci na oknih prižgali proti vetru zaščitene Slomškove sveče v znak dobrodošlice. Po besedah Mirka Krašovca, ravnatelja škofijske gospodarske uprave, morajo za stroške, ki jih bo pokril cerkveni odbor, zbrati približno 150 milijonov tolarjev (kakih $835 tisoč US, op. ur. AD). Zbrali jih bodo z darovi na nedeljski maši in pri papeževi maši, pri sponzorjih in posameznikih ter s prodajo spominkov. D. P. Koroški Slovenci želijo obstati Socialna akademija na obisku pri koroških Slovencih Slovenska narodna skupnost živi na Koroškem v treh dolinah: Podjuni, Rožu in Žili. Socialni akademiki smo pod o-kriljem društva Slovenski katoliški izobraženci - SKI v maju obiskali slovenske skupnosti v Podjuni, ki je od vseh treh najbolj ohranila slovenski značaj. V Pliberku, Tinjah, Št. Primožu in Globasnici še slišimo slovenski “dober dan”. Socialna akademija je enoletni študij komunikacije, zgodovine filozofije, prava, nauka katoliške Cerkve, slovenske zgodovine ter ekonomije. Vsebuje tudi razpravljanje o perečih družbenih in kulturnih vprašanjih. Med njimi je razmerje do zamejcev, zato smo odšli k našim rojakom na Koroško. Z nami je bil dr. Peter Vencelj, predsednik društva Slovenskih katoliških izobražencev, ki nas je seznanjal z nekaterimi razmerami, v katerih živi in deluje slovenska skupnost. Naša prva postaja je bil Pliberk, kjer gradijo nov slovenski kulturni center. Ta naj bi združeval naše rojake v Podjuni in privabljal Korošce na obeh straneh meje v skupni kulturni hram. V novem slovenskem domu so nam predstavili delovanje in povezanost s Slovenijo, predvsem z Ljubljano in s Celjem. Skrbijo tudi za zabavo in šport. Pliberk se ponaša s sodobno športno dvorano in glasbeno šolo z dvajsetletno tradicijo. Iz Pliberka smo se odpeljali v Tinje, kjer smo obiskali tinjski dom. Rektor doma Jože Kopeinig nam je predstavil Katoliški dom prosvete Sodali-tas, ki deluje od leta 1948. Vsako leto organizirajo okrog 600 prireditev, na katere pride 14.000 obiskovalcev. Poleg kmetijske šole in duhovnih vaj vodijo seminarje in raznovrstne tečaje, od jezikovnih, računalniških do reto-(dalje na str. 12) Množična grobišča tudi v dolini sv. Janeza? Zamolčanih še na tisoče povojnih žrtev? /Ya Konjiškem naj bi bilo pokopanih več tisoč žrtev povojnih pobojev - Vladna komisija bo predlagala sprožitev postopkov ❖ Špitalič — Člani vladne komisije za popravo krivic Janez Černej, Ivan Pučnik, Anton Šemrl in Janez Lukač (predsednik) so si v Žički kartuziji in še na nekaterih krajih v dolini sv. Janeza v neposredni bližini Špitaliča 20. avgusta ogledali domnevna grobišča po vojni ubitih ljudi. Nanje jih je opozoril 37-letni domačin Stanko Novak, ki trdi, da je za zidovi Žičke kartuzije, v bližnjih ribnikih, Portovcu, rovih nekdanjih rudnikov na Stranicah, Jerneju in še marsikje v okolici Konjic v skupnih grobiščih še vedno zakopanih in s tem zamolčanih na tisoče žrtev povojnih pobojev. In da je nekaj okostij žrtev že izkopal sam. Stanko Novak se je raziskovanja teh grobišč lotil, potem ko mu je konjiška občina najprej podelila, po-.tem pa na zahtevo zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine odvzela koncesijo za izvajanje gospodarske dejavnosti ribo-gojstva v nekdanjih ribnikih blizu kartuzije. Dolina sv. Janeza je namreč po navodilih stroke morala ostati nedotaknjena, prepovedani so bili vsi posegi v njen prostor. Na prve ostanke kosti pa je Novak naletel ob urejanju ribnika in o najdbi opozoril tedanje vodstvo konjiške občine. Potem pa je raziskoval naprej in se na podlagi pripovedovanja domačinov in tudi sorodni- kov dokopal do podatkov o tem, kje so pokopani domobranci, kje ženske, kje otroci in kje druge žrtve pobojev. Novaka zdaj najbolj jezi to, da se kljub njegovemu razkritju domnevno množičnih grobišč žrtev povojnih pobojev in sprotnemu seznanjanju prejšnjega in zdajšnjega vodstva konjiške občine s temi razkritji ni prav nič premaknilo. Nihče od občinskih politikov po njegovem ni pokazal nikakršnega interesa za to, da bi grobišča raziskali in jih zaznamovali, čeprav so bojda vsi vedeli za njegovo najdbo kosti. Kako čudno so se razpletale zadeve z najdenimi kostmi, pa pove sama Novakova navedba, da “eno žensko”, ki jo je sam izkopal, hranijo na policiji, “drugo žensko” pa so mu ukradli. Kdo in zakaj, ni hotel povedati. Potem ko so si člani vladne komisije za popravo krivic 20. avgusta ogledali nekaj odprtih grobov, v katerih je Novak že izkopaval kosti, in se seznanili z domnevnimi lokacijami množičnih grobišč, je predsednik komisije Janez Lukač napovedal dve dejanji. Komisija bo po njegovih besedah takoj zaprosila ministrstvo za notranje zadeve, naj zavaruje odprte grobove in zagotovi njihova nadaljnja strokovna izkopavanja, na državno tožilstvo Koroški Slovenci želijo obstati (nadaljevanje s str. 11) rike. Vse dejavnosti objavljajo v reviji Dialog. “Nismo najboljša hiša, imamo pa najboljše goste,” pravijo v domu, ki je ves posejan z umetniškimi deli. Eno izmed sporočil slikarja Valentina Omana pravi: “Človek spozna le to in tistega, kar ljubi.” Naša naslednja postaja je bil Št. Primož. V tem kraju je osemdeset odstotkov prebivalcev Slovencev. Njihov kulturni dom se lahko pohvali z zelo uspešnim pevskim zborom Danica. Gostovali so v Severni Ameriki in na vzhodu v Ukrajini. V Globasnici sta nas sprejela podžupan Bernard Sadovnik in predstavnik krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Od leta 1953 si zveza prizadeva ohraniti slovensko tradicijo. Za to skrbijo glasbena šola, koroški kulturni dnevi ob koncu leta, kulturna izmenjava z drugimi slovenskimi skupnostmi (s Slovenci v Italiji, v Porabju in po svetu, še posebno v Argentini). Za konec smo se na povabilo podžupana povzpeli na goro sv. Heme. Tam smo se srečali z našo versko in kulturno preteklostjo. Pet cerkva, krstna kapelica in grobnica sestvljajo sklop sakralnih stavb, ki je po obsegu edinstven primer v zgodovini zgodnjega krščanstva. Najstarejša cerkev je iz 5. stoletja. Posebnost so mozaiki, ki krojijo tla cerkve. Med obiskom rojakov na Koroškem smo se prepričali o težkih razmerah, v katerih živijo Slovenci na Koroškem, pa tudi o njihovi odločnosti, da se bodo borili za svoj narodni obstoj. Žiga Kovač DRUŽINA, 15. avgusta 1999 pa bo vložila zahtevo po sprožitvi kazenskega postopka zoper neznane storilce, ki so zakrivili povojne poboje najdenih žrtev. Lukač je posebej opozoril na zakon, ki svojcem daje pravico do obeležja in ki ga v Sloveniji prepočasi uresničujejo. Kot primer pa je navedel povojna taborišča in zapore v Mariboru, Kidričevem, Celju in na Teharjah, odkoder so ljudje čez noč izginjali, pa še danes za večino njih ni znano, kje so pokopani. Janez Černej, ki je eden najboljših poznavalcev problematike povojnih pobojev na Celjskem, je glede na pričevanja prepričan, da je vsaj 40 družin, ki so bile v taborišču na Teharjah, ubitih in zasutih v ribnikih pri Špitaliču. Preostale Novakove navedbe glede skupnega števila žrtev, ki so zasute v neodkritih grobiščih okoli Konjic, pa ni želel komentirati, pa čeprav se tudi sam vse bolj nagiba k mnenju nekaterih, da število vseh žrtev povojnih pobojev presega 300 tisoč. Dejal je tudi, da še vedno ni odkrit grob 150 na Teharjah zaplinjenih otrok, in tako dopustil možnost, da bi bili pokopani prav v okolici Žičke kartuzije. Po mnenju Ivana Pučnika bi morala Slovenija končno pokazati svoj civiliziran obraz in razkriti grobove zatajenih žrtev. Anton Šemrl pa je opozoril na sklep evropske konference žrtev komunističnega nasilja, da je Slovenija še vedno dolžna popraviti krivice, storjene tudi s povojnimi poboji. Ljudje, ki so izgubili večnost (nadaljevanje s str. 10) Ob vseh znamenjih krize v našem narodu pa je naj' mo- bolj tragično in zaskrbljujoče to, da skoraj nihče na dilnih političnih mestih ne razmišlja o tem, kako krize. Državne ustanove se kljub opozorilom, ki iz ozaveščene strokovne javnosti, še zdaj načrtno in . goročno ne ukvarjajo z vprašanjem, kako preprečiti o snost od mamil med mladimi. Ob vsem govorjenju s ^ , lo ustanov za zdravljenje odvisnikov ni nič večje ^ j pred leti, tiste, ki so, pa se borijo za borna sredstva državne pomoči. Do zdaj tudi niso zaprli niti enega ^ la okrog osnovnih in srednjih šol, kjer točijo alkohol. ^ je nekaj nezaslišanega. Omamljene šolarje bomo v^ tembru že sredi dopoldneva gledali naslonjene na = j . teh restavracij. V šolah pa bodo pred agresivnimi uc in dijaki zaposlovali zasebne varnostnike ... ^ ‘ Od načrtovanja prihodnosti je odvisno tudi na^e oCjo našnje življenje. Pogled v prihodnost bo veder, če znamenja okrog nas, ki govorijo, da nam ni vseen0^e, ko politiki obravnavajo to našo skupno domovino-^ ^ da vidijo v državi Sloveniji fevd, ki jim je prepušč611^ milost in nemilost, da z njim trgujejo za svoje 056 nje koristi. To so politiki, ki so ujeti v preteklost, “pridobitev revolucije” oz. svniih koristi Ker ni razči c „ preteklost, se ne moremo svoje DSt svojih koristi. Ker ni ne ukvarjati s sedanjostjo 1 vjv_» I I I IWI \_»l I IW ur\V Ul jCllI o »J'J-* j . jasno načrtovati, kaj hočemo z državo v Pr'^oc*n°^ero v so res v naši državi v večini ljudje, ki so izgubili npU^' . večnost? Ljubljana, Stanko Novak je konjiški časopis Novice obvestil, da skupaj ,s somišljeniki pripravlja peticijo, ki jo bodo izročili papežu Janezu Pavlu II., ko bo obiskal Slovenijo. V njej ga bodo obvestili o oskrunjenju Žičke kartuzije, svetišča svetovnega pomena. Damjana Stamejčič DELO, 21. avgusta 1999 Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVLA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS OUIA*'1, , SALE: KIRT*^- l. n.* l raised „ res - 3,48« »0 3 rage. Upper ms, 2 baths, room, kitchen- ^ m with WB^j/ Lower leVC , 2 bedroom8- ^tli "family ro0lTl large sundry • BRALCI , ameriške d0“aS Uirf PRjPOROCAJTt - VELIKI ŠMAREN, 22. AVGUSTA Pridiga nadškofa Franca Rodeta na Brezjah Vnebovzetje! Praznik Mari-]lne slave ob zadnjih og-"P poletja; praznik poveliča žene, ki je v slavi bistva rodila Odrešenika; Paznik njene dovršene le-P°te, ki razveseljuje angele !n SVetn>ke; praznik nemin-Jpa Oljenja in polnega cestva z Bogom ponižne ^Pod°ve dekle. Praznik 'rdnega Upanja in tolažbe potujoče božje ljudstvo, nj ,Se po Marijinih stopi- bir.',,:eizkuš'n! in učnemu' cilj' SV°)emU življenje se ni "cal° v grobu. V Jeruza-račsta dve baziliki, ki se SkUfte «1 drug,h - v lika r6 prazen grob. Bazi-stu u°Žjega groba, na me- zuCT,so položili Je' VnBk te °’ in bazilika «CTia s™"i- iz 3 ’ KOt Prieuje besedilo n°trani!,0letJa: vnania’ dru8a ■nanj?’ ‘n za nJ° tretia> ilovna!: kjer Je bilo na te|0 ploskev položena pras. Blagoslovljene”. To je Srar.° ^ščansko izročilo dilore * tega stoletja potr- uČ|tnezrn°tljivo cerkveno raZKlISt,V0’ ko Je slovesno p° ^ ‘ da je bila Marija %ga acanem teku zemelj- z duš 2lV'iCnja s telesom in ško d Vred vzeta v nebe-slav© hrv; ""'‘žičnih gr v Slovenij ■ -Za" ’ Ce„ mn°ŽKnih H U 1J1’ v kat( trebe?3^ žrtve. ZUm. -p rneddržavni ■breč Cga Problema i °z- metan Sme P° Simi atl vv isti koš ■bed j verešenimi v dev0 7,2avama- Gre ?tarnepaednarodne8a katereg7 prava- na r'*- • >rna vsak; d« k(C’ 1° O , dttsije v°ibihJ n 2a s° iih p°vojr kar,Jh.odkrili v dosti ukrep ■ž-tUzljanskem blizu Žiče ,njic> za iz- VJ‘UV fisije ^Sn‘k N O Vrv F 0niar H vVs0a0dkrito J0 niso prejšnj 'nbožičn.?°Va 2i sija ?'h grob ebskn 2 ln 1 Nal Straa c Wn- 10 Zabt bitu anJe roši Nu .Sp°razumc SvilSl°Ve >0, I Nini ° ib „ ^Ni r°pvnj£ rocina ■ne n- ‘,d ih ’ kl Jil belof Tako kristjan v veri vidi Marijo, kot jo je zrl apostol Janez v skrivnostnem videnju: “Žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (Raz 12,1). V Mariji je življenje zmagalo nad smrtjo. Kot nobeno človeško bitje je bila povezana z Začetnikom življenja. Od prvega trenutka bivanja polje v njej čisto, neokrnjeno, močno življenje, brez smrtne rane greha. In vse njene odločitve so poslej v popolni skladnosti in čudoviti sorodnosti z Njim, ki je njen Sin in njen Bog. Ker v njej ni bilo najmanjše kali smrti, Bog ni dopustil, da bi njeno telo trohnelo v grobu, ampak jo je takoj dvignil v neminljiva obzorja življenja. Ob današnjem prazniku zmagovitega življenja se vprašajmo: Kakšen je naš odnos do življenja? Ga ljubimo kot najdragocenejši božji dar? Ga sprejemamo z veseljem? Ga spoštujemo kot nekaj nedotakljivo svetega? Odgovor na ta vprašanja nam dajejo številke s svojo neizprosno govorico. Medtem ko je bilo v Sloveniji v sedemdesetih letih 30.000 rojstev letno, jih je danes skoraj polovico manj. Vsako leto pa imamo okrog 14.000 splavov. Tisoči tragično manjkajočih, ki niso nikoli videli luči sonca in vzdrhteli ob lepoti tega sveta ter izkusili skrivnostni čar bivanja. Tisoči, katerih matere se niso nikoli zazrle v njihove oči in se vzradovale ob njihovem prvem nasmehu, ker je bi- V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI, ODKAR TE JE BOG POKLICAL K SEBI 27. AVGUSTA 1998 JAKOV ZAPER V duhu si z nami, in mi s teboj. Te pogrešamo. Žena Milena Hčere Mia, Andrea in Jackie z družinami Sin Johnnie 6 vnukov Sorodniki v Kentucky, New York in Split Prijatelji lo njihovo življenje nasilno uničeno. Poleg tega je med nami vsak mesec 50 samomorov, kar nas postavlja v žalostni svetovni vrh. Na naših cestah pa je letos že nad 200 mrtvih. Dodajmo tem črnim številkam še 10.000 odvisnikov, predvsem mladih, ki iščejo izhod iz stiske v mamilih. Kaj je v ozadju tega tragičnega stanja? Praznina, notranja praznina in razklanost, agresivna vasezaprtost in zamorjenost, neznosna plitvost življenja brez upanja in brez prihodnosti. Vsemu temu pa je vzrok izguba vere v večno življenje. Kajti človeka, ki je izgubil večnost in se je njegovo- življenje zožilo na bežni trenutek sedanjosti, razjeda obup in ga peha v smrt, ali pa ga sili v umetni raj mamil in nebrzdane spolnosti. V ta prostor Cerkev prinaša evangelij Jezusa Kristusa, ki je prišel, da bi “imeli življenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,10). In tu smo pred čudnim paradoksom. Namesto da bi Cerkvi pustili, da izpolnjuje svoje poslanstvo, jo na vso moč ovirajo in jo potiskajo ob rob družbenega življenja. Kajti naš javni prostor je zavzela - ali bolje ohranila - ideologija ateističnega mesijanizma. Tako ni videti razlike s prejšnjim režimom. Namesto nekdanjega marksizma nam vlada sedaj liberalistični laicizem. Oba pa sta v jedru ateistična. To je najbolj vidno na področju javnih glasil, predvsem tiska. Namesto da bi kritično spreljal delovanje vlade, kar je njegova naloga v demokratični družbi, se izživlja z napadi na Cerkev z namenom, da bi jo moralno diskvalificiral in ji vzel ugled pri ljudeh. Morda je tu najbolj temačna, kratkovidna in naši državi najbolj škodljiva danost tega slovenskega trenutka. In ker smo verni na tem področju v povsem neenakem položaju, nam ne preosfane drugega, kot da smo izredno kritični in da ne nasedamo krivim informacijam, zlobnim podtikanjem in pristranskim prikazovanjem dejstev. Isti duh liberalnega ateizma prevladuje v naši šoli. Ozki krog ideologov, ki se je njihova miselnost oblikovala v času uradnega ateizma, nam je vsilil zamisel šolstva brez resnih, treznih in zares demokratičnih razprav, v katerih je prišli do izraza vsi miselni in duhovni tokovi, navzoči v naši družbi. Ta šola torej nima nacionalnega konsenza; starši se ji upirajo, in prav Kdo poziva na »sveto vojno«? Velikošmarenska pridiga ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta je zbudila v javnosti veliko pozornost in sprožila vrsto odzivov in komentarjev, ki jim lahko damo različne predznake, od zelo pozitivnih do izrazito odklonilnih. Že takoj po nadškofovem nastopu na Brezjah je bilo zaradi jasnosti izrečenih besed takšne odzive nenazadnje mogoče pričakovati, vendar pa se je temu pričakovanju pridružila tudi bojazen, da nadškofove besede ne bodo predmet dobronamerne kritične presoje, ampak le povod - in sicer ne glede na to, kaj bi izrekel - za napad na njegovo osebo. Da je bila bojazen upravičena, potruje javni poziv, ki ga je na dr. Rodeta naslovil prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Poziv objavljamo v fak-similirani obliki brez posebnega komentarja, saj zapisane besede povedo vse - pa ne o tistem, na katerega so naslovljene, ampak o njihovem avtorju. Presodite sami. REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR * • » Slovenske nitcionulnc Urunke Zmago Jelinčič ------------------------------------ Poslanec SNS in DZ RS Fotokopirano v celoti iz DRU- ŽINE z dne 22. avg., str. 21. Ljubljana, 16.08.1999 IZJAVA ZA JAVNOST POZIV SLOVENSKEMU NADŠKOFU DR. FRANCU RODETU Člani Slovenske nacionalne stranke, kakor tudi vsi svobodomiselni državljani In državljanke Slovenije smo bili zgroženi ob gromovniškem, v stilu srednjeveškega mračnjaštva izbruhanem žolču najvišjega predstavnika ene od sekt krščanstva, rimokatoliške cerkve, dr. Franca Rodeta na prazničnem bogoslužju na Brezjah v nedeljo 15. avgusta. Pretreseni smo ob pozivih na sveto vojno In državljansko pokorščino človeka, ki naj bi med ljudi delil nauke evangelija, in zgoženi ob izjavah da pri nas vlada liberalistični ateizem namesto marksizma, kijih širi človek katerega družina seje skupaj z izdajalci slovenskega naroda umikala na Koroško po koncu druge svetovne vojne. Če nič drugega kažejo njegove izjave na popolno nepoznavanje zgodovinskih dejstev, na izkrivljanje resnic in laži, ki jih za pridobitev politične moči širi človek, ki ga od znotraj razjeda žolč lastne malenkostnosti. Gospod Rode, sveto pismo je polno prilik o ljudeh kakršni ste Vi, zatorej ga preberite še enkrat, zamislite se, poglejte Vase in odidite tja od koder ste prišli. Slovenski narod ne potrebuje razdora in sovraštva, potrebuje trezne in spravljive ljudi, ki jim je mar svoje domovine bolj kot lastnih koristi. Zatorej Z bogom! gospod Rode, odidite in netite seme sovraštva drugje, tam kjer Vas bodo želeli poslušati, Slovenci imamo tega že dovolj! \ I \ Zmafio Jelinčič Predsedrtik slovenjie hacionalne stranke poslanec v Državnem zboru. Republike Slovenije tako pomemben del strokovne javnosti in civilne družbe. V tej šoli je prepovedana vsaka konfesionalna dejavnost, religija pa se dejansko nadomešča z ateistično ideologijo. Ta šola ni nevtralna, kot trdijo tisti, ki so jo zasnovali, saj povsem ignorira vernost državljanov in ima izrazito negativen odnos do Cerkve in krščanstva. Ob vseh teh problemih ne moremo mimo gmotnih težav, ki tarejo ljudi in so .vsak dan večje. Kaj stori država za zmanjšana števila brezposelnih? Kako si predstavlja preživetje družine z nekaj deset tisočaki, ki bi jih preštel na prste ene roke? Mar niso ti problemi odsev zgrešene socialne politike, ki ji botruje sebičnost določenih krogov? Ob naštevanju teh problemov pa nočem reči, da med nami ni poštenih in sposobnih politikov, ki se iskreno trudijo za narodov blagor in odklanjajo ideolo-gizacijo strank. Tudi v vrstah strank z liberalnim predznakom. Nočem reči, da med nami ni kar lepo število časnikarjev, ki objektivno obveščajo javnost in niso obremenjeni s predsodki proti Cerkvi in krščanstvu. Nočem reči, da med nami ni veliko požrtvovalnih učiteljev, ki s svo- jim zgledom in z besedo vnašajo v šolski sistem vrednote, ki jih ta sicer ne vključuje, in vzgajajo mladi rod k poštenosti, dobroti in solidarnosti. S temi in vsemi drugimi, “ki v srcu dobro mislijo”, se moramo truditi za novo Slovenijo, v kateri bo manj morečega ozračja, manj cinizma in vulgarnosti. Za Slovenijo, ki bo bolj odprta za življenje, ki ga bo spoštovala in ljubila. Za Slovenijo, ki bo priznavala in gojila temeljne vrednote svoje evropske in krščanske kulture. Za Slovenijo notranje svobode in žlahtnosti. Za Slovenijo upanja in prihodnosti. Naj nam pri tem pomaga Bog, ki ljubi ta narod in' nam stoji ob strani Devica in Mati z Brezij. DRUŽINA Ljubljana, 22. avg. 1999 mBS EVSSSsISS! Virus EBOLA - Hemoragična vročica Ubijalski virusi iz najbolj norih sanj Najprej so pomislili na najhujše - in spravili v panični strah ne le svoje mesto, ampak tudi dobršen del Evrope. Za to je bila dovolj le kratka besedica iz petih črk: ebola ❖ Piše: Hermina Kovačič Ko je bolezen omejena le na posameznika, še nekako gre; verjetnost, da nas bo zadela, ni ravno velika. Ljudje je skomignejo z rameni in hitro pozabijo. Toda reakcija ob eksotičnih, ne dovolj raziskanih in množičnih obolenjih je drugačna: izolirati se od okuženih, bežati. Kajti medicini navkljub hitremu razvoju v tem stoletju še vedno ni uspelo najti zdravila za mnoge nove kuge, kaj šele, da bi ustavila njihovo širjenje ali ugotovila vzroke za nastanek infekcije. Globalna vas se trese Še pred leti smo si zatiskali oči pred resnico, češ to so le sanjarjenja in izmišljotine iz znanstvenofantastičnih filmov, poleg tega pa je (na primer) Afrika daleč, in nam se kaj takšnega ne more zgoditi. Z razvojem medijev, ki nam novico tako rekoč posredujejo, še preden se zgodi, in dostopnostjo potovanj po tujih deželah, to ni več mogoče. Zavedati se moramo, da tisto, kar koli že je, lahko zadane tudi nas - ker je že potrkalo na sosedova vrata. Eden najnovejših dokazov je tragedija nemškega televizijskega snemalca, ki je s potepanja po Slonokoščeni obali prinesel suvenir v obliki (po zdajšnjih podatkih) rumene mrzlice. Preden je osebje berlinske bolnišnice ugotovilo, da ne gre za virusno obolenje, ki povzroča epidemije velikih razsežnosti z visokim smrtnim izidom, se je tresla bližnja in daljna okolica nemškega glavnega mesta, misleč, da je popotnik okužen z ebolo. Medtem ko je za rumeno mrzlico znano, da za njo zbolite le, če vas piči komar vrste Aedes aegypti, ki živi v savanah zahodne in centralne Afrike ter afriških in južnoameriških pragozdovih, da se ji lahko izognete z ustreznim cepljenjem, oblačili, ki ne razkrivajo niti milimetra kože, in uporabo sredstev proti komarjem, je pri hemoragični vročici, ki jo povzročata le na videz podobna si virusa eboli in marburg (smrtnost je pri slednjem manjša) zadeva popolnoma drugačna. In srhljivejša. Preventive, razen previdnosti pri obisku afriških držav (predvsem centralno- afriških, kot so Zaire, Gabon in Kongo, ter Sudana, Slonokoščene obale, nekaj primerov okužbe z ebolo so našli tudi v Liberiji in Južnoafriški republiki; marburg pa je razširjen predvsem v Ugandi, Keniji, Zimbabveju in Južni Afriki), ni; je prenosljiva in izredno nalezljiva, predvsem pa ima visoko stopnjo umrljivosti. Virus marburg so prvič odkrili v telesu delavcev v laboratorijih v nemškem mestu Marburg in, presenetljivo, v Beogradu leta 1967. Bili so v stiku s tkivom in izločki zelenih opic, prinesenih iz Ugande. Primarno se je okužilo 25 ljudi (umrlo jih je sedem), preko njih pa še šest. Za ebolo se je zvedelo devet let pozneje, ko se je skorajda istočasno pojavila v Zairu in Sudanu. Našteli so čez 500 obolelih, njihova umrljivost pa je bila 88-odstotna. Epidemije z manjšimi smrtnimi izidi so se na istih območjih pojavile še v letih 1977 in 1979, potem pa podatkov vse do 90. let ni. 1994. zasledijo en primer okuženosti z ebolo na Slonokoščeni obali; naslednje leto izbruhne epidemija v Kongu, kjer jih od 316 okuženih umre 245. Istega leta (in tudi naslednje) izbruhne epidemija ebole v Gabonu. Zadnji podatki se nanašajo na letošnji april, ko so sumili, da je v Kongu spet izbruhnila ebola, a se je izkazalo, da gre za njenega nekoliko manj nevarnega sorodnika, marburg. Nevarni nam bližnji Kot že rečeno, vir prve znane infekcije z marbur-gom so bile zelene opice, čeprav ne veljajo za njegov “rezervoar”. Pri poznejših okužbah z virusom marburg in ebola niso našli izvora, čeprav so raziskovalci v bližini območij, na katerih je izbruhnila epidemija, ujeli na tisoče živalskih vrst. Gotovo je le, da sta vi-russ usodna za opice in človeka; da ju okuženi prenese na bližnje: s spolnim odnosom, telesnimi tekočinami (našli so jo v slini, telesnem potu, urinu, očesni tekočini, semenčicah, krvi) in izločki. Nekateri trdijo, da se virusa prenašata tudi aerosolno, a pravih dokazov za to še ni. Inkubacijska doba virusov v telesu je od dveh do 21 dni, najpogostejši interval je 7 do 14 dni. Prvi znaki obolelosti za hemoragično vročico so visoka telesna temperatura in bolečine v mišicah. Bolezen napreduje glede na vrsto virusa (najhujša je ebola Zaire), znano pa je, da se po telesu širi z neverjetno naglico: bolnik ima probleme z dihanjem, ledvicami, povsod krvavi, pad v šok. Ebola povzroči vročico, mrzlico, glabobole, bolečine v mišicah, izgubo apetita, kapilare začnejo izgubljati tekočino in proteine plazme. Z napredovanjem bolezni pacient bruha, ima krvavo diarejo, bolečine v trebuhu, grlu in prsih. Kri se ne strjuje več, tako da oboleli krvavi celo iz injekcijskih vbodov, prebavnega trakta, kože in notranjih organov - praktično iz vseh odprtin. Krvavi celoten imunski in živčni sistem. Bolniku odpovedo jetra in/ali ledvice. Tudi pri rumeni mrzlici odpovesta ta dva organa. Tako kot pri eboli in mar-burgu se zviša telesna temperatura, pojavijo se mrzlica, glavoboli, bolečine v trebuhu, notranje krvavitve, bruhanje, zato ni čudno, da pri diagnozi velikokrat pride do pomote. Ne za rumeno mrzlico ne za hemoragično vročico še niso iznašli učinkovitega zdravila. Pri prvi je pomembno, da pacientu zbijajo temperaturo in poskrbijo, da ne dehidrira. Po podatkih mednarodne zdravstvene organizacije WHO je vsako leto 200.000 primerov obolelosti za rumeno mrzlico umre jih le pet odstotkov, pri epidemiji pa se številka povzpne do 50 odstotkov. Nigerijski znanstveniki so pred časom objavili, da so našli zdravilo za hemoragično vročico v izvlečku iz afriške rastline Garcinia kola. Žal bo do morebitne množične uporabe v kurativne namene preteklo še kakšnih pet let. Do takrat pa je edina kurativa izolacija in nega obolelega ter vzdrževanje njegovi življenjskih funkcij. Zdravstveno osebje, zaščiteno z rokavicami, maskami, primerno obleko, poskuša kar najbolj uravnotežiti pacientove tekočine in elektrolike, vzdržuje pravo stopnjo kisika v njih, krvni pritisk in poskuša preprečiti dodatne infekcije. Zavedati se moramo, da se vsi bolniki ne odzivajo enako na zdravljenje. Če se nekdo zdravi na območju epidemije, so možnosti preživetja manjše. Pri virusu ebola ločimo štiri podtipe z različnimi možnostmi ozdravitve. Umrljivost pri najhujšem, eboli (dalje na str. 16) Vlada Republike Slovenije in njene pristojnosti V Ameriški Domovini objavljamo številne članke, ki se nanašajo na vlado in državni zbor republike Slovenije oz. njih telesa. Kakor smo pred leti ob njenem sprejetje objavili tekst slovenske Ustave, tako sem se odločil, de objavim dele letne publikacije vladnega urada za informiranje, ki se nanašajo na oris pristojnosti slovenske vlade, pristojnosti sicer, ki veljajo za vsakršno vlado, bo izhajalo v nadaljevanjih. Sledila temu bo objava tkiffl' “pojmovnika", ki bo bralcem pojasnil, kaj natančno pomeni denimo “interpelacija", kaj “ustavna pritožba" itd-’ konkretnem slovenskem primeru. Upam, da bodo ta P° jasnila pomagala tistim bralcem, ki se podrobneje zan majo za sprotno politično dogajanje v Sloveniji - tu_ posebej, ker se bližajo parlamentarne volitve jesni 20W in seveda s tem povezana predvolilna kampanja. Ur. >* ❖ Slovenska ustavna ureditev temelji na parlamentarni obliki državne oblasti. Ta izhaja iz delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Vlada RS je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne uprave. Funkcija vlade je torej dvojna: opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Politična izvršilna funkcija pomeni predvsem izvajanje politike, ki jo določi državni zbor, in izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih državni zbor sprejema. Tako v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih v pristojnosti države. Državnemu zboru predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi določa načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja v pristojnosti države. Vlada RS ima kot najvišji organ državne uprave v skladu z ustavo in zakonom o vladi naslednje pristojnosti: -- določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države; -- izdaja izvršilne predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne in organizacijske ukrepe, da bi zagotovila razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih delovanja vlade; - državnemu zboru predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usme- ritve za posamezna P0^ ročja; - skrbi za izvajanje za' konov in drugih predpis0'/: ki jih sprejema državn zbor, ter za celotno de ° vanje državne uprave; -- uresničuje pravice | dolžnosti, ki se nanašal na RS kot ustanovitelj zavodov, gospodars1 družb in drugih organi*3 cij: - upravlja nepremični in drugo premoženje “1 razen če glede posan’3' znih nepremičnin ni 5 sebnim zakonom druP3 določeno; ^ -- pripravlja proračun3^ memorandum, v kate1. temeil'11 so predstavljeni cilji in naloge ekonom5 socialne politike; proračun sprejema orgai nizali' ske, kadrovske in dru9e j mi' ukrepe za delo vladc-^. nistrstev in celotne ne uprave; ^ - zas'°pa.RS “‘J#- no osebo, če s P05 znimi zakoni ni dru9 določeno. Sestava vlade Vlado sestavljajo ^ sednik in ministri. ^laC^0jih ministri so v okviru - ^ pristojnosti samostojn'^, odgovorni državnemu ru. redsednik vlade , Predsednik vlade usmerja delo ^.gne za enotnost >e. I »-M Z-d IV/«.--- iCfllV litične in upravne re, usklajuje delo te< o, uomajcijv/ — >v, predstavlja vla ^ cuje in vodi nj6116^^ 1 ’redsednik vlade ^ listrom daje ,0g2' >otke v zvezi z °_e0e j ki izhajajo iz (tli' le, pri čemer la o^e' er, ki meni, da ^ 3Či napotki pr® vi3' le ne izhajajo '^v3, t usmeritev, z spo(' vlada obravnav® vprašanja. Iia fuT Minister, ki op^'J n3' o podpredsednik^ nešča Predse?Lan ’ če je ta KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENCEV Robbov vodnjak v Ljubljani se nije stili da fer- ske To ecks .($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Payable to “PSWA COOKBOOK” Mail i!335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 obok. Del kamnine je domač, za kvalitetne dele porabljen kamen je uvožen z vznožij Apeninov, prav tako domač, podgrajski, pa je tudi izvir vode, ki napaja ljubko fontano. S posebnim ventilom ga je mogoče pred vsako zmrzaljo zapreti in vendar vodni vir ostaja neznan vse do danes. Tudi zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati, ko gre za vprašanja zaupnice vladi ter za predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. Ministri V vlado so imenovani ministri za naslednja področja': finance; notranje zadeve; zunanje zadeve; ekonomske odnose in razvoj; gospodarske dejavnosti; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana; malo gospodarstvo in turizem; kultura; okolje in prostor; promet in zveze; šolstvo in šport; zdravstvo; znanost in tehnologija. Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za odločitve pri vodenju ministrstva kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih moral sprejeti. Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte v pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali kak drug predpis. Strokovno delo na širših zaokroženih področjih v okviru ministrstva vodijo državni sekretarji. Imenuje in razrešuje jih vlada na predlog ministra. Državni sekretar ponudi novemu ministru svoj odstop. umetnine imajo svoje skrivnosti, morda je tudi v tem čar tiste minljive, vedno spreminjajoče se preteklosti, ki jo kljub temu moramo v najbolj razpoznavni obliki ohraniti zanamcem. Ne le urbi Labacensi, ampak tudi orbi! DAVORIN VUGA Rodna gruda, junij 1999 Ministri brez resorja V vladi so lahko tudi ministri brez resorja, sedanja vlada jih ima štiri, in sicer za koordinacijo državotvornih ministrstev, za lokalno samoupravo, za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva in za evropske zadeve. Oblikovanje vlade Kandidata za predsednika vlade predloži državnemu zboru predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, in sicer najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Volitve predsednika vlade se opravijo najbolj zgodaj v 48 urah in najpozneje v 7 dneh po prejemu predloga kandidature. Predlagani kandidat na seji državnega zbora predstavi programske zasnove vlade. Predsednika vlade na tajnem glasovanju voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46). Če kandidat ni izvoljen pri prvem glasovanju, se lahko objavijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih kandidatur. Kandidature je treba predložiti najpozneje v 14 dneh po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje. Kandidata (novega ali istega) lahko predloži predsednik republike, lahko ga predložijo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Če je vloženih več kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej. Najprej se glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu vloženih kandidatur. Če je izvoljen kandidat iz prej vložene kandidature, so o pozneje vloženih kandidaturah ne glasuje. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. Za izvolitev zadošča že večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov. Če predsednik vlade v tem času ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi rok, do katerega mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka ne predloži predloga, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Lista kandidatov za ministre mora vsebovati predpisane podatke, sicer se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so v skladu s poslovnikom državnega zbora. Vsak predlagani kandidat se mora predstaviti pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, in sicer najbolj zgodaj v 3 in najpozneje v 7 dneh po predložitvi predloga kandidature. Kandidat mora odgovarjati na vprašanja članov delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje o primernosti kandidata za ministra. Mnenje za državni zbor ni obvežujoče. (nadaljevanje prihodnjič) Misijonska Znamkarska Akcija - Catholic Mission Aid je registrirana v Columbusu, Ohio, ZDA. Je javna, nepridobitna misijonska dobrodelna organizacija, ki jo je ustanovil g. Charles A. Wolbang, C.M. Zbira darove za pomoč slovenskim misijonarjem, ki delujejo po svetu. Prosimo, da nam bodo prijatelji misijonov darovali še vnaprej finančno pomoč, ter se spominjali misijonskih potreb v svojih oporokah. Za vsak dar Vam bomo hvaležni, kakor tudi misijonarji in ubogi, ki bodo vaših darov deležni. Za vse prejete darove izdamo potrdila za “Income Tax.” Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland Vlada Republike Slovenije in njene pristojnosti (nadaljevalce s str. 14) i-:. 'jjj, t. .j i/, Misijonska srečanja in pomenki 1294. “Laična misijonarka Zvonka Kopina (ur. AD: nadaljevanje pisma misijonarja Jože Kramar) je zelo sposobna in silno aktivna med mladimi. Tukajšnji (ljubljanski) predstojnik salezijancev me prosi, da bi mu pomagal pri novincih in da bi navezal stike s salezijanskimi misijonarji, ki delujejo v Afriki. V Ljubljani sem se srečal z misijonarjem Andrejem Majcenem, ki je deloval na Kitajski, pa je zelo opešal od kar sem ga zadnjikrat srečal. Priporočam ga v molitev. Prav iskreno pozdravljam vse dobrotnike, ki so mi pomagali, ko sem misijonaril na Papua-New Guinea, vedno hvaležni, Jože Kramar.” Sr. Bogdana Kavčič, ki deluje v Ruandi, se je oglasila Anici Tusharjevi s kartico s sledečo vsebino: “Po Anici Tusharjevi sem prejela dar od vas (g. Ted Horna) dar za najbolj potrebne. Rada bi se Vam zahvalila s skromnimi vrsticami, ki prihajajo iz srca. Veliko, veliko potreb je, revščina se veča, namesto, da bi se manjšala po tolikih darovih. Toda vojna pobere vse in vedno znova. Tudi po trikrat in še več so nekateri morali pričeti znova. Me sestre ne vidimo rade, da bi ljudje postali berači in vedno kaj zahtevali od nas, temveč, da bi se sami mogli postaviti na lastne noge in z lastnimi močmi napredovati. Nekaterim to uspe. Če bi bil mir, bi bilo to omogočeno mnogim. Ker pa ni miru, živijo v stalnem strahu in v nobenem upanju na boljši jutri. Zato je vsak vaš dar zelo dragocen, saj daje upanje mnogim, da niso pozabljeni. Hvala za vse. Sr. Bogdana” Sr. Bogdana je ponovno pisala 10. julija iz Nembe: “Draga Anica! Že pred par meseci sem dobila vaše pismo in malo preje od Sonje z darom za nas vse slovenske misijonarje, ki delujemo v Burundiju in Ruandi. Vedno mi je pri srcu težko, ko se moram opravičevati za moj dolg molk, ki pa je le molk v pisani besedi, v srcu in naših molitvah ste vsak dan vsi dobrotniki prisotni. In tudi, ko se srečamo s sestrami, ste navzoči v naših hvaležnih razgovorih. Res veliko hvaležnost smo vam dolžni, toda le dobrega Boga prosimo, da vse blagoslavlja pri vašem plemenitem delu, doma, v družini, na delu in v vseh srečanjih. Ko mislim na vašo zvestobo v zbiranju pomoči našim misijonarjem za uboge, me v srcu vedno gane. Živi-^mo vseskupaj nekako “občestvo svetih” že tukaj na zemlji. To sem zelo čutila že po g. Wolbangovih pismih. Torej, hvala Bogu iz srca ZA vse vas, ki nas podpirate in tako nadaljujete misijonsko delo v zaledju, delo, ki ga je začel pokojnik. Hvala vsakemu dobrotniku za dar in predvsem, ker • nas nevidno, z mislijo in molitvijo, spremljate. Da vam nisem pisala že preje, je bilo več vzrokov. Prav to leto so nas marsikateri dogodki pretresli, zunaj nas, pa tudi v sesterskih skupnostih. Zaradi vojnega stanja in nevarnosti smo morale zapreti dve skupnosti. To zahteva od nas veliko energije, fizične in duhovne. Brž kot je malo bolj mirno, želimo nazaj, ker je mizerija ljudi velika. Od oktobra naprej so dve sestri delali v taborišču za begunce tu v Nembi, kjer sem prišla pred kratkim tudi jaz. Zopet smo odprle eno hišo, da pomagamo tej izmučeni množiči, ki živijo pod šotori. S silo so morali zapustiti svoje domove, češ, da morajo živeti v vaseh, v teh hribovskih krajih. Izgubili so vse - začeti morajo zopet na novo in biti odvisni od dobrodelnih ustanov in drugih dobrotnikov. Ljudje pa si tako želijo, da bi v miru obdelovali svojo zemljo. Jaz delam tu v bolnici med izredno podhranjenimi otroci, katerih ni malo. Tu v tej isti ustanovi sta že preje delali sr. Vida Gerkman in sr. Anka Burger.. Sedaj sta obe v Burundiju, kjer smo odprle drugo postojanko; kajti tudi Burundi “krvavi” na več mestih zaradi razdora in nasilja. Nobeden noče odložiti orožja. Niso videli še od blizu trpljenja njih lastnih bratov in sester, ki so žrtve te neusmiljene vojne. Med sestrami nas je Bog obiskal po bolezni treh sester in to se v eni mali pokrajini zelo čuti. Nekatere smo pa tudi že letom odmakle in utrujenost pride hitreje, še toliko bolj radi teh večnih nemirov. Zato prosim vse vas, ne nehajte moliti in prositi Njega za mir in da bi tisti, ki so plemeniti in delajo za mir, spravo, zdržali. Za vse smo vam neizmerno hvaležne. Vsem v MZA prisrčno hvaležen pozdrav od sr. Bogdane Kavčič.” Tako se je sr. Bogdana razpisala in opisala težave, in smo ji zato zelo hvaležni. Tako bodo naši MZA sodelujoči dobrotniki in bralci AD spoznali, s kakšnimi težavami, problemi in delom se dnevno srečujejo naši misijonarji. Pomagajmo jim nositi težo dneva. Zadnje čase se je oglasilo kar nekaj misijonarjev iz terena. Tako bomo lahko seznanili bralce z dokaj različnimi dogodki. Misijonar iz Tokia Vladimir Kos pravi: “Iz Slovenije sem se po končanih predavanjih vrnil 3. maja. Upam, da vas te vrstice najdejo zdravo in polno energije za delo MZA. Prisrčni pozdrav vsem, ki se z vami trudijo za Božje kraljestvo s pomočjo MZA. V Gospodu vdani V. Kos.” Dalje nadaljuje z zelo zanimivim pisanjem “Tokijske vinjete” št. 1 Originalno pismo O. Kosa je priloženo za objavo: Skoro vsako jutro se že zgodaj vsedem na vlak. Ob tej uri je gneča znosna. Danes potegnem iz žepa pismo prijatelja v daljni Ameriki. Poleg domačih tržnih cen ga globoko zanimajo svetovni misijoni. Zanje moli in žrtvuje. Ker je upokojenec, ne zmore velikih zneskov. V prejšnjem pismu sem ga bi! potolažil. Kapital vsakega žrtvovanja je ljubezen do Jezusa. Zdaj se mi za te vrstice zahvaljuje. Pravi, da je teh nekaj besed bolj nazornih kot dolge razprave. Vlak drvi z električno hitrostjo, a le na tračnicah. Hitro prečkamo dva mostova. Večji de! pokrajine je še zavit v meglo. Nekje za drugim mostom stoji hiša, ki se je še zdaj spominjam. Velika, prostorna hiša, zgrajena v slogu tradicionalnih japonskih bogatašev. Okrog hiše je visok zid. V njem se izmenjavajo črna in bela polja ometa. Vhod čuvajo masivna vrata. Čeznje in čez kos zidu štrli starodavni bor. Pravzaprav le nekaj vej. Deblo je skrito. Se zdaj se spominjam vrta, ki je obdaja! hišo. Lepo prirezani grmi so strmeli v ribnik, poln krapov. Najbrž veste, da je le ena zvrst krapov zares užitna. Zavese in naravne svile so segale do talne debele preproge. Vizitka vplivnega japonskega prijatelja mi je utrla pot v sredo sprejemnice. Najbrž vam je znano tudi to, da hodim okrog prosit finančne pomoči. Na skrbi imamo otroško zavetišče in dom ostarelih. Po slovensko bi rekli mojemu delu “beračenje". Japonščina pozna besedi za “beračenje" in “berača". Meni pa ne pravijo “berač”, ker sem čedno oblečen. In ker je na vizitki nekaj mojih akademskih naslovov... Pravijo mi "socialni funkcionaf". Kot tak se torej srečam z gospo te prekrasne hiše. Gospa je srednjih let. Obraz spominja na slike plemenitih japonskih žena. Ustnice so rahlo našminkane. Črne oči so otožne. Naj preskočim tokrat japonsko etiketo. In to in ono, kar služi kot vljuden uvod v razgovor. Poprosim jo, da me seznani s svojim možem, lastnikom velepodjetja. Oči se ji povesijo, glas ji rahlo zadrhti. Mož že dolgo ni več domov. Z drugo žensko živi. Seveda ji vsak mesec pošlje denar za udobno življenje. Hiša je njena. In polovica moževih delnic pripada njej. “V tej hiši manjka ljubezen," reče še bolj tiho. Naj preskočim tudi znesek, ki mi ga je dala za otroke. Ob slovesu ji obljubim molitev. Pogleda me z otožnimi očmi. “Hvala! A jaz v nikogar več ne verujem." Rečem ji, da mi, kristjani, kljub osebnemu trpljenju verujemo v Kristusa. Od vseh oznanjevalcev sreče je edini vstal od mrtvih. Zdaj živi v nebesih. Kot Bog je povsod na svetu navzoč. In tako rad pomaga. Gospa ničesar ne reče. Povešenih oči se mi za slovo prikloni. AH je še živa? Na univerzi, kjer sem do pred kratkim učil, imam sobo. Polovico sobe rabim za skladišče. Zbiram namreč rabljene obleke v dobrem stanju. Dosti družin jih ceni, ker zmanjšajo družinske izdatke za obleko. S polic druge polovice sobe pa me gledajo knjige. Nimam vseh enako rad. Čisto blizu srca so mi slovenske knjige. Z materinščino dojemamo svet najbolj neposredno. In na dragocen način, če so knjige vredne branja... Naj tukaj to tokijsko vinjeto do konca skiciram. S čopičem spominov v roki ostajam vdani Vladimir Kos, misijonar. Spomnimo se v molitvah bolnih MZA sodelavcev, dobrotnikov misijonov, vseh bolnih misijonarjev, posebno misijonarja Jožeta Cukale, ki se zdravi v bolnici v Kalkutti, Indija, in za misijonarja Andreja Majcena, ki je tudi na bolniški postelji doma na Rakovniku, v Ljubljani. Prav tako priporočam vse tiste, ki se nam priporočajo v molitev ali smo jim obljubili, da bomo za nje molili. Iskrene in hvaležne pozdrave vsem in vsakemu posebej, Sonja Ferjan BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & F. 222nd St. — Kuclid, Ohio Ubijalski virusi (nadaljevanje s str. M) Zaire, je tudi čez 90-od-stotna, medtem ko naJ ebola Reston ne bi povzro čila večjih zdravstvenih problemov. Z nazadnje odkrilo ebolo Tai (1995) je bil P° znanih podatkih okužen e } en človek, a zaradi tega « ^ umrl. Kako uživati in preživeti Najstarejši in najprepro-stejši recept je ostati ° ■ ma. Preventivnega cepljenia proti virusom eboli in ^ burga ni. Edina zaščita ]e> da se odpoveste potova njem na območja, kjer je mogoče okužiti. Stf* pa, kamor koli greste, Pa zite, da ne pridete v stik človeškimi in živalskimi * lesnimi tekočinami in *-’bki, okuženimi ljudmi ^ oM tedenska prilogo D* 17. avgusta NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) pherja, brat Jamesa ter ^ pok. Margaret Davis Leonarda, veteran 2. sV ^ vne vojne. Pogrebni obr so bili v Cosicevem zaV na Chardon Rd. 23. sta zvečer. Frank A Sore Dne 19. avgusta Wickliffe Country ” ^ umrl 86 let stari Fram^ Sore, vdovec po Thefe, roj. Sega, oče Franka Nancy Dempsey in Oltmanns, 3-krat stari ^ brat Jacka, Antonije jander ter že pok. wa, Jean Hoffer in ^ veteran 2. svetovne v eUSt3 s ida ii«1' kX Pogreb je bil 21. avg1 oskrbi Cosicevega zaV°. rije sv. mašo v cerkvi ^ ^ Vncbovzete in pokop01^,^ Vernih duš P0*40!33'6 v , Družina priporoča dato ^ pokojnikov spomin ^ Mary’s Endowment Fun