^Z INOViCE Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani priredi letos na dan Vnebohoda Gospodovega 17. maja veliko romanje vseh bivših vojakov iz svetovne vojne, vseh invalidov, vseh sorodnikov padlih vojakov v prelepo Savinjsko dolino v Petrovče pri Celju. V Pctrovčah se ta dan vrši žalna slavnost za vse padlu vojake Lavantinske škofije, maša zadušnica, pridiga č. g. vojncga kurata Bonača, govori raznih govornikov, med drugimi predsednika ZSV. •_. majorja Colariča, veliko pokra- jinsko zborovanje ter občni zbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Svira rudarska gorba iz Velenja. Kn. šk. ordinarijat v Mariboru je to slavnost dovolil že 29. februarja 1928 pod št. 436, ministrstvo železnice pa je dovolilo polovično vožnjo do Petrovč in nazaj žc 2. marca 1928 pod št. 19.526/28. Vsi udeleženci kupijo tam, kjer stopijo na vlak cel listek, ga dajo žigosat z mokrim žigom ter listka v Petrovčah ne smejo oddati, temveč velja ta listek za brczplačno vožnjo nazaj. V Petrovčah pa dobijo potrdilo, da so se slavnosti res udeležili. Pravico do polovične vožnje imajo vsi ljudje brez razlike spola, kateri se bodo slavnosti dne 17. maja v prelepi Savinjski dolini pri Marijini cerkvi v Petrovčah udeležili. Vabite se torej vsi 17. maja v Petrovče. — Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani. Romanje k Mariji Bistrički na Hrvaškem. Kakor lansko leto bo tudi letos o Binkoštih velik romarski shod pri Mariji Bistrički na Hrvaškem. Za Slovence bo v četrtek pred Binkoštmi (24. maja) in v petek (25. maja) popoldne ob 4. uri pridiga in litanije. Za Slovence bo vodil pobožnost znani g. pater Ladislav iz Ptuja. Romanje na Ptojsko goro. Dnevi romanja so 19. in 20. maja/Torej 19. maja bode šla procesija 42. leto od Sv. Lovrenca v Slov. gor. in od Male Nedelje na Goro. V soboto, dne 19. maja ob 5. uri odhod od Moravske kapele čez Senčak k Sv. Lovrencu. Tam bode ob 7. uri sv. maša za romarje. Po cerkvenem opravilu se združeni romarji zberejo v procesiji pod vodstvom istega voditelja kot vsa leta. Na Ptuj pridejo častilei Marijini okrog pol 11. ure. Tukaj bode sv. maša za žive in pokojne romarje, po maši odhod na Goro. Če bode ugodno vreme bo zvečer 19. maja rimska procesija na Gori. Ker pride do 10 procesij na goro ta dan, se dekleta od vseh krajev vabite k tej procesiji. Isti dan bo na Gori tudi sv. birma. Promoviral je v soboto 5. maja t. 1. za doktorja prava na Ljubljanski univerzi g. Marijan Štupica iz. Sv. Lenarta v Slov. gor. Smrtna kosa. Iz Ponikve poročajo: Dne 1. maja t. 1. je tukaj nepričakovano umrla vzgledna žena in blaga mati Amalija Esih iz Male vasi. Zapustila je pet otročičev, katerih največji je star komaj 8 let. Rada je podpirala katoliški tisk in pridno sodelovala pri cerkvenih organizacijah. Pokopali smo jo ob splošni žalosti faranov. Bog ji daj večni mir, njenim svojcem pa tolažbo! Žrtve valov Drave pri veliki nesreči dne 10. aprila na Dravi pri Felberjevem otoku so poleg drugih bile tudi gospa Lešnik, žena mariborskega kolarja in njeni dve hčerkici. Gospa Lešnikova počiva že skoraj mesec dni na Pobrežju, ena hčerkica je v Dravskih valovih, drugo pa so našli v četrtek, 3. maja v bližini Preloga v Medjimurju. Prepeljali so jo v Maribor in so jo pokopali poleg njene mamice na Pobrežju. K proslavi 700 letnice lavantinske škofije. Kot zastopnik sv. Stolice se je pripeljal iz Beograda k proslavi 700 letnice obstoja lavantinske škofije g. apostolski nuncij. Zastopnik sv. Očeta je bil v Mariboru svečano sprejet in pozdravljen. Ob priliki te pomenljive cerkvene proslave pozdravljajo najvdanejše g. nuncija na slovenskih tleh sv. Stolici vdani lavantinski verniki ter mu kličejo: Pozdravljen in hvala ti za častitke in blagoslov, ki si ga prinesel celi škofiji od sv. Očeta! Brzojavka sv. Očeta k proslavi 700 letnice lavantinske škofije. Sveti Oče je poslal škofu dr. A. Karlinu za proslavo 700 letnice lavantinske škofije ta-le brzojav: »Ko sv. Oče Tebi in Tvojim ob 700 letnici ustanovitve lavantinske škofije iz očetovskega srca častita ter nebeških darov za zveličavni napredek vernikov od Boga prosi, Vam pošilja v vsej ljubezni svoj blagoslov.« — Kardinal Gasparri. — O poteku te za celo škofijo tolikanj pomenljive slovesnosti bomo poročali prihodnjič. DUHOVNIŠKA ODLIKOVANJA. Ob 700 letnici lavantinske škofije je prevzv. g. knezoškof dr. Andrej Karlin dne 9. t. m. odlikoval naslednje p. n. gg.: Za častnega kanonika je imenovan Mikuš Valentin, upravitelj šmarske. dekanije pri Sv. Juriju ob juž. žel. Za konzistorijalne svetovalce so imenovani dekani: P o d v i n s k i Anton v Zavrču, R i e p 1 Matej na Prevaljah, Š a 1 a m u n Franc v Rogatcu, W e i x 1 Jožef pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Za duhovne svetovalce: dekan Hiittner Karol v Vuzenici; upravitelj slovenjbistriške dckanije O z i m i č Jožef; župniki: B a š a Ivan v Bogojini, B c d n a r i k Rudolf v Gor. Lendavi, Č i ž e k Alojz v Slovenjgradcu, D ob e r š e k Ivan v Sevnici ob Savi, F e rm 6 Gothard v Novi Štifti, G o r i š e k Ivan na Gornji Ponikvi, G o r j u p Peter v Dolu, Hornbock Ivan v Mežici, J o d 1 Ivan na Polzeli, K o k e 1 j Alojz na Vurbergu, Kosi Jakob pri Sv. Lenartu nad Laškim, K r a n č i č Ivan v Grižah, O z v a t i č Franc pri Sv. Martinu v Rož. dolini, P a 1 i r Jak. na Žusmu, P š u n d er Ferdinand v Rušah, Schreiner Franc v Št. Ilju pri Velenju, Spindler Franc pri Sv. Lovrencu na D. p., Štrakl Matej pri Sv. Petru pri Mariboru, T r a t n i k Jožef v Rajhenburgu, Vozlič Lcopold pri Mariji Snežni. Tebl gospod Badl v slovo! Živel si med nami 40 let, bil si Nemec, ljubil si pa nas Slovetice ne kot soobčane, ampak kot ljudi enakih pravic, kar je dokaz v času najhujšega ponemčevanja, ko je tvoj gost, ki živi v Gradcu, trdil, da je tukajšnja zemlja nemška in ne slovenska. Ti gospod Badl si bil mož in si mu odgovoril, ako mi trdimo, da je zemlja nemška, delamo krivico Slovencem, kajti ta zemlja ni naša, ta zemlja je slovenska in mi smo gostje Slovenc«v, zato jim pustimo njihove pravice in z njimi v miru živimo. Tako si ti gospod ,Badl delal neumorno. Nisi si pridobil samo zaupanja in prijateljstva, pridobil si nažo ljubezen, ker ljubili smo te kot očeta. Bil si najboljši gospodar, kar dokazuje krasna graščina Viltuš, ponos občine, bil si najboljši svetovalec, največji dobrotnik in podpornik, od tebe nobeden ni šel praznih rok. Zato smo se zbrali na zadnji tvoji poti, skoraj vsi občani, tvoji prijatelji in znanci, tebi v zahvalo z gorečimi molitvami, videlo se je na rosnib. očeh spremljevalcev, blagodejni dež je padel na tvoj lepi Viltuš, ker tudi on je žaloval za teboj. Oče nebeški ti je prihranil ločitev iz Viltuša, kakor si želel in izjavil, vsem svojim prijateljem, bodem podal roko preden grem od tukaj, šel bodem z žalostnim srcem od svojih prijateljev in od mojega lepega Viltuša, zato sem pa preskrbel za dobrega naslednika, ki si bo ravno tako pridobil vaše prijateljstvo kakor sem si ga jaz. Ljubi Badl, nismo se ti mogli zahvaliti za dobrote, dopolnil si svoje delo in ljubi Bog te je poklical, spremljala so te tvoja dobra dela in naše molitve. Ostani v trajnem spominu in počivaj v miru. — Soobčani. Nesreča na Vurbergu. Vurberški posestnik in naš somišljenik Anton Pihler se je peljal v loge na oranie. Po strmi poti mu odpove zavora nakar so začeli konji z vozom drveti v divjem diru navzdol. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil, pri čemur je Pihler tako nesrečno padel, da mu je počila lobanja. Nesrečnik je obležal na mestu nezavesten. Prvo -omoč v nesreči mu je nudil vurberški sanatorij, sedaj se pa zdravi v Ptuju v bolnici. Želimo mu hitrega okrevanja! Organizacija splavarjev iz Dravske doline. Osnovala se je 7. maja v Mariboru organizacija spodnjih in zgornjih splavarjev iz Dravske doline. Namen organizaeije je: Ščititi vedno smrtni nevarnosti izpostavljene splavarje pred izmozgavanjem ter zlorabo od strani lesnih prekupcev in veletrgovcev. Razno iz Zavrča. Ob petindvajsetletnici župnikovanja so vse občine župnije imenovale mnogoč. g. dek. Antona Podvinski za njegove zasluge v dušnem pastirstvu in za gospodarski prospeh župljanov svojim častnim občanom. Iz srca kličemo: Še na mnoga leta! — Zaporedoma dve nedelji je vladala žalost v sorodbinah Šostarič in Kokot, p. d. Torbak. Zapustila je namreč za vedno svoje drage sosede skoraj 90 letna Torbakova babica, ker jo je potrla žalost radi prerane izgube drage vnukinje Marije, poročene Šešek. ki je zapustila 4 male otroke. Kljub visoki starosti je bila vedno vesela. Po svoji prijaznosti je bila znana daleč okoli. Naj bo obema Bog plačnik! Bik v hlSi. Dne 2. maja je bilo licencovanje bikov v Dravogradu. Prvo nagrado je dobil Ivan Oleško iz LibeliC. To je razveseljivo! Manj razveseljivo je bilo obnašnje bika pri gonji domov. Na Koroškem imajo gumna ali skednje nad hlevom. Pod gumnom je včasih tudi kaka shramba ali hiša. Na gumno vodi od spodaj poševen most. Med potjo domov uide bik gonjaču, jo udari na gumno neke koče v Črnečah in ker je bil težek, mu zginejo tla in bik pade s stropom vred v hišico, kjer navadno prebiva neki stari mož. Sreča je bila, da se je bik v.s.,Jel z zadnjim delom sred hiše tako, da je bil nepoškodovan in da moža ni bilo doma. Bil bi ubit ali pa bil od strahu vsled obiska skoz strop mrtev. Gonjač pravi, da je bik postal divji, ker je vohal kravje meso, katero je gonjač nakupil v Dravogradu in v nahrbtniku nosil. Občinske volitve v Rušah so vendar potrjene. Že Veliki četrtek, dne 5. aprila je bil izvoljen novi župan, šele zadnji četrtek, to je čez celi mesec, je bil potrjen. Socijalisti so namreč vložili ugovor proti volitvam in se trudili na vse pretege, da bi jih ovrgli. Niso štedili tokrat z denarjeni, četudi vedno tarnajo čez slabe čase in nezadosten zaslužek; najeli so si drage odvetnike, da bi prodrli s svojim protestom. Njihov trud je razumljiv; saj je šlo samo za eden glas. Če se razveljavi edini glas večine, bi odločil žreb in mogoče — tako so upali — nam bo sreča mila in dobimo mi 9 odbornikov kakor pri prvih volitvah — in župan in vsi svetovalci, da bo ves občinski odbor v naših rokah! Pa ni hotelo biti! Ruše niso postale rdeče. Zaman so socijalisti iskali primerno mesto, kjer bi razobesili rdečo zastavo, zaman so najeli že godbo za slovesen obhod, zaman so že alarmirali ženstvo in mladino za glasno proklamacijo rdečih Ruš — pa zmaga ni hotela priti. Sicer čaka novega župana veliko delo na vseh poljih: treba ho izboljšati ceste, urediti novo občinsko hišo, popraviti dom za onemogle in otroški vrtec, skrbeti za olepšavo Ruš itd. — Dela bo dovolj, če bodo socijalisti le hoteli delati! Tovarna za vžigalice v Rušah je ustavila delo, deloma zato, ker so skladišča polna blaga in je promet premajhen, deloma zato, ker se stavi nov stroj. Tudi tovarna za dušik je odpustila mnogo delavcev; nabavila si je nove stroje, ki delajo hitreje in zahtevajo manj delavcev. Zato so ceste polne popotnikov, ki iščejo dela. Huda nevihta s točo je razsajala zadnji četrtek po Dravski dolini. V Mariboru je padel samo rahel dež, v Rušah in naprej do Marenberga je debela toča pokrivala zemljo. Potoki so vsled močnega naliva močno narastli in voda je preplavila vrte in travnike. Letos je res čudno leto. Oddaja del pri novih cestah v mariborakem okraju. Dne 3. maja se je vršila na ./krajnem zastopu v Mariboru licitacija oddaje gradnje novih okrajnih cest. Preložitev Rajzmanovega klanca pri Jarenini ja prevzela kot najcenejši ponudnik tvrdka Šlajmer, cesto Sv. Peter—Nebova stavbenik Nasimbeni, a Rošpoh—Kamnica stavbenik Aceto. Oblastni odbor je licitacijo že odobril. Z deli se začne takoj, tako da bodo t« ceste že do jeseni gotove.