Ljubljana, četrtek, 11. marca 1954 PROLETARCI V SR H DE2EL. ZDRUŽITE SEI 1 DOBAJA Leto XIX. Stev. 59 DIRIIKTOB .BOKBB. ,Uj«0 BtOOViC GLAVNI IN odgovorni UREDNIK »VAN 8 I B L “REJA UREDNIŠKI ODBOR • dan razen Ka- ~ Cen« 10 dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSI AVIJE ■L, J O D S ti A f tl A V 1 C A. l/STAMOVLJKMA J. UHlOUtU, ,*ii • liltU NAttUUNUOiVO-riOUlL.NO UOttBO JU tZUA. IALA KOT It-DNCVMlfc U« TEDNIK. OD OSVOBODITVI) 130 L JDU IS4I KOT DNE V* NIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 1983 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO vama Jot,;;; (Vno smo » ponosom, ugo-tr ojnL ie enoletna bilanca ®redna a s°del°vanja zavidanja p red,,.' Ankarski sporazum se je steberSm- Pokazal kot močan načei riTniru> ki je spričo svojih hpraift0P0!n.e ne°dvisnosti, ena- . ^OSti in Tnirnl.iwhnn«fi L*/i- ^#ani'p^i > ^ar največjim zdru-ne ie lastnih sil bil sposoben °hranitZa®ot°viti neodvisnost in treh aJL™r na ogroženih mejah i m miroljubnosti, ka- "arorin« r°^e u b°3u zoper medeno napetost tr°ini .maniše vloge ni imel ‘ne so možni zgolj >nterp!ler So ustrezali osnovnim es°n in Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je včeraj nadaljeval razpravo o osnutku družbenega plana v podrobnostih. Obravnavanje osnutka plana je bilo v Zveznem svetu končano že predsnočnjim, Zbor proizvajalcev pa ga je obravnaval tudi na včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji. Mirno labko rečemo, da je vzrok te »zakasnitve v tem, da prihajajo poslanci tega Zbora neposredno iz proizvodnje, kjer bo treba plan uresničiti. Predstavnik Zveznega izvršne- Norberta Vebra, naj bi ustano-ga sveta v Zboru proizvajalcev vili posebno komisijo Zvezne 1 jud-tov. Osman Karabegovič je imel ske skupščine, ki bi temeljito včeraj polne roke dela, ko je, proučila in predložila revizijo odgovarjal na številna vprašanja sedanjega plačnega sistema. Po-in pripombe poslancev. Tudi vče- j slanci, ki so se včeraj priglašali raj so v razpravi prevladovali k besedi, so se v glavnem s tem Ljudski poslanec Anton Sturm je predložil spreminjevalni predlog, v katerem je zahteval, naj bi ta določba upoštevala tudi rudnik živega srebra v Idriji zaradi izredno težavnih in zdravju škodljivih delovnih pogojev. Poslanec Ramiz Sladič je zahteval, naj bi se ta določba razširila tudi na tovarne nikotina in alkaloida v Skoplju, na delavnice s steklarskimi pečmi, na delavce, ki delajo v farmacevtski industriji, v mračnih fotokamerah, v foto-kemiji, v kesonih, na jezovih in v rudnikih soli. Ljudski poslanec Vladimir Tufegdžič je zahteval isto za hidrogradbena podjetja. Predstavnik Zveznega izvrš- spreminjevalni predlogi. Posa- j predlogom strinjalL Ko je Josip j nega sveta Osman. Karabegovič treh ~“u"1 in globokim željam j mezne zahteve poslancev so če- Cazi podprl ta predlog, je omenil j se. je dotaknil razprave o obra- locn; Tdov' Naši narodi, od- j sto utemeljevali predvsem s po- j položaj v Zagrebu, kjer so v 130 ' stojiš j r branijo neodvisnost trebami posameznih gospodarskih , industrijskih podjetjih samo v1 CENE V LESNI INDUSTRIJI j jala, da bo to posojilo negativno Dokaj obširna razprava se je, vplivalo na razvoj podjetij, razvila o poglavju osnutka plana, j Vendar pa so vsi ljudski poki se nanaša na določanje cen.! slanci na koncu sprejeli argu-Več ljudskih poslancev je opo- mente predstavnika Zveznega iz- •PloJi" . žav in mir na svetu b°jnea„ Plodnega medse- 6e Poka S01.ovanja ter izmenja-sp0razum ne samo> da je trojni Do njihovo delo, marveč Vihovit, t' , ? okvir za ostvaritev bokem - 3a. po stalnem in glo- »o*,*. prijateljskih od- sporazum o usta-skega £talnega tajništva ankarsko i2ra?°7a2uma pomeni dejan-'sboi• teženj po nadaljnjem tfeh J lu medsebojnih odnosov ZaQotav]*av- Tajništvo namreč s°delgtalne stike in razvoj na raznih področjih. ° in tudi naide nove »ebojni Možnosti, da bi bili med-PriprQ«M °dnosi čim bogatejši: .konference ministrov, a vPrns„, opozarja vlade na P°iiti^neo_n3a, ki sodijo v okvir Ba’ 9°sdm’ v°iaškega, kulturne-s°delovarij^rskega in tehničnega fjkem vpjf!1* sporazum je potem-instr,,^ s^var, nov učinko-S’P°Tazumaut ciVev ankarskega t uiejo ’ katerega okviri opra-tTeh dr* P^takovanja narodov Sestransk ’ se nadaljnje Nižanje še povečalo. , ne0a sPrejem tega dopol-^anje Razuma v odboru za 3eB°va Aeve Zveznega sveta, 9! (ZTza e zkfo^skih^čl f.t an°dušnosti in prorafun predlagala skrajne roke, narnrtl čustev Jugoslovan- ,, w™-v, k,-nl °v do turškega in gr-Ta ( T°da. g??0u°ljst!,Ua se zlasti izražajo v spreiVm'^ k° Vj~ fula v i"1®011 16 poslancev pred-Ih A f a Tita nni nhi*x a I ložil osnutek sklepa, po katerem »ovfbZj , bi bUi Zvezni izvršni svet in re- „ln TQdost tu rit Publiški sveti dolžni predložiti sk ar°da. Ta n.. ,e0f n t° i osnutek družbenih planov in pro- ^ed? Predsednikn 3uSOslovan-1 ratunov ^ prihodnje leto svojim izraz ^činam najpozneje do 1. sep- /e,nii drin" in dof)re volje med HovB e9iP*0vs*ta vlada ^'snostii* ,nstrumcnta miru’ ■ Kairo, 10. marca. (AFP). Nova itn, 0 obist 1k, enakopravnosti. I egiptovska vlada, ki ji predse-3 01,^! Kl vsekakor pomeni duje general Nagib, ima 18 mi- v, °dnosih med tre- J nistrov. Od tega jih je »nkvarni i "lKa lTK~ i nistrov. ua ob^len> in .t’ tudi poseben vojakov, ki «lo,V!CCr. “*<>, ker je to • Od tega jih je sedem so vsi člani revolucionarnega vojaškega sveta, ostalih enajst pa je civilistov. Polkovnik Naser je v novi vladi obdržal položaj podpredsednika, kl ga je imel tudi v prejšnji Nagi-bovi vladi. Major Šalah Salem je minister za nacionalno orientacijo in za sudanska vprašanja, podpolkovnik Mohajedin je dobil resor notranjega ministra, podpolkovnik Gamal Salem pa je postal prometni minister. hJt n (Im s^ovi balkanskih ? si * * *»o}o Za brezkompromisno ffio-Vnost r' ne°dvisnost in ena-narodov na svetu celotnJZn^n^e in naklonjenosti miroljubne svetovne V. Teslič HAvstrijski Omiliti so med socialistično in ljudsko stranko & 2 net,'ni„r?.arca .(Tanjug) V listične in ljudske stranke, naj OIX««‘KO se je zu-Leopold Figi pri-z?l°lerju R^bu ter se da n"rtvPitev koalicije. De-ia! ilca snr? avstrl1ska zunanja te de/ii ,posebnega Polo-dov n°trar,fi terneljiti na mir-6k a?al0 ^em razvoju, ker se je » strin? Spori med koalicij-t ^arnl redno nastanejo *^ih r^xC^n vijo zunanje-^81 ov' Zato ie mini-Pozval voditelje socia- ZUNANJI MINISTER LEOPOLD FIGL: težave in nesoglasja In , 2 ne=.r,„i uanjug; v nsxicne m ijuasne stranice, naj Ha ljuf)0i?J med socialistič- j si prizadevajo čimprej omiliti 0 stranko se je zu-1 sedanje težave in nesoglasja, kl se po njegovem mnenju niso tako razmahnila, da bi jih ne bi mogli z dobro voljo zgladiti. O berlinski konferenci je FM izjavil, da bo njegova država na prihodajem sestanku o avstrijskem vprašanju zahtevala revizijo tistih določb državne pogodbe, ki zahtevajo, da mora Avstrija izplačati SZ 150 milijonov dolar- jev kot odškodnino za nemško, premoženje pod sovjetsko upravo.! računu v podrobnostih, njihovo normalno izpolnjevanje, prav tako pa izgubljamo čas za priprave na investicijsko graditev v okrajih in mestih. Ker ta predlog ni bil predložen v obliki spreminjevalnega predloga, je Zvezni svet na priporočilo Miloša Mimiča sklenil poslati ga odboroma in ne razpravljati o njem zdaj, ker v poslovniku to ni predvideno. Na splošno rečeno, je bila včeraj kakor tudi predvčerajšnjim živahna razprava o proceduralnih vprašanjih o tem, ali je predmet razprave v skladu s poslovnikom ali ne. Potem ko je Zvezni svet soglasno sprejel osnutek zakona o proračunih, je začel obravnavati osnutek zveznega proračuna. Poslanec Moša Pijade je najprej izrekel več pripomb k poročilu odborov za proračun in navedel nekaj napak, češ da se ne bi smele ponavljati. Tov. Pijade je imel tudi pripombo k predlogu predsednika Zveznega sveta Vlade Ze-čeviča o načinu obravnavanja proračuna. Zavzemal se je za spoštovanje določb poslovnika. V odgovoru na pripombe Moše Pijada k poročilu odborov za proračun je poslanec Mihajlo Apostolski, ki se je zadovoljil s pripombami o tehnični pomanjkljivosti poročila, prosil predsednika skupščine, naj se njen tehnični aparat bolje organizira, ker so napake v poročilu večidel posledice dela tehničnega aparata. Poslanec Vladimir Simič je v načelni razpravi omenil, da je družbeni plan sestavljen tako, da so v njem malone vse določbe, ki so tudi v proračunu. To po njegovem mnenju izključuje Živah nejšo razpravo o proračunu, ker se vse, kar so že sprejeli in izglasovali v družbenem planu, zdaj v proračunu ne more spremeniti. Ker se v načelni razpravi nihče ni priglasil k besedi, je Zvezni svet prešel na razpravo o pro- Osman Karabegovič govori čunskih plačah in rekel, da zadevamo na težave s plačnim sistemom in da bomo to vprašanje letos temeljito proučevali. Kar se tiče omenjenih spreminjevalnih predlogov ljudskih poslancev, je izjavil, da jih ne bi kazalo vključiti v osnutek plana, ker je Zvezni izvršni svet pooblaščen, da med letom napravi podobne dopolnitve in popravke. Albin Lesjak, Josip Bosnar, Nikola Segota, Ilija Varičak, Simo Zbor proizvajalcev je z glaso- j Tadič, Dušan Sekič, Josip Cazi in vanjem sprejel samo spreminje- ; drugL valni predlog poslanca Antona i Večina poslancev,, ki je govo-Sturma. I rila o tem vprašanju, je poudar- vršnega sveta, ki je med drugim poudaril, da je brezpogojno potrebno zagotoviti sredstva v višini kakih 87 milijard za dograditev objektov, ki naj se vključijo v proizvodnjo letos ali prihodnje leto. Samo za elektrogospodarstvo, je pripomnil, o katerem smo tu govorili, gre kakih 30 milijard. To posojilo je torej v interesu našega gospodarstva v celoti, da bo lahko osredotočilo sredstva na objekte, ki naj začno čimprej obratovati. SPREMINJEVALNI PREDLOG 31 POSLANCEV Ko je Zbor proizvajalcev prešel na obravnavanje poglavja osnutka plana, ki govori o uporabi sredstev federacije, je ljudski poslanec Cedomir Jelenčič predložil spreminjevalni predlog, ki v imenu 31 ljudskih poslancev zahteva, naj bi v to poglavje vključili določbo, s katero bi predvideli 600 milijonov din kot regres za popust pri cenah v gostinstvu za letni dopust Ljudska poslanca Vojin Popovič in Tripo Erceg sta se kategorično izrekla proti regresu in navajala znane argumente o zlorabah in o tem, da so teh ugodnosti malo deležni tisti, ki so jim namenjene. Josip Cazi je sprejel razloge za ukinitev regresa, pripomnil pa je, da je bilo samo lani kakih 500.000 delavcev in uslužbencev z družinami deležnih teh ugodnosti, kar ni malo. Zavzemal se je za podrobnejšo proučitev tega vprašanja, preden bo sprejet o njem dokončni sklep. Edvard Kardelj v Ljubljani Ljubljana, dne 10. marca Z brzovlakom iz Beograda je danes dopoldne prispel v Ljubljano podpredsednik Izvršnega določbi so posegli ljudski poslanci sveta FLRJ Edvard Kardelj s soprogo. Na železniški postaji ga je pozdravil podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Ma- zarjalo na težave lesne industrl je glede na naraščanje cen lesa. Izrazili so bojazen, da v takšnih razmerah ne bo moč izpolniti plana in da bodo cene proizvodov gozdne in lesne industrije ostale na ravni iz lanskega leta. Poslanec Huso Sušič je rekel, da so cene nekaterih proizvodov gozdne in lesne industrije samo v prvih mesecih letošnjega leta narasle za 50 do 100 odstotkov. V tej zvezi je bil predložen spreminjevalni predlog, v katerem se zahteva, da bi republike predpisale cenike za posamezna gozdna področja. Spreminjevalni predlog tudi določa, kdo ima pravico kupovati les na panju. Ljudski poslanec Anton Hrnčič je poudaril, da je treba na ta problem gledati tudi v zvezi z nakupom jamskega lesa za rudnike. Predstavnik Zveznega izvršnega sveta je med drugim rekel, da še niso začeli učinkovati vsi na tem področju predvideni ukrepi. Omejitev izvoza lesa pa naj bi pozitivno vplivala na ustalitev in padec cen lesnih proiz-I vodov. Razen tega bodo mnoga 1 podjetja popravila svoje načrte investicijske graditve glede na omejitev možnosti kreditiranja, kar bo tudi vplivalo na pocenitev ne le gradbenega lesa, marveč tudi cementa in nekaterih drugih proizvodov. Naposled pa ima Zvezni izvršni svet dovolj pooblastil, da maksimira cene, če bo potrebno. POSOJILO FEDERACIJI JE NUJNI UKREP Živahna je bila razprava o poglavju 34 družbenega plana, v katerem je rečeno, da so gospodarska podjetja dolžna vplačati v splošni investicijski sklad kot posojilo 50°/o sredstev za samostojno razpolaganje. V razpravo o tej rijan Brecelj, sekretar Izvršnega sveta Slovenije Boris Kocijančič, Mica Slandrova in drugi OKOLI VOJNE V INDOKINI Francoska skupščina ie proti neposrednim posa>aniem s Ho Ši Minhom Opozicija zahteva, da je treba poiskati rešitev mimo Ženeve (Od stalnega dopisnika »Borbe«) vzkliknil radikalni socialist Men-Pariz, 10. marca , des-France v govoru, ki je spro-Na koncu razprave o Indokini, žil živahno razpravo in medklice ki se je pozno sinoči zaključila, vladne večine. je večina poslancev narodne skupščine (340:272) bila proti neposrednim pogajanjem s Ho Si Minhom o ustavitvi sovražnosti. Tako je odobrila gledišče vlade, da daje ženevska konferenca največ možnosti za odpravo vojne prek pogajanj in razgovorov s Pekingom in Moskvo. Opozicija — socialisti, radikali in KPF — se je odločno postavila na stališče, da nadaljevanje vojne spravlja Francijo v čedalje slabši položaj in da je edina rešitev v takojšnjih in neposrednih pogajanjih s Ho Ši Minhom. »To je boleče, kruto in celo krivično, toda to je tudi edina možna realna rešitev,« je Sestanek Adenauer-Stefanopulos Atene, 10. marca (AFP). Kancler Adenauer, ki je na obisku v Grčiji, se je danes sestal z grškim zunanjim ministrom Ste-fanopulosom. Po sestanku je minister Stefanopulos izjavil, da je bil med razgovori obeh državnikov dosežen popoln sporazum in da je prepričan, da se bo nemško-grško prijateljstvo razvijalo ne samo v prid obeh narodov, marveč tudi v interesu vseh evropskih narodov. Opozicijski govorniki so zahtevali, da je treba rešitev poiskati mimo Ženeve. Nekateri izmed njih so izrazili bojazen, da se bo tam med Vzhodom in Zahodom bil boj, Francija pa jih bo dobila po glavi. Skupina poslancev je vprašala, ali drži, da se je francoska vlada sporazu- Francija spet predlagala referendum o Posarju Pariz, 10. marca (AFP) Francija je ponovno predlagala Zahodni Nemčiji, naj bi v Posarju izvedli referendum o bodočem statusu tega ozemlja. Ta predlog je bil dan v obliki francoskega osnutka protokola o sporazumu glede Posarja med včerajšnjimi razgovori Adenauerja in Bidaulta v Parizu. Francija v protokolu še nadalje vztraja na ustanovitvi gospodarske unije med Francijo in Posarjem, Zahodna Nemčija pa bi dobila olajšave glede trgovine s Posarjem. Vesti iz obveščenih krogov pravijo, da je francoski osnutek mela z ZDA, da nikakor ne bo brez njihovega privoljenja sprejela pogajanja z Vietminhom. Ko je Mendes-France predlagal pogajanja s Ho Si Minhom, jih je opravičeval s tem, da je prepričan, da niti SZ niti Kitajska ne želita, da bi se vojna v Indokini končala. Za SZ je ta vojna adut, s katerim drži Francijo v šahu in ji omogoča, da manevrira znotraj zahodnega bloka. Kitajski pa ta vojna omogoča, da utrjuje svoj vpliv in pozicije v Indokini. »Potemtakem,« sklepa Mendes - France, »Francija od Ženeve nima kaj pričakovati.« »To bomo šele videli,« je vzkliknil Bidault. Z glasovanjem v prid vladnega stališča so zaključili debato, ki se je začela pretekli petek, ko je predsednik vlade Laniel prebral deklaracijo, s katero se je vlada opredelila za Nehrujev poziv o ustavitvi sovražnosti, toda pod pogoji, ki so za Vietminh nesprejemljivi. B. Pešič Vremenska napoved hidrometeorološke službe LRS Vremenska napoved za četrtek, dne U. marca 1954: Se precaj oblačno, vendar suho vreme. Od časa do časa , , , , . , . , manjše razjasnitve. Temperatura do- protokola naletel na ugoden od- noči do -2 stopinji. 6ez dan do +8 mev zahodnor.emške delegacije, stopinj Celzija, Pričakujejo, da se bodo razgovori lzgledt za naslednje tri dni: Suho kmalu nadaljevali, čeprav še ni z oblačnostjo, ki pa sc bo po- ki« in stopno zmanjšala. Temperatura čez znano, Kje m Kdaj. dan bo nekoliko porastla. SEJA SVETA NARODOV RAZPRAVA O VPRAŠANJU kdaf naf se sestaja Soet narodov Beograd, 10. marca Na današnji seji Soeta narodov Zvezne ljudske skupščine so sklenili sprejeti predlog predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijada, čigar pobudo sta podprla zakonodajna odbora, o spremembi členov 45, 46, 47, 48 in drugega odstavka 31. 51 ustavnega zakona. Po tem predlogu imajo o Soet narodov izvoljeni poslanci pravico sestati se kot Soet narodov in sklepati ločeno od Zveznega soeta, kadar je na dneonemredu Doma predlog o spremembi ustave, zveznega družbenega plana, splošnega zveznega zakona ali kakega osnutka drugega zako-na, ki se tiče enakopravnosti narodov Jugoslavije ali z ustavo določenih odnosov med federacijo in ljudskimi republikami. Po predlogu se Soet narodov sestane, če to zahteva večina poslancev, ki jih je izvolilo predstavniško telo ene ljudske republike ali osi poslanci, ki jih je izvolilo predstavniško telo avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti. To so najvažnejše spremembe, ki pridejo v ustavni zakon in ki obsegajo nov čl. 51. Bistvo teh sprememb je: fakultativni sestanek Sveta narodov o vseh vprašanjih, za katera je pristojen ta Svet, in omejitev obravnavanja samo na vprašanja konkretne kršitve federativnega načela. Ko je dr. Maks Šnuderl govoril v imenu zakonodajnih odborov, ki sta sprejela predlog predsednika Zvezne ljudske skupščine o teh spremembah ustavnega zakona, je rekel, da je praksa v tem kratkem času že pokazala, da postanejo obvezni sestanki Sveta narodov o vprašanjih, predvidenih v ustavnem zakonu, gola formalnost. Prvi je govoril o predlogu glede spremembe ustavnega zakona član Sveta narodov Hivzi Sulejmani, ki se je v glavnem strinjal z njim. Po njegovem mnenju pa ji se s predlagano spremembo Svet narodov pasiviziral, tako da bi se sestajal le od primera do primera in na predlog določenega štervila ljudskih poslancev. Zato je Sulejmani v spre-minjevalnem predlogu, ki ga je pozneje umaknil, predlagal, naj bi ustanovili odbor Sveta narodov, katerega naloga bi bila proučevati celotno gradivo, nanaša, joče se na enakopravnost Jugoslavije in z ustavo določene odnose med federacijo in ljudskimi republikami oziroma avtonomnimi enotami. V spreminjevalnem predlogu je zahteval, naj bi se Švet narodov sestajal po potrebi, obvezno po enkrat na leto, da bi poslušal poročilo tega odbora. Potem se je oglasil k besedi Miloš Minič, ki je med drugim opozoril na to, da je Hivzijevo izhodišče koncepcija Sveta narodov, ki je to telo po ustavnem zakonu nima. Ker so člani Sveta narodov hkrati poslanci Zveznega sveta, v katerem sodelujejo v razpravi in skleoajo o vseh vprašanjih dnevnega reda, po Miniče-vem mnenju popolnoma zadostuje, da se Svet narodov sestane in sklepa o vseh vprašanjih, kadar se zdi to potrebno večini poslancev ene republike oziroma poslancem, ki jih v Svet narodov izvolijo predstavniška telesa avtonomij, oziroma če to zahteva deset članov '".»ta narodov katerekoli republike. Vendar pa je Minič dopolnil predlog ustavnega zakona z nekaj spreminje- valnimi predlogi, med katerimi je pomembnejši tisti, ki predvideva, naj bi se Svet narodov obvezno sestal, kadar je na dnevnem redu predlog o spremen bi ustave. Z drugim spreminjeval-nim predlogom je Minič zahtevali, naj bi deset poslancev, ki so jih izvolila predstavniška telesa katerekoli republike ali avtonomnih enot, dobilo pravico zahtevati sestanek Svet narodov. S tretjim spremitijevalnim predlogom je Minič predlagal spremembo predloga k čl. 46 in zahteval, naj bi Svet narodov, kadar se setane v zvezi s kakšnim vpra- FRANCA ZAGOZNA SE ZDAJ NISO NAŠLI Slovenska javnost protestira Orožniki so naredili samo eno »preiskavo« — in s tem naj bi bilo pravici zadoščeno Ljubljana, 10. marca. Slovenska javnost se vedno bolj zgraža nad nerazumljivim skrivanjem 11-letnega Franca Zagožna v Belgiji, namesto da bi ga vrnili pravemu očetu v Bočno pri Gornjem gradu, kakor je odločilo okrajno sodišče v Verviersu. KAM JE »IZGINIL« OTROK? Po tej odločbi sodišča pa se je takoj zgodilo »čudo«, ki so ga mnogi že vnaprej predvidevali, Oskrbnik je namreč naslednjega dne zjutraj povedal, da je otrok prejšnji večer »izginil« neznano kam. In skupno z očetom, ki se upravičeno zgraža ter nestrpno pričakuje, da mu izroče lastnega sina, se vsej eksekutivni službi v Belgiji čudi slovenska javnost in obsoja nehumano zavlačevanje izročitve otroka. Kakor so danes povedali na Republiškem svetu za zdravstvo in socialno politiko Slovenije, se nad tem zgražajo zlasti v Zvezi ženskih društev ter v Društvu prijateljev mladine, kjer so sklenili, da bodo v imenu celotnega 'članstva protestirali pri belgijskem poslaništvu v Beogradu. Ogorčenje je še toliko večje, ker je razvidno, da hočejo nekateri krogi katoliške stranke Belgije, ki imajo vpliv v oblastvenih krogih, namerno zavlačevati stvar, da bi zaradi tega protizakonitega postopka ne Izgubila glasov pri volitvah, ki bodo 14. aprila. »PREISKAVA« PRI NACISTIČNEM REDNIKU To pot, ko gre za jugoslovanskega otroka, pa je bila dana Devizni tečaji 10. marca Ljubljana Zagreb 1 amer. dolar 055.— 1 angl. funt 2.508.— 2.500.— 100 nem mark 21.800.— 21.000.— 100 belg. frankov 1.827.57 100 švic. frankov 19.500.— 100 ital. lir 129.— 100 Lit STO 127.— 100 hoiand. for. 21.487,—» 100 Šved. kron 15.900.— 1 egipt. funt 1.804.77 1 obr. dolar Avstr. 828.— 828.— 1 obr. dolar Finska 610.— 1 obr dolar Norv. 632.— l obr dolar Grčija 700.— l obr. dol. Turčija 643.73 644.— l obr. dol. Paragvaj 600.— Pripombo! Trgovanje živahno, toda previdno. Prodane so večje količine angl. funtov ter turSkih, finskih in paragvajskih obr. dolarjev. Neprodani so ostali USA dolarji, ker so kupci nudili le največ 851 din, prodajalec pa Je zahteval 854,- din za 1 USA dolar. Prometa ,1e bilo blizu 70 milijonov dinarjev. nacistu Chantrainu vsa možnost, da mu otrok »izgine«, in nihče si ni več belil glave. Kot javljajo iz Bruxellesa, so orožniki naredili samo eno »preiskavo« v hiši rednika in s tem je, po njihovem mnenju, »pravici zadoščeno«. Mnogo začudenja je povzročil v Ljubljani tudi predlog belgijskega Višjega tožilstva, ki predvideva, da bi otroka ne izročili takoj očetu, marveč bi ga pridržali v nekem belgijskem državnem zavodu. To pomeni kršenje odločbe tamkajšnjega sodišča in je nasprotno humanitarnim načelom. K. M. di katerega je bil ločeni sestanek zahtevan. V obrazložitvi je Minič poudaril, da obsegajo predloženi spreminjevalni predlogi tudi nekatere misli, kj jih je predlagatelj pr vetra spreminje-valnega predloga Havzi Sulejmani navedel, ko je posegel v razpravo. Svet narodov se je v celoti strinjal s spreminjevalnimi predlogi Miloša Minica in z njimi spopolnjenim predlogom. Za takšen predlog o spremembi ustavnega zakona so glasov.li vsi navzoči člani Sveta narodov. Predlog o spi inembi ustavnega ua bo- šanjem, nrišel na konkretno delo do po lali domovoma Zvezne brez prejšnjega odločanja, ali bo | ljudske skupščine v obravnava-ločeno obravnaval predmet, zara- nje in sklepanje. Zvezni izvršni svet obravnava nekatere probleme s področja gospodarstva in socialnega zavarovanja Včera j popoldne se je v Beogradu začela seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri obravnavajo nekatere pereče probleme s področja gospodarstva in socialnega zavarovanja. Član Zveznega izvršnega sveta Dobrivoje Radosavljevič bo na seji poročal o reformah v socialnem zavarovanju, direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergej Kraigher o stanju gospodarstva v začetku 1954., državni tajnik za narodno gospodarstvo Hasan Brkič pa bo podal poročilo o izpolnjevanju planskih obveznosti in uveljavljanju gospodarskih predpisov. Na dnevnem redu je tudi osnutek uredbe o organizaci ji in poslovanju Zveznega izvršnega DELO SKUPŠČINSKIH ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Gradnja novega skupščinskega poslopja pred administrativnim odborom Novo skupščinsko poslopje naj bi po načrtu bilo gotovo do konca prihodnjega leta — Razprava o osnutku odloka o nagradah ljudskim poslancem sveta, kakor tudi osnutek 0 no vanju članov njegovih oko skupnost ne pri- po predloženem na" ‘n, pa čeprav jo nekoliko dražja. R. vanja, ki jih bo napravil najemnik sam, ne vplivale tako, da bi najemnik moral plačevati zaradi tega višjo najemnino. V tem smislu se je glasil tudi tozadevni sklep. Največ razpravljanja pa je bilo glede iega, katere hiše naj pridejo pod upravo stanovanjske skupnosti. ’>o pripombah več odbornikov in tov, Kardelja so osvojili predlog tov dr. Breclja: V JUIVO JAlipilV/Jl. IIV (II I dejo hiše z dvema stanovanjema .1 ali tremi manjšimi stanovanji, pri' mi, marveč pošiljajo vloge naravnost na Odbor za pritožbe in predloge, s čemer mu po nepotrebnem otežkočajo delo, kajti ta Odbor rešuje le primere, ko gre za kršenje zakonitosti s strani raznih oblastnih organov, če državljani pri teh organih ne dosežejo pravične rešitve glede svojih zadev itd. Glede nekaterih prošenj in pritožb, ki spadajo v njegovo delovno področje, je Odbor sklenil uvesti natančnejše poizvedbe, preden bo razpravljal o njihov' rešitvi. To delo pa bi hitreje potekalo, če bi razni forumi (n, pr. ljudski odbori) odgovornejše in hitreje dajal; Odboru razna pojasnila, ki jih ta zahteva od njih M. Z. 50 grških otrok sc vrača k svojim roditeljem Beograd, 10. marca Davi je odpotovalo iz Beograda 50 grških otrok, ki se vračajo iz Jugoslavije v Grčijo k svojim roditeljem. To je osma skupina grških otrok, ki se bo prek jugoslovanskega Rdečega križa vrnila iz naše države v domovino. Naša sindikalna delegacija bo obiskala avstrijske sindikate Ljubljana, 10, marca Predsednik republiškega sveta sindikatov LR Slovenije Janko Rudolf ter člana predsedstva Roman Albreht in Jože Plevnik odpotujejo 12. marca na obisk avstrijskim sindikatom. Predstavniki sindikalnega vodstva Slovenije bodo na povabilo delavske zbornice za Koroško prisostvovali otvoritvi novega delavskega doma kulture v Beljaku. Velika Morava je začela upadati Beograd, 10. marca Po najnovejšem sporočilu organizacijo aclminie^ ^ iega izvršt na pooblastila. . . Med gospodarskimi pre P : lei jih bodo predlagali na seji, je zlasti važen osnutek ^ loka o znižanju tarife surove nafte, mazuta, ,. 0 plošč in testenin, kakor ^ dopolnitvi prejšnjih znizf°jnser. rif za prevoz pohištva, viranega sadja iu sočivja. Osnutek odloka o obveznosti gospodarskih org zacij do proračunov in omogoča Narodni banki, ne 'jsftzzž i sama krije terjani »ese nji. sredstev, ki' so naložena hovih tekočih računih. ,. Razen tega bodo P*5 naj Zveznemu izvršnemu s _v,pestne izda odlok o določanju ^jjne mere, marže in merice z . 6 in podjetja, ki se ukvarjaR, prometom žita, dalje od ^ da ji pravil o hišnem re( njU porih in predlog o im p^j. odborov" Narodne banke V Čigavo škodo? Organizatorji . velesejmov se ne morej sporazumeti o termi Vsako pomlad so v Z^!gSep Novem Sadu in Osijek«. »jCijo. mi. Zagrebški ima svojo in Navadno je najbolje ob . „nj. na njem sklenejo najve ^g(j. Zagrebški velesejem je ^ „( narodnega značaja. zar nrebški čudno, do je najprej osi. velesejem, njemu pa st oV p Enote JLA skupno z organi vod- tor ji teh treh pro»z*.ij nogospodarske službe in prebi- niso opravičili ,rnir> vti1’1’ vaistvom dan in noč utrjujejo jalcev. ki bodo na vse nasipe pri vseh posredno razstavljali. M ogroženih naseljih. i iz Življenja Slovencev v anglo-ameriSki coni tržaškega ozemlja pijanski iredentisti hačejo preprečiti Slovencem nacionalni razvoj, njihove “»•oke pa zlepa ali zgrda pritegniti v italijanske šole in jih raznaroditi in • j 1 • • v • i • poitalijančiti (Gd stalnega do-pisniika »Borbe«) Trst, marca. . na javnih osti iredentistične slovenske in raznarodovalne go-v angloamertški coni STO je na-Pm v 4 pro^ slovenskemu šolstvu. Y°n v^iih šolskih organov so 2Vl)0*lal1 aneksionistov. bila zmeraj gluha za vse ravifone 2ay1^eve siovensiiejra pre-tJik ^Va ^ame®^° tega iredentistični ter ^ občinski svet, v ka- iln 01 ^ma monoP°l Iredentistična ve-t *’ p*Šeta in govorita ter na široko ^ ^ra'Uata o tem, da imajo Slovenci < aJ^0ameriškl ceqi STO na področ Istva »še preveč pravic«. °D danes DO JUTRI >° enftst**anskem londonskem spo-P° katerem je Italija pre-* uprave nad angloameriško „ad ^TO, Prav tako pa tudi upravo se 1 °^vom* tudi nad slovenskim. , e Položaj slovenskega šolstva še PfaviP0S*a^a*' Slovencem odrekajo ce do samostojne šolske uprave ratVZeH 80 jim celo šolski Jnšpekto-Sjjrl>Pri šolski upravi v Trstu. Italn 2a n^ove &°le 80 prepustili slov an°m’ in še več, v komisijo za llja^n&ke š°l»ke knjige so prišli Ita-ininu’ ^ **aje slovenskega jezika °sh ne *najo. telje °Venskim učiteljem In vzgoji-^kl» VZ^C mno*,im mednarodnim prav rac^am garancijam o enakost”0?** ^venskega prebivalstva v fo 1° COn* ^ stalnosti ne prizna-^er 1 U^enc^ slovenskflh šol so še W,”!'užbenl,v nJlh po leto dni. ®°dalia*et0 morai° znova zaprositi za tal(0 -jan^c službenega razmerja In 1 od danes do jutri,y negoto- uporabljajo to pravilo tudi v Trsta prle otroške vrtce na Vrdelcu, na drugi italijanski zakoni, razteza tudi Kolonkovcu, v Žavljah in Rocolu, ki na angloameriško cono STO, celo jih slovenski starši že zdavnaj fele doiača, da mora biti vsaka šola naj- in zahtevajo pozneje dve leti po ustanovitvi si- Italijani imajo v Trstu univerzo, »tematizirana, kar velja tudi za uči- Svojo, ker so vsa predavanja na telje. Kakor na ostalih podro jih njej v italijanskem jeziku, brez sle-italijanske aneksionlstičnc dejavnosti, herne slovenske katedre Slovencem DANES PO SVETU Razprava o Žnaokini predsinočnjim so v Parizu zaklju- srednih pogajanj, pred ženevsko Posvetovanja o ženevski konferenci London, 10. marca (AFP). Predstavniki britanske, francoske, ameriške in sovjetske vlade ______________________ _________ se zdaj posvetujejo V Moskvi! £ 1U *še” eno" skupitinsko razpravo' o konferenco ali po njtj Slede oreanizaciie bližnie Ženev- vojrn v Indokini. r>jfn pomen je to- Tako se Je pred ženevsko Konte- gieae oigamzacije Dnznje zenev, j ^ ^ ^ je bUa pQ vrnltvl treh renco v francoskl narodni skupščini ske konference. Trije zahodni j.-rancozov, ki imajo pri vojaških in javnosti formiralo dvoje gledišč o T T />1 r. 1 tir« TV /T A V : ? _1 _—_ 1. n, »J A in \r in n m rt« . K «4 a n«.Am 1 1* i “1 » I n fl O 1 Tl 1 _ Kat6n veleposlaniki v Moskvi se o tem razgovarjajo s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Kuzajecovom. Medtem nadaljujejo v treh zahodnih glavnih r - . - mestih Strokovnjaki posvetovanja,^ K^nkretn^ predlo, -josredova- Debata je prinesla nekaj novih vprašanjih glavno besedo, iz Indokine poteh do premirja v Indokini. Kate-in ker je bila sprožena med pripra- ro izmed njiju je pravilnejše, bomo vami na ženevsko konferenco. Nehru- kmalu videli. jev poziv, naj bt takoj ustavili sovražnosti, kar Je bil tudi formalni povod debate, vlada ni upoštevala o problemih, ki se tičejo te konference. Pogodba ZDA—Japonska npmntielrnriip V (Širin I formuliral pogoje (nekateri pravijo Osem mesecev trajajoi& po**ia-uenionsiiucije V Ollljl l maksimalne) svoje vlade: umik Ho nja, preden so podpisali sporazum o Damask 10 marca (AFP) Si- 81 Minhovih enot iz Laosa, Kam- medsebojni varnosti med ZDA in -Ja-UamasK, lU. marca (A£ f). S>1 bodžp in .j„jnega Vietnama, iz ustja ponsko, najbrž samo delno kanjona rijskl časnik »Al Ajam« poroča, Rdefe reke> prepoved pregruplranja ležave. ki so jih morali, Pr«“asa«-Ha s« nriistnSi sof-inlističnp stran- n ir rovih »not. Itd. Socialisti so ime- V nasprotju z oborožitvijo INemcij , momentov, na katere je treba opozoriti, Predsednik Laniel je prvikrat formuliral pogoje (nekateri pravijo 'osti °«10E kaj bo z njimi pozneje. Ne Trst: Goldonijev trg in coni A samo za italijanske šole pa ne odpro miti takšnih šol, kakor in italijanske učitelje. BREZ POTREBNIH ŠOL Zahteve Slovencev, naj bi odpravili italijanski monopol nad njihovimi šolami, zadevajo na glluha ušesa. Nujno potrebnih šol, ki jih za- 60 srednja tehnična, dvorazredna trgovska ali srednja kmetijska šola, ki so jim nujno potrebne in za katere je zanimanje upravičeno, saj je med kmeti v angloameriški oonl kakih 95*/« Slovencev. Clllji takšnega ravnanja so po- njegovih enot Itd. Socialisti so ime- \ nasprotju z — - - novali te pogoje »p 'goje za kalku- v tem primeru sosedne dežele, ki so — “““>“6“ k**-*— j"ciVo« ne pa za premirje. bile žrtev japonskega imperializma, rali V neki vasi blizu mesta Alepa Skupščina se je ponovno v celoti menda niso bile glavna ovira. Isto včeraj demonstracije. časnik izrazila za mirni k..n ec tndokitajske velja za japonsko ustavo ki prepo- nrinorninia Ha ie noliriia hitro vojne. Vendar so s« izkristalizirale veduje oborožitev Najtežje je bilo pripominja, da je policija nitro , razlike Elede načina, kako ta vskladitl zahteve Japonske 'lade. ka-napravila red potem, ko je are- cilj dosegj. Pre(3vsem gre za to, kdaj terili cilj je bil dobiti čimvečjo go- tirala 47 demonstrantov. je treba sprožiti akcijo glede nepo- siM)dnrsko pomoč, z vztrajanjem aua, naj bi pogodba predvsem pomagala • vzpostavili japonsko »aktivno obrambo«, to se pravi, naj bi bila pomoč predvsem vojaškega značaja. Čeprav je japonska vlada najbrž pričakovala več, vendar upa, da ima japonsko gospodarstvo v svojem težavnem položaju ugodne tive, ker bo Japonska plačala 500.000 ton pšenice in rži, 100.000 ton ječmena in druge ameriške kmetijske presežke v vrednosti 50 milijonov dolarjev v jenih Japonskim tovarnarjem so namreč omogočili dobave v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Na drugi strani pa začenjajo ZDA s tem sporazumom naposled MEDAMERIŠKA KONFERENCA V CARACASU RAZLIČNO PRESOJANJE RESOLUCIJE PROTI »RAZVOJU MEDNARODNEGA KOMUNIZMA V DRŽAVAH LATINSKE AMERIKE« Domnevajo, da bo Dulles privolil v večje gospodarske olajšave državam Latinske Amerike htevajo in kakršne imajo že zdavnaj ! vsem jasni. Preprečiti Slovencem na- italijanski otroci, nočejo ustanoviti, j clon&lni razvoj, slovenske otroke pa Kljub prošnjam in intervencijam ; zlepa ali zgrda pritegniti v ltalljan- Slovencl ne morejo dohiti svoje osnovne šole in otroškega vrtca v Zgornji Kolonji, pri Trstu, kjer imajo Italijani vrtec ln šolo. Slo- nja So'^° Jim ne rednega napredova- : venski otroci morajo hoditi v šolo v ki J 8lu*bl, ne socialnih prednosti. Rojan ali na Opčine ali pa se vpi-Sol nžl*ajo učitelji italijanskih sati v bližnjo Italijansko šolo. Prav ,, to pa italijanski iredentisti žele ln O Povojni Italijanski zakon s hočejo. Pristojne oblasti razen tega 1* Šolstva, ki se, kakor mnogi ne kažejo nobene volje, da bi od- Tržaški iredentisti priznavajo težaven gospodarski položaj Vetlmejo naše stališče, to bi pa pomenilo, da bi rekle, da je dva in dva pet. Če bi se to pripetilo, bi to pomenilo za ZDA Pirovo zmago.« POLOŽAJ V BRITANSKIH POSESTIH Po Gvijani - Honduras Zaskrbljenost v ministrstvu za kolonije Washmgtonski opazovalci me-1 niio, da bi moralo zunanje mi-i (Od stalnega dopisnika »Borbe«) kakih 73.000 prebivalcev. Bmtan •J.\i - i c.ih HrtnHiirfls nomemben me< nistrstvo poprej po diplomatskih kanalih proučiti razpoloženje držav Latinske Amerike. Vprašanje London, 9. marca. Kaže, da bodo v britanskem je, ali je bil Dulles sploh dovolj parlamentu danes ponovno bili obveščen pred odhodom na kon-i plat zvona: »rdeči« v kolonijah! ferenco. j Nekaj podobnega se je pripetilo (CM staln6 lalom se ni bil do- ^ muriU dni. Tia io odDotovn sicer med govorom zunanjega mini- Jonov dolarjev, uvozila pa za 8 mili. — S, • ----- - - .......... VENEZUELA Incident na medameriški konferenci Caracas, (Tanjug). Guatemalski zunanji mini*t«r Toriollo je v znak protesta zapustil včerajšnjo sejo med-ameriške konference v Caracasu, in Trgovinska pogajanja s švedsko Tokio, (Kjodo) Japonska vlada se bo kmalu zaftela po trajati s Švedsko o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma. Japonska upa. da bo po novem sporazumu izvozila ?.a 12 mili- stra dominikanske republike Balage- "ionov dolarjev blaga, re, ki je zagovarjal ameriško r osončijo, hkrati pa posredno napadel iluatemalo. Novinarjem je Toriello zjavil, da je dominikanski minister ;ovoril »neumnosti«, ter pripomnil, ]a zastopa vlado, »ki je izvedenec v krčenju človeških pravic«. Po govoru se je minister Toriello ponovno vrnil na sejo. a*Kovorov med predstavniki Franclje ln Vietnama v Parlsn JAPONSKA Jošida se želi sesiaii s Sing Man Rijem Tokio. (AFP). Predsednik japon. k e vlade Jošida je izjavil, da bi se , Sing Man Rijem rad sestal, če bi takšen sestanek privedel do rešitve ■spornih vprašanj med Japonsko in •lužno Korejo. Dejal je tudi, da so pogajanja med obema državama Se vedno v zastoju, ter da upa, da jih bodo kmalu obnovili. Razgovori Saint Laurent—Jošida Tokio, (AFP). Kanadski predsed nik Saint Laurent je dopoldne obi-kal predsednika japonske vlad* Jo- do akcije guverneja zoper ljudsko proučili vsa dejstva, na podlagi ka- združeno stranko prišlo morda se terih bodo sestavili priporočila, kak- pre(j volitvami ne pa za njimi, kot šno vrsto vojaške pomoči naj bi ZDA poslale Pakistanu. SIRIJA Vrhovno sodišče znova vzpostavljeno se je to pripetilo v Gvijani. D. Blagojevid Napad na McCarthyja New York, 10. marca. (Tan- Damask, (AFPi. Nova Sirijska , vlada je sklenila znova vzpostaviti jug). — Na sedanjem zasedanju vrhovno sodišče. Pristojnost tega so- Kongresa je McCarthyja prvikrat dišča 'je ukinila prejšnja sirijska napadel senator Ralph Flanders, v a 8 ki ga je obdolžil, da s svojim ravnanjem odvrača pozornost naroda od važnih problemov v tujini. Senator je tudi dejal, da skuša McCarthy doseči razdor med republikanci Za McCarthyjev poraz imajo tudi izjavo sicer njemu naklonjenega predstavnika federalne komisije za komunikacije Roberta Leeja, ki je dejal, da radio-telsvizijsko omrežje ni napravilo napake, ker je dalo na razpolago oddajo nacionalnemu komiteju republikanske stranke, da odgovori Stevensonu na njegov napad. McCarthy namreč zahteva, da bi njemu dovolili, da bi odgovoril po radiu in televiziji Stevensonu, ne pa podpredsed- VELIKA BRITANIJA Spodnji dom je zasedal vso noč London, (Tanjugl. Britanski Spod-nji dom je ponovno zasedal vso noč. obravnavajo^ vladni program in izdatke za vojno mornarico v prihodnjem proračunskem letu Poslanci so se razAli davi ob pol sedmih. Tudi minuli Četrtek je parlament vso noč razpravljal o programu in izdatkih za britansko letalstvo. Britanski proračun za vojno mornarico znaša v letu 1954-55 400 milijonov funtov. EGIPT Naser noče na dopust Kairo (AFP). Podpolkovnik Abdel Naser je danes izjavil, da je sklenil, da ne bo ubogal nasveta svojega zdravnika, naj se spočije, ker bi utegnili nenaklonjeni ljudje to slabo Washington, (AFP). Ameriško ob- gnili nenaklonjeni ljudje to siaoo njku Nixonu, kot je sklenilo šala na po7o*t^%.i^zlV^iDkaml j rambno^ ministrstvo^ ^ ‘S pet dni dlpusta. ' > vodstvo republikanske stranke. kanadsko pšenice Japonski. 12 NAŠEGA GOSPODARSKEGA 21VLJENJA IZ PRAKSE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Kfer prevladujejo anarhične težnje začne drseti gospodarstvo navzdol Tako uči tudi primer v Kovinski industriji na Igu Tudi med člani delavskih, svetov in političnimi funkcionarji o podjetjih se najdejo ljudje, ki mečejo v skupen koš demokratične težnje delavskega razreda in anarhosindikalistične težnje posameznikov, ki zaradi osebnega egoizma in trenutnih koristi pozabljajo na interese podjetja ali družbe. Če pa takšno zmedeno pojmovanje o delavskem upravljanju okuži celo večino političnih funkcionarjev in članov delavskega sveta v podjetju, lahko to usodno zavre napredovanje podjetja. Zgovoren tovrsten primer nudi koleiktiv Kovinske industrije n« Igu pri Ljubljani. Podjetje se je iz male nacionalizirane delavnice z nekaj delavci razvilo v nekaj letih v industrijski obrat, ki zaposluje že več ko 70 ljudi ter dobavlja kmetijstvu pomembne strojne naprave. Podjetje je hkrati tudi pomemben gospodarski in politični činitelj v pretežno kmetijski občim i. In kakšno je družbeno politično delovanje tega kolektiva? Po površni presoji bi na kratko rekli, da se zvija predvsem zaradi osebnih trenj i« intrig posameznikov, v katere so se zapletli zaradi načelnosti tudi delavski svet, upravni odbor, nekateri komunisti in sindikalni funkcionarji. Vendar so ta trenja le odsev, globljih problemov. Raz. govor z nekaterimi člani delavskega sveta, komunisti in sindikalnimi funkcionarji kaže, da niti delavski svet in upravni od. bor, niti organizacija Zveze komunistov in sindikalna podružnica varne pojave. Eden izmed komunistov, član Občinskega komiteja je oib noki priliki zahteval zase največjo nagrado, kot da bi bil zaradi svojega članstva v Zvezi komunistov nekaj več kakor drugi. Materialna knjigovodkinja je malomarno opravljala službo in zagrešila poneverbe, vendar je zaradi oportunizma preteklo precej casa, preden so jo odpustili. Sušmar-jenje je pokvarilo celo nekatere vajence. Primerili so se pojavi tatvine. Delovna disciplina upada; če kdo koga prijemlje zaradi nediscipliniranosti, dobi odgovor, da se delo najde tudi pri bivšem lastniku podjetja (ki stanuje v poslopju podjetja). Ali sindikalna podružnica obsoja te pojave in se bori proti njim, kot bi bila njena dolžnost? Poglejmo! Prejšnji direktor podjetja se je spoprijemal z nepravilnostmi, vendar ga sindikalna podružnica največkrat ni podprla, marveč so mu nekateri sindikalni nimajo jasne predsitve o svojih odborniki celo metali polena pod nalogah An o tem, kako naj bi se i noge, ker so jih zapel jala nadela pravilno lotili. Predvsem sprotja. Direktor je kapituliral, manjka ostrejšega razrednega po- odšel iz podjetja in odprl lastno sluha, ki bi jih opozarjal na ne- obrtno delavnico. Prišel je direktor, ki pa ima podobne težave kot njegov prednik. Službo je odpovedal tudi predsednik upravnega odbora podjetja in bo verjetno odšel v privatni obrtni sektor; pravi, da ne more več vzdržati v podjetju, ker ženejo nekateri sindikalni funkcionarji proiti njemu osebne intrige, zaradi česar ga bržkone ne podpro niti tedaj, ko dela v korist podjetja. Najbrž« zaradi podobnih vzrokov se je te dni odpovedala kandidaturi za elana delavskega sveta tretjina predlaganih kandidatov. Pri takih razmerah tudi ni čudno, da v podjetju tu in tam zelo »po domače« gospodarijo. V skladišču je n. pr. nastal primanjkljaj, ki ga niso mogli naprtiti nikomur izmed skladiščnikov, ker so se ti pogosto menjavali. Stvar so zato uredili takole: podjetje je darovalo sindikatu odpadni material, ki ga je sindikat prodal in z izkupičkom nadoknadil primanjkljaj, ostanek pa namerava porabiti za izlet. Ti anarhičnj pojavi polagoma potiskajo podjetje na rakovo pot. Najboljše strokovne delavce iz podjetja vabijo k sebi privatni obrtniki, zlasti prejšnji lastnik podjetja. Kolektiv čuti to drsenje navzdol, vendar se odgovorni funkcionarji še niso zavedli, kakšno škodo pomeni to ne le za podjetje, občino in skupnost, POSLEDICE LETOŠNJE ZIME Samo v Srbiji so utrpele železnice nad 450 milijonov škode V direkciji jugoslovanskih že-1 proge 34 posebnih leznic — železniškem prevoznem snežnimi plugi. Najvecj podjetju Beograd — so zbrali te težave v februarju, , ^ dni potrebne podatke o posledi- tehnična sredstva odpo cah letošnje ostre zime, snežnih so bili snežni zamet p - • • - ' celo po lu m. o stanju v železniškem prometu progi urveni Krsi— na področju ožje Srbije. Ugoto- 18 dni niso vozili, na p^ vili so, da se železniški promet že več let ni boril s tolikšnimi težavami kakor letos, ko so ga v zadnjih dveh mesecih ovirali snežni zameti in strupen mraz. Snežni zameti so zajeli vzhodne in jugovzhodne deje želez ampak predvsem tudi za vsakega niških prog na področju beograj-delavca in nameščenca v pod jet- ske direkcije. Na pomoč so mo-ju. Tako je mogoče sklepati zaradi i rali poklicati vse železniške de-tega, ker doslej še vedno niso pre- j lavce in uslužbence, pomagale pa nehali z zdrahami in se enotno so tudi enote JLA in člani SZ, usmerili proti dvema glavnima ki so prostovoljno kidali sneg. sovražnikoma, ki sta: anarhičnost Vojaki so delali prostovoljno v kolektivu, od zunaj pa razdi- 500.000, člani SZ pa 630.000 ur. ralnd vpliv bivšega lastnika pod- Železniško prevozno podjetje jeitja. M. Z. Beograd je poslalo na zametene Letos bomo dobili prvih Drugo leto bodo začeli v naši domači tovarni pisalnih strojev izdelovati tudi nizke pisalne stroje Predlog družbenega plana LR Slovenije za leto 1954 določa med drugim, da se bo v letošnjem letu začela redna proizvodnja v ljubljanski tovarni pisalnih strojev in da bo ta tovarna do konca leta izdelala 800 pisalnih strojev. Ta planska obveznost je rezultat večletnih temeljitih priprav. Začetek je bil težaven, kar nov | je razumljivo, kajti ureditev take tovarne ni lahka stvar, saj j nobena izmed naših sosednih držav, razen Italije, nima take —- tovarne. $ * - Obdelovalni ca posameznih delov pisalnih strojev DESETI PROTOTIP JE OBVELJAL Ko so pred štirimi leti v začasnih prostorih na Viču izdelali prvi prototip pisalnega stroja, je , bil marsikdo, ki je od zunaj zasledoval to delo, navdušen jn je že računal z bližnjim začetkom serijske proizvodnje. Niso se pa z uspehom zadovoljili konstruktor-j ji, ki so ta prvi prototip na podlagi preizkušenj ponovno spreminjali in dopolnjevali, upoštevajoč pri tem vse tisto, kar nujno narekujejo potrebe množične proizvodnje. Tako je nastalo zaporedno deset prototipov. Poslednji od teh se je izkazal, da je tako preštudiran in izpopolnjen, da lahko tekmuje s prav vsakim inozemskim izdelkom, O tem nam priča med drugim okol-nost, da je podjetje takoj po l lanskem zagrebškem velesejmu, kjer so bili razstavljeni prvi stroji poizkusne serije, dobilo po- zametov na železniških progah in visoki p 5 in tau -- i Crveni krst—Zajecar id uni niso vozili, na prija-Ravna reka 17, Prahovo 10, Bogovma nica 12, Zaječar-Bor-Niš^ mitrovgrad in Boljevac K lija pa po pet dni. Na Progl , ki račin-Obradove Stolice pa vlg mesec dni niso mogli voziti. progi Požarevac—Kucevo J . trikrat skočil s tira in P?' progi vlaki 18 dni niso mog žiti. Na progi Požarevac-K^ lac je bil promet ustavljen ^ na progi Požarevac—Petro Ovča—Kišvara 11. Beograd-^ nava—Pančevo letališče ’ Vr ,ne bi bila sicer, ter druge ^ izdatke, so znašali izredni ^ od januarja do marca mi. železniškem področju nad bilijonov. Kako zelo je mraz ^ val na znižanje dohodk . aje, lezniškem prometu, nam,Xuarjti jo naslednji podattaj: v nor. strojev 110 milijonov din. Prejšnji teden jim je Mestni ljudski odbor dal jamstvo za 20 milijonov din obratnega k- idita, ki je potreben za začetek serijske proizvodnje. Za proizvodno zmogljivost 10,000 strojev letno pa bodo potrebovali še znatne investicije, predvsem za nabavo strojev, Sedanji prostori tovarne v nudbe iz Pariza, Londona in Tur- bivših prostorih tovarne »Indus« Težave pri izvajanju uredbe o trpanju S plenarnega sestanka predstavnikov detajlistične trgovine Slovenije Ljubljana, 10. marca. Nedavna skupščina Trgovinske zbornice za Slovenijo v Mariboru je med drugim sklenila, da se v okviru te zbornice ustanovi poseben odbor za detajlistično trgovino, ki bo lahko podrobno in kompleksno obravnaval vse probleme detajlistiene trgovine, zlasti pa možnosti za pravilno Izvajanje uredbe o trgovanju, ki je v mnogih določilih nejasna. V nabito polni dvorani Zbor-lšajo na tako imenovane trgovine nice je bil danes dopoldne v v okviru trgovskih podjetij (se- smislu sklepa mariborske skupščine plenarni sestanek predstavnikov detajlistične trgovine iz vse Slovenije. Plenum, ki ga je vodil član upravnega odbora Trgovinske zbornice za Slovenijo Stane Zagoričnik iz Celja, je obravnaval vprašanja v zvezi z uredbo o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah. Zlasti obširna je bila diskusija o določbah uredbe, ki se nana- uredbe pripeljalo zlasti v špecerijski stroki do ukinitve velikega števila sedanjih trgovskih poslovalnic, ki same za sebe niso aktivne, ki pa so potrošnikom nujno potrebne. V diskusiji so govorniki priznavali velik napredek, ki ga predstavlja nova uredba. V Sloveniji pa je trgovina že močno decentralizirana, razen tega ima razpredeno mrežo poslovalnic ter veliko število takih poslovalnic, ki zaposlujejo le 1—3 uslužbence, od katerih je p« navadi še eden vajenec. V takih primerih res ni možnoati za samostojno uprav- »EKONOMSKA POLITIKA« prinaša v svoji današnji številki naslednje članke; Novi načrt. Sistem (VI). Stanovanjsko vprašanje na konferenci mest. Izvoz industrijskih predmetov v letu 1953. Poskusni obrati Kreditiranje ino dualne stanovanjske izgradnje. Komu je treba pomagati1 Prav tako prinaša beležke in komentarje z naslovi: Ob kritiki dela Trgovinske zbornice Slovenije, Natečaj ia stalna obratna sredstva, Nezaielene posledice, Občuten nedostatek, Vino in katastrski dohodek, Delo Zvezne industrijske zbornice. Naša aerofotograf-metrija, Povečano število živine, Poenostavljeno knjigovodstvo, Uspel seminar, Iz načrta statuta Zveze kmetijskih zbornic, industrijska proizvodnja v januarju 1954, Novi gospodarski ukrepi, »Zeleni pul« ponovno aktualen, Benelux — problemi gospodarskega zedinjenja. Načrt napredka kmetijstva v Italiji. V svojih stalnih rubrikah Dopisi uredništvu in Knjige in časopisi objavlja razne članke, v rubriki iz Gospodarske statistike pa tabele indeksov proizvodnje v januarju 1954, indeksov blagovnega In potniškega prometa v januarju 1954 ter gibanja Industrijske proizvodnje v posameznih državah. danje poslovalnice), za katere je določeno, da imajo samostojne obveznosti do družbene skupnosti in svoj plačni sklad ter posebne organe upravljanja. Gre predvsem za nadaljnjo usodo tistih poslovalnic, ki so, če se računsko .. . _ . .. . . osamosvojijo, nerentabilne in bi Posamezni diskutanti so jih bilo treba likvidirati. Mari- >>lli mnenja, da bi taka samostoj-borska skupščina je o tem vpra- ^aftJ'g0„vma f le temo socia-šanju Izrazila v svojih sklepih P0«®«*, J ^mci pa mnenje, da bi dosledno izvajanje P°Sl°‘ vodje. Nekateri govorniki so menili, da bi se težave lahko odpravile s posebnim tolmačenjem, kaj je šteti za trgovino v smislu uredbe, drugi pa so bili mnenja, da je treba v tem smislu dopolniti uredbo. Obstoj nerentabilnih poslovalnic bi bilo po mnenju posameznih diskutantov mogoče zagotoviti tako, da bi trgovsko podjetje trgovinam, ki jih ima v svoji sestavi, dobavljalo blago i različnimi rabati, tako da bi mani rentabilne trgovine dobile večje rabate, o čemer naj bi sklepal upravni odbor podjetja. Seveda pa je vprašanje, ali bi bilo tako poslovanje v skladu z uredbo. Daljša diskusija je bila tudi o Specializaciji trgovine In določanju trgovinskih strok ter o odnosih detajlistične trgovine do grosistov. Pri obravnavanju teg< vprašanja se je pojavilo preozki gledanje, ko so nekateri postavil zahtevo, da grosisti ne bi sme) prodajati blaga gostinskim pod jetjem, češ da so to potrošniki Mislimo, da bi moralo v takib primerih veljati načelo, da vsakdo lahko nabavi blago pri grosistu če ga odvzame v takih količinah, ki so običajne v grosistični trgovini. S. čije za nakup teh strojev oziroma za prodajo v tujini, Teh ponudb pa podjetje za enkrat ni moglo sprejeti. Vsekakor pa pričajo, da so že stroji iz prve poizkusne serije sposobni konkurence na inozemskem trgu. Prva poizkusna serija 35 pisalnih strojev je deloma prodana oziroma se dokončuje. Medtem pa v tovarni pripravljajo že dele za prvo veliko serijo. Ze stroji te poizkusne serije so izdelani povsem iz domačega matgriala, razen 8 kroglic za premikanje valja in črk, ki pa so jih tudi že začeli sami izdelovati. POTREBNE BODO SE VELIKE INVESTICIJE ZA OPREMO NOVE TOVARNE V SAVLJAH Tovarna pisalnih strojev je zlasti od lanskega leta napravila velik korak naprej v pripravah za množično proizvodnjo. Najprej so si opremili orodjarno in se lotili izdelave orodja za serijsko izdelavo, predvsem sekalnega in stiskalnega. Za izdelavo vseh 1850 delov, iz katerih je sestavljen pisalni stroj, bodo ob letni proizvodnji 10.000 strojev potrebovali 800 kosov takega orodja; od tega so doslej v lastni orodjarni izdelali že 20 %. Seveda pa bodo za prehod v veliko serij sko proizvodnjo potrebne znatne investicije. na Trubarjevi cesti so že mnogo pretesni. Zato bodo obrat kmalu preselili v veliko industrijsko dvorano poleg tovarne nogavic v Savljah, ki obsega 2000 m2. Tu je treba urediti le še tlak, grelne naprave in električno instalacijo Nekaj strojev so tam že postavili izdelava generalnega načrta za zgraditev tovarne v Savljah se je nekoliko zakasnila, deloma zaradi pomanjkanja strokovnega kadra v podjetju in kreditnih sredstev, pa tudi zaradi tega, ker -delujeio ta nažrt isti strokovnjaki, ki pripravljajo tehnološki proces za izdelavo vseh delov, izdelava tehnološkega procesa pa je spet vezana na izkušnje pri izdelavi prve poizkusne serije, ki se zdaj dokončuje. Za opremo tovarne v Savljah bodo v prvi fazi, se pravi za letno proizvodnjo 4000 pisalnih strojev, potrebovali okrog 800 milijonov din investicijskega kredita, pri čemer je treba upoštevati, da je treba mnoge stroje nabaviti že za končno zmogljivost 10,000 pisalnih strojev. V podjetju resno mislijo tudi že na nadaljnji razvoj tovarne. Prihodnje leto nameravajo razširiti proizvodni program z izdelavo lahkih, prenosnih pisalnih strojev, hkrati pa mislijo tudi na še proizvodnjo registriranih blagajn, ki so zelo potrebne detajlistični Dl Din moran 1Rn p« malnotirnih železnicah • ozkotirnih pa 436 vag ^ n0f. dan, natovorili pa so jin , ^ malnotirnih 250, na ozkotirni" samo 100. ker so delo snežni meteži in zameti ovira« Lani so investirali vsega 31 trgovini, v nadaljnji fazi razvoja milijonov din, letos pa so že v na na proizvodnjo šivalnih stro-dveh mesecih porabili za nakup jev za široko potrošnjo. F. S. Predlo« z« ureditev letnih dopustov . Dobua<> Pred dnevi se ne- davnega odbora Po«tn1^ ored-ze Slovenije vršil aestan p^jt-stavnikov CK LMS._ „ pze ta-niške zveze Slovenije. .rprave bornikov. Rdečega kriz , .. ^jto zn kolonije pri Svetu in zdravstvo in socialno P° pred-Turistične zveze Slovenije. s0 stavniki vseh teh orga njral-ugotovili da ie predlog ^‘ *a negfi sveta ZRJ o PpP ' -ggjteV letni oddih edina m°zn„J,ve' nrišle v poštev zdravs loniie, ki jih orSani?;r -pnia 1P za koloniie. ter 2VeZ,e kolonije Počitniške zve.i ' ^jud' tnbornikov. Rdečega k' je]ie^ ske mladina in Zveze P „re-več koristi od tega b' cialno šibkejša mladin-1 ^ jj_ Zanimive spremembe nekaterih cfj ——wi■imim n i ■ i »i n MioBMiapiHlI nun rrnmsiucsmmur’..'" o*KsaBtn$*BSC Znižale so se cene vina, soli, jajc in zelenjave V zadnjih tednih so cene nekaterih živil in predmetov široke potrošnje doživele znatne spremembe, kar je deloma posledica nastopa ugodnejšega vremena, deloma uveljavljanja ekonomskih cen, deloma pa v zvezi z uvozom surovin iz inozemstva. Zanimivo je, da se Jo februarja čakovano pa so Jo pocenila sol. Prej ijiijiijanl pocenilo vino, ker je je Mia sol no enotni ceni 30 din na prodaji vet, »oveK« vlna.^ Tako je kilogram. Zdaj je morska sol po ceni 30 din tu u i j -------------.................m,— ji morska boI po inaiala v februarju povprečna cena 28 din, kamena sol pa po 32. (ilede Vin8 J* . i?*’ N“T 118 t0, l,u J® v IJublJanl poralia rnor- "e'M)(lrMil|l *< «v ",1 ske soli znatno večja, lahko sovo- ® j l9Kr.a.m je rimo o dejanski pocenitvi soli, Illstvemi pa se je zadnji teden ted‘ ir Ji v zvezi s koncem zime. Medtem ko poskočil od 88 na !>« din, kilogram “roje na od 84 na 06, Povsem neprl- tulla z e I In pr e n j a ilen marca poce-kar je seveda so februarja morale ljubljanske «o-spodlnje plačevati Špinačo Se po 240 din klloicrani. je znu&ula povp; "'Snu cena prvi teden marca 130 din. Prav tako se Jo pocenilo zelje v iclavab, ki Je spot po 85 din k«. Ze pred dvema tednoma »o lahko potroSnlkf v IJubljanl ugotovili, da je padla ocnu jajc Medtem ko Je znašala povproč »a cena februarja 16 din, pa so marca bila *e po 13 din komad. Cene drugih živil se konec februarja In v začetku marca bistveno niso spre-menile. Pa« pa se le prod kratkim v trgovini na dehelo podražila čokolada M lako se Je znižala dobavna cena aspl dražil pri »I«*«*1' i*.|1>I6"* $. rlnov In slcor «a 30 komadov od 55,M 1T-500 na 2)1.000 din »“ na 32,05, sulfadlazola od 111.05 na > L KULTURNI OBZORNIK Otvoritev »Salona 54“ na Reki Prerez današnjega hotenja najmodernejših jugoslovanskih slikarjev V nedeljo, 7. t. m. bo v prostorih pojasnil pomen razstave in vlogo *w|je umetnosti na Beki odprli I ter nalogo sodobnih umetniških pristavo Jugoslovanske moderne, zadevanj v naši današnji stvarnosti, J®etnoeti, Hazstava obsega okrog j7 sodobnih srbskih, hrvutskih ^slovenskih slikarjev in kiparjev, ustavljen je eamo čas od zmage **®*Mh>nl*ma do danes ia to samo sli v duhu teh novih stremljenj, pane 80 s posameznimi primeri JJ« moderne emerii kubizem, »urrea-11 ^onatruktivno in čiato ab- tsktno ustvarjanje. Ponazoritev ruzvoja moderne ?«»<*« v Jugoslaviji v zadnjih « desetletjih so bila v prvih sobah HM no*!u*;ura dela, nastala j0 °lmma vojnama, ki že nakazuje-Meloni starih pogledov v sme-)avo°T'I'‘ ak‘ua'nlh umetniških po-aJfc v teh, dejal bi »reprezenta-, PMMtorih, so razstavili dela t. a/* Priznanih slikarjev in kipar *»r' m0 Pilon' Tone Kralj, Kroji “a'eš, Spacali Herman, Gecan. j, H Tartaglia, Junek; Sumanovlfi, Cv«, Bljelič, Augustinčič itd 'm , a^6 te, ali je ta izbor pravi-m popoln ter ali izbrana dela t0(, ®atholJa predstavljajo svoje av-18 la tipijne pojave svoje dote , šb je vsekakor izredno pogumen " "dUmiv. m hadaljnjih sobah so razstav-ij a aovejša dela mladih umetnikov 'tSn'1?*1 do^uv naše domovine. Zaradi me 1 Prostorov so zastopani posa-? m' *• 2 natve* PO 3 deli, pa tudi številom slik ali kipov, jjj . 1 1® veš Slovencev, tako med 8aj.Ji ^obč Boris, Kregar, Oražem. jterj'ja'^^avlnšek, Sedej, Spacal, Šu BOenj1)16'* Itvvatskih slikarjev bi °aibol- P°*ee navedenih le nekaj »avli imen: Lubarda, Milo- bah!'6’- Mascarelli' Konjovts. Qe- A ‘M' lo H0rltve -k0y tubiieljcv umetnosti, zastopni tavnn* 1**^ ’n organizaoij. Galerijski tildi ®- Vižintin je pozdravil ret laR|»U« goste, Iva Steinerja, avsts 'j llk- umetnost Sveta za pro- (, , nit Hrvatske iz Zagreba, prof. ktosv', ^8“ka* predsednika Sveta za Kida e 0 UR Slovenije ter dr, K, Do- Halej.‘kv8atelja Narodne in Moderne v Ljubljani. V nagovoru je izhajajoč iz načela: Vsaki dobi lastno umetnost, vsaki umetnosti lasten razvoj 1 Za njim je govoril predsednik roškega Sveta za prosveto tov. Miloš Grbac, ki se je zahvalil organizatorjem te pogumne in zanimive prireditve ter ofieialno odprl razstavo. Nato je v imenu Društva slov. upod-umetnikov in navzočih slovenskih razstavljaloev pozdravil prireditelje še slikar tov. Miha Maleš. Razstava je zaradi očitne umetnostne problematike posameznih močno tveganih razstavljenih del (zlasti mlajših in najmlajših avtorjev) 1934 PLANICA 1954 Btanj.”j Postružnik, Motika, Kršinlč, Petar Smajič: Kompozicija tf Sle} til lin 44 »^VATCH THE BIRDIE«. ki mu je neka stvar všeč, da se lah- . ž,ser: Jacb Donohue, V avhih vlogah: Ited Skelton. Gene Dahi. Produkcija: Me-a 'Ooldwyn - Mayer. - Pod-,e " za Izposojanje filmov ^hblJana. k«, tidT8Wo' da je film »Glej tič-1 edim * °a um6riška filmska burka Sol)avtttB,aamanom, du poldrugo uro ■to dosn 5iastv<>’ 8 ‘em Se ne P°ve" ■do pr • ®ajti takšnele burke delikt ^*aPrav v dve vrsti: v take, H v aeuiunostj take omenjeni namen posreči, ko, če se hoče, zabava odkrito in brez lažnivega licemerstva, smemo tokrat pritrditi uspehu filma »Glej tička« pri občinstvu in ga celo brez škode zagovarjati, ne da bi &ašH v kočljiva pojasnila. V resnici namreč ta »boljša« burka v bistvu ni nič lodjša od drugih, njen komercialni namen jo jasen ln se ne skriva za vsebino. zelo zelo drzno — a hkrati koristno dejanje, saj bo prireditev nedvomno pripomogla k razčiščeaju marsikaterega, doslej še nepojasnjenega vprašanja naše sodobne umetniške ustvarjalnosti. Dejstvo je, da so te ekstrem ne, po tudi najekstremnejše umetnostno smeri, ki jih vidimo danes po vsem svetu, zastopane tudi pri nas. Tega dejstva ni moči zanikati ali zamolčati. Zato je tak pregled nujno potreben, da čimprej lahko ugotovimo, kaj se je po osvoboditvi na umetniškem poprišču ustvarjalo pri nas in kam je naša upodabljajoča umetnost prišla. Taka revija nam bo lahko tudi nazorno pokazala, kaj je klenega, iskrenega in sposohnega za življenje — in kaj je ob pomanjkanju izvirne umetniške kreativnosti samo golo kopiranje ia težnja po senzacionalnosti in vnanji efektivnosti za vsako ceno. Javna debata in kritika bosta lahko razčistili položaj. Kar je zares zdravega in plod zgolj umetniške tvornosti, bo ostalo in je vredno splošne podpore in pomoči, drugo bo pa prav kmalu pozabljeno. Razstava je prav okusno urejena in je v čast reški galerijski upravi in vsem, ki so sodelovali pri ureditvi. Slišali smo, da bodo to razstavo, ki predstavlja dober in poučen prerez današnjega hotenja najmodernejših jugoslovanskih slikarjev in kiparjev, prenešena tudi v druga naša umetniška središča. L- A. RAZSTAVA Josipa Jurčiča v Narodni in univerzitetni knjižnici Razmere okupacije so preprečile, da l>i v Ljubljani proslavili stoletnico rojstva slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Zato so »Jurčičevo razstavo« pripravili letos, ob priliki 110-letnice pisateljevega rojstva. — Razstava je odlično urejena. Doku-i menti, slike, rokopisi, revije, knjižne izdaje posameznih Jurčičevih del zelo lepo ilustrirajo življenjsko in pisateljsko pot enega naših naj priljubljenejših pisateljev. Zelo zanimive so številne Jurčičeve beležke V beležnico iz leta 1868 si je Jurčič zabeležil med ostalo tudi takle sta vek: »Kaj je bilo ljudstvo nekdaj, do zdaj — Nič. Kaj bo v prihodnosti — vse.« Kot dopolnilo k vsemu temu so v razstavni dvorani NUK izobešene tudi slike Jurčiča in njegovih so dobnikov: Levstika, Tavčarja, Gre gorčiča, Kersnika in drugih ter ne katere umetniške slike slovenskih slikarjev, Jurčičevih sodobnikov. Razstava, ki je bila odprta na dan pisateljevega rojstva, 4. marca, bo zaključena v nedeljo, 14. marca V maju pa bodo velike svečano sti na Muljavi, kjer bo Jurčičeva W I rojstna hiša prirejena v muzej. lutri bodo tantare oznanile zatttdf Mošam slavnosti - Eden izmed Norvežanov, ki bodo nastopali na planiški skakalnici X Wi t » Avstrija, Francija in Grčija so se prijavile za tekmovanje na šar planini Skoplje, 10. marca. Obveščeni smo, cev, v francoskem pa 8 Grški smuči a so se za Sarplaninski pokal, ki bo čarji so sporočili, da bodo Prispeli 27. in 28- marca na Popovi Šapki, že t v Jugoslavijo 17. marca, ker bi se radi prijavile Avstrija, Francija in Grčija. 20. in 21. t. m. udeležili tekmovanja V avstrijskem moštvu bo deset znanih smučarjev v alpskih disciplinah, med njimi tudi lanski zmagovalec v tekmovanju za Sarplaninski pokal Obereigner, M si je na svetovnem prvenstvu na Švedskem priboril v Izredno hudi konkurenci tretje me-sto. V grškem moštvu bo 9 tekmoval- NAMIZNI TENIS Določene skupine za svetovno prvenstvo London, 10. marca. — Danes so izžrebali pare za moštveno tekmovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo od 6. do 14. aprila v Londonu. Reprezentance so razdeljene v tri skupine; po dve najboljši moštvi vsake skupine se bosta uvrstili v finalno tekmovanje. Izidi žrebanja — skupina A: Anglija, Francija, ZDA, Avstrija, Brazilija, Wales, Izrael; skupina B: Madžarska, Japonska, Romunija, Indija, Nizozemska, Portugalska, Egipt; skupina C: CSR, Jugoslavija, Švedska, Nemčija, Belgija, Švica, Iraka. Paladovi spomini Novi zvezni kapetan Josip Palada že delj časa piše svoje športno spomine. Knjiga bo v kratkem končana. Palada bo v svojih spominih opisal 25 let trajajočo teniško kariero. S teniškim reketom je prepotoval malone ves svet. Udeležil se je turnir jev na štirih celinah. na Jahorini. B. B. I Okolica Planice se je odela v ! praznična oblačila. Pripravljena je jn čaka, da bodo juitri dopoldne fanfare in dviganje zastave i osmih dežel oznanile, da se je j letošnja slavnost začela. Vse drugače je sedaj tu kot pred dvajsetimi leti. Vse je večje in razkošnejše. Planica je pripravljena na velike dogodke. »Dom Staneta Rozmana« v Martuljku, kjer bodo nastanjeni tekmovalci, je sprejel prve goste. V teku današnjega dne bodo zbrani vsi: Norvežani, Finci, Švedi, Nemci, Švicarji, Francozi, Avstrijci in naši tekmovalci. Jutri bodo po uvodnih slovesnostih na sporedu prvi poizkusni poleti. Po dosedanjih prijavah lahko z gotovostjo trdimo, da se Fo letošnjih jubilejnih dni udeležilo rekordno število gledalcev. Razen številnih vlakov iz Slovenije bodo pripeljali ljubitelje smuških poletov tudi izletniški vlaki iz Beograda, Zagreba, Reke in Trsta. PRED TEKMO GRČIJA : JUGOSLAVIJA Grki so optimisti Atene, 9. marca. Vsi ljubitelji no- kot v Grčiji m da niti enkrat ni hudo gometa v Grčiji so zadovoljni spričo zmage grških nogometašev v Izraelu. To zadovoljstvo so izrazili tudi posebni dopisniki atenskih časnikov s-te tekme. Poročevalec športnega dnevnika »Atlitiki Iho« piše: »Na stadionu v Tel Avivu smo preživeli velike trenutke. V grškem športnem življenju bodo ostali nepozabni, ker so najlepši in največji. Naši igralci so se borili srčno in zato so dosegli zmago mednarodnega pomena, ki potrjuje napredek grškega nogometa.« Dopisnik drugega športnega dnevnika »Triamvos tu Atlitizmu« poroča: »Tisto, kar je dosegla grška reprezentanca, pomeni morda zmagoslavje, kakršnega še ni bilo. Izredna igra, navdušenje, tehnične kombinacije ln vztrajnost — vse to je pričalo o premoči grških nogometašev. Čeprav nam ni možno dobiti točnega vpogleda glede poteka tekme, vendar kažejo poročila posebnih dopisnikov atenskih časnikov iz Tel Aviva in razgovori s športnimi funkcionarji ter igralci da je bilo grško ogrozila vrata Grkov. Poudarjajo pa tudi, da je ožja obramba Izraela izborno zaigrala. Izraelci so v drugem polčasu podlegli gostom zaradi boljše kondicije. , , , Poudarjajo, da se je zlasti izkazal novi grški srednji krilec Linoksilakis, ki Je onemogočil ves napad Izraela. Vsi se strinjajo, da je nova grška reprezentanca opravičila zaupanje. Zhnaga grške reprezentance je nove reprezentante navdala z veliko samozavestjo ln tako zelo optimistično tričakujejo tekmo med Jugoslavijo in Grčijo. Športni filmi za srednješolsko mladino Atletska zveza Slovenije in atletska sekcija SD Odred sta uspeli zbrati vrsto športnih filmov, ki jih bodo v nedeljo, dne J4. marca predvajali srednješolcem v Domu JLA v Ljubljani. Na sporedu so sledeči filmi: Zimska olimpiada v Oslu, Naši nogometaši v Helsinkiju, Atletski dvo- moštvo v premoči oba polčasa, zlasti. p0j velika Britanija : Jugoslavija in v drugem, da je napad igral povezano | Deseteroboj na olimpiadi v Berlinu, in učinkovito. Vendr.r se zdi, da je prVa predstava bo ob 9. druga pa grško zmago večidel omogočila izra- | ob 10 _ profesorji telesne vzgoje naj Knjiga ho nedvomno zalo dobro zlto sjaba nasprotnikova igra. I dvignejo brezplačne vstopnice' od če- nrv^k^ii^ takš^e Opazovalci so poudarili, da je I trtka dalje y pisarni SD Odred, Ljub-bo hkrati tndi prva Knjiga tassne reprezent8nca igrala slabše Ijana, Kidričeva cesta 9. vrste o našem tenisu. DRUGO POROČILO VOJKA ČUČKA IZ STOCKHOLMA ŠTIRI SREČANJA Zanimiva, najlepša, najbolj bučna in »bratska« tekma ki gledalca zaradi svoje 1 san*<> jeze in dolgočasijo, tudj k 80 ninogo številnejše, če-^ihov ercittln<> ne manj uspešne: °d tienJ?81*8*1 “amreč odvisen tudi H °I®'nstva, ta pa ni rav- film ,q, 8rana na tem gvetu. Toda 1'vo v ^ ti{ka« spada k »reči v ®hilaic 8 ?’ v tisto, ki ume zabavati >arnost* Pri ‘en, no izpostavlja h to Va J hJigavega ugleda. Ker pa e bj dober razlog za tistega, NAPETA ZGODBA O BORBI ČLOVEKA Z NARAVO Divfi smet Zal samo komercialni film »THE WILD NORTH«. Scena- gonjalci, po krivem obdolžen umora, Cueekarš“fr^te^'^6 ^i- Včeraj smo prejeli drugo poročilo Vojeta Čečka iz Stockholma. Čeprav Je svetovno prvenstvo v hokeju na ledu končano, poročilo objavljamo, ker mislima, da so bila poročila iz svetovnega prvenstva, objavljena v dnevnem časopisju, zelo kratka in skopa, medtem, ko poročilo našega dopisnika vsebuje nokaj zanimivosti, Najzanimivejši bo opis finalne tekme : Kanada. To poročilo pričakujemo v naslednjih dneh. ZANIMIVA . . . Red Skelton ruf?n meduniverzitetna konferenca mr^t° in nedeljo, 13. in Se hfbHn v T^o/ACfrnHii Sih bni Se3hili zastopniki vseh na-ktni Na ‘ei meduniverzl- fWu e n*Crenci bo na dnevnem •»- . " o — Rona se bodo v Beogradu rij: Frank Fenton. Režija: An-drow Marton. Kamera: Robert Surjees. V glavnih vlogah: Ste-wart Granger, Weudell Corey, Cyd Ohariase. Produkcija M-G-M. Podjetje za Izposojanje filmov v Ljubljani. Ljubezon, snežni viharji, bog, divji volkovi, preganjanje, boj, brzico, visoko goro in mirne dolino, vso to se vrsti v tem ameriškem barvanem fjlmu, ki ga produoenti v reklamnih prospektih lmonujojo: »Big drama of primijive love« — velika drama o primitivni ljubezni. Kdor teli videti prekrasne naravne posnetke zelene in bele Aljaske, modrino njenih vodn in neba, kdor rad gloda filme, polne brozprijnornegn herojstva, robatosti In nežno ljubezni, naj si ogleda ta tlim in gotovo bo zadoščeno vsem njegovim željam. Skratka, to je film, pri katerem bo užival ljubitelj iepe narave in ki ho marsikomu privabil solze v oči, a drugoga zopot do skrajnosti razburil. Vse to Jo skoraj dovolj, da rečemo; film je dober, Da, skoraj dovolj — do tu. Ako pa gremo še dalje, in nekoliko globljo pogledamo za barve veličastnih scen, ki nam slepijo oči, kaj bomo videli — bore malo. Priznati moramo filmu na vsak način, da vsebuje vse tisto, kar gledaloa zanima, da nas za dve uri popelje v svet, ki se nam zdi veličasten in pravljičen zato, kor je oddaljen in za nas nedosegljiv in Toda kako film v resnici izzveni! mlvejših tekem, piše naš dopisnik, na Kot prepotentna himna nekemu nad človeku, ki je nepremagljiv, ki je edini sposoben izvršiti vse, medtem ko so vsi ostali ljudje poleg njega običajni, ubogi smrtniki. Gotovo se rode posamezniki, ki so močnejši in vztrajnejši kot njihovi vrstniki, vendar no nepremagljivi. Zato taki slavospevi o vsepremagujo-čih nadljudeh, kot v tem filmu, izzvenijo neživljenjsko ln neverjetno, ter ostane v njih verjetno le ono, kar je resnično, namreč: prelepi naravni posnetki m-8 Ali nam bo Moskva kdaj vrnila naš dragoceni filmski material iz osvobodilne borbe? ?a'tOn-fam° ena točka: Osnutek |86 nam vse resnično in možno ^ zato, ker nam je neznano in Tpda v«o to herojstvo in ne- že dva *° un‘vcrzah, o katerem | Prav Ovniki na razpravljajo. Pred-, tuJ®’ -»~- •— - -.....................- — 0 (J**1 Univerz bodo razpravljali življenjsko življenje je prepotencira hraVp osnutku na temelju raz-! no, da bi moglo biti resnično. Film “hlve so 1° Imeli na vsoh n®j bi pokazal »lvljonje lovca na »c h' P°tem pa bodo poslali' veru, človeka, ki se bori s težavami ’ “asvete in predloge Od- kl mu **h aalnBa »dvljanjo v tel: Prosveto Zvezne ljudske idivJih- <>d civlliza°Uo odrezanih yscuie, Ijin ln ki polog toga še beži proč Kmalu po osvoboditvi je Triglav-film na prošnjo filmskih krogov iz Moskve tjakaj odstopil več tisoč me trov filmskih posnetkov na ozkem traku, posnetih na ozemlju, ki so ga osvobodili partizani, vsebujoč vrsto nepogrešljivih dokumentov i* borbe, življenja naših borcev, važnih dogod kov in podobno dragocenega materiala, V Sovjetski zvezi so iz tega materiala nameravali izdelati dokumentarni film o borbah v Jugoslaviji. No, tega materiala nismo nikoli več videli. Kljub urgencam »e je nekje v Rusiji zataknil in ga ni bilo nič več mogoče najti. 1’otem je prišel kominfprm in ugasnila je vsaka nada. K sreči je ostalo precej filmskega gradiva doma ln tako nismo ob vse, kar so nam posneli na ozki film Božidar Jakao, Coro Skodlar in Stane Viršek. Vprašanje je zdaj, ko smo spet navezali normalne diplomatske stike s SZ, če no bi bilo „„„. kra. --------- — — prod pre- j v tej smeri. prvenstvu je bila tekma CSR : Finska (18:1). Zanimiva Je bila predvsem zaradi tega, ker so Cehi mlade Fince popolnoma zmedli in jim vsilili svoj način igre, prihajali sp pred vrata Fincev, kadar se jim je zahotelo in nevarno ogrožali njihova vrata. V tej tekmi so Bubnik, Zabrodsky in Banda (sliko smo priobčili minulo nedeljo) dokazali, da 50 nenadkriljivi. . , , NAJLEPSA . , , Splošno mnenje na svetovnem prvenstvu je bilo, da je bila najlepša tekma med Nemci in Rusi (2:8). Nemci so bili Rusom skoraj enakovredni nasprotniki- Edino prednost, ki »o jo Rusi imeli, je bila ta, da so mnogo bolje drsali. Posebno krila so bila v hitrosti drsanja nepremagljiva. »Nogometaš« Bobrov je na tej tekmi precej počival, Sistem Rusov je bil, da je eden izmed napadalcev nasprotnikovi obrambi pobegnil ln prevaril vratarja, Nemci bi z malo več sreče lahko dosegli boljši rezultat- NAJBOLJ BUČNA . pa gledalcev ni pomagalo, da ne bi bila švedska reprezentanca poražena. Zma- _________ šfelh so Kanadčani z 8;0. Le-ti so igrali Najbolj bučna na drsališču, kar pa sistem brez sistema. To se pravi: ,1e Imelo svoj odmev seveda tudi na igralci se drsajo, kjer se jim zdi. V tribunah, je bila tekma Kanada hipu pa puck podajo napadalni troji-Svedaka (8:0. Niti Švedski kralj Gu- ci. Streli le-teh na vrata so straho- stav VI. niti stalno navijanje Švedskih viti in se vrstijo z blisKovito naglico. VESTI IN D O G 0 D K I Priprave atletov V okviru priprav za evropsko prvenstvo v Bernu, ki bo od 25. do 29. avgusta, se bo na Reki pripravljalo sedemnajst atletov in štiri atletinje, Priprave bodo trajale od 5. do 25. aprila. Zatem bodo tekmova'ci trenirali v svojih klubih do odhoda v Švico. KANADA : ŠVICA Prizor s svetovnega prvenstva: Švicarji so se ogorčeno branili, Kanadfapi odločno napadali. Rezultat 8:1 za Kanado ... IN »BRATSKA« TEKMA Tekma sz : CSR (5:2) je imela značaj finalne borbe. Ruse je rešilo hitrejše drsanje, Prvi so vodili Cehi, konec prve tretjine pa se je končal 3:2 za Ruse. Tedaj so Rusi menjali vratarja. V drugi tretjini se je odlikoval Bobrov, v nekaj minutah je izvedel toliko drznih akcij, da so gle-dalci onemeli. Zadnjo tretjino sl Cehi niso več tako prizadevali. Kazalo je, da jim je nekdo naročil, naj popustijo, da bo zmaga Rusov zaslužnejša. Rusi so dali v tem delu še dva gola, Tik pred koncem je bil poškodovan Bobrov. Naš dopisnik Voje Čuček na koncu pisma omenja, da je bilo poškodb na svetovnem prvenstvu sorazmerno malo. V kanadski reprezentanci igra n. pr. napadalec, ki si je na prvenstvu trikrat zlomil čeljust. Tudi Bobrov je Igral s prebito kožo na čelu in s pretresenimi možgani. Te poškodbe pa ga niso ovirale, da se ne bi uvrstil med najboljše igralce. V Kopru lio športno letulišče Na pobudo ljubiteljev letalskega športa v Kopru in Letalske zveze Slovenije bodo v okolici Kopra zgradili športno letališče. Na njem bodo lahko pristajala vsa športna letala. Dolgo bo nad 1000 m in široko 100 m, F. K. Trening kolesarjev Na priprave so pozvali: Jovanči-ča, Babolovlča, Grujiča, Hočevarja, Mogušq, Sosedina, Mihaliča, Dimitrl-jeviča, Radovanoviča, Mllakova, Sar- čeviča, Krivokapiča, Gubijana, Dan- ------------ - ----- . , . . , gubiča, Lorgerja ln atletinje: Babo-1 ni Franciji, k»er bodo ostali do L u.iM0i..u»xu »II« S 3«, eo HO Ul ntrolnib natanko ugotovljenih so je točk na zemeljski Povr* „t'rične tako imenovane jo točke, morajo biti nttt ^ Centimetra na 8.8 krn._ ^a„ostajo, Če pogleda človek na zemlje-. zarisano odprto morje, otoki s vid, bi mislil, da raziskovalci i skupno površino 13.000 km*, pravzaprav z novimi odkritji ne j ' Pomanjkan je zanesi finih zem-morejo več računati. Nerazi ' naj Ijevidov čutijo zlasti grad-področja našega planeta, označena be inženirji, kmetijski stro- na zemljevidu z belimi lisami, 60 koonjaki in geologi. na videz sploh izginila. V resnici Uspeh ali neuspeli velikih del pa ni tako. N zemljevidih ima- na področju umetnega namakamo | nja in sploh Pospeševan ja kme- natanko zarisano od 149 mili-1 tijstva, je ovisen od zanesljivosti jonov kvadratnih kilometrov zemljevidov. Natančen, zaiiesljiv zemeljske površine samo dobro desetino. Topografsko popolno in natančno so v velikem merilu posnete samo vse dežele Zahodne Evrope. Za ZDA pa topografsko gradivo ni niti še tako popolno kakor je za Indijo ali Japonsko. O drugih delih sveta o zemljevidi, kolikor jih sploh imamo, često nepopolni. Celo splošno priznani zemlje idi, kakor je em-ljevid panamske atlantske obale slomd na zemljevidih angleške admiralitete iz 1. 1855. Na zemljevidih Avstralije nahajamo jezera, ki jih že sto let ni več, ker je voda v njih Izhlapel Zemljevidi neke dežele v Južni Amerik' kažejo celo velike lagune, kjer se zdaj dvigajo iz tal 600 m visoki hribi. Ko so Kanadčani znova topografsko posneli svojo severno obalo, se je pokazalo, da so tam, kjer }e na uporabnih zemljevidih A. T. C. Brosens: Neporočeni j V parku je bil tudi neki mož. Prisedel je k meni in gledal race. Cez nekaj časa je vprašal: »Ali bi se hoteli poročiti z menoj?« — »Ne,« sem odgovorila. — »Zakaj pa ne? — No, če nočete, pa ni treba,« je dejal. Nehote je brcnil z nogo kamen in najin pogovor je bil končan. Kmalu pa je spet spregovoril: »Država je proti meni,« je rekel, »ker nisem poročen. Država je proti vsem neporoče nim. Le-ti naj kar pomro, meni država. Ali pa naj se poroče. Glejte, devetdeset goldinarjev davka na plačo moram plačevati. Saj si sploh več tae prizadevam, da bi si priboril večjo plačo, kaiti davki požro človeku toliko, da mu zvišanje plače nič ne koristi. Država ne razume, da je biti samec toliko dražje, da bi človek z vsem tem denarjem prav lahko vzdrževal ženo. Ali mi lahko sledite? Ali vam je jasno?« Na moj odgovor ni čakal, marveč je takoj nadaljeval: »Maršem tak malopridnel, ker nisem poročen? Da, pravi dr žava, tak malopridnež si. Razen tega moraš oddati ne le četrtino svoje plače, marveč kot nepo ročen tudi stanovanja ne dobiš Poišči si opremljeno sobo kot Siodnajemnik ali pa se oženi, az pa pravim potem državi. da je moja čudovito lepa nevesta padla pod brzovlak in da si je ne morem izbrisati iz spomina. To se me nič ne tiče, pravi država spet, stanovanja ne dobiš. Temelj človeške družbe je namreč družina... ti pa nisi družina. Samo mož in žena, pošteno in zakonito poročena, z otroki, smeta računati na stanovanje. Vsak lonec brez pokrova in pokrov brez lonca pa vržemo na smetišče. In naj bo še toliko loncev in pokrovov, ki ne sodijo skupaj, nič ne de. Proč z njimil Ti sodiš med podnajemnike! Prav, grem pa med podnajemnike. Opremljeno sodo, torej poiščem. Da, toda samo opremljeno 6obo s kredenco, ob kateri se zjokam, s sliko matere ali gospodinje nad umi-valno mizo, z linolejem z vzorci in staro preprogo. Kuhati ne smem. Uporabljati kuhinje tudi ne. Torej moram plačevati polno penzijo. To me stane dobrih sto goldi narjev. Dobim dva plavajoča lista solate z olupljenim krompirjem in enkrat na teden ko-»k šček govedine. Jesti v mestu? To pomeni ''bife, kjer dobiš želodčno bolezen, ali pa mnogo predrago restavracijo. Posteljnega perila ne smem kupiti, ker sem zakrknjen sa- . mec. Pa tudi 6e bi imel lastno pridnež posteljno perilo in lastno pohištvo, kaj bi z njim počel? Nam ostanejo opremljene sobe z materino sliko plus govedina Mi, neporočeni moški in žen ske, smo brezizgledni primeri Mi propadamo od žalosti in podnajemniške bede. Mi pa hočemo tudi lastno državo, pa naj bo še tako majhna: sobo z lastnimi rjuhami in lastno mizo, z lastno cvetlično pručko in z lastnini kotom, kjer lahko človek kuha. Potem se lahko preživljamo tudi s priščipnjeno plačo, potem ne čutimo, da smo uboga para. Zdaj pa to čutimo. Cepimo pri gospodinji, ki kar naprej vohuni. Vohuni tudi, če se to ne spodobi, kajti to je njen poklic. Naša soba ostane njena soba. Mi smo njena lastnina. gospodinja nam venomer sedi za vratom in nas prijazno ogovarja gospod, in za vse to se moramo zahvaliti državi, ki je proti nam in ki nas je postavila v kot. Mi smo zločinci, mi neporočeni.« Obmolknil je in gledal race, kj so mirno plavale naprej. »Torej se res nočete poročiti z menoj?« je vprašal spet. »Re« ne,« sem odgovorila. »No, če je tako, pa grem zemljevid, ki bi obsegal površino vsega našega plane bi bil torej nujno potreben. In takšen zemljevid strokovnjaki že dolgo pripravljajo. Gre za tako imenovani mednarodni zemljevid sveta, ki ga je zasnovala Mednarodna geografska zveza. Ta misel je bila sprožena 1. 1891. L. (938 je s 'e-lovalo pri tem važnem delu že 48 držav. Četrtina vsega gradiva je bila že zbrana in objavljena stavili eno samo takšn(> P ^ so se morale ekipe ["^rl _„0;ijn’ krat po 14 dni prebija*1 s ■ instrumenti skozi praffoz ^ so prišle 30 km daleč, P° spet čakati več tednov, dJ pje. vreme za opazovanje ug vlpe-katere ekipe so se morale P pa ti na 6000 m visoke gore- po-so ugotovile da jim za,) ra. gled druga enako visoka g Ni torej ('mino, d® Jj.0 po- s svetovnim zemljevidom ai|jolj časi napreduje. In ce.° . raže0* podjetne in strokovno u zern- Vzlic uporabi lelnl in foto merilce čaka na sv težave. posneti. KRIŽA! V K A N* V* F 2 S 4 5 6 8 n 9 10 11 11 13 * ■S 16 j 1? m -18 « 19- ... 20 21 22 as 25 2iT~ m 25 26 27~ 28 S ~n 30 31 32 35 ~ 3i* 35 f* 5*r 3? * 38 m ?>9 u uo M « 42 t<3 __ -n 90^ Vodoravno; 1 ime in priimek slov slikarja (1862—1905), vodil je zasebno slikarsko Solo ki je slovela po vsem svetu, 9 poljedelsko orodje, i4. glavna vrata iflavni vhod. 15. je ZA DOBRO VOLJO postal rumene barv« 17- . K 19. ilov- psevdonima ameriškega ie (Twain), 18. drobno kaifl®"^ denarna veljava (inuožJ. gj. slikarja Debenjaka. ** znic10 28. nedelaven. 24. osebin trskfl» xn0 domače živali (ptice), kratica za »Športni klub«. ^ W zabaviAče, Sa. majhni • ZeflfV sko ime, 36. vrsta „e’ 40 °*4J. va filozofska £oiu 39 * votl*n°’ s\—145-»; £ll, italijanske renesanse l* ,.os l>l*r imenovalnik 3- dolK ( nik«*"1 im® 4. nedorasel ftlovek, 5. “75,, 7. slov. 6 simbol za ^'“f-m-jeva P® ju Aahlsta Kostiča i> ^ank nrii10 Aka zbirka. 9 sTetka, irvmti.. ui/»v neanikii \ .< le* • ’ —— J “ ^ a vui svojo pot.« In šel jc, malo-idri »Denak mcch; .... .ut^an .«ii«- nitno! Ce ga kaj najdete, si ga razdeliva na pol.« or«;*' imena slov pesnik« 10 del živalskega tele« • vrsta „ 12 laži. 13 žensko Ime. » . 20. |Uje (množ.). 18. vladarjev * |eSl k ne. antrl. polarne«« r"*’?JfI1|HnjU ^»Ija' Iraitično knnCal »rl 08 'ijik vei?rnn' ita Pola (SootU 21 '*breij«.tV 22 otok ob zahodnem NI,irtin d je. irlavno mesto Sl ^ djl*> rj-26 okrajšava za „-V,„ iVoll Amper lieaktivn ^atiC8 za .silicij«, 42 mene. « )ctal. »aunl correntis* (tekofeH DNEVNE NOVICE terena »Oskar * J*1®*! Danes, v četrtek, 11. marca se*tanek s predavanjem v na Starem trgu 34. Pridite vsi Tnrn^ ki bo 20- marca 195* Stesa P.^avalnici patološko-anatom-'sta j ltuta v Ljubljani, Zaloška v petek, 19. marca ob 20 slpn5?avala v sindikalni dvorani iff?3 zavoda dr. Lenart Vera ah pri ekstrakcijah. Po S?kciu ju 1x5 sestanek dentiatične •torih, T Istl dan ob 20 bo v pro-lestan^ ne ambulante »Nebotičnik« fek. f-^otehnlkov. *tv0 *“b Ljubljana obvešča danostih, .'i® člane drugih fotoama-"Mka 11lobov v Ljubljani, da bo od !} S]jiA/ marca dalje vsak petek ob lih tu(?’,,na kritika fotografij, ki so V, »Ji ln domači avtorji poslali na * Lluhiinar,odno fotografsko razstavo ‘lam, pa jih žirija ni sprejela, voj inu,’’j fUm s tolmačenjem (Raz-lenij) im ?!ava ur ln vseh vrst steklih ‘jelkov, Dela slavnih ameri-ikemi 2,a,r]ev' Poplava na Holandce 12 l1" bo predvajan v petek, 'Mo«|m^arca ob 18.15 in 20.15 v prl-lillv,] dvorani Univerze (prej , a vtl°d lz Gosposke ulice. “%er7iwva r»*«tava v Narodni ln Jio »ja« 1 knjižnici bo odprta sa-00 nedelje, 14. marca. *e Some vseh dimenzij, koles-tiija . 'ie' zračnice, obutev lz gu-?°Ptavi 1?,?lorie ltd- vam najhitreje *ka p»« LKAN‘ v Ljubljani, Zale avtn. -20, ’ Kupujemo neuporab- D(>avnw lIlce P° 120 dln 'a *«■ -*»ca odprta od 7 do 15, Jtoitli so v Ljubljani: " P°greb ^ 3anes Marko, otrok. Pogreb bo k Lukm-14 45 na Viču. ^Sreb h?,nMalčl, knjigovodkinja. ievaE “anes ob 15.30 na Žalah. “Slles nč , “°*e> delavec, Pogreb bo »ablL 6 na Zalah. Steh h„ 5* Viktor Pavel, otrok. Po-danes ob 16.30 na Zalah. Danes sveže morske ribe v Ribarnici. Noben drug preparat ti v nekaj minutah ne napravi obraza svežega ln mladostnega, kakor kozmetična maska TEINT BELL. »Kako dobro je bilo danes kosilo! Samo precej kosti se je nabralo. Ali naj jih nesem v zaboj za smeti?« vpraša Alenka. Starejši brat pa jo zavrne: *Kje neki, saj veš, da zbiram denar za šotor. Te kosti bodo zopet vrgle nekaj dinarjev! V zaboj na balkonu jih deni. Ko jih bo več, jih bom nesel v zbiralnico odpadkov, da jih prodam.« • •••••••••••■ ••••«••«>•••••••• PREDAVANI A Društvo gradbenih Inženirjev In tehnikov LRS, Ljubljana, priredi v ] četrtek, dne Ji. marca 1964 ob 17 v I prostorih Zavoda za preiskavo ma-teriala in konstrukcij, Pimičeva 10, predavanje tov. ing Zeželj Branka, direktorja Zavoda za preiskavo materiala iz Beograda. Predaval bo o prenapetih konstrukcijah. Predavanje bo opremljeno z demostracijami. Vabljeni! Univ. prof. dr. Franc Zwttter bo predaval v četrtek, dne JI. marca 1954 ob 19.30 v prirodoslovni dvorani Unt-verze (prej fizikalna), vhod iz Gosposke ulice: »Slovenski narodno-po-Utični programi ln njihova osnova«. KONC F RT) Pianistka Jelka Suhadolnik-Zalo-karjeva koncertira v ponedeljek, dne 15. marca v Filharmoniji. — Spored prvega dela koncerta obsega Bachovo KromatlCno fantazijo in fugo, Beethovnovo »patetično« sonato ter Brahmsove intermezze in balado. — Vstopnice v Koncertni poslovalnici. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Četrtek, 11. marca ob 20. Tirso de Molina: »Don Gil v zelenih hlačali«. Abonma red B. Petek, 12. marca ob 15.30: Hecht-Mac Arthur: »Prva stran« Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 13. marca ob 20: Tirso de Molina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Izven in za podeželje. AVTOBUSNO PODJETJE SAP - LJUBLJANA iiiiifflfliiiiiiiiiiiiii sprejme takoj v službo: v*č kvalificiranih avtokleparjev ali galanterijskih kleparjev, kvalificiranega avtotapetnika, fri ročne delavce (nekvalificirane) za sezonsko gradbeno delo. Nadalje sprejmemo v uk vajenca za avtoličarstvo. plača po tarifnem pravilniku. — Delavci v krajih Izven Ljubljane se lahko za prihod v službo in za Pot domov poslužujejo SAP-ovih avtobusov. SAP » LJUBLJANA OPERA Petek, 13. marca ob 19.30: Gounod: »Faust«. Abonma red D, Sobota, 14. marca ob 19.30: Gostovanje Celovškega mestnega gledališča: Strauss: »Netopir«. Izven. Za gostovanje Celovškega mestnega gledališča, ki bo v soboto, 13. t. m. in v nedeljo, 14. t. m., bodo rezervirane vstopnice in dijaška stojišča v prodaji od petka 12. t- m. od 16 dalje pri operni blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža 1 Četrtek, 11. marca ob 20: Vilharjeve l Saloigre — Večer v čitalnici. Izven. I Petek, 12. marca ob 20: Mary Chase: »Harvey«. Abonma red Petek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 13, marca ob 20: Kurt G8tz: »Hiša v Montevideu«. Komedija v štirih dejanjih. Izven. (Ing. Kratt: Cuk J.). MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 12. marca ob i7. Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 13. marca ob 17: Pengov-Si-mončič: »Zlata ribica«; ob 20.30: Kuret: »Obuti maček«. Za odrasle. Ročne lutke i Resljeva cesta 28 Četrtek, 11. marca ob 10: Gostovanje v Rečici ob Savinji: ob 15: Gostovanje v Ljubnem ob Savinji. RA Dl O Dnevni spored za četrtek, 11. marca 5.30—7.30 Dobra jutro, dragi poslu- | šalci! (Pester glasbeni spored) — vmes od 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski koledar in pregled tiska — 7,20 Za gospodinje — 12-00 Drobne skladbe velikih mojstrov — 12.15 Cicibanom — dober dan! — 12.30 Opoldanski orkestralni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Iz znanosti in tehnike — 13.55 Za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi — 14.40 Kaj bo danes na sporedu? — 14.45 Stare ln nove melodije na klavirju igra Moj mir Sepe — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Lahka in operetna glasba — 16.00 Radijska univerza’ Ing Nace persoglio: Nastanek in pomel, hudournikov — 16.15 L v Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 61 — 17.15 Zabavno in plesno glasbo izvajajo mali ansambli ln solisti — 17.45 2, lekciia tečaia francoskega jezika — 18.00 Orkestralni odlomki lz oper — 18.30 Druž'n-,ki pogovori — 18.40 Melodije Richarda Rodnersa igra orke-1 ster Guy Luypaer‘o — 19.00 Radijski ' dnevnik — 19.40 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Kulturni pregled: Miško Kranjec: O Obzorniku — 2p.l5 Zborovske skladbe Emila Adamiča, Zorka Prelovca in samospevi Benjamina Ipavca —■ 21.00 Andre Kostela-netz in nlegov veliki zabavni orkester (Glasbeno komentirana oddaja) — 22,15—23.00 Nočni simfonični koncert Anton Lajovic: Andante, Zvonimir Ciglič: Prva simfonija. | Min?nr—s tfgSTl Dežurna lekarna Četrtek, dne 11. marca 1954: lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. Petek, dne 12. marca 1954: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO Četrtek, 11. marca PARTIZAN: ItaliJ. film: »Trubadur«. UDARNIK: Nemški film: »Srce lažno bije«. POBRE2JE: Ameriški film: »William-sova karabinka«. STUDENCI: Prancoski film: »Panika«. Petek, 12. marca PARTIZAN, ItaliJ. film: »Trubadur«. UDARNIK: Nemški film: »Srce lažno bije«. SLOV, NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 11. marca ob 19.30: Dvorak: »Rusalka«. Red A. Petek, 12. marca ob 19.30: De Filippo: »Neapeljski milijonarji«. Red C. CELJSKE VESTI Ljudska univerza v Celju vabi na predavanje s filmom, na katerem bo govoril učitelj tov. Alojzij Gobec »O Danski«. Predavanje bo danes, v četrtek, dne 11. marca 1954 ob 19.30 v predavalnici učiteljišča. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 11 marca ob 9: H Ttemeyer: »Mladost pred sodiščem« Zaključena predstava za AFZ ob 20: H Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Abonma red Četrtek ln izven VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 13. marca ob 10.30: Pero Bu-dak: »Metež«. Premiera. Nedelja, 14. marca ob 19.30: Pero Bu-dak: »Metež« Režija in scena Srečko Tič i Registracija motornih voz | Redni letni tehnični pregledi mo-j tornih vozil in podaljšanje prometnih dovoljenj se bo Izvajalo na področju ' LR Slovenije v času od 15. marca do 1 30. aprila 1954. Za posamezne okraje in mesta so določeni naslednji roki: Ljubljana mesto in okolica od 15. marca do 30. aprila. Maribor mesto in okolica od 15. marca do 30. aprila. Celje mesto in okolica od 15. marca do 7. aprila. Kranj od 15. marca do 3. aprila. Radovljica od 15. marca do 27. aprila. Postojna od 15. marca do 27. aprila. Trbovlje od 15. marca do 24. marca. Novo mesto od 15. marca do 20, marca. Ptuj od 15. marca do 20. marca. Črnomelj od 22. marca do 24. marca. Ljutomer od 22. marca do 27. marca. Krško od 26. marca do 3. aprila. Šoštanj od 26. marca do 31. marca. Murska Sobota od 29. marca do 3. apr. Gorica od 29. marca do 13. aprila. Tolmin od 29. marca do 3. aprila. Kočevje od 5. aprila do 8. aprila. Slovenj Gradec od 5. do 10. aprila. Sežana od 14. aprila Uo 17. aprila. Natančen čas in kraj tehničnih pregledov v navedenih rokih bodo objavila za svoj okraj tajništva za notranje zadeve. Po 30. aprilu ne bodo smela voziti v javnem mestnem prometu ^motorna vozila, katerim ne bo podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja. Naknadni tehnični pregledi bodo le enkrat tedensko, zato pozivamo upravitelje in lastnike motornih vozil, da registrirajo svoja vozila v zgoraj navedenih rokih. Na tehnični pregled morajo pripeljati brezhibna in čista vozila. Avtomobili vseh vrst in traktorji morajo biti opremljeni tudi z zrcali, ki omogočajo vozniku dober pregled nazaj. Prijave za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja prejmejo vsi upravitelji in lastniki vozil pri tajništvih za notranje zadeve Istočasno prejmejo tudi popisnico obrazec DMV 1 Zavoda za statistiko in evidenco, ki jo morajo izpolniti natačno po navodilu in jo izročiti komisiji za tehnični pregled. . , . Iz pisarne Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS. KINO »SOC A« Ameriški barvni film Divji sever V glavnih vlogah: Cyd Cha-risse in Stewart Granger TEDNIK Predstave ob 16., 18. in 20. uri Uradno opozorilo Po uredbi o združevanju gospodarskih organizacij, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št 54-53, se morajo strokovne združbe, ki jih ustanovijo proizvajalne in druge gospodarske organizacije vpisati v register pri republiškem državnem sekretariatu za gospodarstvo. Prav tako se morajo vpisati v register pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS vse pogodbe za skupno opravljanje posameznih gospodarskih poslov, ki jih sklenejo gospodarske organizacije, katerih sedeži se nahajajo v raznih krajih LRS. Strokovne združbe, ki so obstajale že pred objavo cit. uredbe, morajo prilagoditi svojo organizacijo in svoje delo določbam uredbe v 60 dneh od uveljavitve uredbe. To velja ne-glede na naziv obstoječih združb (združenja, interesne skupnosti, biroji, uprave, pisarne in podobno). Ker je ta rok že potekel in Drž. sekretariat za gospodarstvo LRS do sedaj ni prejel nobene prijave za vpis, se opozarja na kazenske določbe po členu 36 in 37 navedene uredbe. Drž. sekretariat za gospodarstvo LR Slovenije. KINO »UNION«: Amer. barvni Ulm: »Divji sever« Tednik: Filmske novosti št, 10. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Glej tička«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 bo matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: Ameriški film:' »Steklena menažerlja«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20.15. Predprodaja vstopnic od 10—11 In od 15 dalje. DROBNI OGLASI FILTER STISKALNICO do B atmosfer pritiska, nujno kupt podjetje »Cer« Cačak 1209 AKVIZITERJEM, agilnim in sposobnim, nudimo stalen postranski zaslužek pri nabiranju naročnikov in oglasov za sodobno turistično gostinsko publikacijo Ponudbe pošljite upravi lista, podružnica Maribor pod šifro »Turizem«, 817 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo ln vsemi pritiklinami, na Dečkovi cesti v Celju, zamenjam za I trisobno stanovanje z istimi ugodnostmi. Informacije v podružnici »Ljudske pravice-Borbe« v Celju. C 35 KINO »TRIGLAV«: Švedski film: »Plesala je eno samo poletje«. — Tednik: Prste k sebi. Predstavi ob 18 ln 20. predprodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat. KINO »SlŠKA«: Ameriški film: »Gospa Bovaryjeva«. Brez tednika. — Predstave ob 16, 18 in 20. predprodaja vstopnic od »5 dalje. JESENICE: »RADIO«: Francoski film: »Gospod Hulot na počitnicah«. Predstavi ob 18 ln 20. -— »PLAVŽ«: Ameriški film: »Trenutek obupa«. Predstava ob 18 Mestno inštalatersko podjetje za vodovod, kanalizacijo in centralno kurjavo, Beograd, Maksima Gorkega 17 a, telefon 40-390 razpisuje natečaj za tehničnega direktorja. V poštev pride inženir, ki požna stroko. Glede sporazuma se obrnite na direktorja podjetja. 1202 IZID NATEČAJA #a idejne projekte osemletke in doma kulture v Dubravi Ocenjevalno razsodišče je sklenilo, da Izmed prispelih 18 del nagradi naslednja: 1. Delo pod šifro »1232«, čigar avtorji so ing. Nikšič Radovan, ing. Dragomanovič Božidar, ing Jurič Zvonimir ln ing. Markovič Božidar, vsi 'z Zagreba, s 120.000 dinarji. 2. Delo pod šifro »2436«, čigar avtorji so: Ing, 0,-tt'ogovi6 Kazimir, ing. Kolonič Božidar in ing. Lorber Oskar, vsi iz Zagreba, s 120.000 din. 3. Delo pod šifro »1010«, čigar avtorja sta ing. Sram Danka ln arh. Hamel Mirko, oba lz Zagreba, z 80.000 din. 4. Delo pod šifro »1313«, čigar avtor je arh. Mitič iz Zagreba, z 80.000 din. 5. Delo pod šifro »2249«, čigar avtor je ing. Bertol Juraj in sodelavka Bertol Evgenija iz Zagreba, z 80.000 din 6. Delo pod Šifro »2918«, čigar avtorji so mg. Novak Ivo, ing Co-ronelli Elizabeta in tehn. Parac Stjepan, vsi iz Zagreba, z 80.000 dinarji. 7. Delo pod šifro »3184« — D«, čigar avtorji so abs. arh, Jovanovič Kunc Mirjana ln Kunc Dra-gutin iz Zagreba, s 40.000 din, 8. Delo pod šifro »9763« avtorja ing. Serafimovskega Aleksandra iz Skoplja, s 40.000 dtn. Ljudski odbor mesta Zagreba, oddelek za prosveto in kulturo. V ZAČETKU MAJA 1954 IZIDE Rečnik esperantsko srpskohrvatskog jezika STEVANA ZIVANOV1ČA Cena slovarja bo okoli 250 din. Da bi si vsi, ki jih zanima in se uče esperanta, pravočasno nabavili slovar, ga morajo že zdaj skupno ali posamezno naročiti pri založniku: »Naučna knjiga«, Beograd, Knez Mihailova 40/IV., poštni predal 690. 1190 Podjetje Luka in skladišča - Reka proda 20 decimalnih tehtnic znamke »WIDRA«, nosilnosti 2000 kg, nerabljenih. Obenem proda razni material in inventar. Interesenti naj se osebno ali pismeno obrnejo na nabavni odsek podjetja, telefon 39-70, hišni 44. 398 P0STMIA IMP0RT-EXP0RT IZVOZNO — UVOZNO PODJETJE POSTOJNA razpisuje mesto: šefa komercialnega sektorja Pogoji: primerna ekonomsko-trgovska izobrazba z najmanj 10-letno prakso ter perfektnim znanjem nemškega in francoskega ali angleškega jezika; korespandsda (-ko) za dopisovanje v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. PLAČA PO DOGOVORU. Ponudbe pošljite na gornji naslov! IRiie E. M. REMARQUE tovorni grob;,"""1 S6m’ ^ se sP°dobi- Nobene besede o poklicu, nobenega narr>igavanja danes — pozabiti občudovanja vredno Rozino Vos*’ ki ji je prinesla vzdovek »2elezni konj«; pozabiti na lJnbe,6 Pomenke z živinskim trgovcem Stefanom Grigoleitom o Pohabiti na Kikijeve plese okrog košare s prestami v aar^- Zabava v tej sobi bi lahko bila v čast vsakemu skemu krožku. že vse pripravljeno, Lilly?« sem vprašal. Kimala je. »Balo sem si že zdavnaj omislila.« I>lani5Uc*ov^a bala,« je dejala Roza. »Niti en čipkast prtiček ne nJka.« *Cemu »No, Pa so potrebni čipkasti prtički?« sem vprašal. (Ig ~"J' Ve* kaj, RobbyW Roza me je pogledala tako očitajoče, StVenem br* rekel, da že vem. Čipkasti prtički, — kvačkani pohi-v. 1 seveda, to so bili simboli malomeščanske udobnosti, vetl(laSVefienf simbol zakonskega življenja, Izgubljenega raja. Saj r Vse niso bile cipe po temperamentu; bile so brodolomke aka Unskegu življenja. Njihovo skrivno hrepenenje je bila zakon-t^stelja; ne gre'. Toda tega nikoli ne bi priznale. Sedel sem h klavirju. Roza je že čakala na to. Ljubila je glasbo, kakor vsa ta dekleta. Za slovo sem še enkrat zaigral vse njene in Lillyne najljubše popevke. Najprej »Molitev stare device«. Naslov sicer za ta lokal ni bil primeren, toda bila je samo dokaz spretnosti z mnogo brenkanja. Sledila je »Večerna pesem drobne ptičke«, »Planinska zarja«, »Ce ljubezen umrje«, »Harlekinov! milijoni« in za zaključek »Po domovini hrepenim«. Ta je bila Rozi posebno pri srcu. Saj so cipe najtrša in hkrati najbolj sentimentalna bitja. Vse so pele. Naduti Kiki je pel drugi glas. Lilly je vstala. Morala je oditi po svojega ženina. Roza jo je prisrčno poljubila. »Obilo sreče, Lllly. Nikar ne dopusti, da bi te podjarmil.« Obložena z darili je odšla. Vrag vedi, njen obraz je bil čisto drugačen kakor prej. Trde poteze, ki se zarežejo globoko v obraz slehernemu človeku, če ima opraviti s človeško podlostjo, so bile Izginile; obraz je bil postal mehkejši, na njem je bilo resnično spet nekaj dekliškega. Stali smo pred vrati in mahali Lilly v slovo. Mimi je iznenada zatulila. Tudi sama je bila nekoč omožena. Njen mož je med vojno umrl za pljučnico. Ko bi bil padel, bi bila imela skromno rento in ne bilo bi ji treba loviti po cestah moških. Roza jo je potrepljala po rami. »No, Mimi, nikar ne bodi tako mehka! Pojdi, popijmo še skodelico kave.« Vsa družba se je vrnila v mračno kavarno, ko j »uta kokoši v kurnik. Toda dobre volje je bilo konec. »Zaigraj nam še kaj za slovo, Robby!« je dejala Roza. »Za dobro voljo.« »Prav,« sem odgovoril. »Pa zaigrajmo ,Staro tovariško koračnico1.« Potem sem se poslovil. Roza mi je stisnila v roko še zavitek kolačev. Dal sem ga mamičinemu sinku, ki je zunaj že postavljal večerni kotel za kuhanje klobas. Razmišljal sem, kaj bi storil. V bar me nikakor ni mikalo; v kino tudi ne; v delavnico? Neodločno sem pogledal na uro. Bilo je osem. Koster se je moral že vrniti, Ce je bil že doma, bi Lenz ne mogel spet govoriti celo uro o dekletu. Odšel sem v delavnico, V lopi je gorela luč. Tudi vse dvorišče je bilo razsvetljeno. Koster je bil sam v delavnici. »Kaj se je pa zgodilo, Otto?« sem vprašal. »Kaj si nazadnje prodal Cadillaca?« Koster se je zasmejal. »Ne. Gottfried je samo luči malo prižgal.« Oba žarometa Cadillaca sta gorela. Avto je stal tako, da so snopi svetlobe padali skoz okno na dvorišče, v sredino bujno cvetoče slive. Ta prizor je bil čudovit. Tema na obeh straneh je bila videti ko črno morje. »Krasno!« sem dejal, »Kje pa je?« »Sel je po prigrizek.« »Pametna misel,« sem rekel. »Nekam vetmjaški sem. Ni pa izključeno, da sem lačen.« Kftster je prikimal. »Jesti je zmeraj dobro. Glavni zakon vseh starih vojakov. Tudi jaz sem storil danes popoldne nekaj vetr-njaškega. Karla sem prijavil za dirko.« »Kaj?« sem deial. »Menda kot šestega?« Prikimal je. »GromSka strela, Otto, saj bodo startali vsakršni kanoni.« Spet je prikimal. »V razredu športnih avtomobilov Brau-miiller.« NA GORIŠKEM SO ZAČELI ORATI Na Goriškem je nastopila že prava pomlad in sonce, ki vsak dan bolj močno privablja na polja prve kmetovalce. Tu je nastopil čas pomladanskega oranja in drugih poljskih del, medtem ko v nekaterih drugih krajih še ni opaziti, da se zima bliža h koncu ter je zlasti ponekod na Gorenjskem še precej snega. Letos bodo kmetje na Goriškem uporabljali pri delu znatno več strojev in drugega modernega orodja za obdelovanje zemlje kot prejšnja leta. Medtem ko so imeli na primer še leta 1949 v začetku Letos bodo v Novi Gorici olepšali in uredili stanovanjske bloke in javne nasade V nedeljo je lil v Novi Gorici občni zbor okrajnega turističnega in olepševalnega društva. Lani je društvo napravilo marsikaj z.a olepšanje Solkana. Uredili so pari, javne nasade, prepleskali nekaj najbolj potrebnih hiš in razen tega izvršili še precej manjših del. Le-to •ima največ zaslug, da je Solkan tudi po zunanjosti ostal lep in privlačen, kar je priznal že marsikateri tujec. Letos bodo poskrbeli predvsem za ureditev in olepšanje stanovanjskih blokov, upravnega poslopja Okrajnega ljudskega odbora, parkov in drugih javnih nasadov. Kazen tega se bodo zavzeli za čimprejšnjo dograditev ' in izročitev svojemu namenu Še leta 1949 je bilo na področju okraja vsega 22 zastarelih in slabih traktorjev, letos pa jih imajo 100 od najlažjih do najtežjih — Tehnična sredstva in stroje ponekod še vedno nenačrtno izkoriščajo pomladanskega oranja na področju med seboj, da bi jim traktorji vsega okraja komaj 22 zastarelih orali večje površine hkrati, ne glede in slabih traktorjev jih imajo sedaj na razmejitev med njim, kar bi 100, ki so vsi moderni in to od bilo tudi ceneje. V jeseni pa bi na najlažjih do najtežjih. Navzlic temu ■ svoji zemlji pobral vsak svoj pri-pa je traktorjev še vedno premalo ! delek. -ei. in jih bi potrebovali še precej, zlasti I težkih in plugov za rigolanje vino- I \ kinematografih gradov. Kakšno veliko korist imajo kmetje od uporabe modernih tehničnih sredstev lahko vidimo že iz tega, če upoštevamo, da opravi buldožer v enem dnevu delo, za katerega bi bilo potrebno sicer 300 ročnih delavcev. Vse te moderne stroje vredne več sto milijonov din, ki so last 69. kmetijskih zadrug, 16. kmečkih delovnih zadrug in dveh državnih posestev pa ponekod še vedno premalo smotrno izkoriščajo. Če bi jih polno izkoristili bi bili v stanju preobrniti vso plodno zemljo na Goriškem in spremeniti ledino v njivske površine. Tako pa orjejo majhne parcele last privatnih kmetov in se premikajo često iz kraja v kraj, da bi zorali eno samo ali nekaj majhnih parcel in tako po nepotrebnem za- javnega kopališča v Tovarni pohištva pravljajo čas in trošijo gorivo. Ali Nova Gorica, z najbolj potrebnimi ‘ „ K: , ___ stvarmi pa bodo opremili tudi kopa- bilo temu moč napraviti konec lišče ob Soči. M. tako, da bi se kmetje sporazumeli Avrelij Lukežič: Krajina Deset let strogega zapora za lanski požig v Industriji čevljev Novo mesto, 10. marca. Pred petčlanskim senatom Okrožnega sodišča je bila danes zaključena dvodnevna javna razprava proti 25-letnemu Francu Mohapu, čevljarskemu pomočniku iz Serdice v niur-skosoboškem okraju. Ko je lani 26. junija ponoči’ izbruhnil požar v mestni kolarski delavnici ter se razširil na objekte Industrije čevljev, so delavci v podjetju in organi javne varnosti takoj prisodili zločin malo prej odpuščenemu Mohapu. Pre- ^___________ iskava in javna razprava sta potr- i na deset let strogega zapora, zaradi dili, da je bil sum opravičen. j nameravanega vloma in nagovarja- Mohap Franc, ki je bil zaradi | n ja pa na 8 mesecev: skupno na 10 raznih nepravilnosti lani v maju od- I in pol leta strogega zapora, puščen iz Industrije čevljev, je sta- Priči čevljarju Fugini v Ljubljani je štiri dni pred požarom izjavil, da bo kmalu v časnikih bral, da je Mohap obsojen na smrt; na dan požara pa je enemu izmed delavcev v podjetju dejal, »da če on ne bo delal, tudi drugi ne bodo.« Bazen tega je nagovarjal enega izmed pomočnikov. da bi vlomila v skladišče, vendar se nagovarjani ni hotel zločina udeležiti. Senat okrožnega sodišč« je Mo-hapa obsodil zaradi požiga podjetja na Goriškem bodo v tednu od 11. do 18. marca predvajali film o življenju slepih Da bi seznanil prebivalstvo s problemi in težavami slepih in zbudil med ljudmi večji občutek odgovornosti z-a njihovo usodo, bo okrajni odbor Združenja slepih v Novi Gorici organiziral v tednu od 11. do 18. marca predvajanje angleškega dokumentarnega filma o življenju in delu slepih. Celovečerni film, ki si ga bo spričo važnega družbenega vprašanja, ki ga obravnava, prav gotovo vredno ogledati bodo predvajali kinematografi v Novi Gorici, Solkanu, Medani, Kanalu ob Soči, Šempetru, Ajdovščini in v Vipavi. D. Tudi na Primorskem delajo divje svinje škodo Ko je v nedeljo dopoldne 7 članov lovske družine »Lijak« iz Šempasa organiziralo pogon na divje prašiče, ni pač nihče slutil, da bodo srečali kar 9 črnih kosmatincev. Nanje je naletel gonjač, ki je iz razdalje desetih metrov izstrelil en strel, vendar ni ničesar zadel. Prašiči so v hipu postali pozorni in so se v divejm tempu usmerili proti njemu, šele z drugim strelom jim je prekrižal pot, nakar so krenili proti dvema lovcema, ki sta čakala v zasedi. Eden od njiju je s prvim stre-iom zadel svinjo težko okoli 90 kg v rilec, ostale živali pa so se v hipu razbežale na vse strani. Ranjena svinja je s strašnim rjovenjem bežala naprej v obliki črke S in puščala za sel oj krvave madeže. Zgrudila se je in obležala mrtva šele 2 kilometra od mesta, kjer je bila zadeta. d. Milijoni, hi gredo v izgubo Skoraj 18 milijonov din za hranarino in 50 milijon^ dinarjev izgubljenega narodnega dohodka Veci nezgod je bila posledica kršenja predpisov ~~ Lax. pomanjkljivih zaščitnih sredstev preveč obolenj 27 dni. Vzroke velikega števila Vinogradniki so takoj, ko je skopnel sneg, začeli obrezovati ZB Maribor za kulturni dom v Novi Gorici Akcija za gradnjo kulturnega doma in tiskarne v Novi Gorici je naletela na razumevanje ne samo pri delovnih ljudeh v Slovenskem Primorju, temveč tudi v drugih krajih Slovenije. Posebno pozornost so ji posvetili Mariborčani. Pred dnevi je Mestni odbor Zveze borcev iz Man- ■ hn , . n.Vraiu 11 bora nakazal v sklad kulturnega do- J>uo. lani ,v, vsem ,OKraJU, “ ma v Novi Gorici 345.248 din, ki jih I Lam je bilo V okraju 1770 je zbral med mariborskimi delovnimi obolenj: bolehal je skoraj vsak kolektivi. Vsekakor lepo darilo Slo- x_trH jpi.,™« ;n „<,li,»hpnpr Pn-vencev ob severni meji bratom ob cet™ delavec m usiuzpenec. t-o zapadni straži. vprečno zdravljenje, je trajalo Lani se je v podjetjih in obrtnih obratih v murskosoboškem okraju zgodilo 493 nesreč. Povprečno zdravljenje ponesrečencev je trajalo 24 dni. Pri pregleda hujših poškodb je bilo ugotovljeno, da je bila večina nesreč zaradi podcenjevanja varnosti in kršitve predpisov o zaščiti dela. V gramoznici uprave okrajnih cest je neupoštevanje predpisov in opozoril inšpekcije dela zahtevalo smrtno žrtev. Se hujši primer se je zgodil pri nadzidavi zgradbe tovarne perila »Mura«, ki sicer ni zahteval človeških življenj, temveč tri hujše ponesrečence, povzročil pa je tudi ve-viko materialno škodo, ko se je zrušilo ostrešje. Komisija je ugotovila, da bi stalno strokovno tehnično nadzorstvo pri delu lahko preprečilo nesrečo. Podobno malomarnost so ugotovili tudi pri drugih hujših nesrečah, ki jih obolenj je treba iskati v pomanjkljivih sanitarnih napravah: um* valnice in kopalnice imajo retu» podjetja, manjka pa tudi ?asC. nih sredstev. Pomanjkanje gienskih naprav je do neke m opravičljivo v starih zgradba* kjer jih je zaradi tesnih pr rov težavno urediti. Ne d p smele manjkati v novih zgra kot pri »Muri«. . Mnoga vodstva se na pomanjkanje mate sredstev, kot da se za zdr ■> in hranarino ne bi izdal° , ; ;e več. Zaradi nezgod m lani bilo izgubljenih 60.193 d nih dni. V tem času bii v ustvarili najmanj 50 m‘^hra. din narodnega dohodka. mj. narino so podjetja izplač g0. lijone 664.000din. Zavo,,^2 000 cialno zavarovanje za v din. Če bi le del tega ^nih izboljšanje higien.sk?otni izdatki naprav, bi se vsakoletn čutn0 za nezgode in obolenja ^ znižali. remi Nad 2000 mladine obiskuje v Celju pouk predvojaške vzgoje. — Na Učiteljišču imajo najbolje opremljen kabinet predvojaške vzgoje v Jugoslaviji. — Predavatelj Šega Ljuban med najboljšimi v Sloveniji. Čeprav pripisujemo predvojaški in i kakšno pohvalo ali grajo, medtem ko izvenarmadni vzgoji mladine v našem družbenem dogajanju izredno važen pomen, je le tu pa tam slišati IDRI/SKE ČIPKE pomembno izvozno blogo Lani je čipkarska zadruga v Idriji prodala za nad 1? milijonov dinarjev čipk Čipkarska zadruga v Idriji je podjetja »Dom« iz Ljubljane opo-pomemben gopodarski činitelj na zoril na škodljivo preprodajanje obširneje o tem vprašanju le redkokje razpravljajo. Na gimnazijah, Učiteljišču in Ekonomski srednji šoli so v Celju zadovoljivo rešili pouk predvojaške vzgoje. Učni uspehi so zelo dobri, kar je pripisati prizadevanju predavateljev in upravam šol, ki in pomočniki obrtniškega sektorja, raznih manjših podjetij ter ustanov. Obisk je najboljši, kar je pripisati tudi upravam nekaterih podjetij, ki se ne zanimajo, ali obiskujejo njihovi __________________ _. mladinci redno pouk predvojaške i svoje delo; lani so se se* nieO° vzgoje, Privatn' olTtnik, Avgust enkrat, medtem ko je g. Stok, je bil kaznovan, ker je poši- državi. Na Učiteljišču P® fvateli8’ izredno požrtvovalnega P geg0. rezervnega oficirja LjuD 0>>eb V delavskih centrih!. (eža_ »mestnih« centrih imajo mesto* ve. Slabe uspehe imata o vajepo centra, kjer obiskujejo po pokazali tudi pri gradben ,gj]iger‘> »Graditelj«, v poslovalnici dr0god. obrtnik Franjo Belak ' ovir®1® Letošnja zima ie ff““?trib. Ct pouk v obeh »mestnih« prosto*®* zimo so bili brez ustreznih P . laii- Večji del takih j>roblea»* usts, ko odpravila komisija, ki y jto- novili v začetku lanskega mn0žiCnih misiji so bili predstavniki trelstva' organizacij in društev, ^ ^0- Ljudske tehnike, Partizana jjngjis« da komisija je kmalu j. sarno ioni so se seo^* „ip.n0 Tolminskem, saj zaposluje okrog 780 žena in ima 1952 vpisanih članic iz najbolj pasivnih področij. Pregled lanskoletnega poslovanja te zadruge je pokazal, da so lani prodali za nad 17 milijonov dinarjev čipk, nekatere članice — med njimi Cilka Jazbar in Marija Murovec iz Idrije ter Lina Kržišnik iz Zirov pa so dobile posebno priznanje za najboljša dela na čipkarski razstavi. Na minulem občnem zboru so ■izvolili nov upravni in nadzorni čipk, ki jim n. pr. mnogi posredovalci dvignejo cene, še preden prispejo na beograjski trg. Zato bo treba poiskati trg tudi doma z neposrednimi stiki z zadrugami in posredovalci, da bi se izognili navijanju cen. Precej pa škodijo ugledu čipkarske obrti tudi žene, ki na skrivaj izdelujejo in po nizkih cenah prodajajo nekvalitetno blago. Na občnem zboru zbrane čipkarske zadruge so nato prosile za posredovanje Društvo žena, da bi le-to opozorilo javnost na ,, , , - ----- potrebo po zaščiti žene-kleklja- odbor, hkrati pa razpravljali o, rice, zlasti pa tistih, ki s svojim razmeroma slabih zaslužkih čip- delom preživljajo veččlanske dru-kanc. V zvezi s tem je direktor žine. delo povsem zamrlo. iioval delj v poslopju podjetja. Dobro so mu bili poznani objekti čevljarstva, mizarstva in kolarstva, kar je v noči 26 junija med 22. In 22.30 Izkoristil. Ogenj je podtaknil v kletne prostore mizarske delavnice odkoder se je požar razširil in jo popolnoma uničil. Zgorele so zaloge lesa, precej usnja, čevljev, pribor in stroji, tako da je bilo škode nad 4 milijone 300.000 dinarjev. Mohap je v preiskavi in na razpravi tajil vsako krivdo za požig. Priče pa so ga videle dva dni pred požarom ob eni ponoči na vrtu pred kolarsko delavnico, na sam večer požara pa prav tako še po 22. uri v zati, kje se je mudil 45 minut, preden je bil požar podtaknjen. V trenutku, ko je ogenj izbruhnil je Mohap bil v svojem stanovanju, vendar se je tja vrnil šele potem, ko je bil požar že podtaknjen. O Mohapovi maščevalnosti govori tudi njegova izjava eni izmed prič, >da bo naredil takega hudiča, da ne to mogel nihče delati v podjetju,« ki jo je dal devet, dni pred požigom. Delovanje jeseniške glasbene šole Jeseniška glasbena šola ni znana le Jeseničanom, temveč tudi prebivalcem zgornje savske doline in bohinjskega kota, saj jo razen jeseniške, obiskuje tudi lepo število gojencev iz omenjenih dolin V jeseniško glasbeno šolo se vozijo celo gojenci iz Boh. Bistrioe in Srednje vasi pri Bohinju, kakor tudi iz Kranjske gore in Rateč, zaradi česar je šola po svojem obsegu okrajnega značaja, četudi sodi pod LOMO Jesenice. Letos prvič so organizirali tudi ob zaključku prvega polletja produkcijo gojencev. Na produkciji so nastopali gojenci vseh razredov in se predstavili staršem in drugim z lepo naštudiranimi točkami. Z ozirom na zadovoljstvo ob polletni produkciji se je šola odločila organizirati produkcije gojencev vsaka dva meseca. Pa tudi učni uspeh jeseniške Glasbene šole je bil ol prvem polletju zelo zadovoljiv, saj ni imel nihče gojencev negativne ocene. Šola ima blizu 150 gojencev, ki se uče violine, viol«, čola, kontrabasa, klavirja m pihal, ima dober predavateljski Pričakovati je, da si bo tudi ▼ letošnjem šolskem letu priborila lanskoletni sloves, ko Je bila ena najboljših podeželskih glasbenih šol. BRALCI NAM PIŠEJO jo uu aa*uu»au) ACi jc |WSi* ljal obveznika na terensko delo prav takrat, ko bi le-ta moral k pouku predvojaške vzgoje. Slab odnos so i . knji- skupaj rešujejo vsa morebitna vpra- K,|n, lin hi «ilr*vensk<' K ’ šanja. Za vzor je Državno učiteljišče, , kjer so s smotrnim sodelovanjem : „ PreŠernfl’ vseh pristojnih činiteljev uspeli iz- * RO, se vpi.SC V r popolniti kabinet predvojaške vzgoje ! . , , i CI<1° tako, da je le-ta najboljši v Jugo- družbo kol pO«Porl’ slaviji. Doslej 60 imeli v Kruševcu i - najbolje opremljen kabinet v naši _____________________________ Z IZGRADNJO VODOVODA bodo prebivalci preskrbljeni z zdravo pitno vodo V občini Selnica ob Dravi je ano milijone dinarjev. Vse to je izmed perečih vprašanj preskrba pre- narekovalo nujnost g™a“.J • ljud6" bivalstva z zdravo, pitno vodo. V da, za katerega je OkraJ" , u vasi sicer imajo vodovod, vendar je i odbor Maribor-okolica prjsP znesto?; bilo treba to vodo pred uporabo klo- pol milijona dinarjev, b te , ;ge er nrati. Pred tremj leti je zaradi sla- so lahko naLavili najpotr be vode izbruhnila celo nevarna bo- ! vi črpalke in podobno. ujiinsk«® lezen — tifus, za katerim je obolelo I Svpt 7:. komunalo pri °„ da t>‘ več ljudi, pa tudi pouk na šolah so , ijUristCm odboru si priza4?vf«m raI' morah prekiniti za več mesecev in ^odovod č^e? zgradili. O t«® Z; za zdravljenje so uporabili okoli 4 p?a?fj^o tXna fborih volivc^ | ALI BO TA UKREP KORISTIL? Pomlad jo pred durmi in zenlljo bo treba obdelovati. Bazen drugih ukrepov, smo često apelirali na državljane, ki imajo količkaj zemljo, da naj jo dobro obdelajo. Lani je bilo to v glavnem izvršeno. Zdi se, da bo letos precej vrtičkov ostalo neobde. lanih, predvsem jih ne bodo obdelali tisti, ki so jih imeli v najemu (učitelji, železničarji itd.), kei imajo otroke, za katere prejemajo otroške doklade. Ze 6edaj se pojavljajo primeri (največ jih je zabeleženih t decembru prejšnjega leta), da zakupniki vračajo v najem vzeta manjša zemljišča. (Uredba o dodatkih za otroke jih imenuje kmetijska posestva — pa čeprav v.-t meri le 19 ms — opomba pisca). Lastniki vrtov tudi pravijo, da zemlje ne bodo obdelali, ker bi sicer bili prikrajšani pri dodatkih za otroke. Naj navedem, kakšna je stvar v praksi. Industrijska delavka ima »kmetijsko posestvo« v izmeri 300 m>, od katerega Je 140 mi zazidane povr. šine. Iz ostale zemlje pa si je uredila vrt. Predpisani davek za leto 1951, ki je osnova za določitev višine otroškega dodatka, znaša 265 din. V gospodinjstvu živi z otrokom. Po sedaj veljavnih predpisih ji pripada zmanjšan otroški dodatek, in sicer 1950 din na mesec, če izračunamo, da lahko na tem zemljišču pridela približno 220 kg krompirja (lani je bil po 8 dinarjev), potem ves dohodek s »posestva« znaša 1760 din. Pri tem pa ni odšteto delo, stroški za gnoj in izdatki za semen&ki krompir. Zaradi zemlje je bila pri otroških dodatkih priza- Ali tej delavki po vsem tem še i Potemtakem lahko rečemo, da je v kaže obdelovati zemljot Za njo Je Sloveniji 10.000 takšnih primerov, kot mnogo bolj«, če »posestvo« spremeni | je zgoraj opisani. Izhodov iz teh težav ima SAP dovolj, zato naj bi o tem resno razmislili in urediti tako, da bo avtobusna zveza resnično služila delovnim iju-Slavko Lindič dvorišče in prejema poln otroški dodatek. Menim, da bi s tem nastala gospodarska škoda. Tovariš urednik! Ne bi se oglasil, če bi bil to le osamljen primer. Toda takih primerov je več. Po podatkih Republi&kega zavoda za socialno zavarovanje je v LBS 10.921 koristnikov otroškega dodatka, ki imajo 20.647 otrok in posedujejo vrtičke in tudi enostanovanjske hišice, davek pa ne presega 400 din letno za »posestvo«. Ce pogledamo z gospodarskega stališča, menim, da bo pametneje spremeniti določila in v opisanem primeru priznati koristnikom »posestev« poln otroški dodatek, kot pa vztrajati pri tom določilu, ker bi sicer precej zemlje ostalo neobdelane. Ce vseh 10,000 koristnikov ne bi zemlje obdelalo, bi bil narodni dohodek v Sloveniji manjši za približno okrog 35 milijonov dinarjev. Bojan Volk Ali ne bi kazalo vzpostaviti boljše zveze? 2e dolgo poslušamo kritike pot- bile tudi kmečke matere 2 otroki, so nikov, ki potujejo z avtobusom na morali čakati štiri ure in pol. progi Lendava—Sobota. Zakajl Precej i Po nekaj kilometrih vožnje so dolgo je že, odkar je SAP spremenil vozni red na tej progi, in sicer je pomaknil povratek iz Sobote v Len. davo od 15. ure na pozno zvečer. Zdi se. da J« avtobus, ki je prej obratoval na tej progi pokvarjen in zdaj je SAP kratko in malo uredil tako, da vozi avtobus iz Maribora do Lendave preko Murske 8obote. Zaradi tako urejenega vaznega reda morajo potniki iz Lendave zjutraj ob 6, po opravljenem poslu na uradih v Soboti pa so obsojeni na čakanje, ki traja včasih tudi do 10 ur. V sredo 3. marca so najavili, da deta za 12.600 din letno, dohodek i bo avtobus odpeljal iz Sobote ob 18.1 »posestva«, pa ni znašal niti 1760 din v resnioi pa je odšel več kot uro letno. | kasneje. Potniki, med katerimi so Še nekaj o spomeniku v Brezah V»Ljudski pravici-Borbi« je bil dne 21. felruarja objavljen članek z naslovom »Kapelica vlno po 300 dia liter‘ ž“>arnioo potrebno urediti tudi to •• ezo, da ne I pa 90 200 dln' DruSod pa prodajajo bodo potniki več odvisni od slučajnih i vino 1,0 140 do 160 din- voženj, saj je tarifa kar precej visoka. iib Ne razumemo' od kod taka raz- ■ika. Delavec Iz Šmarja se pokvarili reflektorji in gosta megla Je skoraj onemogočila nadaljno dograditev bo potrebno »• r^j0 milijonov din. V kolikor nančna sredstva na razpo err dovod že letos lahko začel 0 p«■ jemu namenu. Kljub težavam ^ iskali dovoljne količine zd Bistr!^ti vode tudi za sosednjo va p0iafS», Že na pomlad bodo v 3° cevi iz Selnice proti Bist žini treli kilometrov. c|0 i»' Za gradnjo vodovoda SAr^nje'“lI nimajo tudi prebivalci'v zato, in Gerečji vasi, posebno v