SI š tfmpfi I 4m i iirfSJi* >*MA Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja': , Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo ln ekspedlclja v mesec 1 gld 40 kr. A »K"10'" TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: 2 D . , , Za celo leto 12 gld., za pol le .a « gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * Kokopis. se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' Vredništvo jo v SemcnlSklli ulicah St. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. Irhnin ■ .■ . , F izhaja vsak dan, izvzemši nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne. ____Vredniitva telefon ■ štev. 74. 74. V Ljubljani, v soboto 2. aprila 1898. Letnil* XXVI, Državni zbor. Dunaj, 1. aprila. Finančni program. Novi finančni minister dr. Kaizl je včeraj, kakor sem že ob kratkem sporočil, obrazložil državni proračun za tekoče leto. Resne, mirne, pri proste, brez govorniških olepšav in podob so bile njegovo besede. In vendar je bila prozorna ironija, s katero je zadeval one, ki so ustvarili sedanjo ustavo, a jo z vsemi silami tudi rušijo. Dr. Kaizl je obljubil, da se prej ko mogoče uravnajo plače državnih uradnikov in služabnikov, odpravi časnikarski kolek in odpravijo državne mitnice, ako zbornica dovoli državni proračun. A to je mogoče, če levica opusti obstrukcijo. Torej prejšnji kolobar: brez novih davkov ni zboljšanja uradniških plač in brez reda ni dela v zbornici, ni novih davkov. In tako je zbornica zopet dospela do mrtve točke. Minister sam danes no ve, kdaj bodo mogel izvršiti svoje obljube, zato je tudi v svojem govoru naglašal, da noče in ne more v sedanjih razmerah razvijati obširnejšega programa. In čemu tudi? Kdo ve danes, kdaj se razpršč oblaki in megle nad državo, deželami in narodi? Sodeč po razmerah, kakoršne so, ne moremo, žal, v bližnji prihodnjosti upati in pričakovati lepšega vremena. Iz govora finančnega ministra je še omeniti, da jc obljubil premembo pristojbin na korist srednjih in malih posestnikov. Potrata časa. Po govoru finančnega ministra se je včeraj nadaljevala debata o izjavi ministerskega predsednika ter je s kratkim odmorom trajala skoraj do 1. ure po polunoči. Prvi včerajšnji govornik grof S t u r g h jo v imenu liberalnega veleposestva skoraj praznim klopem slikal Janusovo obličje svoje stranke, ki ima svojega voditelja v ministerstvu. Na jedni strani nemška vzajemnost, na drugi vladna pravičnost do vseh narodov. Toda ta dva pojma si naravnost nasprotujeta, kajti nemška vzajemnost iščo lo hegemonije nemškega naroda nad večino nenemških narodov. To kaže vsa stoletna zgodovina, o tem pričajo zadnji dogodki. Sicer pa je grof Stiirgh obljubil vladi svojo in svojih tovarišev podporo, da izvrši svoj program. Drugi govornik Mauthner se je v prvi vrsti počal z gospodarskimi vprašanji, katera so mu kot predsedniku dunajsko trgovinsko zbornice na srcu. Opisoval jc propad trgovine in industrije v Avstriji. Sicer se Avstriji ni treba bati konkurence z Ogersko, vendar pa jo pravična nagodba za skupno državo nujno potrebna. V ta namen naj bi bila vlada stanovitna nasproti Mažarom. Preje pa treba miru in sprave med avstrijskimi narodi. Dr. Va š a t y je. na to v obširnem govoru označil svojo izjemno stališče nasproti mladočeš-kemu klubu in vladi. V prvi vrsti graja dr. Kaizla, ki jo vstopil v ministerstvo, katero gotovo no priznava češkega državnega prava. Odločno obsoja tudi jezikovne naredbe grofa Badenija in barona Gautscha, ker dele češko deželo v tri jezikovno meje. Govornik roti svojo sorojake, da morajo glasovati proti ogerski nagodbi ter odkloniti vse nove zahteve za armado, kajti ljudstvo strada in tarna. Obsoja tudi zvezo z Nemčijo ter priporoča prijateljsko zbližanje z Rusijo. Večerna seja Začetkom seje sc huduje mogočni L e m i s c h, zakaj predsednik točno ob napovedani uri ne prične seje. Predsednik dr. Fuchs ga dobro zavrne, da ni sedel v gostilni, temveč pri svojem opravilu v pisarni. Radikalni Rusin dr. Jarosieu icz so izraža proti lanski adresi večine in gališkega deželnega zbora ter opisuje razmere rusinskega naroda, ki so našim v mnogem oziru podobne. Dr. Herold v daljšem govoru polemizuje z raznimi govorniki na levici. Nasproti vladi si mladočeški klub ohrani proste roke, dokler v dejanju no pokaže svoje barve. Zadnji sinočni govornik jo bil S t o j a 1 o \v s k i, ki so je sicer pokazal dobrega poznavatelja avstrijskih razmer in socijalnili hib, vendar so mnogi več pričakovali od tega poljskega demokrata, ki si s svojimi tovariši ni izbral pravega mesta na levici. Današnja seja jo zopet dolgočasna. Govorniki imajo le malo poslušalcev, občinstvo na galerijah zeva in zdeha. Začetkom seje vpraša poslanec dr. Sylvestcr, ali bode kdaj vlada odgovarjala na razne interpelacije. Ministerski predsednik grof Thun odgovori, da hoče vlada odgovarjati na vso interpelacijo (dobroklici), toda preje se o vsaki stvari natančno poučiti, da more stvarno in nepristranski odgovarjati. Poslanec dr. pl. Hofmann se huduje, da državno pravdništvo konfiskujo interpelacije, katere so poslanci stavili v zbornici na vlado, kar so je pripetilo socijalno - demokratski »Arbeiter-Zeitung«. Govornik odločno protestuje proti temu početju, ki krati pravico poslaniške svobodo. Predsednik dr. Fuchs odgovarja, da je o tej stvari žo govoril s pravosodnim ministrom. Mnogi levičarji, seveda Wolf v prvi vrsti, kriče, da mora minister takoj govoriti ter označiti svojo stališče. LISTEK. Vse večno. Vera je privatna stvar in v privatne stvari se ne vtikamo, te nam nič mari, tako govorijo in zatrjujejo socijalni demokratje po shodih ne samo pri nas, ampak povsodi, kjer mislijo, da poslušalci še niso popolnoma izgubili vsake pozitivne vere. V rudečih časopisih pa je drugače, tu širijo vodje sodrugov sistematično in po dobro premišljenem načrtu materijalizem. Ako delajo tako sodrugi vesoljnega sveta, potem gotovo ni vzroka, da ne bi se držal te taktike tudi slovenski sodrug E. K. Na neštetih shodih zatrjeval je najivnim dušicam mej poslušalci, da je vera privatna stvar, za katero se ne brigajo rudeči sodrugi, da jo marveč puščajo vsakemu lepo v miru. Po listih pa vedno širi materialistične nazore, in baš v zadnji številki rajnih »Svobodnih glasov« pokazal jo E. K. svoje nakane jasno, — kakor smo že poročali svojim bralcem. Kedor poje, kakor E. K. v dotični pesmi : »Moj (i. e. prirodin) zakon« — »Ti (človek) stvor si moj, — Kar si, si le po meni, — ... — Kar ti storiš, to dela moja moč, — . . . vsako delo tvoje — In vsaka pot in gaz, - Gibanje le jo moje, — . .. Z menoj vred ti si srečen . . .«, ta gotovo ni čestilec pozitivne vere. Vsaka vera ima gotove temeljne nauke, brez katerih nc more obstajati ne samo katoliška vera, temveč tudi ne protestantizem in tudi no židovstvo. Taki temeljni nauki so : Res je, da živi izven sveta od večnosti neskončen osoben Bog, ki je vstvaril vesmir po svoji volji, iz svoje lastne moči. Vstvaril jc tudi človeka, vstvaril mu umrjoče telo in neumrjočo dušo, katera je namenjena za večnost. Kedor izpodkopava te nauke, ta izpodkopava vsako pozitivno vero, njemu torej ni in biti no more vera privatna stvar, in kolikorkrat to javno trdi, tolikokrat greši na brezmiselnost poslušalcev. Sodrug E. K. dobro čuti, kako brezupen je materialistični nauk, kako prazna je človeška duša, v katero se je vselil, zatorej tolaži bralca: »A se ne boj ! ... Iz prs preženi strah, — Z menoj vred ti si večen, — Kot v meni vsaki prah!« To je tolažba, da se Bogu usmili! Stare pravljice nam pripovedujejo, da so divji Turki, ki so pred toliko in toliko stoletji pustošili našo lepe slovenske kraje, navadno ujetim gjavrom porezali glave. Tedaj pa je pristopil Turek, da izvrši svoj kruti posel, h kristijanu, zaklical mu je v tolažbo : »Ne boj se, brate!« Potem jo padla glava. Taka je tudi tolažba, katero podaje bralcu poet E. K. : »A so ne boj ! .. . Z menoj vred ti si večen, — Kot v meni vsaki prah!« Kedar umrješ, je poteh naukih sicer tvojega duševnega bitja konec, toda tvoj prah polegal bo vso večnost po vesmiru okoli in kadar bo zapihal veter, poigraval bo tvoj prah v solnčnih žarkih. To bo lepo, lo veseli se, dragi bralec! Kaj pa šele, ako zlc?e tvoj prah v cvetlice, n. pr. rudeči nagelj, katerega bode lahko nosil na prsih kak sodrug prihodnjih vekov, lej, tako tolažilno vero ti daje E. K. Vse jo večno, torej tudi pesmi poeta E. K. Ali ni to lepo ? Posebno pa slabi pesniki, ki se morajo bati, da se poizgubo njihovi duševni proizvodi, postali bodo privrženci pesnika E. K. ; druge rešitve zanje ni nobene. Sedaj pa je prišla ta grda sprava med slovenskima strankama, ta je naperjena jedino lc proti socijalnim demokratom, in bati se jc, da bodo kmalu konec tolažilnih njihovih naukov. Sodrugi namreč v 2. štev. svojega novega lista, »Rudeči prapor«, izišli 25. t. m., to trdijo. Potem mora biti gotovo res, saj vender sodrugi o vsem, tudi v največjih problemih človeštva, pišejo lc golo resnico. Pravosodni minister dr. pl. liuber odgovori, da on ne more in ne sme kot minister izraziti svojega osebnega mnenja, dokler ne izreče razsodbe višje sodišče, na katero se je pritožil obsojeni urednik. Nato sta soc. demokrat Verkauf in Wolf razsajala nasproti sodnikom, ki baje kršijo zakon, ako zahtevajo višji oziri. Predsednik je Wolfa opetovano svaril, naj ne žali nenavzočih oseb. Nato se je nadaljevala debata o vladni izjavi, ali bolje mlatila prazna slama. Nemci Ileeger, Funke in \Volf so ponavljali stare obrabljene fraze o nemškem značaju Avstrije, o potrebi nemškega državnega jezika, o nemški kulturi in manjvrednih narodih. Dobro sta jim odgovarjala Rusin \Vach-n i a n i n, ki je obširno utemeljeval stališče in opisoval razmere slovanskih narodnih manjšin nasproti gospodujočim strankam ter zahteval jedna-kopravnost v dejanju, in grof Dzieduszycki, ki je posebno zavračal napade soc. demokrata Daszynskega. Zadnja govornika sta dr. W i n-k o w s k i, ki je pričel svoj govor ob 5. uri, in dr. W o 1 a n. Predsedstvo hoče na vsak način še danes pretrgati seje do 20. aprila. Na dnevnem redu jo še poročilo budgetnega odseka o predlogah glede drž. podpor po raznih uimah. Ako bodo govorniki preveč govorili, bode zadnja seja pred prazniki jutri. Prihodnja seja 20. aprila. Za vinogradnike. (V 5. seji drž. zbora dne 2!). marca.) Interpelacija posl. Pfeiferja in tovarišev na finančnega ministra. Okolnosti, da davčni organi na Kranjskem, ki so pozvani vsprejemati napovedbe o osebni dohodarini, stroškov, ki so navstali za obnovljenje po trtni uši opustošenih vinogradov, ne odbijajo od izkazanega prinosa, je vzbudilo mej davkoplačevalci opravičeno vznemirjenje tembolj, ker se je pri razpravi o novem davčnem zakonu od strani vlade opetovano naglašalo, da se pri izvajanju tega zakona ne bo postopalo čisto fiskalično, marveč dobrohotno napram davkoplačevalcem. Določilom §§ 159 in 160 zakona o osebni dohodarini z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 nasprotujoče fiskalično postopanje davčnih organov na Kranjskem jc napotilo podpisanega, da je v seji deželnega zbora kranjskega dne 1. februv. t. 1. stavil na deželno vlado nastopno interpelacijo : .Teli voljna delati na to, da se organom, katerim je naročeno odmeriti osebno doho-darino, določno in jasno pove, naj v smislu zakona dobrohotno vračunajo stroške za obnovljenje vinogradov mej one stroške, katere sme dotični posestnik odbiti od skupnega dohodka. Gospod deželni predsednik je odgovoril nato, da predloži |to interpelacijo visokemu ministerstvu. Toda dosedaj v tem oziru ni izšel še nikak odlok. Ker je odmerjenje davka ravno v tiru, s tem toraj zadeva nujna, dovoljujem si dostaviti še nekaj opomb k tu obnovljeni interpelaciji. Z mnogimi stroški spojeno obdelovanje vinogradov, ki je postalo potrebno vsled opustošenja po trtni uši, smatrajo davčni organi za novo na- Nansenovo potovanje na sever. (Govoril kanonik J. S u š n i k v »Katoliškem domu«.; (Dalje.) Priredili so prislecema v koči toplo kopel in ko sta s trudom odstranila zaloge looaesečne uma-zanosti in dobila novo obleko, sta postala zopet podobna omikanemu Evropejcu. V veseli družbi jim je hitro potekel čas. Angleška ekspedicija. je bivala že dve leti na južni strani Fran Josipove dežele ter se neprestano pečala s preiskovanjem flore in živalstva v onih krajih, sestavljala natanč-neji zemljevid raznih večjih in manjših otokov ter skrbno opazovala tudi vse meteorologične in fizikalne prikazni. Naosen in Jackson sta si spopol-nila svoja opazovanja in zapisnike in še le tedaj je bilo mogoče Nansenu, ko je svojo uro vredil, natančno določiti pot, katero sta z Johansenom prehodila. Ker so Angleži pričakovali po leti ladijo, katera jim ima donesti raznih potrebščin za zimo, tedaj je sklenil Nansen, s to ladijo se vrniti nazaj na Norveško. Ves prosti čas so porabili v razne izlete, bavili se z lovom, posebno pa je Nansen spopolnil pomanjkljive spise v svojem dnevniku. saditev vinorodnih krajev na Kranjskem, oziroma za novo nalaganje kapitala, akoravno obstoje ti vinogradi kot taki že stoletja in dobe tudi zidanice, kleti, stiskalnice, kadi, sodove itd. kot fundus instructus, kakor se tudi sedaj še vzgajajo trte, ki so se na Kranjskem od nekdaj dobro obnesle, le s tem razločkom, da se mora jemati za podlago bolj odporna ameriška trta, tako da se lahko trdi: vinogradi ostanejo, dati se jim je morala le močneja podlaga radi trtne uši; pri tem pa je popolno brez pomena, ako se ti vinogradi nekaj časa ne obdelujejo. To je primeroma tako, kakor kot bi se smatralo poškodovano, potem pa zopet popravljeno ali v istem obsegu novo sezidano gospodarsko poslopje za novo nalaganje kapitala, ali ako bi se označilo obdelano polje (travniki, njive itd.) opu-stošeno vsled elementarnih nezgod (nalivov, plazov itd.) potem po preteku jednega, dveh ali več let z velikimi stroški znova obdelano za novo nalaganje kapitala. Vse to so stroški, ki jih mora izdati praktični poljedelec, ako hoče ohraniti svoje posestvo, je narediti plodonosno in dobiti iz njega kak dohodek. (§ 160 zakona o osebni dohodnini z dne 25. oktobra 1896.) Ako reelni poljedelec za obdelovanje svojega zemljišča, čegar jjrinos se je znatno znižal vsled nepredvidnih slučajev, vporabi večje gospodarske stroške z namenom, da bi zvišal ta prinos v poznejših letih zopet na prvotno ali večjo stopinjo, ni to nikako zboljšanje v zmislu § 162 zakona o osebni dohodarini, marveč le gospodarski, narodno premoženje stalno ohranjujoči obratni strošek, glede katerega se mu mora dovoliti, da ga odpiše. Kapital namreč, ki se uporabi za obdelovanje zemljišča, se more dobiti polagoma nazaj le potom prinosa iz zemljišča in ako se mora ta prinos vsako leto fatirati k osebni dohodarini, tedaj se mora naravno tudi za dosego tega prinosa poprej porabljeni strošek za obdelovanje odbiti od skupnega dohodka. Sicer se pa ne odbije vrednost poškodovanih ali izgubljenih virov dohodkov, marveč se odra-čunijo le za pridobitev dohodka iz tako poškodovanega vira porabljeni stroški, in ti stroški niso smatrati za novo naloženi kapital, marveč le za neobhodno potrebne pomnožene obratne stroške, ker se taki deli ne morejo spremeniti v druga plodonosna polja, dotični stroški pa se razdele na več let. Po § 159 zakona o osebni dohodarini velja kot dohodek svota vseh v denarju ali denarni vrednosti obstoječih dohodkov, odštevši vse izdatke, ki se vporabijo za pridobitev, zagotovitev in ohranitev teh dohodkov, kateri stroški se pa izdajo pri poljedelstvu vedno naprej, večkrat za jedno, dve ali tri leta. § 156 in člen 4 izvršilnih predpisov tudi odgovarjata temu, kajti v smislu teh dveh določb se morajo preračunavati polni dohodki in polni stroški merodajne dobe (člen 10) letos po povprečnem vspehu zadnjih dveh let, nadalje pa po povprečnem vspehu zadnjih treh let, toraj se pri-bijejo ti izdatki sedaj polovično, pozneje pa le po Dne 26. julija je doSla ladija »Wmdward« ter razven potrebščin za zimo prinesla seboj tudi mnogo časopisov. Umevno, da je Nansen z zanimanjem po njih posegel, kajti prebivalci Fran Josipove dežele na severu v omiki niso še tako daleč prišli, da bi ustanovili svojo tiskarno. U listov je zvedel, da so med tem, ko je on bival na severu, Japonci Kitajce natepli, da je na Nemškem Rontgen znašel pripravo, s katero se zamore skozi deske fotografovati itd. Prvo se mu je zdelo verjetneje, kot pa drugo, meni Nansen. Dne 7. avgusta je bila ladija na odhod pripravljena. Razven Nansena in njegovega tovariša so se ukrcali tudi štirje udje angleške ekspedicije in se vrnili nazaj domov. Dne 12. avg. 1896 je priplula ladija v mesto Vardo na sev. Norveškem. Nansen je stopil s svojim tovarišem zopet na domača tla, katera je ravno tri leta poprej zapustil. Kaj pa je bilo z ladijo »Fram« ? Dne 14. marca 1895 sta zapustila naša popotnika ladijo in krenila na sever, štirje tovariši so jih spremili dan hoda daleč, potem se pa vrnili nazaj na ladijo. Kedaj, kje se bodo zopet vi- jedni tretjini vsako leto; pri tem pa tvorijo jed-noto leta, ki bo so vpoštevala pri izračunavanju povprečne svote. Te stroške za ohranenje in pridobitev, ki se razdele na dve ali tri leta, predstavljati kot zmanjševanje ali izgubo prinosa osebne dohodarine, bilo bi naravnost malenkostno, ker bi se slučajna izguba kaj kmalu poravnala s poznejšimi prinosi; pri tem se pa ne sme prezreti, da davčni zakon, ki je hotel primerno obdavčiti dosedaj malo ali pa celo nič obdavčeni premakljivi veliki kapital, samo ob sebi umevno ni mogel pričakovati velikih dohodkov od že itak stiskanega poljedelstva. S poprej označenim, ozkosrčnim tolmačenjem pa v svoji intenciji sicer dobromisleči zakon o osebni dohodarini ne bo dosegel svojega prvotnega namena, preosnovo direktnih davkov, da rabim besede sedanjega gospoda finančnega mi-nistra v govoru dne 5. marca 1895 — »razviti k ostreji pritegnitvi fundiranega velikega dohodka«, ne glede na občutljivo oškodovanje davčne morale, ki so povspeši z novimi davčnimi zakoni. Ker se mi je že poprej možno zdelo, da se bodo pojavljala taka fiskalična razlaganja, sem stavil povodom debate o davčnem zakonu nastopni predlog: »Ravno tako ostane prest osebne dohodnine za dobo oprostitve zemljiškega davka dohodek iz novonasajenih vinogradov, za katere je dovoljena oprostitev zemljiškega davka po zakonu z dne 15. junija 1890, drž. zak. št. 143«. Nato je odgovoril referent, ki je kot tak avtentično mogel razložiti zakon, nastopno : Menim, da bi poslanec iz Kranjske ne učinil posebno velike ljubavi poljedelcem, ki obnove svoje vinograde, ako bi se vsprejela ta določba; nasprotno, kajti ako ima poljedelec vinograd, ki je za določeno dobo let oproščen zemljiškega davka, tedaj naravno ne sme odbiti stroškov za ta novo nasajeni vinograd od iatirancga dohodka, mej tem ko sme, ako je cel dohodek, ki ga dobiva, izražen skupno v jedni številki, odbiti tudi vse one stroške, ki se morejo zaračuniti za novo nasajeni vinograd. Moj predlog se je z ozirom na to pojasnilo odklonil, ker je vsak poslanec iz te izjave sklepal, da se smejo veliki stroški za obnovljenje vinogradov odračuniti od skupnega dohodka dotič-nega posestnika. Sedaj se je pa na Kranjskem pokazalo, da se mora fatirati dohodek iz obnovljenih vinogradov, veliki stroški za obnovljenje se pa ne smejo odračunati, marveč se smatrajo za na novo naloženi kapital, kar očevidno nasprotuje smislu zakona ; poleg tega se pa v drugih vinorodnih krajih v tem oziru drugače in sicer bolj pravično postopa. To fiskalično stališče je gotovo nesmiselno, kajti vsled trtne uši se je s tem, da se je zmanjšal dohodek iz vinogradov, zmanjšal kapital in smo postali ubožneji. Država in dežela podpirata nas z brezobrestnimi posojili, popusti na zemljiškem davku, s podelitvijo trtnih podlog iz državnih in deželnih trtnic itd. deli? Ali se sploh še vrneta z nevarnega popotovanja, te misli so naudajale kapitana Sverdrup-a in njegove spremljevalce, ko so se vračali na ladijo nazaj. Za časa Nansenovega odhoda nahajala se je ladija 84° 4' severne širjave in 102° vzhodno od Greenvicha. Led, ki je ladijo obdajal, je bil do 8 metrov debel (vsled nakopičenih skladov) in še pod ladijo ga je bilo nad 1 meter. Na ladijo naslonjen je bil ledeni greben, kateri je ladijo nagnil nekoliko na stran ter bil na nekaterih mestih do 7 metrov visok. Da bi ladijo ledenega pritiska nekoliko oprostili, so morali par metrov širok kos grebena odkopati, s tem so odstranili nevarnost in ob jednem napravili tudi pripravnejši dohod na ladijo. Pritisek in gibanje ledu seje na pomlad sicer še večkrat ponavljalo, toda ne več s tako silo, kot ob novem letu. Morski tok je do meseca julija ladijo ugodno gnal proti severozapadu, potem pa so nastali neugodni vetrovi, vsled katerih se je ladija skoraj do jeseni premikala včasih naprej in zopet nazaj. Mraz jo polagoma pojenjaval, meseca marca je bilo navadno še — 40 stopinj C., meseca aprila je v obče znašal 30 do 25 stopinj pod ničlo, me- In ako se kolikor možno omejimo v svojih potrebščinah in tako rekoč vporabimo za obnov-ljenje opustošenih vinogradov to, kar si pritrgamo od ust, naj bi veljala ta naša žrtev za nov naloženi kapital! Ali ni marveč prava sila, pomanjkanje v sedanjosti, ki nas prisilita, žrtvovati ogromne stroške za ohranjenje svojih vinogradov z nado, da do-spemo zopet do nekdanjih prinosov iz vinogradov, katerih ne moremo pozabiti in katerih v bodoče tudi ne moremo pogrešati. Naglašati treba še, da desetletna oprostitev od zemljiškega davka ni v nobeni primeri s stroškom za zopetno zasaditev in obnovitev vinograd-nih parcel, ki bi bile sicer zemljišča popolno brez vsake vrednosti. Vsled tega si dovoljuje podpisani staviti naslednje vprašanje: Je-li njegova ekscelenca voljna naročiti organom za odmerjenje davka, da se morajo stroški za obnovljenje po trtni uši opustošenih vinogradov odračuniti kot zakonito utemeljena odbitna postavka v smislu določb zakona o osebni doho-darini z dne 25. oktobra 1896, državni zakonik št. 220? Dunaj, 29. marca 1898. Politični pregled. V Ljubljani, 2. aprila. Parlamentarne razmere se v prvih štirinajstih dneh niso mnogo spremenile in niti danes se ne more trditi, da bo po Veliki noči mogoče mirno zborovanje v parlamentu. Schonererjanci so sicer sedaj popolno osamljeni in so jih morali celo precej čuti od svojih nekdanjih zaveznikov, toda pri vsaki priliki naglaša nemška opozicija, da ne bo poprej zaupala vladi in dopustila mirne razprave o raznih nujnih zadevah, dokler ji vlada ne vstreže s preklicem jezikovnih naredeb in za. konito vredbo jezikovnega vprašanja na podlagi nemščine kot državnega jezika. Da tej zahtevi vlada ne bo mogla in seveda ne bo smela ustreči, jc jasno ko beli dan. Položaj je pa tem težavneji, ker so nasprotno pritisnili tudi Mladočehi z zahtevo, ki ne izpodbija samo zgorajšnje zahteve Nemcev, marveč zahtevajo, da se obstoječe jezikovne naredbe spremene pravičneje za češki narod. Ti dve zahtevi sta si dijamentralno nasprotni in vendar treba vladi ustreči obema strankama, ako hoče izvesti svojo največjo nalogo. Tu toraj tiči glavna težava, s katero se mora boriti Thunova vlada ter skušati najti sredstvo, da se premaga. Prav lahko je toraj verojetno, da je predlog poslancev Herolda, Pacaka in tovarišev neprijetno iznenadil Thunovo vlado, ki je morda že računala na kako sporazumljenje mej obestranskimi zmernimi elementi. Novi gališki namestnik grof Plninski. Kaj hitro se ju spopolnilo mesto gališkega namestnika, katero je na lastno prošnjo ostavil knez Sanguszko. Ob jednem z odlokom cesarjevim, s katerim se ugodi prošnji dosedanjega namestnika, objavlja uradni list imenovanje grofa Pinin-s k e g a naslednikom kneza Sanguszko. Novi mož seca maja se je mraz znižal do — 6 stopinj C., junija je toplomer največ kazal malo pod ničlo, največja toplina 11. junija je znašala +2 stopinj C. Od 2. aprila solnce ni več zahajalo, temveč ostajalo skozi pet mesecev po noči in po dnevu neprestano na nebu. Morsko globino se večkrat merili in s 3000 metrov dolgo vrvico niso dna dosegli. Meseca julija so dosegli dno morja s 3800 metrov dolgo vrvico. Vsled gibanja ledu so nastale široke razpoke med ledom, nekatere po več sto metrov široke, ki pa niso bile dolgo odprte, temveč se je led zopet združil. V teh razpokah so se mnogokrat pokazali tulnji, mroži in narvali, vendar naši mornarji niso imeli dosti sreče z lovom. Ustrelili so pa več severnih ptičev raznih vrst. Tudi ladija se je ledu oprostila in plavala na vodi, seveda ni bilo mogoče nikamor pluti, ker jo je led od vseh strani obdajal. Mnogokrat so ledene plošče pribli-žavale se druga drugi ter ladijo tako stisnile, da so jo dvignile kviško. Ko pa je ledeni pritisek odjenjal, se je ladija zopet vsedla nazaj v vodo. (Konec sledi.) na namestniSkem mestu v Galiciji je rojen dne 8. marca 1857 v Levovu, kjer je dovršil svoje ju-ridične študije in potem deloval tudi kot docent »a rimsko pravo. 2e leta 1889 poslalo ga je vele-posestvo v državni zbor, kjer se je pečal vedno le z juridičnimi vprašanji. Zastopal je konservativno poljsko plemstvo. Kot poročevalec o naučnem proračunu je leta 1891 izjavil svoje mnenje, da bi se namreč vpliv cerkve na Šolstvo najlažje določil potom deželnih zakonov, in je zahteval od nemških liberalcev, naj ugode zahtevam in željam katoliških poslancev. Koncem istega leta je bil imenovan rednim profesorjem na lvovskem vseučilišču. Grof Pininski je član parlamentarne komisije desnice in vedno vnet zagovornik verske Sole. Poljaki so s tem imenovanjem zelo zadovoljni. Volltvena borba v Galiciji. Komaj je prebivalstvo Galicije malo pozabilo na sem ter tje precej grozno dogodke povodom zadnjih volitev v Galiciji, že se mu napoveduje v najkrajšem času zopet jeden tak prizor. Izpraznjen je namreč jeden mandat v peti skupini v okraju Sanok-Staro mi-asto in zanj se potegujeta centralni volilni odbor, ki je imel dosedaj v rokah skoro vso volilno akcijo, in pa Stojalovvskega stranka. Vmešavala se bode v volitev seveda tudi poljska ljud. stranka, ki kandiduje svojega tajnika Stapinskega, toda ta bo kaj malo prišel v poštev in se bode toraj razvila najhuja borba mej kandidatoma prvih dveh strank. Stojalovščeki kandidujejo dr. Levvickega, ki se je s svojimi govori priljubil precejšnjemu delu prebivalstva. Člani te stranke v državnem zboru bodo sedaj o velikonočnih praznikih raz-pregli in oprizorili najintenzivnejo agitacijo. Grška in velevlasti. Omenili smo že, da so Francija, Anglija in Rusija po daljšem mnogo-stranskem pogajanju prevzele poroštvo za posojilo v znesku 170 milijonov, katero je prisiljena najeti grška vlada, da more Turkom poplačati vojno odškodnino, odškodovati zasebnike, posebno ino-zemce, ki so imeli kako večjo škodo povodom zadnje nesrečne vojske, ter pokriti znaten pri-manjkljej v deželnem proračunu. O tem je včeraj obvestil grško poslansko zbornico minister predsednik Zaimis ter med splošnim odobravanjem predlagal, naj se izrazi omenjenim velesilam naj-topleja zahvala. Predlog ta ni našel nikakega nasprotja, marveč voditelji vseh strank so mu pritrjevali. Posebno toplo se je zahvaljeval zastopnik Tesalije, ki je sedaj osvobojena. Zolova afera je zopet na dnevnem redu in bo morda še le danes definitivno rešena. Pred kasacijskim sodiščem se je namreč predvčeranjim vršila razprava o pritožbi Zolo in njegovih zagovornikov proti razsodbi porotnega sodišča. Pritožba navaja sedem točk, ki govore baje za ni-čevnost razsodbe. Navaja se, da se ni dovolila Boulancjjevi soprogi prisega, kakoršno je želela sama, nadalje se ni zaslišalo Kazimirja Perierja in soproge Dreytusove, in konečno, kar se najbolj naglaša, je obtožba Zole nepravomočna, ker se je vložila pri vojnem ministru in ne pri napadenem vojnem sodišču, kakor baje predpisuje zakon. Funkcijonarji pri tej obraynavi so bili vsi več ali manj Zoli prijazni, predsednik protestan-tovski Nemec, iz besedij generalnega prokura-torja se je pa tudi videlo, da bi najraje videl Zolo oproščenega. Razsodba se razglasi danes opoludne. Vse je radovedno, kako se bo stvar iztekla. Pomenljive so in za obsodbo najbrže značilne besede prokuratorjeve : V letu 1870 smo bili premagani, 1. 1900 bomo zmagali. Najvažneja je tu točka o pravomočnosti obtožbe, katero bo sodišče najbrže zanikalo. Cerkveni letopis. O cistercijanskem redu. (Ob 8001etnici njegovi spisal Jos. B e n kovic.) (Konec.J IV. V Stičino se naselijo redovniki cistercijani še tekom tega leta. Prišli bodo iz opatije Mehrerau-Wettingen, ki leži blizo Bregenca ob bodenskem jezeru. Mehrerau tvori z Wettingen dvojen samostan (Doppelkloster). Mehrerau leži v Avstriji, \Vettin-gen pa onstran Rene v Švici. Wettingen je bil ustanovljen leta 1227, a leta 1841 je bil zatrt. Preostali redovniki so se z dovoljenjem avstrijske vlade leta 1854 naselili v Mehrerau ter tamoSnje razvaline v kratkem času izpremenili v veličastno poslopje. S tem prenovljenim samostanom se je spojilo kmalu lopet zapuščeno svetišče v \Vettingenu. Samostan je bil povišan v opatijo io v ne katerih letih ae je tako močno okrepil, da je leta 1888 odposlal naselbino v Marienstatt, kjer je ustanovil nov samostan. Leta 1860 je bilo v Mehrerau le 20 redovnikov, letos pa jih je žo 90, raz-ven tega jih je v Marienstatt-u 34. Torej velikansk naraščaj! Naiboljse spričevalo, da med temi redovniki vlada pristni duh velikega sv. Bernarda. V samostan pristopajo kot redovniki zlasti bivSi svetni duhovniki; med drugimi je stopil leta 1892 v Ma-rienstatt kot redovnik sivolasi stolni dekan Simeon is Chura v Švici. Cistercijani v Mehrerau imajo domačo gimnazijo s Šestimi razredi, na kateri poučujejo le domači redovniki. Hazven tega pomagajo v dušnem pastiratvu in se bavijo vsak s svojimi posebnimi študijami. BivSi prior o. Gregorij Miiller vrejuje zgodovinski redovni list »Cister-cienser-Chronik«, ki izhaja kot mesečnik že deaeto leto v Bregencu. Stičina bo torej že druga naselbina iz Mehrerau. Stiski samostan je ustanovil leta 1132 oglejski patrijarh Peregrin, baje osebni prijatelj sv. Bernarda. Zemljišče v to so mu dali trije bratje vitezi. Prvi menihi so dosti iz Hune na Štajerskem in ae začasno naselili v St. Vidu. Leta 1136 so ae naselili v novosezidanem samostanu. Prvi opat Vincencij pa je priSel iz francoskega samostana Morimund, katerega je ustanovil sam sv. Bernard. Samostan se je kmalu povspel do velikega blagostanja; kultiviral je dolenjsko stran in ustanovil mnogo župnij, kjer so delovali menihi. O kulturnem delovanju stiske opatije se je že nekoliko pisalo, a Se premalo. 650 let je delal cistercijanski red v Stičini, ki je leta 1226 ustanovil nov samostan v Kostanjevici. Cerkvi sovražni jožefmski duh, ki je zadal smrtni udarec tolikim cerkvenim ustanovam, zatrl je leta 1784 tudi Stičino in dve leti pozneje Kostanjevico. Samostansko zidovje je postalo državna last. Pozneje so se v njem naselili razni uradi in zasebniki, cerkev pa je postala župnijska s svetnim duhovnikom kot župnikom. Preteklo je že 114 let, odkar so se zadnjič glasili resnobni meniski spevi po prostrani samostanski cerkvi. Zadnji meuih pognan iz Stičine o. Viljem Krištof Zumpe, dober prijatelj pesnika Vodnika, je umrl v Ljubljani 10. jun. 1835 kot svetni duhovnik. Kdo bi si mislil, da se bodo posvečeni samostanski zidovi zopet kdaj vrnili svojemu prvotnemu namenu? In vendar se bo to v kratkem vresničilo. Mehrerauski cistercijani so kupili od vlade nekdanjo last njih reda, da tu postavijo svoj nori dom. Se to pomlad pride v Stičino sedanji prijor mehrerauski o. Gerhard Maier z nekaterimi so-brati, da staro zidovje priredi zopet kot samostan. Ko se to izvrši, pride jih Se nekaj, ki se tu stalno naselijo. Nad tri leta so se pletla pogajanja med vlado in redom; sedaj so vendar srečno končana. Hvala Bogu! kliče pač vsak veren Kranjec. Sicer je novica, da se cistercijani vrnejo v Stičino, naredila v naši deželi žo precej hrupa. Seveda plašili so se pred novo meniško haljo le tisti, ki sploh nobene videti ne morejo, ki bi brez dvoma raje danes nego jutri pometli s Kranjskega tista Dačela, za katera se bodo ti redovniki borili in žrtvovali. Vsi verni Slovenci na Kranjskem pa so z veseljem pozdravili prvo novico, da se Stičina vrne svojemu prvotnemu namenu, ter se gotovo tem bolj vesele sedaj, vedoč, da se ta želja kmalu uresniči. V stiški samostan se bodo sprejemali kot novinci kleriki in lajiki. Kdor hoče vstopiti, mora imeti seveda poklic za ta stan in tudi zadosti čvrsto telesno zdravje; to velja zlasti o lajikih (»fratres conversi«), ki se bavijo z ročnim delom. Med klerike se bodo sprejemali dijaki, ki so dovršili osem gimnazijskih razredov z dobrim vspehom. Sprva, ako ne bo druzih kandidatov dovolj, se bodo sprejemali tudi dijaki iz šestega in sedmega razreda, katere pošlje potem samostan na svoje troške nadaljevat študije. Kdor v samostan vstopi, ostane njega član svoje žive dni in se ne preseli v noben drug samostan istega reda. Patri kakor tudi fratri imajo vsak svoje posebno opravilo, s katerim se bavijo dan na dan, dokler se jim kaj druzega ne poveri. Sprva bo stiski samostan le prijorat. Ko pa se nekoliko oCvrsti, postane opatija z infuliranim opa\om kot načelnikom. Vsi oni redovniki, ki se v Stičini naselijo, so Nemci; a vsi se že dalje časa učč slovenščine. Pisatelju tega spisa piše o. Gerhard, bodoči prijor stiški: »Imamo trdni sklep, duhovnikom in ljudstvu kranjskemu vse postati in dati, kar bo v naših močeh. Mi bomo prišli ne kot Nemci, da bi deželo germanizirali, mi pridemo le kot duhovniki in redovniki, da deželi in ljudstvukoristimo, kolikormoremo. Hočemo se v ljudstvu uživeti ter mu b i t i t o I a žni k i, svetovalci in pomočniki; s kranjskim ljudstvom hočemo živeti, delati, moliti in umreti!« Ali ne veje iz teh krasnih besedij res pristni duh sv. Benedikta in sv. Bernarda? Dobro došli taki možje v deželi kranjski! Bog blagoslovi njih prihod! Razgled po svetu. V majniku izpostavili bodo v Turinu grobni prt Gospodov (la santa Sindone). Francozi so le še po imenu zavetniki katoličanov na Jutrovem. Kakor je bil nekdaj mogočen njih upliv, tako sedaj gine od dne do dne vprid Rusiji. Verska brezbrižnost Francozov pripravila je katoličane na Jutrovem tako daleč, da so raji prosili Avstrijo varstva in pomoči, ki jim je tudi ustregla. Sedaj pa jim je tudi zveza z Rusi tako oslepila oči, da kar nič ne vidijo, kako Rusi po celi Palestini zidajo šole, bolnišnice in zavetišča ter pošiljajo nadarjene otroke šolat se dalje na Rusko. Na Libanonu nameravajo sedaj ustanoviti medicinsko visoko šolo, ki naj bi tekmovala z ono v Bajrutu, katero vodijo jako uspešno francoski jezuvitje. Ako nočejo otroci hoditi v rusko šolo, plačujejo ravnatelji po 5 frankov na mesec za jednega, samo da pridejo. Širi se kajpada tudi raz-kolništvo in misijonarji katoliški imajo hudo in težavno stališče, ker Rusi imajo mnogo rubljev na razpolago, nasproti so pa katoliški misijoni revui in žive le od miloščine. To je sad francoske politike ! Na Francoskem pridno agitujejo za bližnje volitve, pa tudi prav pridno molijo. Volilni zaklad rase od dne do dne. Katoličani imajo mnogo upanja na dobre uspehe. — Francoska zbornica izdala je ostro postavo zoper razširjanje porno-grafičnih knjig, podob, časopisov, plakatov i. t. d. Prestopki zoper to postavo se kaznujejo z zaporom 1 meseca do 2 let. A pri nas? — Ob tem času se pripravljajo ribiči iz Bretagne in Normandije, da odplujejo lovit slanike in kite. Po stari navadi dado blagoslovit ladije in morje. Krščanska ljubezen do bližnjega izmislila si je to pot nekaj prav posebnega. Lovce spremljali bodo letos trije parniki z duhovniki in zdravniki, da je ribičem pri nevarnem lovu na kite takoj pri rokah dvojna pomoč. In več drugih ugodnostij bodo preskrbeli ti parniki. Res prostost in svobodo uživajo katoličani na Angleškem. Angleži so tako tolerantni, da spada pri njih k dobremu tonu, da nikogar ne smešijo zaradi njegove vere. Pri nas se pa šteje kedo med olikance, če ume prav izvrstno zabavljati duhovnikom in cerkvi. Dalje : angleške šole so liberalne v najširjem pomenu besede. Kakor hitro se ustanovi kje kaka šola, takoj prispeva vlada z znatnim doneskom. Vsako leto nadzorujejo vladni organi. Mar jim je le poduk, za vero se ne brigajo. Ako kaže šola dober napredek in lepe vspehe, ji je zagotovljen obstanek. Bujno se zato razcvita katoliško življenje. V Manchestru je bila 1. 1860 samo ena katoliška cerkev, sedaj jih je 25, v Londonu jih je okrog 200. Popolno prostost uživajo tudi verski redovi. Anglikanski biskupi izjavljajo, da žele, naj se kmalu ustanovi katoliško vseučilišče v Dublinu. Tu naj se uče postavodajalci pravega liberalizma; seveda, ko bi kedo pri nas predlagal podoben šolski zakon kakor je na Angleškem, ki pa popolnoma ustreza vsem zahtevam časa, potem bi odsevonilo židovskemu lažiliberalizmu pri nas in opomogla bi si katoliška cerkev, kar pa ne sme biti. Kajpada. Anglikanci niso zadovoljni z odlokom Leona XIII., po katerem niso anglikanska posvečevanja veljavna. Zato pa se hočejo sedaj združiti, seveda le formalno, z razkolniki. Oni dan jo bil angleški škof Words\vorth v Carigradu, da se je zmenil o tem s patrijarhom. A dogmatične težave nasprotujejo tej zvezi, nobeden ne odneha rad. — No kakšno da so razmere med razkolniki, povedali smo že večkrat. A danes zopet jeden izgled. Tajnik nekega samostana moral je zapustiti svoje bivališče. Postavili so ga na cesto. Mož pa ni obupal. Potoval je sem in tja in si nabral kakih 50 spodenih menihov. S temi povrne se nekega dne pred samostan in se ga polasti s silo. Sedaj pa je zavzel on mesto opata ter vlada v samostanu. — Patrijarhu ni všeč, da pridejo take stvari med svet. Tudi druge težave ima. Pa, vsakomesečni obisk pri sultanu ga bogato oškoduje. V zadnjih letih mu je podaril več ko pol milijona frankov iz svoje blagajnice za cerkvene potrebe. Da dičijo njegova prsa tudi cele vrste turških redov, razume se že tako. Dobil jo v dar tudi lepo posestvo, ki mu donaša bogate dohodke. Vsega ima vzhodna cerkev, le ne božjega blagoslova in resnične volja odpovedati se zmoti. Dokler pa pogrešamo to dvoje, je brezvspešno vsako prizadevanje od naše strani, da bi se zjedinili. Kedor noče, pa noče. Glasba. J. Sebastian Bach (O priliki 111. koncerta »Glasbene Matice« v nedeljo, dne 3. aprila t. 1.) V svoji jedrnati karakteristiki Bacha pravi W. H. Riehl: »V Bachu vidim ponosnega zastopnika onega pristnega, nepokvarjenega meščanstva, ki stoji zvesto svojim načelom 6redi med pohujš-ljivostjo 18. veka, vstvarjajoče socijalno ravnotežje nasproti nenravnosti gospode, nasproti puhlosti vednostnega in nasproti roparstvu umetniškega življa. Spominjamo se v očigled take prikazni kaj živo onih mojstersko umnih mož srednjega veka, v katerih se je še družila temeljitost meščanskega rokodelstva srednjeveških zadrug z umetniško ge-nialiteto. In res je Bach kot človek i umetnik še zadnji akord srednjev. velikosti, ki odmeva izza roparskega veka. Poln verske mistike čistega detinskega čustva je gradil Bach s fantastiško bogatim izobiljem čudovito se vspenjajočih in prepletajočih oblik gotiške stavbe v tonih, to pa v dobi, v kateri je bila gotiška smer že zdavnaj tuja postala.« J. Seb. Bach je najznamenitejši kontrapunk-tist in organist sveta. Pohaja iz Turingov, iz ro-dovinc, katera se je nekaj človeških dob pečala z godbo. Štejejo 50 glasbenikov, ki so Bachove ro-dovine. Porodil se je 1. 1685, istega leta, kakor Handl v Eisenachu. L. 1703 je našel prvo službo v Weimaru kot dvorni vijolinist. A že prihodnje leto je zamenjal svojo službo s službo organista v Arnstadtu. Leta 1707 prišel je za organista v Miihlhausen, odkoder je prišel 1. 1708 zopet v Weimar, to pot kot dvorni organist. — Le-tu je vztrajal 9 let, od 1. 1714 naprej z naslovom voj-vodskega koncertnega mojstra. Od 1. 171S naprej je služil nekaj let knezu Leopoldu Anhalt-Coethen-skemu, dokler ni našel službo kantorja in glasbenega vodje pri Tomaževi šoli na Lipskem, v kateri je ostal od leta 1723 tja do svoje smrti, 28. julija 1750. Bach je ostal do svoje starosti ognjevit, da, bil je celo strasten, posebno če se je šlo za glasbo, ki mu je bila najsvetejše in najvišje. Njegovi roki sta bili čudotvorni, da gigan-tiški. Z levo roko je prijel duodecimo, kolorirujoč vmes s srednjimi prsti; po pedalu je tekal z največjo točnostjo; registre je znal s toliko spretnostjo rabiti, da je vrtinec njegovih čarobnih ume-talnosti poslušalca kar udušil; njegovi roki sta bili neutrudljivi in je znal Bach cele dneve igrati. Kot skladatelj je Bach jednako produktiven kakor ženijalen. Moč, globokost in resnost zna-čijo njegovega genija. Nikoli ni Bachu zgolj za obliko, za umetnost oblike; a tudi je nikoli ne zanemari. Bach druži strogo jednostavnost z bogato raznovrstnostjo. Vsaka skladba ima svoj glavni tema, b kateremu so družijo stranske ideje; te motive razdružuje in združuje ter obrača na vse možne načine. Za petje obdeluje vsak glas prosto in melodijozno, vsebina in izraz sta pa vselej jed-notna celota. V svoja cerkvena dela je položil Bach vse svoje duševno bogastvo in jim je s tem zagotovil neminljivo vrednost. Moč za neumorno svoje vstvarjenje je črpal iz globočine svojega pleme- nitega čuta in iz evangelija, katerega čiste vrelce je iskal. Oživljajoča vsebina božje besede dvigala ga je tja visoko v samotno višavo, na kateri je ostal tuj svoji dobi tako, da ga je moralo potomstvo stoprav razkriti. v Čudovit je nebroj Bachovih skladb, motet, koralov, maš (izmed poslednjih se odlikuje po smelosti koncepcije posebno maša v H-molu), cerkvenih spevov za vse nedelje in praznike in sicer kar pet letnikov, klavirskih skladb (\vohltempe-rirtes Klavier), skladb za orgije, oratorijev itd. Med poslednjimi je najbolj čislan in največ poznan »P a s i j o n po s v. M a t e v ž u«, ki vstvarja vzpored prihodnjemu koncertu »Glasbene Matice«. Skladba ta je neprecenljiv spomenik Bachovega duha, njegovega velikanstva in njegove pripro-stosti. V nobenem drugem delu umetnosti ni božje in človeško bistvo Izveličarja v toli čistojasnem harmoničnem združenju spojeno, kakor tu. V zborih fanatičnega ljudstva občudujemo pa največjo moč in smelost karakterizovanja. Besedilo za to veličastno skladbo podajata 25. in 26. kap. evangelija po sv. Matevžu; med besede evangelija so vmesni manjvredni stihi Christiana Friderika Hen-rici, imenovanega Picander. Samostojno nastopajoče osebe, Kristus, Petrus, Judas, Pilatus i t. d. so v Bachovi glasbi ostro ločeni in karakterizo-vani. Če govori Kristus, ga spremljajo le godala v kvartetu v visokih akordih, ko da obseva žar svetosti božjo podobo Izveličarja. Med tem ko je zbor ljudstva togoten, nezadovoljen, mrzel in nepristojen, nastopajo apostoli in njih pripadniki prisrčno, milo in udano. Koliko bogastva muzika-liške krasote, koliko bogastva pretresljivih mo-montov ! Kako veličasten je zbor: »So bliski, so gromi v oblakih zašli ?« — Kako prisrčna sopranska arija »Pokora in kes«, in altova arija z vijolin-skim solo: »Vsmili se me, moj Bog'« ali pa slavnoznano mesto : »In šel je in plakal je bridko !« Prvič se je proizvajalo to mojstersko delo v cerkvi sv. Tomaža na Lipskem na veliki petek 1. 1729. A stoprav 100 let pozneje (1829) se je zopet razkrilo pod vodstvom Mendelssohnovim, ki je vodil to delo v berolinski »Singakademie«. Men-delssohn je uvedel to delo I. 1842 tudi na Lipskem, kjer se proizvaja odsihdob naprej do danes vsaki veliki petek v isti cerkvi sv. Tomaža, po kateri so se nekdaj razlegali orgelski zvoki najslavnejšega njenega organista in kantorja — I. S. Bacha. Tedenski koledar. Nedelja, 3. aprila: 6. postna, cvetna, Ri-liard šk., evang.: Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. — Ponedeljek, 4. aprila: Izidor šk. — T or e k , 5. aprila : Vincencij Ferer. sp. — Sreda, 6. aprila: Sikst p. m. — četrtek, 7. aprila: Vel. četrtek, Herman sp. — Petek, 8. aprila: Vel. petek, Albert šk. — Sobota, 9. aprila: Vel. sobota, Marija Kleola. — Solnce izide dne 5. aprila ob 5. uri 36 min., zaide pa ob 6. uri 30 min. — Lunin spremin: Ščip 6. aprila ob 10. uri 18 min. — Musica saera v nedeljo dne 3. aprila: v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša; graduale in traetus zl. Ant. Foerster, olTertorium zložil dr. Fr. Witt. — V mestni župni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: maša in graduale zl. A. Foerster, olertorij Wittov. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. aprila. (Vodstvo ljubljanske škofije.) Prevzvišeni knez in nadškof dr. Jakob Missia je danes naznanil stolnemu kapitelju, naj si izvoli za vodstvo agend ljubljanske škofije kapitularnega vikarja, ker je z uradnim obvestilom, da je v Rimu prekonizovan kot nadškof goriški, zanj prenehala jurisdikcija za ljubljansko škofijo. Stolni kapitelj se je danes sešel h kapiteljski seji ter soglasno sklenil v znamenje neomejene udanosti in ljubezni do Pre-vzvišenega, da blagovoli še nadalje do prihoda svojega naslednika voditi škofijske agende, ter je s privoljenjem nadškolovim v ta namen prosil v Rimu brzojavnim potom potrdila. Prepričani smo, da je stolni kapitelj s tem sklepom bil le tolmač želj duhovščine in vernega ljudstva našega, ki tem hujše čuti bridko izgubo, čem bolj se bliža za prevzvišenega kneza in nadškofa čas ločitve. (Umrla) je v četrtek po daljši bolezni v 69. letu znana slovenska pisateljica gospa Lujiza Pes-j a kova. Danes popoldne je bila slovesno pokopana. (Podpora) Poljedelsko ministerstvo je za vodovod v Vrbici v okraju postojinskem, ki bo stal 4200 gold., dovolilo podpore 2100 gold., deželni odbor Kranjski pa 1200 gld. (I« Novega Mesta) poroča »Slov. list«: Železniška postaja Velika Loka na Dolenjskem je zadnji čas dobila postajnega voditelja, ki ne razume niti besedice slovenski. Mož se trudi, da bi se sporazumel z ljudmi, a ni mogoče, kajti Velika Loka ni v Nemčiji, ampak slučajno na Dolenjskem, kjer žive trdi Slovenci in ni prav nič Nemcev. Kaj li misli c. kr. ravnateljstvo v Beljaku, da pošlje takega človeka kot voditelja na čisto slovensko postajo ? Nadejamo se Dolenjci, da bode ta opomba zadoščala, in da nam pošlje c. kr. ravnateljstvo v Veliko Loko prav kmalu načelnika postaje, ki bode mogel govoriti z ljudmi. Menimo, da vender ne bomo primorani pritoževati se v državnem zboru in prositi nase poslance, da bi zaradi te nepravilnosti delali korake do ministra. (»Pomladni glasi«) 8. zvezek, str. 144. Cena broširanemu izvodu 30 kr., kartoniranemu 40 kr., v platno vezanemu 55 kr. Za piruhe so tudi letos podali ljubljanski bogoslovci mladini ličen zvezek mladinskih spisov in pesnij, ki je uprav sedaj zagledal beli dan Kaj naj rečemo o njem? Poudarjati vrlino »Pomladnih glasov« reklo bi se vodo v Savo nositi. Saj so ti letniki dovolj znani in priljubljeni tako, kakor nijedna druga mladinska knjiga med Slovenci. In pričujoči zvezek je vreden naslednik prejšnih letnikov. Prepuščajoč temelji-tejšo oceno drugim rokam, naznanjamo danes le ob kratkem vsebino tega najnovejšega dela. — Prvi spis je obširen in jako ljubeznivo nadahnen iivotopis sv. Stanislava Kostke, katerega, žal, naša mladina še vse premalo pozna. In vendar je v marsičem življenje tega svetnika bolj zanimivo nego ono sv. Alojzija, zlasti po trpljenju, preganjanju in drugih mukah, katere je moral trpeti v družbi slabih tovarišev. Slične vojske, dušne in telesne v mladih dneh mora prestati tudi v naših časih marsikaka nedolžna duša. Tem mladim junakom - trpinom bo ta životopis v veliko uteho, porednežem pa v svarilo. Na čelu knjige je lična slika svetnikova. — »Slike iz mladih dni« poda jajo nekatere najbolj zanimive prizore v otroškem življenju, katere doživi skoro vsak otrok na kmetih. Otroci jih bodo čitali s tem večjo slastjo, ker vsi žive v teh veselih spominih; in odraslega čita-telja bodo zanimali, ker se ob njih živo ponove spomini na lepo mladost. — Jako zabavni in po učni sta povesti »Mabuba, zamorska deklica« in »Za vero in denar«, v kateri pisatelj v pripovedni obliki podaje življenje mladih mučencev Sv. Kvi rika in Julite. Jako zanimiva in pretresljiva je mestna slika o »Ivanki«, ki bo morda na marsi-kako mehko dušico celo prehudo vplivala. Kratka, a tem bolj zabavna sta prizora iz rastlinskega življenja »Solnčnica« in »Šentjanževa roža«. Knjigo zaključuje igrica v treh dejanjih »Sveta Germana«, ki bo dobro došla pri raznih otroških veselicah. Vsebina igre je jako vabljiva in nje oblika dobro pogojena. — Med te prozaične spise so vpletene v pesniški obliki legende o »vijolici« »zvončku« in »marjetici« ter otroškemu mišljenju in željam jako prikladne pesnice: »Vrnitev tičke selivke«, »Pastir« in »Glej v nebo!« — Sloven skemu občinstvu, zlasti pa duhovnikom in stari-šem, priporočamo kar najtopleje to najnovejšo knjižico. Vsaka šola, vsaka imovitejša hiša in vsaka župnijska knjižnica morala bi imeti vse zvezke »Pomladnih glasov«, ker bolj izbranega, primernega in res zabavnega berila slovenska mladina gotovo nima, nego je nabran v teh snopičih. Bo-goslovnica ljubljanska si tem potom steka velike zasluge za versko-narodno vzgojo našega mladega naraščaja; a gg. pisatelji se hkrati urijo v kate-hetičnem poslu, katerega se bodo prej ali slej lotili. — Dal Bog vzornim namenom tudi vzoren uspeh! Glej tudi inserat v današnji številki. (Z Roba) 1. aprila. Bolje nehaj nego nič. Postno ravnateljstvo v Trstu je vendar po več kratni prošnji za pošto dovolilo tukaj postno na-birtdnico s štirikratnim pismono9em na teden v Vel. Lašiče. To sicer ne andontuje tukajšneuiu poštnemu prometu, vendar bolje nekaj nego nič; upamo pa. da bo c. kr pofltno ravnHtfljntvo v Tr-tu kmalu to nabiralmco pre enilo v popolni poštni urad. (Velike šolske počitnice.) Po drugih listih smo tudi mi posneli notico, da bodo letošnje velike šolske počitnice daljšo, nego navadno. Uradno se ta novica zanika. (Nezgoda.) Dno 28. marca je šla 78 letna Marija Glavič iz Koželevca, okraj novomeški, v gorico, obrezovat trto. Ker ji je bilo mraz, zakurila je v zidanici ter se vsedla na stoliček tik ognja. Plamen pa je obliznil njeno obleko in v trenotku je bila revica vsa v ognju Njen sin, ki je delal v vinogradu, je zapazil dim, ki se je kadil iz zidanice, ter takoj tekel gledat, kaj to pomeni. Prišel pa je prepozno. Mati je bila sicer še živa, a govoriti ni več mogla. Malo trenutkov pozneje je umrla vsled opečine. (V Trstu) se ravnokar vrše volitve v komisijo za osebno dohodarino. Slovenci v mestu samem se ne udeležujejo teh volitev, pač pa je poslalo politično društvo »Edinost« okrožnico volil-cem tretjega volilnega razreda za okolico, čla nom komisije se priporočata v okrožnici vrla rodoljuba gospod Andrej čeme, umirovljeni strojevodja in brat č. g. župnika v Barkovljah pri Trstu, ter njegovim namestnikom gospod Iv. Balanč, posestnik na Proseku. Slovenski okoličani Trsta morajo tudi ob tej priliki dati znak življenja od sebe v dokaz, da so tukaj in da jih je mnogo. (Kaj hočejo še ?j Z drugimi Italijani v ital. klubu groze vladi z opozicijo tudi naši primorski Italijani; to pa radi tega, ker »vlada ne upošteva opravičenih želj« primorskih Italijanov. Kake so »opravičene želje« Italijanov, že ves svet dobro ve, te želje so želje lačnega volka, da bi raztrgal vse ovce v sosedovem hlevu in ne samo nekaj njih Lahi pravijo, da Slovenci v Primorju dosežejo vse, Italijani pa ničesar. Tudi ta stavek se glasi tako, kakor bi rekel italijanski bandit svoji žrtvi: »glej, oropal si me reveža, vse si mi vzel!« In bandit je »nedolžen« človek ! Italijani imajo v parlamentu dve tretjini zastopnikov pokrajin, ki so vse drugo, nego italijanske, a oni hočejo imeti vse tri tretjine in dokler jih nimajo, tako dolgo bodo kričali: »vlada avstrijska, daj nam vse, kar hočemo, ali pa stopimo v opozicijo!« Tak klub je vreden, da se ga balzamuje in spravi kakor ra riteto v spomin za pozne čase. (Kje so milijoni?) Iz Trsta. 11,421.478 gold znašalo je premoženje tržaške občine v letu I 896 Po odbitku celoskupnih stroškov za vso občino pa ostaje se čistih 6,341.941 gold. Po pravici je toraj prašal mestni svetovalec g. Ivan Goriup v seji 17. t. m., komu pripada premoženje v znesku 6,341.941 gold. ako je okolica tržaškega mesta pasivna? In oko.ica tržaškega mesta spada pod tržaški magistrat, pod tržaško občino, spada tedaj, ko plačuje Trstu svoj krvavi davek na vinu, spada tedaj, ko agitujejo ob volitvah iredentovski vohuni za sleparske italijanaške poslance in spada tudi tedaj, kadar je treba kaj malega potrositi za slovenske okoličane. Tržaški židovsko-iredentovski magistrat pa se h krati vede tako, kakor bi oko lica ne spadala k mestni občini, kakor bi ne imela z mestno občino skupnih komunalnih računov, marveč kakor bi imela okolica popolnoma svoje račune, svoje troške in svoj »dolg«. Kajti iz računali so ti krivonosi špekulantje tako, kakor da je okolica bila vsikdar pasivna in da na njo ne pripade nikaki del mestnega premoženja. Mestni krivonosi računarji so tako rekli in tako mora biti. Stvar je pa v resnici taka le: Ker znaša pre bitek tržaškega občinskega celoskupnega premoženja celih 6,341.941 gld. in ker se je to premoženje najbrže porabilo v krivične politične svrhe, ako ni zlezlo — vsaj po jednem delu — naravnost v žep judom in njihovim hlapcem od iredente, tedaj je bilo treba najti jeden izhod iz z&gate in zadrege, v katero je zašla preizborna mestna uprava pred svojo lastno vestjo. In ta izhod je pripeljal »uzorne« mestne računarje naravnost v — slovensko mestno okolico in naložil i s te j celo težko breme sleparskih nedostatkov. »Okolica« naj nosi zdaj v obliki »pa-sive« tisti primanjkljaj, katerega je opaziti v občinski blagajni po »odbitku« prebitka 6,341.941 gold.; okolici naj se diktira tisti del tega zneska kateri bi jej po poštenem računjanji pripadati moral, kakor dolg, potem je kar h krati opravičen vzklik magistratovih računarjev: »ti okolica, si bila še vsikdar pasivna, zato od tega, kar je ostalo, no dobiš nič, marveč to je naše!« In da izgleda stvar verjetnejša, našteti je bilo treba raznih »stroškov« : za vzdrževanje cest skoz; okolico, (katere ceste pa ne brigajo najmanj okoličanov, ker so ceste, vodeče iz d e ž e 1 e v Trst in so za vesoljni promet in ne lo za oko ličane); za »vzdrževanje« šol, katere bi bilo pač potrebne, pa jih ni, kakor v severnem in vzhodnem delu mesta, in onih, katere so, pa bi jih prav nič treba ne bilo, ker so zasnovane v namen poitalijančevanja mej slovenskimi prebivalci; nadalje plače odvisnim okrajnim in vaškim načelnikom, ki so le politični hlapci magistrata in iredente in katere bi si a priori, ker za svojo strankarske svrhe, morala vzdrža-vati na lastne stroške iredenta a ne slovenska okolica! To in več podobnih »stroškov« se je naračunalo na hrbet okolice, češ »da bodo pasivna« in da no bode zahtevala deleža na prebitku 6.341.941 gld., kateri delež pa bi v resnici zahtevati imela z vso občino vred, ker »okolica je vsikdar pripadala mestu kakorjednopraven člen, no pakakor podložnica in služkinja mesta.« Kako vendar dobrodošla jo ta »slovenska okolica« falotom in tatovom v tržaškem občinskem premoženju ! Kaj bi bilo, ako bi ne bilo te slovenske okolico in bi bila n. pr. italijanska! Že s stališča mestnega računovodstva je koristno, da ekzistuje ta obsovražljena in »nehvaležna« slovenska okolica. Vse gre zdaj lahko na njen hrbet, zato, ker je slovenska, ker se jo sme sovražiti, ker se sme delati ž njo kakor mačka z mišjo, z jedno besedo, ker je ni škoda. V drugem pogledu je pa zopet prav lahko razumeti duševni položaj mestnih tatov nasproti poštenim okoličanskim zastopnikom, ki gledajo strogim očesom na prste tem satanom. Kako se manejo na svojih sedežih in skrivaj žele naše poslance daleč proč od zbornice, četudi en meter preko pomola ! Zato so jim tolikanj zoperni, zato si prizadevajo, da bi jim onemogočili sodelovanje na javnih poslih in jih potisnili v mrtvo negibnost! Toda tako je povsodi, kjer so se pririnili do korporacijske uprave — judje! Tako je drugod, tako je tudi v Trstu. In necega dne bodo pričela — razkrin-kanja, se bodo pojavila čudna iznenadenja, zazijale bodo široke rane — tudi v Trstu, to je židovski načrt! In morda ni daleč doba, ko bode svet govoril o kakem »tržaškem panamino« kakor je govoril o italijanskem. Tedaj bodo pa najbrže tudi zaman iskali v obzidju tržaškega mesta izvestnih č i-niteljev — mestnega računovodstva. (Lahonska predrznost.) Na cerkvenem stolpu v Buzetu (Istra) sta bila napisa v hrvatskem in laškem jeziku, ki sta značila, kedaj je bil stolp sezidan. Sedanji Lahi so se proti hrvatskemu napisu pritožili na ministerstvo in zahtevali, da se ga odstrani. Ker pa predolgo ni bilo odgovora, izsekali so hrvatski napis iz kamna kar svojevoljno in laškega pustili. Vsled tega je med Hrvati silno razburjenje in utegne se zgoditi, da bodo vrnili »klin za klin«, kar bi bilo po taki predrznosti Lahonov povsem umevno. (Tržaška »črna kronika« ) Vsake nedelje in vsakega praznika noč zvali pod svojimi črnimi peroti po nekaj hudodelstev, v dokaz, v kakem pomilovanja vrednem močvirju se že nahaja povprečno prebivalstvo še bolj pomilovanja vrednega tržaškega mesta. Minolo nedeljo po noči je zabodel n< ki šestnajstletni fantalin po imenu Roman Baje dva svoja tovariša, rokodelca, tako nevarno, da je jeden umrl še isto noč, drugi pa leži v bolnišnici za rano v rebrih. In vse to zaradi neke dekline, ki se je vlačila s fantalini po krčmah okrog! Iz jednakega vzroka je isto noč zabodel tudi neki drugi norec svojega »tekmeca« in bolnišnica je sedaj zavetje nepotrebno ranjenemu. Sploh se dogajajo v Trstu stvari čedalje pogosteje, ki glasno govore o nevarnih naukih židovskega časopisja in o katerih niti govoriti ne more pošten človek. To se je videlo zlasti o pustnih dneh letos. A to je gotovo, čudež bi moral biti, ako se bode vzdržalo se nekaj časa do polnega zastrupljeno razmerje v družbi tržaški! Židje so že dosegli do blizo na vrhunec svoje nakane z nič zlega slutečim, lahkoživim prebivalstvom. Zdaj pa mora priti plačilo z — druge strani. (Učiteljske spremembe na Sp. Štajerskem.) Na nemški šoii v Vitanju postane nadučitelj g. Anton Weixler na Muti, pri Sv. Florijanu ob Boču pa Fr. Lorber, dozdaj učitelj na Rečici. Gosp. učitelj Fran Serajnik pride s Ptujske Goro v Št Jurij ob Pesnici. Stalno pa so nameščeni v sedanjih službah : g. podučitelj Silvester Košutnik v Brezju pri Mariboru ter gospodičine podučiteljice Viktorija Kautzner v Št. Ilju v Slovenskih gor., Elizabeta Valenko na Sp. Polskavi in Marija Garbeis pri Sv. Križu tik Slatine. (»Mrtva ljubav.«) Jedna najpriljubljenejših in najbolj dovršenih glasbotvorin je brez dvoma V ilharj e v a »Mrtva ljubav« po besedah neumrljivega Preradoviča. — Na mnogostran-ske želje napisal je skladatelj o tej kompoziciji transskripcijo za glasovir, pisano v lahkem slogu, tako da je primerna vsakemu igralcu na glasovir. — Prodaja se za 80 kr. po vseh zagrebških buk-varnah. Zunanji naročniki naj pošiljajo naročnino z naslovom: Prof. Vilhar — Zagreb, ter dobe kompozicijo franko doposlano. (Podoba Matere Božje ob eksploziji bombe.) Ii ru'kega mesia Kurska h« poroc«: 20 marca se je razletela v znamenskrm samostanu bomba Ne-znan mož jo je bil položil pod onvir čudežne podobe znamenske Mitere B -žje Bomba je razbila železni okvir, stopnice, svetnike, okna in vrata V steni se je pokazala razpoka. P. d..ba Matere Božje pa je ostala nepoškodovana (Marija, Leon pa Zola.) Hred zadujim praz nikom Mateie Božje je v Rimu katoliški odbor p.> navadi pozval Rimljane, naj razsvetle mesto v Čast Marijino. Policija je koofnko*ala vabila, ker je bilo na njih napisano: »Živela Marija! Živel Leon!«, češ da se je bati — izgredov! To je tista policija, ki je delala špalir, ko je nahuiskana tolpa vpila pred spomenikom odpadnika Joidana Biuna; Naj pogine papež! 2.vel Zda! (Framasoni pa prestol.) P. Abel ima sedaj na Dunaju v avgustinski cerkvi pridige za moške. Te dni je govoril tudi o framasonih. Framasoni, dokazoval je, se ne bojujejo le zoper cerkev, ampak tudi zoper prestole kraljev in cesarjev. »Če je kdo tukaj,« dejal je, »ki tega ne verjame, povem mu, da je leta 1784 velika loža v Frankfurtu francoskega kralja Ludovika XVI. in švedskega kralja Gustava III. obsodila v smrt. Tisti pa, kije stavil ta predlog, se je pisal za Abel-a in je bil moj stari oče.« (Samomor.) V Tschinkelnovi tovarni službujoči čuvaj Franc Projar se je danes po noči pri nekem kozolcu za tovarno obesil. * * * (Sejmi po Slovenskem od 4. do 9 aprila.) Na Kranjskem: dne 4. na Dobrovi, v Moravčah, Slapu pri Vipavi, Zgor. Tuhinju, Višnji Gori in v Novem Mestu; 5. v Črnomlju; 6. v Idriji ; 7. v Zatičini ; 8. v Št. Gothardu. — Na S 1 o v. Štajerskem: 4. pri Sv. Primožu in v Sevnici; o. v Gelju, pri Sv. Barbari, v Vildonu, Podčetrtkom, v Šoštanju, Suši Muti, pri Novi Štifti, pri Sv. Duhu ; 6. v Ptuju ; 7. pri Sv. Mariji v Jare-nini, Konjicah, na Laškem in v Rajhenbergu. — Na Koroškem: 6. v Trbižu. — Na Primorskem: 5. aprila v Nabrežini in v Rifen-bergu. Društva. (Vabilo k ljudskemu shodu,) katerega priredi slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani v nedeljo, dne 3. aprila vt. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih gosp. Frana Čerina v Bizoviku št. 55. — Dnevni red : a) Gospodarska organizacija. b) Raznoterosti. Opomba Pri ugodnem vremenu se vrši shod na prostem. K obilni udeležbi vabi odbor. (Društvo »Pripravniški dom«) je imelo v četrtek svoj redni občni zbor. Veseli nas, da je zanimanje za to prepotrebno društvo dokaj '.ivahno, kakor nam je pokazalo poročilo tajni-kovo. Premoženja ima že nekaj nad 55t)0 gld. /Oal, da je bila prošnja pri kranjski hranilnici za sedaj brezvspešna; upajmo, da bode odbor pozneje srečnejši, ker delo, ki si je zasnovalo to društvo, je vendar dovolj patrijotično za ožjo in širšo domovino. — Za pregled računov sta izvoljena dosedanja gospoda overovatelja, preč. g. dr. Janez Janežič in gospod vadniški učitelj Fr. Gerk-man. V razsodništvo so voljeni gospodje: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik; Mavril Šarabon. katehet mestnih šol, in A. Mayer, vadniški učitelj. Naj bi se naši dobrotni domoljubi vsepovsod ob raznih prilikah spominjali tudi društva »Pripravniški dom«! (Mestna hranilnica ljubi j a nska.) Meseca marca 1808 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 730 strank gld. 3Ž7.54179, 578 strank pa uzdignilo gld. 118.603-80. V prvem četrtletju dovolilo se je 166 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld 143.320'—. (Celjsko pevsko društvo) priredi dne dne 17. aprila v »Narodnem domu« veliki koncert. Nastopilo bode nad 00 pevcev in pevkinj. Pri tem koncertu je obljubila tudi sodelovati slavna poljska koncertna pevkinja gospica Bronislava "VVoIska s petjem raznih slovanskih narodnih pesmij. Ta koncert nudi torej izvanreden pevsk užitek in je želeti, da ga nikdo, kateremu je le mogoče priti, ne zamudi I>ui* M M ce c3 > > S -J -C •g s c gj D5 x C Tu > 93 O "S . * a « S S . s JC ' O s -rJ 03 - kaCC ■^os , CO M* T3 —< ^ _ O N X I O o? IS x "šii C3 C x< a »o «3 — » — a fe C S. S— o rt 5 . >o S o i s os % » -C u? O OC a o 'S O 2 c »J .cr — i u o J3 o . —1 Vi .s. .1. ^ ^ « c« * ri. ^ c i i c '-I — 'S .2. S^oO o« , .5 a « o 1 ■ c a L'- »H N iS. O o I »o Prej. duhoviftini fljudno priporočam svojo delavnico t& slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanj« cerkvenih oken žametno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 35. Najboljša spri-iala in pohvalo za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. ==y i a P—lfiiV' v polnih rrnih, Ounqj-Monokovo V ftvojo I39f.no koriot naj zahtevajo in jetrdjejo kupovaici le iak® izvirno zavoje. 19 15-4 •QQQQQQQ» Š Stanarinske 0 knjižice § za stran ke z >jradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje slan arine, vo-dovodoe iu mestne doklade, dobe se komad oo 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v D Katol. TIskarni [Ji v Ljubljani. K 1SSIS W Najpopolneja, najelegantneja in najurneja - izdeluj e IMvu praška tovarna za kolesa Subert Tombo in dr. J* r ii <»• i 248 2-1 katera ilustrovane kataloge franko razpošilja. Leta 1897. so skoraj vsa odličnejša prva darila bila dobljena na naših strojih. V Zagrebu so pri treh mednarodnih dirkah dobili na naših kolesih prva darila: Vodilek, Reiningcr, Kosina. XXXKKKKKXXKKXX3 Vabilo na XVII. redni občni zbor „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" y Ljubljani, kateri se bode vršil dne 6. aprila 1898, ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. I. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva ter dati absolutorij za pretefleno upravno letno dobo, 4. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, e) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) treh članov v nadzorstvo. 5. Predlogi društvenikov. 246 1—1 Aktiva Bilanca za upravno leto 1897. Pasiva 1. Gotovina 31. dec. 1897.. . 2. Pri den. zav. nal. denar . . 3. Posojila: a) na intabulac. gld.275.42Ž b) na menjice > 149.640 c) na zast. pisma » 18.010 gld kr. 1. Glavni rei. zaklad (stanje 1. januarja 1898) . . . 2. Posebni rez. zaklad (stanje 1. januarja 1898) . . . 3. Glavni deleži 100 k 100 gld. 4. Opravilni deleži 145 & 5 gld. 559 il 1 gld...... 6. Kapitalizovane obresti . . 7. Za 1.1898. naprej plač. °/0 pos 8. Dobiček....... i giT kr. 29997 39989 443072 408 5989 24 78 36 89 59 54 11603 6472 10000 1284 407927 16498 2050 3646 64 72 09 17 10 44 4. Inventar po 10"/0 odbitku . 5. Zaostale obresti posojil . . 6. Neporavnani prehodni zne- 519482 16 519482 16 1 1 Debet Izkaz izg-ube in dobička za upravno leto 1897. Kredit ■ i r!<1. |kr. .....— ........... gia. kr. ~ 1. Izplačane obresti hranilnih 1. Na novi račun prepisani osta- vlog........ 1 2471 52 nek iz dobička iz 1. 1896. 300 78 2. Kapitalizovane obresti hra- 2. Prejete obresti posojil . . 21544 H7 nilnih vlog..... 16498 17 3. Upravni dohodki . . , 212 83 3. Za 1. 1898. naprej plačane 4. V letu 1896. za leto 1897. obresti posojil .... 2050 10 prejete obresti posojil . . 2040 93 4. Upravni troški..... 1821 49 0. Zamudne obresti .... 576 07 o. V letu 1897. za leto 1896. 6. Obresti denarja naloženega prejete obresti posojil . . 5052 57 pri denarnih zavodih . 1345 65 6. Odpis vredn. invent. (10°/o) 45 43 7. Vrnjene obresti hranilnih 7. Davek........ 518 43 vlog........ 93 33 8. Dobiček....... 3646 44 8. Zaostale obresti posojil . . 5989 59 32104 15 || 32104|l5 1 ll 1 Prejemki 1 )enarni promet od I. januarja do 31. decembra 1897 gld. 1,503.888 86 Izdatki 1. Vplačani glavni deleži . . 2. Vplačani upravilui deleži . 3. Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada . . . 4. Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada . . . 1 5. Vložene hranilne vloge . . 6. Vrnjena posojila . . . . 7. Prejete obresti posojil . . 8. Upravni dohodki . . . . 9. Pri raznih denarnih zavodih dvignene glavnice .... 10. Dvignene obresti denarjev naloženih....... 11. Prehodni zneski . . . . 12. Prejete zamudne obresti 13. Vrnjene obresti hranil, vlog 14. Gotovina v blag. pričetkom 1. irld._|kr. "100|-61- 478 91 j 29525 415128 40 93010 — 21544 9" 212 83 228454 08 1345 65 91 86 576 07 93 33 5550 i) 7 766943 32 9. 10. U. 12. 13. 14. Izplačani glavni deleži . . Izplačani opravilni deleži . Izplačane hranilne vloge . Izplačane obresti hranilnih vlog........ Izplačana posojila . . . . Upravni troški..... Naložilo se je pri denarnih zavodih....... Izplačana dividenda glavnim deležnikom...... Davka se je plačalo . . . Za dobrodelne namene . . Nagrade ravnateljstvu . . Prehodni zneski .... Inventar ....... Gotovina v blagajni koncem leta ........ 1 gld. kr. 100 1 33 _ 367523 62 2471 52 135899 _ 1821 49 226619 02 600 _ 518 43 270 — 930 — 86 73 1 72 73 29997 78 ! a 7669431.32 I. Knez, ravnatelj. Za ravnateljstvo: Dr. Jos. Stare, Vekoslav Jenko, Oton Bayr. Nadzorstvo >Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« v Ljubljani pregledalo in primerjalo je letne račune za 1897. leto in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razpoloženi v pregled v društveni pisarni, kakor to zahteva § 30, al 4 društvenih pravil. Nadzorstvo kmetske posojilnice. Alojzij Stare, Vinko Ogorelc, Ivan Rode. H M i u " u r P Ai JM A» Ml « m L (3 tvorite v gostilne. Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je otvorila z dnem 27. marca 1898 1. v hiši Sv. <3*atra ccsfa sf. 16 nova gostilna pod tvrdko y <5arc~eva gostilna. Točijo se izvrstna, pristna, naravna vina ter vležano Kosler-jevo cesarsko pivo. Z uljudnim spoštovanjem se priporoča 236 3-3 fvrdRa Sare v Ljubljani. FELIX TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6. LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30—S nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marinorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo stavbene kamnoseško delo po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. 6 Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- In inozemskih marmorov. , St. 3866. Razpis. 242 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči službi okrož. zdravnikov na Kranjskem: 1. v Krškem z letno plačo 600 gld., 2. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do dne 20. aprila 1898 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 29. marca 1898. Vodno - zdravilne toplice v Kamniku prav blizo mesta (železniška postaja), ob znožji kamniških planin, v krasni legi, z lepimi sprehajališči po smrečji, lov. tudi na postrvi, prelepa zdravilnica z verandami, toplice z banjami in dušem, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče lia TiTl*ail islfOm 'n le'ovadnica, zdravljenje po Kneippovem - načinu, po želji tudi drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdravišču in v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijon 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan. — Prospekte pošilja vodstvo. 243 15 — 1 (B Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešljivo že po kratki uporabi. Zdravstvenooblastveno preskušeno. 745 4—3) (Pismo z Dunaja, 3. julija 1897.) I Najboljše in najcenejše čistilno sredstvo za zobe. Izplakovanje ust z zobno ali ustno vodo no zadošča za popolno čiščenje zobovja. V to je neobhodno treba uporabe čistilnega sredstva za zobe. 2£3r Dobiva se povsod.*^ V > ""..v/;- '■'- »i. • ,.' - ' Pozor kolesarjem - novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pre-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski cesti št. 31, isto tam lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu. Puch, Styria (najboljša) Columbia Heliccil-Premier Svetovnoznana angleška kolesa 210 2 is orožne tovarne P,. S. A. Velika zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko. Priporočam se p, n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. Naznanilo. Opiraje se ca priporočilo v .Škofijskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje 6t>3 17 izvrstno vino, vsem prečast. pg. cerkveuim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah: 1. Mašno vino.....hktl. od gld 26 do 30 2. Navadno namizno vino, tudi zajamčene pristuo^i „ „ „ 25 „ 28 Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru. Zadrujra postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Najmanjša kvautiteta pod 1, 2. je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojiua do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. Domača umetnost! NOVO ustanovljena in novourejena ]jaiii, Dunajska cesta št. 13. ^ v T^jiil>l jaiii ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, patiiii ei?rai (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. W Stresna okna iz litega železa, Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 7 Roman-cement, dovski Portland-cement IV a j 11 i ž je cone. >ooooooooooooooo » južne železnice 6°/0 . * > dolenjskih železnic4°/0 163 gld. 50 kr. 159 196 99 130 109 112 99 99 223 184 126 99 75 70 50 10 50 75 40 50 Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 170 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......— „ — „ Salmove srečke, 40 gld........83 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......80 „ 25 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 159 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3445 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 424 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 76 „ 25 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 115 „ — n Montanska družba avstr. plan.....151 „ 65 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 „ — „ Papirnih rubljev 100 ........ 127 „ 12 „ se prične novo * -ion-1 u»i __. ^^^ . . Sl. aprilom na novo vst R H iT™ f™^ B* I I jo še kaj zaloge, kot IVI i" K LJ t\ brezplačni privržek JJ' ' 8 ■ » ^^ ^^ ■ m nih srečk. — Naročuje se & 1. aprilom se prične novo celoletno naročevanje! ___ « , , .*nft "oznanilo žrebanja ti, in inozemskih___- _ ^ . . —. ✓ , SI. aprilom na novo vstopivši naročniki dobijo, doklor AVieilllUIO loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Uaročnina od 1. aprila do konca dec. ti. je za Avstro - Ogersko gld. 2 —. XXXVI. leto. „Flnanzielles Jabrbuoh", ki obsega zaznamek vseh izžreba-—"Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlgtraoljl , Mercnr", Dunaj, I., Wollzelle 10.