Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr ., za četrt leta več na leto. Posamozne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne" * giu., iiv en mesec 1 gm. 4U Kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., 8 gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. «S*tev. 288. I7 Ljubljani. v četrtek 17. decembra 1891. Letni!* XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 14. decembra. (Konec.) Dr. Lueger zatem omenja nekega govora mad-jarskega poslanca Eotvosa, v katerem se je spod-tikal nad črno-rumeuo zastavo in nad cesarsko pesmijo, in zatiranja Nemcev na Ogerskem, in poudarja, da se mora vsakdo čuditi predrznosti omenjenega Madjara; pri nas v Avstriji se nikdo ne spodtika ni nad črno-rumeno zastavo, ni nad cesarsko pesmijo, noben Slovan (Klici: Nel), noben Poljak (Klici: gotovo ne!), noben Hrvat! Podpredsedniku Kathreinu, ki je predsedoval, se je ovadilo, da je Lueger žaljivo govoril o nemškem kancelarju, zato ga je poklical k redu. Ali od vseh strani se je tej graji živo oporekalo, da tega ni storil, da se je to napačno poročalo podpredsedniku, zato je ta preklical grajo. Dr. Lueger je potem omeDjal politične naloge avstrijske države, ki naj išče svoje koristi in svoje veljave ue v Nemčiji, ne v Italiji ali Rusiji, ampak na balkanskem polotoku. Tamošnji narodi se bodo radi oklenili našega cesarstvi, ako sprevidijo, da v zvezi ž njim najdejo najkrepkejšo podporo za svojo narodnost in za svoj obstanek. Če pa Ogerska zatira svoje narode, potem ne morejo imeti zaupanje do naše monarhije, ako vidijo, da Madjari vplivajo na našo vnanjo politiko. Dr. Lueger je povedal marsikaj pravega in resničnega, kar je imelo tem večji vpliv, ker ni prišlo iz ust kakega Slovana, ampak h ust trdega nemškega moža. Vladi seveda tak govor ni bil po volji, zato je vstal ministerski predsednik grof Taaffe ter z vso odločnostjo obsojal govornika, rekši, da ni patrijotično in gotovo tudi ne politično, na lak način govoriti o nemškem kancelarju v trenutku, ko ima politični zvezi pristopiti še gospodarska. Krepko se je potegnil tudi za ogersko vlado, ki je v svojem krogu enako samostojna, kakor naša in s katero je treba složno postopati, če se hoče kaj doseči. Sklepal je z vprašanjem, ali je Avstrija velevlast ali ni ? Če se politično in gospodarsko ne smemo pogajati z drugimi državami, nismo nobena velevlast več (živahna pohvala!); ali z ministerskega sedeža do-udarjam: Hvala Bogu, mi smo velevlast in hočemo s pomočio patrijotičnih poslancev te visoke zbornice tudi v prihodnje ostati! (Burna pohvala in odobravanje !) Za ministrom je govoril Plener in branil levičarje pred očitanjem dr. Luegerja, da so oui zakrivili slabe razmere na jugu. Priznava sicer, da so se godile velike napake, ali levičarji jih niso zadolžili, zlasti poudarja, da njih minister Brestel turškim srečkam ni hotel dati pravice, da bi se smele spečavati na dunajski borzi, in da je levica glasovala proti „Landerbanki", ki je na Srbskem delala svoje denarne kupčije. Baron D i p a u 1 i je odgovarjal Plenerju, da jo sumničil nasprotnike novih trgovskih pogodb, ker jim je podtikal, da se jim protivijo iz političnih razlogov. On in njegovi somišljeniki priznavajo politični pomen teh pogodb, ali razsojali jih bodo le z gospodarskega stališča, in jim bodo morali nasprotovati, storili bodo to le neradi, ali zgolj le zaradi tega, ker v tako nevarnost spravljajo domače deželne koristi, da ne morejo za nje glasovati z dobro vestjo. (Odobravanje na desnici!) Dr. Lueger je odgovarjal ministerskemu predsedniku, da mu ne zameri, če se je potegnil za ogersko vlado; po svojem poklicu je moral to storiti, da se og.;rska vlada potegne zanj, kadar bi bilo treba, iz tega pa ne sledi, da bi bile njegove besede nepatrijotične. Ako mu grof Taaffe očita, da je žalil nemškega kancelarja, naj v roke vzame stenografični zapisnik, iz katerega se lahko prepriča, da ui nič žaljivega govoril. Iu če mu je toliko mar za čast ministrov z nami zvezanih držav, naj pogleda nekatere vladne časnike, ki hudo prijemljejo iu žalijo ne samo ministrov, ampak nemškega cesarja samega, in ki vplivu avstrijske države več škodijo, kakor državnozborski govori. Obširno je zavračal tudi Plenerja in poudarjal, da je bil zmerom za spravo narodov, in da mu je v posebno zadoščenje, ker ni bil nikdar tak občudovalec ministerskega predsednika, kakor so sedaj isti gospodje, ki so mu prej očitali, da izdaja avstrijske koristi, da trži s koristmi Avstrije. On je zmerom dosleden, zato od levičarjev in tudi odg. Plenerja ne sprejme nobenega poduka o tem, kaj je patrijotično. Stranka, ki se je toliko pregrešila zoper Avstrijo, kakor liberalna stranka, nima pravice govoriti o patrijotizmu. (Živahno odobravanje na eni, glasni ugovori na drugi strani 1) Govorili so še Herbst, N e u w i r t in poročevalec Bilinski, potem je bilo konec razprave. Glasovanja ni bilo, ker je dotični znesek potrjen od delegacije in se je le postavil med stroške državnega proračuna. Ob pol treh popoldne je bila Beja sklenjena in prihodnja seja napovedana na jutri ob 11. uri dopoldne. Z Dunaja, 16. decembra. Glavna razprava o državnem proračunu se je danes pričela in bo jutri že menda končana. Govornikov namreč ni posebno dosti vpisanih, zlasti se iz poljskega kluba dozdaj še ni oglasil nihče, vendar pa ste jim prihranjeni dve mesti, ako se kdo izmed njih odloči govoriti. Med protigovornike so bili uvrščeni: Gr^gr, Ferjančič, Gregorec, Pernerstorfer, Kindermann, Spinčic, Herold. Zagovorniki so: Lieubacher, Rols-berg, Zurkan, Romanczuk. Dr. Grčgr danes ni tako krepko in s tolikim vtisom in vspehom govoril, kakor sicer. Njegovi tovariši so mu sicer večkrat živahno ploskali, podpredsednik Chlumecky pa ga je poklical k redu, ko je rekel, da bi bila volitev češkega kralja leta 1526 vse drugače izpadla, ko bi bili njih pradedje vedeli, kako se bo v poznejših letih godilo na Češkem. Lienbacher je bil drugi govornik. Odkar se je ločil od svojih konservativnih tovarišev, postal je hud protivuik Slovanov, katere pri vsaki priliki prijema. Tudi danes se ni mogel zdržati, da jim ne bi bil očital, kakor da bi izpodrivali Nemce, češ, da se po statističnih izkazih čedalje bolj množž. Lieubacher zabi, da se je prebivalstvo v Avstriji po izkazu zadujega ljudskega številjenja sploh pomnožilo, in da so se Slovani zaradi tega pomnožili v največji meri, ker po svojem številu presegajo druge narode. Za njim jo prišel ua vrsto dr. Ferjančič, ki je v začetku poudarjal, da se naš narod bori za svoje pravice in da jih bo gotovo tudi dosegel; porok za to mu je vztrajnost njegova, vzajemnost z drugimi narodi in zakoni. Omenjal je, da bi bil mir že davno dosežen, ko bi se bila vlada strogo držala zakonitega pota, ne zmeneč se za to ali ono stran. Kar je zamudila, naj zdaj stori. Govoril je o političui upravi, ki je celo na Kranjskem slabejša, kakor je bila, ker okrajni glavarji rešujejo slovenske vloge nemški, poudarjal, da samo zaradi tega ni dosti slovenskih političnih uradnikov, ker se vnanji plemiči pošiljajo na Kranjsko, ki slovenščine niso zmožni. Razpravljal je nadalje prepoved Ciril-Metodovih društvenih zborov na Koroškem iu sokolskih društev na Goriškem. Prestopivši k šolskim zadevam, izrekel je zahvalo vsem poslancem, zlasti Poljakom, ki so Slovence podpirali pri šolski razpravi, in pretresal ; najnovejši ukaz koroškega deželnega šolskega sveta, i Omenjal je koroške deputacije in izrekal nado, da minister drži svojo obljubo in da pritožbe slovenskih občin na Koroškem in tržaških Slovencev reši na podlagi postavnih določb. Slovenski poslanci si bodo prizadevali zboljšati slabe razmere s pomočjo drugih poslancev. Železnega obroča sicer več ni, ali skovati bo treba novega, iu češki poslanci naj gledajo, kako se to zgodi. Slovenski in češki narod sta si sorodna in drug drugemu srčno naklonjena, in vendar združenje poslancev ni mogoče. Slovenci bi sicer malo pomnožili število čeških zastopnikov, njihovega vspeha pa ne bi povikšali. Po Grčgrovem govoru je na to zjedinjenje pi še težje misliti. On je proslavljal Madjare, kar nam ni lahko mogoče; on je napadal Nemce, pa opuščal omenjati, da niso vsi Nemci taki, da so v zbornici tudi pošteni konservativni Nemci, ki puščajo vsakemu svoje. Sklepal je a zagotovilom, d« hočejo Slovenci ostati v sedanji zvezi, katera krepko podpira njih zahteve in jim še nikdar ni odrekla svoje podpore in pomoči. Posamezni odstavki bili so sprejeti z živahno pohvalo, katero so govorniku izrekali tovariši iu drugi še zlasti po končanem govoru. Ko je v kratkem govoru Rollsberg razpravljal nekatere gospodarske razmere, dobil je besedo dr. Gregorec, ki je dal kratek pregled dosedanjih vlad in vladnih sistemov, ki so se drug za drugim vrstili, ne da bi bili dosegli svoj namen. Tudi zvijačnost Taaffejeva, pravi govornik, tega ne bo dosegla in se bo razbila nad vzajemnostjo slovanskih narodov, ki ne zahtevajo nobene nadvlade, tudi Poljaci ne, ampak ravnopravnost iu nič druzega ne kakor ravnopravnost. levičarji so prejšnja- leta hudo napadali grofa Tanffeja, pa po krivici, ker s svojimi miuistri iu uradniki je delal le za levičarje. V izgled omenja Pretisa v Trstu, ki je gojil ir-redento in zatiral Hrvate in Slovence ; omenja cesarskih namestnikov, ki so v Ljubljani in Inomostu pri dež. zborih nemški iu italijanski pozdravljali manjšine, kar se p» nikdar ni zgodilo slovenski manjšini v Gradcu; omenja dalje okrajnega glavarja Schwarza v Novem Mestu, Ellusehegga v Poreču in Wagnerja v O^lju ter obširuo opisuje dogodke o priliki cesarjevega bivanja v Celju. Tudi je ostro prijemal grofa Wurmbranda in deželno avtonomijo, kakoršno si on misli, in kouečno zavračal pansla-i vistična očitanja, s katerimi sumničijo Slovence, j Tudi ta govor je vzbujal pogosto in živahno odo- bravanje in ploskanje. Oba govora Vam pošljem po stenografičnem zapisniku. Za njim je prišel na vrsto knez K. Schvvar-zenberg, ki se je vpisal in oglasil samo zaradi tega, da je zavračal Gregra. V ta namen prepustil mu je Zurkan svoje mesto. Rešil je svojo nalogo srečno in plemenito in zaslužil obilno pohvalo. Ob štirih popoldne je bila seja sklenjena in se nadaljuje jutri ob 10. uri dopoldne. Govor dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 10. decembra 1891. II. Delavske plače v Idriji. Govoriti hočem tudi o delavskih razmerah v cesarskem rudniku v Idriji. Pritožbe o neprimernih plačah v cesarskem rudniku za živo srebro neso nove. Že I. 1880 so knez Wiudiscbgraetz in tovariši inter-pelovali gospoda poljedelskega ministra zarad delavskih plač in naglašali, kolike krivice 6e v tem oziru gode rudarjem. V tej interpelaciji je bil mej drugim povedano: .Plače so tako nizke, da rudarji na koncu mesečnega računa večkrat dobe v gotovini le pol krajcarja ali pa še dolžniki ostanejo, če se jim odšteje znesek za žito, katero dobivajo iz cesarskih skladišč." Poljedelski minister je nato le kratko odgovoril ter stvar tako opisal, kakor da bi plače ne bile tako nizke. Reklo se je, da stalni delavec zasluži na leto v denarju in denarni vrednosti 212 gld., kar bi zneslo po 70 kr. na dan, nestalni delavec pa 136 gld. na leto, kar bi bilo po 45 kr. na dan; toda te povprečne številke ne izražajo prave podobe plač. Višje plače na eni strani zahtevajo nižje plače na drugi, in če hočemo stvar prav presoditi, moramo si jo bolje ogledati. Omenim takoj, da so bile po tej interpelaciji 1. 1880, a ne vsled nje 1. 1886 plače vravnane in sploh zvišane. Iu o teh zvišanih plačah hočem govoriti. Plače so razdeljene po raznih vrstah delavcev. Delavci v jamah imajo drugačne plače kakor v topilnicah (plavžih,) in ti zopet drugačne kakor pri strojih in taki, kateri, imajo kaj tehniškega znanja, imajo zopet boljše plače kakor drugi. In tudi delavci v jamah imajo različne plače, in sicer za osemurno delo na dan po 56 kr., in n;žje doli do 24 kr.; za deseturno delo se prišteje še četrtinka teh plač. Da pa ne bodem našteval brezkončne vrste razooterih plač, hočem le to navesti, kako je plačana jedna vrsta delavcev v jamah, katerih pa je največ. Ti so kopači, jamski zidarji in tesarji. Ti služijo za osemurno delo po 48 kr., spravljači (Forderer) po 44 kr. in potiskači vozkov (Huudstosser) po 40 kr. Te vrste delavcev je največ pri rudniku, ker od 900 delavcev je teh 644 Plače teh delavcev torej dajo pravo podobo delalskih razmer. Plače po 48, 44 in 30 kr., gotovo neso primerne in zadostne, četudi prištejemo še vse priboljške, katere imajo delavci od cesarskega zaklada. Omenim takoj, da stalni delavci, in samo ti, dobivajo žito in drva po mnogo nižjih cenah; tudi imajo oženjeni delavci, ki imajo najmanj po štiri otroke, stanovanja v cesarskih hišah. Mimogrede pa omenim, da ta določba ni koristna za delavce, da namreč le taki delavci dobe stanovanja v cesarskih hišah, ki imajo po štiri otroke. Priboljšek je tudi, da se skrbi za starost delavcev in da so tudi ob bolezni s potrebnim preskrbljeni. Navzlic temu pa plače neso zadostne. Delavec zasluži po 12, 11 ali 10 gld. na mesec; od tega pa se odračunijo zneski za žito, drva in stanovanje. Stanarina je sicer nizka in znaša le 12 do 18 gld., na leto. Dalje se odtegnejo stroški za svečavo v jami, za bratovske blagajnice po tri odstotke; delavec si mora tudi razstrelivo sam preskrbeti. Druzih odbitkov se v trenotku ne spomnim. Jasno je torej, da delavec koncem meseca dobi komaj nekaj goldinarjev. Tako pa so plačani le stalni delavci. Poleg teh so pa še drugi, takozvani začasni delavci, ki so mnogo na slabšem; teh je okolu pol-tretje sto pri rudniku in nemajo pravice do cenejšega žita, kurjave in stanovanja. Vse svoje potrebe morajo kupiti na trgu po navadni tržni ceni, plačevati morajo stanovanje in do starostne podpore nemajo nobene pravice; vendar pa morajo delati za plačo, kakor sem omenil. Pa ne mislite, da so ti delavci mladi ljudje, ki imajo svojo hrano in stanovanje pri stariših; to so tudi oženjeni, samostojni ljudje, in meni se zdi krivično, da ti nemajo pra- vice do onih priboljškov. Stalni kakor tudi začasni delavci pa trpč mnogo škode, ker ne delajo za j dnevno plačo, ampak po pogodbi. Takega dela po j pogodbi pa se delavci boj6, kakor je pokazal lanski delavski shod na Dunaju. In res je, da je tudi v Idriji tako delo najžalostnejše. To delo se tako določi, da se delavcu izroči za določeno plačo gotova mera zemlje ali kamenja 1 meter v daljavo, 2 metra v širjavo in 2 metra v višavo. Odvisno je od tega, kakšna je zemlja. Če je dobra, mehka, more delavec lahko naprej, če je trda, gre delo počasi. Sicer je določeno, da se mora pri tem delu vestno postopati, kamenje preiskati in pogodbo določiti primerno delavčevi moči, da si z zadostno pridnostjo zasluži normalno plačilo, vrh tega naj velja načelo, da si delavec z večjo pridnostjo in spretnostjo more več zaslužiti. Ta določba je v navodilu. »i Ali redno se zgodi, da delavci ne zaslužijo normalue plače in se jim tudi ne zboljša. če pa se zgodi, da bi delavec prekoračil normalni zaslužek, pa se mu — tako se mi je zatrjevalo — zniža na normalno plačo. Koliko krivice se v tem oziru gode, za to imam dokaze iz 1. 1890. Prej sem omenil, da je navadna rudarska plača 48 kr. Imam pa zabeleženo partijo delavcev, ki so služili vsi pod normalno plačo. Tako je jeden imel v mesecu 23 obdanic, od vsake pa zaslužil po 4514 kr.; drugi je imel 24 obdanic in zaslužil le | po 32-29 kr. Celi mesec je znesel zaslužek 7 gld. 76 kr.; odtegnilo se mu je 4 gld. 35 kr. in na j roko je dobil 3 gld. 41 kr. Dalje je imel jeden 19 obdanic v mesecu in zaslužil po 21-55 kr.; skupni zaslužek je znesel 4 gld. 4 kr., odtegnili so mu 2 gld. 3 kr., na roko je dobil 2 gld. Pa znani so mi še drugi slučaji. N. pr. je jeden zaslužil od cbdanice le 18 29 kr., dalje štirje po 6 99 kr.; naredili so 26, oziroma 24, 27 in 28 obdanic ter zaslužili po 1 gld. 81 kr., 1 gld. 68 kr., 1 gld. 89 kr. in \ gld. 41 kr. Odtegnili so 25 kr., 40 kr., 1 gld. 74 kr. in 1 gld. 34 kr., na roko so dobili 1 gld. 63 kr., 1 gld. 27 kr., 54 kr. in 6-2 kr. za trud celega meseca. Kakor pa sem že omenil, morajo delavci sami kupovati tudi razstrelivo in svečavo v jamah In ta znaša tretjino plače. Take so torej razmere, odkar so se leta 1886 plače vravnale in zvišale. Zvišanje plač pa je pri nekaterih delavcih še škodilo. Strežaji in učenci pri strojih in kurjači morajo znati ključarsko delo ter narediti skušnjo. Dokler pri rudniku še neso dobili parnih strojev, ni bilo te vrste delavcev; ko pa so prišli, plačevali so jih po 70 kr. na dan. Ko so plače vravnavali, so naredili tri vrste po 64, 68 in 72 kr. na dan. Od 20 delavcev te vrste pa ni nobeden v prvem razredu z 72 kr., eden je v drugem z 68, vsi ostali v tretjem s 64 kr. Torej so ti delavci prišli z dežja pod kap. Delo v žgalnicah pa je najnevarnejše, ker so-parji živega srebra tako uničujejo delavca, da more le nekaj mesecev ostati pri tem delu. Takim delavcem se vsi zobje omajejo. Za zboljšanje se je v novejšem času mnogo storilo, ker vpeljal se je ventilator, ki po podzemeljskem kanalu odvaja sopare v zrak. A vendar še preostane mnogo teh škodljivih soparov. Za te delavce mora se torej plača zvišati, posebno v tem rudniku, zato stavim naslednjo resolucijo: .C. kr. vlada se poživlja, da vravna plače in druge razmere rudarjev v Idriji, 1. da se rudarjem stalna plača primerno zviša ; 2. da noben delavec po pogodbi (akordu) ne pride pod normaluo plačo; 3. da imajo tudi oni delavci, ki ne služijo po 48 kr., pravico do žita za družino po znižani ceni, če imajo najmanj osem službenih let; 4. da se delavci stalno namestijo v starosti od 15 do 20 let in ne še le po 20. letu, in da se jeden del začasnih delavcev, ki že več let služijo, stalno namesti; 5. da se zaradi malih pregreškov kaznovanim rudarjem zmanjšajo nasledki kazni. K 3. točki omenim, da stalni delavci dobd žito tudi za ženo in otroke, in če se ne motim, tudi svečavo po znižani ceni, teda pod težkimi pogoji. Stalno morajo služiti najmanj osem let in imeti plače po 48 kr. To pa je težko doseči. Delavec mora navadno delati 7 do 8 let, da je stalen, potem še 8 let, torej 15, 16 let in še ne zasluži po 48 kr. Pravično bi bilo torej, da bi ti pogoji ne bili tako trdi. Ce je delavec 8 dnij zaprt, takoj ga izpusta iz službe. To je huda kazen, ker zadene celo družino; zgubi tudi vse druge priboljške. Prav bi bilo, ko bi se to zboljšalo. Vprašanje je, ali more rudnik v Idriji zboljšati delavske plače. Rudnik za živo srebro v Idriji ima čistega dohodka 477.978 gld., torej skoraj pol milijona, in to je skoraj tretjina čistega dohodka vseh cesarskih rudnikov. Prekaša ga le rudnik v Pfi-bramu, ki ima 520.000 gld. čistega dohodka; toda troški v Pribramu znašajo 3,360.000 gld., v Idriji le 727.000 gld. Še na nekaj opozorim. Stalno žgalnico so podrli iu so postavili novo po novejših skušnjah. Zatrjevalo se mi je, da se je v stari žgalnici zgubilo 90 odstotkov živega srebra in dobilo le 10. V novi žgalnici je narobe. Sedaj se dobi 90 odstotkov živega srebra in le 10 jih izpuhti. Prej je sopar šel v zrak, kar je bilo okolici ua škodo; velik del pa je srebra zlezlo v gramoz in sedaj najdejo tam, kjer je stala prejšnja žgalnica, mnogo živega srebra in ni se bati, da bi rudnik v Idriji začel pešati. Pogoji za zboljšanje plač so torej gotovi, zato prosim gospoda poljedelskega ministra, naj bi še enkrat zboljšal delavske plače, za kar mu bodo pridni in vstrajni delavci v Idriji gotovo hvaležni. (Dobro! Dobro! na desnici.) Politični pregled. V Ljubljani, 17. decembra. 3fotrjffi»|

umrlih 22 (87-3 °/00), in sicer je umrla 1 oseba za ošpicami, 1 za grižo, 1 za davico, 2 za jetiko, 17 za različnimi boleznimi. Med mrtvimi je bilo sedem tujcev (318 odstotkov, 11 v zavodih (50 odstotkov). Zbolelo je 54 oseb za ošpicami, 1 za škarlatico, 1 za kašljem. (Prešernovo »besedo") priredi narodna čitalnica ljubljanska s sodelovanjem novega pevskega zbora »Glasbene Matice" pod vodstvom g. M. Hubada in s prijaznim sodelovanjem g. R. Forstmeyerja v društvenih zgornjih prostorih v soboto, dnd 19. decembra t. 1. — Vspored : 1. Ant. Nedvčd: »Prešernu", moški zbor s čveterospevom. 2. Govor Prešernu v spomin. 3. Dr. Benjamin Ipavec: »Na Prešernovem domu"; moški zbor s čveterospevom in samospevoma za tenor in bariton. Tenorsolo: g. Anton Razinger, baritonsolo: g. Božidar Valenta. 4. G. Golterman: Koncert za vijolon-čelo v a moli (op. 14.) s spremljevanjem na glasoviru. Vijolončelo: g. R. Forstmeyer; glasovir: g. J. Maier, 5. Foerster: »Milica", čveterospev; poj6 gg.: J. Pavšek, R. Branke, A. Lilek in A. Dečman. 6. Anton Nedvčd: »Avstrija moja", moški zbor s čveterospevom. 7. Anton Nedvčl: »Veseli pastir", mešan zbor. — Cveterospeve v zborih pojo gg.: Ant. Razinger, A. Bartel, J. Maier in J. Strauss. Teksti pesmarn in zborom se bodo dobivali po 10 kr. izvod na večer »besede" pri blagajnici. K tej »besedi" imajo pristop izključljivo le čč. p. n. društveniki. Začetek točno ob 8. uri zvečer. (Dražba sv. Cirila in Metoda) je prejela 11 kilogramov težak zaboj knjig, ki ga ji je poslal g. j Josip Božja, nadučitelj na Blokah. — Iskrena j hvala za lepi dar, ki bode goiovo razveselil rojake, hrepeneče po domačem zdravem berilu. | Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. j (»Veliki Dunaj") graškim mestnim očetom ; vedno zveni po ušesih. Ker se bojš praznih mestnih blagajnic in vedno naraščajočih dolgov, spravili so na dnevni red: Gross-Graz. Deželni odbor je ta načrt odobril ter pride v razpravo v deželnem zboru. Toda sosedne občine se branijo te časti v prospeh svojih žepov in nečejo postati »Velegradčani". In ker se povsem i Celovec opiči po liberalnem Gradcu, | ne sme v tem oziru zaostati za velikonemškim mestom. Te dni ogleduje od nemške vlade celovško poklicana lokalna komisija, da določi nove meje razširjenemu ozemlju celovške mestne občine. Kdo ee smeje pri besedi „Gross-Klageufurt" ? (V odbor) prve ljubljanske podružnice sv. Cirila in Metoda so bili pri zadnjem občnem zboru izvoljeni gospodje: Ivau Gogola načelnikom, Gust. Pire blagajnikom in Karol Pleiweis tajnikom. (Okrajni živinozdravuiki.) Minolo je že skoro deset let, da vlada skrbi za potrebno število živinozdravnikov po raznoterih deželah. Leta 1877 vsa Avstrijska ni imela več, nego 20 od države imenovanih in nameščenih živinozdravnikov, a dandanes se je to število ogromno pomnožilo, kajti leta 1891 brojimo 248 okrajnih živinozdravnikov, in za prihodnje leto bode narastlo to štbvilo na 273. Vsi okraji imajo živinozdravnike, samo na Gor. Avstrijskem (12), Solnograškem (4), Koroškem (7) in v Šleziji (7); nasprotno ima pa Štirska za 20 okrajev samo 17, Kranjska za 11 okrajev 9 in Primorje za 10 okrajev — 5 okrajnih živinozdravnikov. (Novomeški občinski zastop) je sklenil, da bode dal ulicam in trgom nova imena, ker so se stara že pozabila. (Slovensko pevsko drnštvo v Ptuju) naznanja velecenjenim odbornikom, poverjenikom in vsem društvenim prijateljem vspored prihodnje redne od-borove seje dn3 6. januvarija 1892 ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu" na Ptuju z uljudno prošnjo, naj osebno počaste vzlasti vnanji odborniki sejo zaradi važuega predmeta, ki bode na dnevnem redu, ali pa naj razodenejo svoja mnenja, želje; nasvete o tej stvari pismeno vsaj do 3. januvarija 1892 predsedništvu. Vsak uasvet nam bode všeč, posebno pa nasveti naših prijateljev in veščakov. — Vspored: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Dopisi. 3. Določi se kraj in čas prihodnjemu koncertu. 4. Razni nasveti in slučajnosti. (Telovadno društvo »Celjski Sokol") ima v nedeljo, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer v čitalnici svoje občno zborovanje. Dnevni red: Pozdrav staroste, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, volitev odbora in računskih preglednikov, slučajnosti. Isvršu-joče in podporne člane vabi k polnoštevilni udeležbi ODBOR. (DvorAkovi koncerti ) Pred svojim odhodom v Ameriko (Chikago) priredil bede češki glasbeni velemojster po novem letu vpč koncertov po Češkem, Moravskem in, kakor se nam poroča, namerava g. dr. A. Dvor&k nastopiti tudi v Ljubljani. Koncertni vspored bode obsezal najlepše umeteljnikove koncertne skladbe, zlasti prelepe „Duuke", v kojih mu bodo sodelovali učenci njegovi gg. Suk, Berger in Nedbal. „ (Delavske zavarovalnice zoper nezgode in delavske bolniške blagajnice) za leto 1889 poročajo, da je bilo zavarovanih na Kranjskem 731 obrtnih in 47 poljedelskih zavodov z 8022 in 143 zavarovanimi osebami. Delavskih bolniških blagajnic bilo je 31 z 10.369 členi. Od teh je zbolelo 1889. leta 1403 členi, umrlo 54. Skupni prejemki so znašali 22 878 gld., izdatki 16.950 gld.; rezervni zaklad je znašal koncem leta 17.777 gld. (0 tatvini) v Podgrajah pri Ilir.s Bitrici se nam dodatne poroča, da so minolo nedeljo četrt ure od cerkve v nekem jarku našli blagajnico z razbitim pokrovom. V blagajnici iu poleg nje so ležali ukradeni vrednostni papirji. (Bralno društvo v Šmariji) pod Ljubljano ima dne 20. t. m. ob uri popoldne v novi šolski sobi občni zbor. Vspored: 1. Govor predsednikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. pregled računov; 4. posamezni nasveti; 5. določitev časnikov za prihodnje leto; 6. volitev novega odbora. (Ustanove za vojaške sirote.) Pri cesar Franc-Josipovi ustanovi, ustanovljeni ob praznovanju štiri-desetletnice slavnega vladanja Njegovega Veličanstva za uboge sirote Po s toj i us keg a okraja za leto 1891 razpisanih šest mest z darilom po 30 gld. Do užitka teh daril imajo pravico v prvi vrsti malo-letne sirote bivših vojakov, kateri so padli v vojni ali umrli na posledicah vojinskega truda, potem sirote bivših vojakov, kateri so umrli v vojaški službi in .slednjič sirote roditeljev, ki so imeli domovinsko pravico v postojinskem okraju. Ubogim maloletnim sirotam je kot jednake prištevati polnoletne sirote, ako so popolnoma nepreskrbljeue. Prošnje, katerim je po teh opombah pridejati potrebne priloge, morajo se vložiti do 10. januvarija 1892. 1. pri c. kr. okr. glavarstvu v Postojini. (Delo so ustavili,) kakor čujemo, delavci v preraogovih jamah, iu sicer na Ostrem okolu 240, v Hrastniku do 400, ker je bilo odpuščenih več delavcev. (^Učiteljski Tovariš") ima v št. 24. naslednjo vsebino: Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oz;ru. — A. Fakin: Kako postopati, da se šolska niladež preskrbuje s potrebnimi učnimi sredstvi. — L. Stiasny: Podobic v abecedniku. — I. Marn: Knjiga Slovenska. — Vprašanja iu odgovori. — Dopisi. — Vestuik. Dunaj, 17. decembra. V državnem zboru je po govoru dr. Pernerstorferja vstal finančni minister dr. Steinbach, da bi dokazal neistinitost včerajšnjih trditev dr. Gregra o davkih češke, moravske in šlezijske dežele. Na tak način se hujska dežela proti deželi, pokrajina proti pokrajini, posebno na Češkem (polivala na levici),v dasiravno se mora ozirati na skupnost. Oeška dežela z vzglednim poljedelstvom in bogato industrijo ni izžmeta citrona in no sočutja vreden predmet. (Polivala in veselost.) Vlada se pridruži izraženi nevolji po knezu Schwarzen-bergu vsled razžaljenja domoljubnih in di-nastiških avstrijskih čutil. Vlada hoče češki narod braniti proti razžaljenju po dr. Gregra. (Glasna pohvala.) Palacky je rekel: Avstrija bi se morala osnovati za avstrijske Slovane, ko bi je ne bilo. (Pohvala.) Gregr si ni pridobil zaslug za češki narod in ta mu ni dolžan hvale. (Glasna pohvala in velik nemir.) Dunaj, 17. decembra. „Wiener-Zeitung" je objavila postavo o vojaških novincih. — Nadvojvoda Ernest je zbolel z znamenji mrzlice. Noč nemirna, moči povoljne. Praga, 17. decembra. Staročeški listi pišejo, da je vsa mladočeška stranka odgovorna za slabe nasledke Gregrovega govora, katerega obsojajo. Berolin, 16. decembra. V nemškem državnem zboru je bilo glasovanje po imenih o vinski carini, ki je bila sprejeta z 200 proti 66 glasovom, žitna carina in druge točke so bile sprejete z veliko večino, i Novi Jork, 16. decembra. Kolodvor z brzojavnim uradom v Valparaisu je pogorel. Škode je 500.000 dolarjev. KJmrli ho: 14. decembra. Marija Hribar, hlapčeva hči, 2 leti, Poljanska cesta 6, bronchitis. 15. decembra. Matevž Malaverh, zidar, 76 let, Kravja dolina 11, marasmus. — Marija Sirk, mokarjeva hči, 4 mesece, Stari trg 11, katar v črevih. V b olnišnici: 13. decembra. Marija Otogali, dekla, 24 let, legar. 14 decembra. Marija čaužek, delavka, 33 let, jetika. — Rotija Čeme, delavčeva žena, 37 let, careinoma. 15. decembra. Anton Lesjak, gostač, 52 let, empbysema pulm. Vremensko sporočilo. Božično darilo. Krstue oprave, žepne rutice s slikami, nogo vicc, rokovice, predpasnike vsake vrste in velikosti ima na izbero (1473) 2-2 M. P0DKRAJŠEK, Špitalske ulice. m* psi r i n Dan Cm Stanje V eter Vreme S " C 3 a o s* * a opazovanja zrakoinera T mm toplomera po Celziju 16 7. u. zjut. 2. n. poj). 9. u. zvee. 7370 7341 730-8 — Ž'4 00 56 si. zapad n megla oblačno 000 Malinov sirup. Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno jj do avstrijskem nrinravlianin zdravil j Srednja temperatura l'lc, za 2-5° nad normalom Križevi pot z okvirom vred 90 cm. visok, popolnoma izgotov!j'en, je za nizko ceno 65 goldinarjev na prodaj pri Fr. Tomanu, podobarju in pozla-tarju v Ljubljani na sv. Petra cesti št. 4. (1496) 6-4 po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklentca z 1 klg. sirupa 70 kr., 10 steklenic 6 gld. 50 kr. Male steklenice po 35 kr. Piccolijeva lekarna ,,Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vitanja naročila se proti povzetju stote točno izvršujejo. (1311) 3 Božično darilo. a 1 i (1482) 30-13 devetdnevna, oziroma šestne-deljna pohožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Danes dne 17. decembra izšla sta I. in II. zvezek Uredil Frančišek Leveč. Levstikovi zbrani spisi obsezali bodo pet zvezkov; in sicer: I. zvezek: Pesni. — Ode in elegije. — Sonet je. — Romance, balade in legende. — Tolmač. — II. zvezek obseza: Otročje igre v pe-sencah. — Različne poezije. — Zabavljice in pušice. — Ježa na Parnas. — ljudski glas. — Kralj edvorski rokopis. — Tolmač. III. zvezek bode obsezal: Povesti in potopise. IV. zvezek: Kritike in znanst. razprave. V. zvezek: Doneske k slovenskemu jezikoslovju. Cena vsem mehko vezanim zvezkom je v naročevanji 10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld 50 kr., v polfrancoski vezbi 14 gld. 50 kr., v pol usnjeni prekrasni vezbi 15 gld. 50 kr. Naroča se pri založništvu: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg V I_jjviT>lj&rii. (1503) 4-4 Št. 162. Razglas zmanjševalne dražbe. (1506) 3-1 V ponedeljek, dne 4. januvarija, od 10—12. ure dopoldne bode pri trškem prsdstojništvu v Žužemberku zmanjševalna dražba za zidanje sodnega poslopja v Žužemberku in morebitnega sodnikovega stanovanja v njem. Izklicna cena za sodno poslopje je 20.693 gld. 38 kr., za isto z mogočim drugim nadstropjem, v katerem im* biti sodnikovo stanovanje, 25.610 gld. 78 kr. K ti-j obravnavi vabijo se podjetniki s prntarkom. da se pri trškem predstojniku Florijančiču Francu v Žužemberku št. 2 ob navadnih dnevnih lirah lahko ogledalo načrt, občni upravni m podrobni zgr.id-beui uveli (pogoj ). Vsak druilec ima pred začetkom ustne obravnave položiti pet odstotkov izklicne cene (20693 gld. in 38 kr.) kot od-topnino (skesuim.). Kdor bi zsradbe ne dostai, dobi odstopn>no precei nazai. tisti ki io do-stane, mora jo pa zvišati na deset, odstotkov tistega zneska, za kateri ie zgradbo prevzel, potem, ko se je prevzetje o lobnlo. Pismene ponudbe, kolekovane -s kolekom 50 kr., sprejemajo se le do začetka ustne obravnave pri podpisanem preistojništvu. Iste morajo biti zapečatene ter sestavljene v sm.siu § 3 občnih in § 6 posebnih zgradbenih uvetov, predmet mora biti imenovan, kakor v razglasu; ž njimi mora se pi -ložiti 5 odstotkov varščine in s:cer od vsega odobrenega zneska, torej ima znašati ista 1280 gld. 54 kr. Trško predstojništvo v Žužemberku, dne 10. decembra 1891. Franc Florijančič. Dunajska borza. Dnč 17. decembra. Papirna renta 5%, davka .... 92 gld. 35 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 91 „ 95 „ Zlata renta 4davka prosta.....108 „ 80 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ 35 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1010 „ — „ Kred tne akcije", 160 gld. ....... 283 „ 75 ., London, 10 funtov stri..............117 „ 80 . Napoleondor (20 fr.)................9 ,. 36»,,. Cesarski cekini....................5 „ 61 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 97«/,„ Due 16. decembra. Ogerska zlata renta 4<&.......105 gld. 20 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma „ „ , Kreditne srečke, 100 gld. St. Genois srečke, 40 «ld. 101 25 „ 134 25 „ 147 60 „ 178 75 ., 4 % 06 faO „ i,* 100 ~ H 186 50 „ 63 11 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......19 „ 50 Salmove srečke, 40 gld........62 . 50 VVindisehgraezove srečke, 20 gld..........48 . 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ 25 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2805 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 83 „ 50 Papirni rubelj . . ...............1 „ 16 Laških lir 100 .......... 45 „ 50 kr fmenjarnična delniška ■ ■ m, ■ družba na Dunaju, jmUMVUAl IM VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. B*" Razna nnroflla IzTrS<$ se nnjtočnejc. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnioe. 4*/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/s% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. gC Žrebanje dne 29. decembra! Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. iHP Jedna srečka 2 gld. 5 srečk le gld. 8-50, 10 srečk le gld. 16 50