mm feSliill nmorski dnevnik *taa plaCana v gotovini !• postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 30. septembra 1962 Leto XVIII. - St. 218 (5302) ačetek šolskega leta K 13^ utri bo dan, ko se bodo Sopet odprla vrata vseh Sol pri nas in po vsej državi. Po ulicah mesta kakor tudi po manjših bo ob določenih urah ™ tista živahnost, ki je k llPična za vse dneve, ko .se| *• To ni nič čudnega, saj r .1 feoče število mladih lju-°oiskujejo šole. ..‘tek šolskega leta nam Y°vod, da se še enkrat 'etho k vprašanju šole. Ne ;k vprašanju šole sploh, 1 predvsem k vprašanju slovenske šole. Gotovo j16 bi mogel nihče očitar jJfstno pri našem pisanju , I ^Pemarjali, da se nismo tavzemali ob vseh pri-in z najrazličnejših l . Z l$l( .°v- Lahko, da smo bili J! tudi nekoliko «kam-vsekakor pa nismo ^oli za vse dogajanje v -j neobčutljivi. Ce se danes spet vračamo k najbrž ne bo v tem 0 "* 'd ničesar novega, toda ?aJ resnice v tistem re-tvC' da namreč le ne- Iei* ’*eže, kar je večkrat polo * ?> tedaj mora le biti 1* te o isti stvari dostikrat ,eio K). r« kL Jjjjr smo poučeni, bo v tek’ iK prvih razredih slo-eSec ‘d osnovnih šol kakih 40 ;v Več kot lani, kar nas )0jo ^dajati z določenim za-,de* zlasti če ta več- 'ico* k!1ka ni zgolj posledica de 66?a demografskega sun-,«««• | več če je posledica ne-a]co L bolj utrjene narodne tein obenem zavesti j,i 1' "nosti in tudi koristi, ldaf .Slovenski otrok vpisan ,, l4etlsko šolo. Danes dejanji« ‘idiore biti več 'nobenega e /T> ki bi slovenske starše 1 od vpisa njihovih o-,0‘ slovensko šolo. Slovenjo ‘la j.e danes z zakonom ir *• da, je enakopravna z i. drugo šolo v državi. slovenski otrok ne molj6 sme biti zapostavljen, [;Pada slovenski šoli. In 11 tnoramo, da šolske cr to upoštevajo, kot se lj?r- videlo pri nedavni C} sredstev za štipendi-s' ‘‘kom, ko je slovenska l^jela po številčnem raz-*’ a pripadajoči ji del teh , Nikomur tudi ni tre-P'" 0 koristnosti slo- e ,of šole, saj niso več ni-,dj«; jdkost primeri, ko se 'aoj» it^glasi — in to v ita-jtvei listih — iščejo usluž-rizoi" | znanjem slovenskega , De i To notrebo danes ču-os° l Samo v navadnem ob-vati’ J* n. pr. v trgovinah Nii( Ze. tudi pri poslovnem ja)0 ( aPju in drugod. 'fpji ijj?vorimo o šoli, navadno . „d< K?. ob strani še vpraša-ft So » ih vrtcev, ki seveda °oV° %šola in ie tudi njihov po \)1 dstroj dokaj ločen od V' ti ar ne moremo in ne °troškim vrtcem odre- ci ?kega i iC slovensko šolo. Sko- <5w Ka Solo. Nekatere red-š l | j‘krat kar nerazumljive 'Potrjujejo pravilo. Ne i P° tukaj spuščali v pomena prav v° je, da pomeni mo-vrtec zagotovljen ne- :v,aHjiPodrobnosti, za katere il> 2 tn t> da bi bile boljše, ju slovenske stajše po-'»Ijt- h°Pozorit,i — zakaj nikoli. & iij.rePozno — da je tudi ‘Pega slovenskega otro- s°vo pravo mesto v 6m vrtcu. Za majhne-t(,.?v posebej, saj bo prav , sv, slišal mogoče prve * Venske besede. \\ v' smo še vsako šolsko učeni ali z pravka, nimam otrok za šolo, šola se me osebno ne tiče. Gotovo pa je, da mora biti šola najbolj na skrbi učnemu osebju in šolskim upravnim organom, učencem in staršem. Tako napisana razvrstitev ne daje nikake prednosti in ne nalaga več ali manj dolžnosti bodisi prvemu ali zadnjemu. Ko namreč govorimo o prizadevnosti, potem lahko velja le, da nihče ne sme biti manj prizadeven od drugega. Pri nas še vedno gledamo na šolo tako, da si pod šolo v ožjem pomenu besede predstavljamo le ustanovo, njen aktivni del, medtem ko na u-čence gledamo le kot na pasivni del, skoraj kot na nekak privesek. Starši pa so samo nekaki opazovalci brez besede. Dejansko pri nas tudi je tako in še nikjer ne vidimo zakona, ki bi kaj spreobrnil tako stanje, ki je očitno zgrešeno, če pomislimo, da je šola — torej ves njen aparat — zaradi učencev ne pa narobe. Posledice takega zbirokratiziranega stanja, ki ne mara poznati življenjskosti šole se dostikrat čutijo do zadnjega učitelja na kaki manjši podeželski šoli, čeprav moramo v isti sapi priznati, da ne manjka primerov, pri katerih vidimo prizadevanje za kar največjo angažiranost pri vsem, kar se predvsem vzgoje zaupanih učencev tiče. Tu, že takoj v začetku leta, se ne maramo spuščati v podrobnosti. Ne bomo navajali primerov, ko že sama vodstva sprejemajo nekatere sklepe o nameščanju učnega osebja s premajhno odgovornostjp glede posledic. Reči moramo, da je tu velika napaka že v samem ustroju, ki nekatere kričeče nepravilnosti dovoljuje. In tu moramo poudariti, da s šolskega, pedagoškega stališča nikakor ni prav — in tudi .po zakonu ne more biti dovoljeno da prevzemajo poučevanje določenih predmetov osebe, ki strokovno niso usposobljene. In napisali bomo še več: osebe, ki mogoče imajo nekak minimum «usposobljenosti» po nekih točkah, a nimajo sposobnosti in je to vsej širni o-kolici znano. Poudariti pa moramo tudi — in naj bo v teh besedah tudi nekoliko cinizma socialna ustanova naša šola ne more biti. Tu pridemo tudi do vprašanja priznanja diplom, pridobljenih na univerzah izven Itar lije. Okrog tega vprašanja se lahko plete razgovor v nedogled. Toda prav gotovo je tu še ožje vprašanje, pri katerem se bo treba prej ali slej odločiti z ali — ali. Gre za vprašanje profesorjev slovenščine. Teh profesorjev imamo premalo, kajti za slovensko šolo je lahko usposobljen za poučevanje slovenščine samo profesor, ki je končal slavistiko na ljubljanski univerzi; in to iz preprostega razloga, ker je edino na univerzi v Ljubljani popoln študij slovenistike. Slavističen študij na italijanskih univerzah za poučevanje na slovenskih šolah — vsaj na višjih — še zdaleč ne more zadostovati, šolska obči ast bo — in je že — postavljena pred alternativo, da ali prizna slovenski šoli pravico, da se dijaki uče slovenščine tako, kot je za materin jezik primerno, ali da pusti slovensko šolo okrnjeno v eni izmed j -n j ali z nekako ne-9f, twradi tega, ker sloven-A( i \ni bila z zakonom u-11 ti , g daj pa je zakon na-v^jet in potrjen. Ima Lfli t j Javn zakona. In ven-^0*i er® ■vedno kaj, da se še tif^ iioiA-,izvajati prav v ti-% - feih, kjer bi njegov %o5 Vabko bil najbolj opa-P je' 1 v.®6 človeku vsiljuje mi-ie (fl11 tjj Zanikanju volje, da e„n H ,ba slovenski šoli bilo - iti ki^jeno, kot bi bilo ®bja smo, da pri teh t “blasti le ne bodo sme-* v°dlašati, če naj verja-1V ‘Skrenost volje, da tu-\ j)®ka šola zaživi svoje I 5vPi0 zakonu urejeno in 3vC„ Jebo življenje v okviru Oarodn 1 VJ „ twv vsaki napredni l?PO; manjšine, ki v vsaki napredni dr lg"vOgrešljive. Toda če- __/ *Vedno «kaj manjka», 1 iz leta Ijj iša. pri tem pa se ne , /ev ne sme nihče odte-Cfiš s šolo nimam o- osnovnih pravic prave šole. Ne moremo govoriti o naši šoli, ne da bi opozorili na dolžnost, ki bi jo moral vsak posamezen učitelj in profesor čutiti vsak dan, ko prestopi šolski prag, pa tudi, ko šolsko poslopje zapušča: da se namreč zaveda, da je on na šoli zaradi učencev. Tej zavesti naj bo posvečen vsaj del njegovega časa tudi izven šolskih sten. Ni nikaka tajnost, da lahko tu naletimo na pomanjkljivosti na vsak korak in da se vrtimo v začaranem krogu: profesorji se pritožujejo, da dobivajo iz osnovnih šol slabo pripravljen «mate-rial»; ta «material» se potem tudi v srednji in visoki šoli bistveno ne izboljša in čez nekaj let sam prevzame mesta za katedri. Kadar pa govorimo o učencih in dijakih, pa že moramo govoriti kar tudi o starših. O starših mogoče v prvi vrsti, saj je od njih v dobršni meri odvisno, kako se bo šolski o-trok že z malega privadil šole. Ali bo namreč imel do šole neki odnos resnosti, dolžnosti, ali bo šolo občutil kot nepotrebnost in neprijetnost. Red, vestnost, pridnost — vse to so lastnosti, ki so v določeni meri lahko prirojene, vendar jih je mogoče tudi privzgojiti. Ce pa ni sodelovanja staršev, tedaj bo tudi prirejenost malo zalegla. Toda dolžnost staršev ne preneha s tem, ko je otrok zapustil osnovno šolo. Res je, da starši ne bodo mogli otroku slediti pri njegovem učenju, toda vedno bodo lahko nadzirali njegovo delo. Nadzirali bodo lahko, ali njih otrok uporablja čas za študij ali za kaj drugega. Pri tem ne mislimo, da bi otrok ne smel razvijati tudi kake izvenšolske dejavnosti, toda tudi to se ne bi smelo dogajati brez vednosti in odobritve staršev. Ko pa se pogosto — upravičeno ali tudi ne — pritožujemo nad nekaterimi učitelji a-li profesorji ali komisijami pri izpitih, priznajmo še delež krivde dijakov samih. Lahko navajamo olajševalne okoliščine, da je dandanes mladina izpostavljena tisoč vplivom, ki jo motijo, jo delajo raztreseno in nervozno, vendar je tudi res, da šola mora postavljati določene zahteve. In tega se mora šolska mladina zavedati. Popuščanje in prizanesljivost se prej ali slej maščuje. Da je šola zelo resna stvar, se mora mladina zavedati od prvega dne šolskega leta. že čez deset dni bo lahko kdo na lastni koži občutil, da je pogrešil, ko je mislil, da še ni treba takoj v začetku začeti resno. Dijak, ki se zaveda svoje dolžnosti od prvega dne šole, mogoče le ne bo imel posebnih težav. Toda opusti nekaj danes, opusti kaj drugega jutri — pa se čez čas nabere toliko vrzeli, da jih je nemogoče izpopolniti. Posledice so potem razumljive. Naj bo v nas vseh zavest, da se jutri prične šola ne samo za učence in učitelje, temveč za vse, ki čutijo svojo aktivno pripadnost slovenski narodni manjšini in se zavedajo neprecenljivega pomena, ki jo ima za življenje te manjšine šola, zlasti še dobra šola. RADO RAUBER H * Slovenski klub Vprašanje slovenske družabnosti v Trstu je še danes, toliko let po vojni enako živo in pereče, Na vsakem korak u sliSimo pritožbe in obžalovanje, da Slovenci v Trstu nismo 2nali rešiti vprašanja osrednjega shajališča, ko je vendar potreba po njem tako občutena. Sedeži posameznih društev in javni lokali, v katerih se shajamo z znanci in prijatelji svoje in druge narodnosti, ne morejo nadomestiti o-srednjega shajališča, ki naj bi imelo za tržaške Slovence vse drug značaj kot pa bari in gostilne. Takšno shajališče naj bi imelo pečat tiste domačnosti, v katerem se človek počuti sproščen med lastnimi ljudmi, v katerem lahko izmenja besedo o aktualnih dogodkih in v katerem končno lahko v miru prebere najboljše dnevno in revialno čtivo. Spričo našega položaja postavlja slovenski človek na takšno osrednje shajališče še večje zahteve. V njem naj bi slišal občasno kratko predavanje ali reportažo o kakem zanimivem vprašanju ali poučno besedo s tega ali onega področja, književnosti, vede ali umetnosti. V njem naj bi imel priliko srečavati vidne domače in tuje ljudi in končno naj bi imel priliko posvetovati se tudi o dnevnih zasebnih zadevah. Ce nam doslej ni uspelo zadostiti temu stremljenju in tej želji našega človeka, je v dobri meri krivo dejstvo, da nismo raz. polagali z osrednjim slovenskim domom ali kakršnimikoli že prostori. Pa ne le to. Naša razcepljenost po svetovnem nazoru ali po različnem gledanju na politične probleme je — bodimo odkriti — v veliki meri kriva, da nismo Slovenci znali premostiti malenkostnih pomislekov in pridržkov in se dvigniti nad nje o interesu slovenske skupnosti, Takšni nazori so znak slejkoprej politične ozkosrčnosti. Mislim, da mora zavest pripadnosti naši skupnosti odtehtati tisto ozkosrčnost, ki nam je doslej branila ožje stike in nam, rekel bi, aprio-ristično narekovala izolacijo. Toda čas gre naprej in stvari dozorevajo. Z njimi zori miselnost in za slehernega od nas postaja jasno, da je čas, da se tudi človeški in družabni odnosi v interesu naše slovenske skupnosti spremenijo. V skladu s temi nazori odpira jutri Slovenski klub svoje prostore našim ljudem vseh slojev. V njih bodo imeli čitalnico, knjižnico, družabne sestanke in prireditve, poučna predavanja, razstave, igralne tekme in vse, kar naj nudi slovenskemu človeku bogatejše družabno, prosvetno in rekreativno življenje. R. H-y Jutri bo dan, ko se bodo zopet odprla vrata vseh šol. Naj bo v nas vseh zavest, da se jutri prične šola ne samo za učence in učitelje, temveč za vse, ki čutijo svojo aktivno pripadnost slovenski narodni manjšini in se zavedajo neprecenljivega pomena, ki jo ima za življenje te manjšine šola, zlasti še dobra šola llinillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllltllllllllllllintiUinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllHUlllinillllllllllllllllllllllllllHIIIIHIlIlHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllHIIIllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIHIIMIIIIIHIIIIIHHIIIt« PO VELIKEM ODMEVU V JA VNOSTI IN TISKU Za demokristjanskega poslanca Truzzija je zahteva za kaznovanje krivcev... propaganda V' Tridnevna stavka kovinarjev se je zaključila s popolnim uspehom - Solniki napovedujejo možnost stavke - V torek pride na uraden obisk v Rim predsednik Senegala Senghor - Članek v «Avanti» o ofenzivi desnice in dorotejcev «Vtis imam, da postaja zvezda vedno večja.* (Naravno, saj Je vedno bližja!* RIM, 29. — Vsedržavna stavka kovinarjev v privatnih podjetjih, ki se je začela v četrtek zjutraj, se je končala nocoj opolnoči s popolnim u-spehom. V Turinu pa se je stavka začela danes zjutraj in se bo končala v ponedeljek. V tovarni Fiat je bila stavka prekinjena, ker se bodo obnovila pogajanja. FIOM je danes podala poročilo o tretjem dnevu stavke in sporočila, da bodo jutri številna regionalna zborovanja, da proučijo sedanje stanje pogajanj. V ta namen bo v ponedeljek 1. oktobra v Rimu regionalno zborovanje, ki se ga bodo udeležili pokrajinski" sindikati ter predstavniki sindikatov podjetij z državno udeležbo. Centralni odbor vsedržavnega sindikata za srednjo šolo, ki se je sestal včeraj, je sklenil postaviti vrsto zattev za rešitev številnih vprašanj, ki se tičejo šolnikov. Razen tega je pooblastil tajništvo, da se dogovori z drugimi sindikalnimi organizacijami za morebitno stavko ali pa več stavk. V zvezi z obveznostjo, ki Jo je avgusta prevzel minister Codacci Pisanelli, da se bo posvetoval s sindikati o aktualnih vprašanjih agrarne politike, je tajništvo CGIL objavilo dokument, v katerem našteva številna vprašanja, ki jih je treba načeti. V ponedeljek se bo v poslanski zbornici začela razprava o proračunu za kmetijstvo. V zvezi s tem so danes razdelili v poslanski zbornici poročilo. Predsednik republike Segni je danes prišel v La Spezio, kjer si je ogledal tamkajšnje pomorsko oporišče in nato termoelektrično centralo družbe Edison-Volta, kjer so spravili v pogon prvo skupino generatorjev, ki bo dajala 320.000 kilovatnih ur energije in je med najvažnejšimi v Evropi. Kar se tiče akcije proti ponarejevalcem živil; poročajo iz raznih mest o ukrepih proti številnim trgovcem in privatnikom. Demokristjanski poslanec Truzzi pa je predloži) ministrom za kmetijstvo, zdravstvo, industrijo in trgovino s tujino vprašanje, «ali se jim ne zdi koristno in nujno nastopiti na najbolj primeren način, da se zaustavi nezdravo širjenje propagande, ki po krivdi maloštevilnih sleparjev teži po ustvarjanju dvomov o pomanjkanju pristnosti vse italijanske živilske proizvodnje)). Truzzi vprašuje zatem, »kakšne ukrepe namerava vlada spre- jeti, da bodo sleparji najstrože kaznovani in da bodo - sleparije eliminirane, toda hkrati naj se izognejo odredbam in ukrepom «predvsem . periferičnih organov*, ki bi lahko diskreditirali tudi najpristnejše italijanske proizvode, ki že občutijo veliko škodo na notranjih in inozemskih trgih zaradi sedanje propagande s škodljivimi posledicami za vse italijanske proiz-vodnike in za državno gospodarstvo«. Kakor se vidi iz tega vprašanja, so po mnenju demokristjanskega poslanca zahteve javnosti, naj se zločinski ponarejevalci živil strogo kaznujejo, le... propaganda. Medtem je poročevalec osnutka vladnega zakona za zatiranje sleparij in za urejanje proizvodnje in trgovine mošta, vina in kisa, senator Desana položil v imenu stalne komisije za kmetijstvo poročilo za zadevni načrt zakona. Jutri bo prišel v Rim japonski zunanji minister Ohira, ki prihaja iz Bonna. V ponedeljek ga bo sprejel predsednik republike, istega dne popoldne pa se bo sestal z ministrom za industrijo Colombom. V torek 2. oktobra pa bo prišel na uraden obisk v Rim pred- sednik senegalske republike Senghor. Uraden obisk se bo zaključil v sredo 3. oktobra, in Senghor bo ostal v Italiji še nekaj dni na privatnem obisku. 5. oktobra bo imel v Rimu predavanje, katerega se bo udeležil tudi predsednik republike Segni. V zvezi z občinskimi volitvami, ki bodo 11. novembra, so sporočili, da bodo volitve v 286 občinah, ki imajo skupno milijon 259.162 volivcev. V nekaterih občinah bodo istočasno tudi pokrajinske volitve, v nekaterih pa samo pokrajinske volitve. V članku, ki ga objavlja nedeljski «Avanti!», ugotavlja član socialističnega vodstva Pieracci-ni, da smo sedaj prišli v zelo važno fazo političnega življenja, v kateri stranke proučujejo perspektive za prihodnost ob koncu zakonodajne dobe, ki je polna važnih problemov. Pieracci-ni pripominja, da se je prav v tem ozračju sestalo demokrist-jansko vodstvo, «v središču o-fenzive desnice, dorotejcev in centristov, ki jo je močno organizirala skupina velikih infon-macijskih časopisov«. Zatem u-gotavlja, da ta ofenziva ni do- (Nadaljevanje na 2. strani) P n7ri orsTeT^ifeinTl: _ 2 _ 30. septembra 1962 V petek ali soboto nov sestanek Rusk-Gromiko CVfcnifrTrn Dva člana delegacije SZ obtožena vohunstva Ameriška vlada zahteva odpoklic članov sovjetske delegacije Prohorova in Virodova NEW YORK, 29. — V krogih blizu ameriškega državnega departmaja se je. zvedelo, da bosta imela ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko v petek ali soboto nov razgovor in da bosta tedaj govorila o Berlinu. Kakor je znano, sta se Rusk in Gromiko v torek razgovarjala sa- mo o Laosu in o prekinitvi jedrskih poizkusov in sta se sporazumela za nov razgovor. Ta je bil določen šele na petek ali soboto, ker se mora Rusk udeležiti od ponedeljka do srede konference južnoameriških ministrov v VVashing-tonu, na kateri bodo razpravljali o Kubi. Zato ni izključeno, da bosta Rusk in Gromiko govorila tudi o Kubi, s tem v zvezi objavila noto, ki vsebuje omenjene trditve in zahteva od sovjetske delegacije, naj odredi takojšnji odhod omenjenih dveh članov delegacije, V sovjetski delegaciji je 45 članov. Investitura Ben BeEovi vladi . .. AL2IR, 29. — Alžirska ustavodaj- Kakor poroča kairski list «A1 na skupščina je po dolgi nočni seji Ahram«, je zunanji minister ZAR izglasovala devi ob 4.30 investitu-Favzi obiskal Gromika in imel z ro Ben Belovt vladi. Od skupnih 179 navzočih poslancev jih je 159 glasovalo za vlado, eden je glasoval proti, devetnajst pa se jih je vzdržalo. Sedemnajst poslancev je bilo odsotnih. Pred glasovanjem je Ben Bela zaključil debato in odgovoril na raz ne kritike svojih nasprotnikov. V zvezi s politiko Alžirije, kar se tiče borbe proti kolonializmu, je Ben Bela izjavil. «V prihodnje se ne bomo zadovoljili z navadnimi solidarnostnimi resolucijami, če bo potrebno, temveč bomo poslali prostovoljce v dežele Afrike, ki se borijo za neodvisnost, predvsem v Angolo.« Ben Bela bc odpotoval v New York v prihodnjih oseminštiridesetih urah, da bc navzoč na seji skupščine OZ el, ki bo posvečena sprejemu Alžirije. Parlament se ne bo'sestal, dokler se ne bo Ben Bela vrnil iz Nev Yorka. Ameriška vlada je danes uradno priznala vlado alžirske republike in je imenovala za začasnega odpravnika poslov v Alžiru Williama Porterja. Predsednik sovjetske vlade Hru-ščov je poslal Ben Beli brzojavko, v kateri pravi, da sovjetska vlada potrjuje svojo iskreno željo, da v prihodnje razvije z alžirsko republiko odnose prijateljstva in plodnega sodelovanja na podlagi popolne enakosti, spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Hrušcov izreka prepričanje, da bo alžirska republika dala svoj velik prispevek k ohranitvi in okrepitvi splošnega miru ter k njim dolg razgovor. List pravi, da sta govorila o »važnih vprašanjih«. Domnevajo, da sta govorila o dobavljanju ameriških raketnih izstrelkov Izraelu ter o Palestini, Jemenu in Kuvaitu. Ameriška vlada je danes pozvala sovjetsko delegacijo v OZN, naj odpokliče v domovino člana te delegacije diplomata Prohorova in Virodova. Ta zahteva je v zvezi z aretacijo nekega mornarja po imenu Drummond, ki ga obtožujejo, da je prodajal Sovjetski zvezi tajnosti o ameriški pomorski obrambi. Drummonda, ki je podčastnik, so aretirali, ko je bil v avtomobilu s članom sovjetske delegacije v OZN Proho-rovom. Zraven Drummondovega avtomobila je bil avtomobil Prohorova, v katerem je bil Ivan Virodov. Poročilo pravi, da so policijski agenti našli na sedežu Drummondovega avtomobila osem rezerviranih dokumentov ameriške mornarice. Drummond je črnec in je poročen, toda nima o-trok. Ameriška delegacija v OZN je iiiimiiiiiiiiiimiiiinitiiiiiiiiiiimiiiiiiiHinimMiiiinmiiiiiiHHifiiiiiimiiiimiiiiiiiiiuiliiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiMiiiiniiiiiuimmmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE VEDNO ODPOR PROTI RASNI INTEGRACIJI Zaradi študenta Mereditha zaostren položaj v Mississippiju dokončni likvidaciji sramotnega kolonialističnega sistema. Ben Bela jt pred glasovanjem o zaupnici vladi obrazlpžil politični program svoje vlade. ^Program do- Jo" ioča da je treba postaviti na noge alžirsko gospodarstvo, zboljšati življenjsko raven delavcev, odpraviti nepismenost, zboljšati stanovanjske in zfdrastvene razmere in doseči emancipacijo žensk. Program določa tudi agrarno reformo, omejitev zemljiške posesti in modernizacijo obdelovanja zemlje. V zunanji politiki določa program široko sodelovanje Alžirije z vsemi narodi ter mednarodno politiko ki bo slonela na narodni neodvisnosti in na boju proti imperializmu. Kennedy povabil de Gaulla? Predsednik Kennedy se je odrekel odhodu na week-end - Barnett se mora odločiti do torka WASHINGTUN, 29. — Ko bi mo- , Barnettu še nekaj časa — do tor- | se začeli 25. septembra v Beogra- iiiMiiiiiiiiiimmimiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) segla velikega rezultata, «ker vodstvo KD je — čeprav z običajnimi utemeljitvami in pridržki — ponovilo veljavnost levega centra, dalo pozitivno oceno dosedanje izkušnje in izrazilo željo do polnega razvoja v prihodnosti«. Pieraccini ugotavlja da- ral že skoraj odpotovati v New-port, kjer naj bi z družino preživel week-end, je predsednik Ken-nedy nenadoma odločil, da ne odpotuje in da ostane v Washingto-nu. Bela hiša glede tega ni izdala nlkakega pojasnila, toda splošno se domneva, da je predsednikova odločitev v zvezi z rasnim stanjem v Mississippiju. Vendar ni znano, da bi Bela hiša imela v načrtu kake takojšnje akcije, da uveljavi v tej državi rasno integracijo. Tudi pravosodni minister Robert Kennedy ni odpotoval zvečer v San Francisco, kot je bilo prvotno v načrtu. To pa — kot je sporočilo ministrstvo — zaradi položaju v Mississippiju. Že od zgodnjega jutra s.- bili v Washingtonu številni sestanki, da bi se pripravil načrt akcije, ki naj pripomore, da se na univerzi v Mississippiju uveljavijo načela integracije. Medtem pa še prihajajo zvezni agentje na letalsko oporišče , v Memphi-su, kjer je opaziti tudi živahen promet s helikopterji. Keki visoki lje, da je del centrističnega ti- ..... „ ------ 8'na, in celo tudi komunisti, kljub | ^1At£' temu pripisal Morovemu poroči- lu in sklepom vodstva pomen sprejema zahteve demokristjan-ske desnice, naj se od socialistov zahtevajo «jamstva>(, Se preden se izvede določba o deželah. Po mnenju Pieraccinija obstaja sicer poziv, naj prevzame večjo obveznost v politiki levega centra in naj se odloči glede prihodnjih deželnih svetov, toda dodaja, da «je potrebno ugotoviti, da ista izjava ponavlja vse zaupanje vladi tudi glede nadaljevanja njene akcije pri izvajanju dogovorjenega programa; in vsi vedo, da dogovorjeni program predvideva tudi predložitev in odobritev zakonov o deželah ne glede na kakršno koli vprašanje prihodnjih večin«. Pieraccini meni dalje, da gre tu predvsem za običajne napore Mora, da ohrani ravnotežje med različnimi pozicijami v svoji stranki in «da sprejme to, kar se mu zdi sprejemljivo«. Dalje pravi Pieraccini, da Moro ni postavil nobenega ultimata PSI in tudi ne kakih zahtev glede zavezništev, in dodaja, da Morov govor potrjeni govor o programu. Clankar piše dalje, da socialisti poudarjajo še enkrat potrebo, da se nadaljuje izvajanje vladnega programa, in pripominja; «To ne pomeni, da se mi ne zavedamo političnih, vprašanj, ki nastajajo z deželami, in vprašanj povezave med splošno politiko vlade in deželno politiko.« «Tu pa ne gre za vprašanje jamstev, temveč za vprašanje politične in programske izbire, čefjrar se socialisti ne mislijo izogniti« Zato so že začeli proučevanje političnega položaja in v kratkem bodo pristojni organi »odkrito in jasno stva je izjavil, da je vlada sposobna, uveljaviti kakršnokoli rešitev sah na univerze?. 'rrh! ■v Jacksonu, glavnem tnestu Mis-•stssiprtJ*,mm pMpiMtiiki' Akne diskriminacije izdali izjavo, ki je na :njej že zbrano neverjetno število podpisov. V izjavi se študentje obvezujejo, da. bodo do konca pod-p.rali guvernerja Barnetta. V Georgiji je «veliki zmaj Ku Klux Klana« Calvin Craig sporočil, da ho imel zbor ^prostovoljcev, ki jih ho.spodbudil, naj se z vsemi sredstvi uprejo integraciji. Kot je bilo pričakovati, guver- ka popoldne — da se lahko opra viči. Potem pa bo moralo ministrstvo nastopiti, če bo sodišče tako odredilo. Barnett se mora do torka javiti. na sodišču ter izjaviti, da preneha z vsakim odporom proti ukazom zveznih sodišč glede vprašanja rasne integracije. Razen tega mora storiti vse potreb, no, da se na univerzi ohrani red ter sodelovati s predstavniki zveznih sodišč. Ce pa Barnett prihodnji torek ne pride pred sodišče, bo moral plačati kazen v znesku 10.000 dolarjev (čez šest milijonov lir.) za vsak dan, doklej ne sprejme ukazov sodišča. Tiio-Brežnjev BRIONI. 29. — Uradni sovjet-sko-jugoslovanski razgovori, ki so du med jugoslovansko delegacijo pod vodstvom predsednika republike maršala Tita in sovjetsko delegacijo pod vodstvom predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonida Brežnje-va, so se nadaljevali danes na otoku Vanga na Brionih. V razgovoru so proučili vrsto vprašanj s področja sovjetsko-jugoslovan-skih odnosov in najvažnejše mednarodne probleme. Razgovori so potekali v prisrčni prijateljski at- mosferi. Predsednik Tito je priredil danes na Brionih kosilo v čast Brežnjevu in njegovi delegaciji. Predsednik Brežnjev bo s svo- PARTZ, 29. — Današnji «Paris ! Presse« piše, aa bo predsednik de | Gaulle odšel na Kennedyjevo vabilo I na obisk v VVashington, in to verjetno januarja. List dodaja, da je ' Vabilo izročil de Gaullu prejšnji ! teden Kennedyjev posebni svetovalec Bundy mod svojim kratkim bivanjem v Parizu. Predstavnik Eli zejske palače ji izjavil, da «za sedaj nič ne vedo o tem vabilu«. V političnih krogih v Parizu Izjavljajo, da st, že dolgo govori o sestanku med de Gaullom In Ken-nedyjem, toda do sedaj ni padel še noben predlog v tem smislu. Tudi v ameriškem poslaništvu v Parizu pravijo, da jim ni nič znanega o načrtu za sestanek med obema predsednikoma. «Paris Presse« pravi, da je razlog za vabilo Kennedyja želja, da reši francosko-ameriško krizo. List dodaja, da v državnem departmaju niso še dobili francoskega odgovora, toda ni nobenega dvoma o vsebini tega odgovora. Predstavnik Bele hiše je nocoj izjavil, da novice francoskega tiska glede de Gaullovega obiska v Wa-shingtonu niso točne. Dodal je, da Eundy, ki je bil v Evropi, ni prinesel nobenega Kennedyjevega pisma de Gauilu in tudi ni Imel z njim nobenega razgovora. Na vprašanje ali je Kennedy povabil de Gaulla v ZDA in mu poslal vabilo po drugi poti, je pred- Brežnjev v Jugoslaviji Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je prišel prejšnji teden na večdnevni obisk v Jugoslavijo na vabilo maršala Tita. Tako z jugoslovanske kakor s sovjetske strani so poudarili, da pomeni ta obisk zelo važen prispevek k utrjevanju in nadaljevanju tistih pozitivnih teženj, ki označujejo jugoslovansko-sovjetske odnose v zadnjih letih. predsednika Tito in Brežnjev sta v svojih zdravicah na raznih sprejemih poudarila, da so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjet-skb zvezo v zadnjem času mnogo izboljšali in da imata Jugoslavija in SZ v najvažnejših mednarodnih vprašanjih enake poglede ter se vztrajno borita za miroljubno sožitje in za mir. Brežnjev se je še posebej skliceval na besede Hruščova v Varni: •So- vjetski ljudje imajo pred očmi, da bomo mi kot dežela, ki gradi komunizem, vzlic razlikam v pojmovanju vrste političnih in ideoloških vprašanj storili vse, da bi dobro sodelovali z Jugoslavijo in že s tem pomagali njenim narodom okrepiti njihove socialistične pozicije. To ne bo samo prispevalo k zboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ampak bo tudi koristilo za vse države, ki ustvarjajo socializem, komunizem.* jim spremstvom odpotoval jutri . stavnik odgovoril, da ne ve. Ven-v Slovenijo, kjer bo obiskal Po- dar je izjavil, da bo »skušal zade-stojno in Bled. | vo razjasniti«. iiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiii Pogoji angleških laburistov za vstop v skupno tržišče Pred svojim kongresom so laburisti objavili dokument, ki zahteva izpolnitev številnih pogojev in sklicanje nove konference Com-monwealtha, preden se Anglija odloči za vstop LONDON, 29. — Podpredsednik britanske vlade Butler je danes v ner Barnett včeraj ni prižel pred Brls^u Izjavil da v načrtuJsGh sodnike, da bi se zagovarjal žara- držav skupnega tržišča ni nič ta-d' žalitve zveznega sodišča. Bar- nettovo ravnanje je pač v skladu / njegovim trdovratnim stališčem odpora proti vpisu črnskega študenta Mereditha na univerzo v Oxfordu (Mississippi). ki so jo doslej obiskovali samo belci. Zvezno pravosodno ministrstvo je sporočilo, -da je pripravljeno uporabiti proti Barnettu vsako sredstvo, ki bi ga sodišče odredilo. Sodišče samo pa je bilo naprošeno, naj da kega, kar bi lahko spravilo v nevarnost britansko monarhijo ali pa suverenost parlamenta. Butler je govoril na kongresu konservativne stranke. Poudaril je, da britanska vlada ni še sprejela žišče, ki se najhitreje razvija, je tržišče Zahodne Evrope«. Butler je govoril tudi o različnem sistemu v zahodnoevropskih državah in v Angliji za Jamčenje življenjske ravni kmetov. Dodal je, da bo treba prilagoditev plačati z višjimi cenami živil namesto s podporami, ki ni jih dosegli s povišanjem davkov. Na koncu je izja- končne odločitve. Izjavil je dalje, vil, da vezi s Commonvvealthom ne da je prva naloga vlade dvigniti i bodo spremenjene z vstopom Ve- življenjsko raven prebivalstva, In I like Eritanije v skupno tržišče. I zaradi tega «je potrebno vstopiti | Pred začetkom letnega kotigre- V tržišče, ki se naglo razvija, da j Sa laburistične stranke je izvršil- bomo izvažali naše proizvode. Ir- | ,,, ocjbor stranke odobril politiko iimiiimiiiHiMmimiiifiiiiiiiuiHHiiiiiiiiitimHiiiiiiitMiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! i »čakanja«, ki jo zagovarja Gaits- kell, kar se tiče vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. V dol- ZAR in Sovjetska zveza priznali novo vlado Jemena SZ je obljubila pomoč proti vsakemu napadu od zunaj SMjfA, 29. — Radio Sana je davi sporočil, da sta ZAR in Sovjetska zveza priznali novo jemensko vlado. Radio je tudi sporočil, da ie sovjetska vlada dala zagotovila, da bo nastopila v obrambo Jemena proti vsaki invaziji ter je obljubila vojaško in gospodarsko pomoč novemu republikanskemu režimu. Dalje je radio sporočil, da je bil brat princa Hasana, ki je stric pokojnega imama El Badra, emir Seif El Islam Ismail ustreljen. Visbko poveljstvo jemenske voj- ske je zanikalo trditve, češ da so se princi odstavljene monarhije zbrali in da korakajo na prestol- odločali o tem«. ................................................................... Saino zaradi utrujenosti oslabelost Stravinskega MOSKVA, 29. — Razširila se Je vest, da Je slavnega ameriškega skladatelja luškega porekla Igorja Stravinskega, ki še sedaj nahaja v SZ, obšla slabost, ki naj bi bila V zvezi z opešanjem srca. Toda predstavnik zveze sovjetskih skladateljev je izjavil, da je sedaj že vse dobro in da je slabosti, ki jo Je včeraj zvečer čutil Stravinski, kriva samo utrujenost zaradi preobilnega dela. Bivanje 80-letnega Stravinskega « SZ je mogoče preveč natrpano s utrujajočim programom. Predstavnik je dejal, da se bodo koncerti 8, in 9- oktobra v Leningradu gotovo vršili. Potem ko so glasbenika obiskali trije kardiblegi iz Kremlja, ki navadno zdravijo tudi najvišje sovjetske voditelje, je skladateljeva žena Vera zanikala, da bi bil imel njen mož srčni napad in da so zdravniki ugotovili samo «prehudo utrujenost«; predpisali so mu dva dni počitka. Po tem takem bo Stravinski lahko dirigiral že na koncertu 2. oktobra. Soproga Stravinskega je še dejala časnikarjem, da je bilo skoraj pričakovati kako motnjo. Petdeset let odsotnosti iz domovine je dolga doba in ni nič čudnega, če človeka presune. Rekla Je še, da je skladatelj pojedel kako stvar, ki mu ni dela dobro, in je potem čutil posledice v odmoru včerajšnjega koncerta. Nesmiselno bi pa bilo misliti, da im? pri vsem tem kako vlogo oslabelost srca, saj Stravinski nk nikoli bolehal na srcu. Utrujen je pač zaradi natrpanega programa, pri čemer ni treba pozabiti, da ima že 80 let. Da je šlo za kako želodčno motnjo, bi dokazovalo tudi dejstvo, da se tudi ameriški dirigent Robert Kraft ni ugodno počutil, potem ko je večerjal skupaj s Stra-vinskim. Sovjetske oblasti so poslale v hotel, kjer prebiva Stravinski, celo zdravniško 'komisijo, ki naj skrbi za Stravinskega. Kardiogram pa je pokazal, da je stanje srca povsem normalno. nico. Poveljstvo je pozvalo prebivalstvo, naj ne verjame tem govoricam. Kakor poročajo, je večina plemen in šejkov stopila na stran nove vlade. Vojaško poveljstvo je sklenilo ustanoviti narodno gardo ter je pozvalo vse državljane, naj se vključijo vanjo. Novi notranji minister je sklenil razpustiti vse organizacije, ki so povezane z odstavljeno monarhijo. V Bejrutu je večja skupina jemenskih študentov, ki študirajo v libanonski prestolnici, vdrla davi v jemensko poslaništvo in ga razdejala ter zažgala vse slike imama v znak protesta zaradi napovedanega prihoda emira Seifa Al Hasana v Bejrut. Al Hasan je prišel v Bejrut iz Londona. Od tu bo verjetno odpotoval v Gedo v Saudski Arabiji, ki je blizu jemenske meje. Trdil je, da bo v Jemenu «kmalu zopet vse normalno«. Jemensko poslaništvo v Londonu še vedno trdi, da bo imam korakal «proti upornikom s severnega Jemena, da stre brutalni in nečloveški upor«. V Londonu izjavljajo, da se britanska vlada ne bo vmešavala v jemenske zadeve in da se za sedaj ne postavlja vprašanje priznanja novega režima. Agencija MF/N sporoča, da je bil za novega predstavnika Jemena v Kairu imenovan Ahmed Bacha, ki je bil do sedaj v Kairu kot imamov osebni predstavnik in je imel nalogo obnoviti diplomatske odnose med obema državama. Bacha je bil predsednik sveta »Zveze arabskih držav«, ki ga je Naser razpustil lansko leto. gem dokumentu, ki bo predložen kongresu, se naštevajo pogoji, ki jih je treba izpolniti, preden se Anglija vključi v skupno tržišče. Ti pogoji so: 1. Trdni in obvezna' zaščita za trgovino in za druge interese držav Commomvealthn, ker bi angleški vstop lahko hudo škodoval trgovinskim odnosom med temi državami in Veliko Britanijo. 2. drugih držav skupnega tržišča. Dokument pravi v glavnem, da so sedanji predlogi «šestih» Veliki Britaniji nezadostni, vendar pa priznava važnost načrtov za evropsko skupnost in vpliv, ki ga bo ta skupnost imela na svetovno politiko ter ugotavlja važnost vloge, ki bi jo Anglija lahko imela v tem okviru. Na koncu pravi izjava, da v primeru neu peha pogajanj s šestimi bi se morala Veli a Britanija pridružiti ZDA v naporih za sporazum o znižanju zunanjih carinskih tarif skupnega tržišča, pri čemer mora biti pripravljena, da zniža svoje tarife. Brežnjev je v spremstvu maršala Tita obiskal tudi Kragujevac. Tu je govoril delavcem v tovarni mCrvena zastava*. V svojem govoru se je spomnil tistega strašnega dne leta 1941. ko so nacistične zveri pobile 7000 mirnih prebivalcev Kragujevca, omenil je Lidice, Smolensk, Varšavo in poudaril, da spomin na to obvezuje vse miroljubne narode, da so budni do vsega, kar zdaj počenjajo v Zahodni Nemčiji, do politike, ki jo izvniajo v Bonnu ob podpori NATO in ZDA. Dodal ie, da so v Sovjetski zvezi z zadovoljstvom snreieli na znan ie be-sebe maršala Tita. da stališče Jugoslavije glede Nemčije na more biti drugačno kakor stališče Sovjetske. zveze. Maršal Tito pa je v svojem odgovoru poudaril, da so sovjetski gostje prišli v državo, •v kateri imamo kompakten delavski razred z Zvezo komunistov na čelu, ki ni nikoli klonila pred težava-mi..» «Našim gostom lahko odkrito rečemo, je dodal Tito, da so prišli v državo, v kateri gradimo socializem, in da pri nas ne more biti nobene druge poti. Na tej poti bomo vztrajali, ker imamo s čim u-stvarjati boljšo prihodnost, svojo socialistično družbeno ureditev.« Med razgovori Brežnjeva in Tita ter njunih sodelavcev obravnavajo vsa mednarodna vprašanja in predvsem tista, ki se tičejo odnosov med obema državama. Se posebej pa obravnavajo vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na krepitev medsebojnega sodelovanja v korist krepitve miru in medna, rodnega sožitja in v korist socializma v svetu. Jemen poslal republika znaša okoli dva milijona kvadratnih kilometrov. Na tem ozemlju živi 4 milijone in pol prebivalcev. Prebivalci se delijo na štiri skupine. Saidi sestavljajo sveče-niško aristokracijo. Abaili so pripadniki plemenske skupnosti, ki sestavlja večino prebivalstva. Posebna skupina so trgovci in mešanci, v glavnem afriškega porekla, Veliko število Zidov (okoli 50.000) se je leta 1949 izselilo v Izrael. Arabci se v glavnem bavijo s kmetijstvom in trgovino, kakor tudi pripadniki raznih drugih vzhodnih narodov po jemenskih mestih. Glavno mesto je Sa-, ki šteje okoli 100.000 prebivalcev in leži v višini 2.200 metrov Z 250 kilometrov dolgo cesto je to povezano z glavno luko Hodeido ob Rdečem morju. Druga večja mesta so Hodeida (30 tisoč prebivalcev), Moka (6.000 prebivalcev), ki je staro središče trgovine s kavo, Taiz (4.000 prebivalcev), Menaka (3.000 prebivalcev) in Lohaija (6.000 prebivalcev). Od leta 1517 je bil Jemen pod turško oblastjo. V 17. stoletju so Turki prepustili upravo domačim imamom ali kraljem. Po prvi svetovni vojni leta 1918 je Jemen postal neodvisen. Leta 1947 je bil sprejet v Združene narode. V Jemenu vladajo absolutistični vladarji in dežela sploh nima pisane ustave. Politična ureditev temelji na načeli h islama. Komaj pred desetimi dnevi so sporočili, da je Imam Ahmed nenadoma umrl. Njegov naslednik je bil njegov sin Mohamed El Badr, ki je bil zunanji minister Jemena. Bil je na glasu, da je bolj liberalen kakor oče. Takoj ko je prevzel oblast, je El Badr objavil dekret, s katerim je u-stanovil posvetovalni svet, v katerem je bila polovica izvoljenih elementov, drugo polovico pa je imenoval vladar. Razen tega je odredil ustanovitev občinskih svetov v raznih centrih. Toda vse kaže, da so ti prvi ukrepi za reformo absolutistične strukture prišli prepozno, oziroma so bili nezadostni spričo naraščajočega nezadovoljstva ljudstva, ki je živelo v popolnem suženjstvu. lijanski tisk in vsa italija«* j. nos t posvečala pozornott^eju. vsem neverjetno velikemu --k, pa je zadobilo zločin*™ ^ tvarjanje živil po vsej oj* za dnem prihajajo na dan ni škandali, ker se je tztou-.aiioJ*' no odločila in dala stroga la za izvajanje nadzorstva. jS-napoveduje tudi nove s fV kone proti vsem zločjns ^rou; tvarjalcem živil in pijač, ki ,U(ii Ijajo v nevarnost zdratlje , življenje milijonov ljudi. “ isy-latinščine v obvezni nl"1,eč«»eI* šoli prišlo do ne prav Pos s0 **- ^ kompromisa. Sporazumeli jij1' da bodo pouk italijanščine šo‘*JJ'*' gem razredu nižje Združeni narodi V New Yorku splošna razprava v V Jemenu, ki leži na juguza hodnem delu Arabskega polotoka je konec tedna izbruhnila revolucija, ki jo je izvedla vojska. Ta je zrušila absolutistično monarhijo in ustanovila •Jemensko arabsko republiko». V sporočilu, ki ga je oddajala radijska postaja v glavnem mestu Sani, se poudarja, da je •junaška vojska izvedla to revolucijo v korist naroda*. Vojska poziva ljudstvo Jemem, nuj se postavi na stran revolucije. ki je •rešila deželo najhujših sovražnikov naroda, najtrdovrat-nejših sovražnikov delavcev, kmetov in trgovcev — diktature fevdalne monarhije' Kar se tiči usode jemenskega Imana, so sporočili, da ie našel Laburistični predlogi vsebujejo smrt pod ruševinami kraljeve pu- Nespremenjena svoboda za Anglijo, da nadaljuje svojo neodvisno zunanjo politiko. 3. Jamstva za evropske države članice evropskega združenja svobodne izmenjave (EFTA). 4. Pravica Anglije, da načrtuje svojo gospodarstvo. 5. Jamstva za angleške kmetovalce proti nevarnosti ukinitve zaščitnih ukrepov in konkurence tudi sklenitev svetovnih sporazumov za posamezne proizvode, sklenitev posebnih trgovinskih sporazumov za Indijo. Novo Zelandijo, Pakistan in Cejlon in posebna jamstva za afriške države. Če ne bodo vsi ti pogoji izpolnjeni pri pogajanjih v Bruslju, ne bi smela Anglija vstopiti v skupno tržišče. Sprejem teh pogojev in proučitev na.Mna, kako so bili sprejeti, bi morali proučiti na novi konferenci Commonvvealtha, pri čemer bi morali poudariti, da Velika Britanija nma namena zapu. stiti držav F.FTA. Zatem govori izjava o nekaterih pozitivnih plateh morebitnega pristopa Velike Britanije v skupno tržišče. Zvedelo se je, da laburistična levica ni zadovoljna s tem dokumentom, ker bi želela, da bi bil bolj oster proti skupnemu tržišču. lače, ko so o palačo obstreljevali s topovi. V petek so po ••■idili javili, dl je bil ustanovljen revolucionar iš svet ter sestavljena vlada. Kar se tiče podpore raznih plemen, zatrjujejo, da so ta povečini izrekla podporo revoluciji Jemenski diplomatski predstavni-k' v tujini pa v glavnem zatrjujejo, da se je oblasti polastila «majhna skupina vojakov* in da bo upor strt. Zlasti so zaradi tena vojaškega udara zaskrbljeni v Londonu, in to v zvezi s svojim protektoratom Adenom, glede katerega vlada že več let spor z Jermenom. Jemen poudarja, da je Aden sestavni del jemenskega ozemlja. Površina jemenskega ozemlja se nadaljuje glavni skupščini OZN. Večina govornikov še vedno poudarja predvsem nujnost prekinitve jedrskih poizkusov ter pospešitev likvidacije kolonializma. Mnogi predstavniki tudi o-stro nastopajo proti zaprtim gospodarskim blokom, poudarjajoč da ti bloki prinašajo nevarnost novega gospodarskega kolonializma. Izven uradnih sej pa so važni številni razgovori posameznih ministrov. Predvsem zanimajo svetovno javnost razgovori ameriškega državnega tajnika s sovjetskem zunanjim ministrom Gromikom. Daljši razgovor sta imela v torek in sta nato napovedala nov razgovor. Zdi se, da sta predvsem govorila o možnosti sporazuma za prekinitev jedrskih poizkusov. Prevladuje mnenje, da bo do ta kega sporazuma prišlo, takoj ko bedo ZDA in Sovjetska zveza koiu čale sedanjo vrsto svojih jedrskih poizkusov. Nedvomno bosta Rusk in Gromiko pri nadaljnjih razgovorih obravnavala tudi spor okoli Berlina m Kube. Zlasti je te. dni znova zaostril spor med ZDA in Kubo zaradi vedno večjega ameriškega pritiska na Castrov režim. Dean Rusk se je Neto Yorku z ministri latinskoameriških držav in jih skuša prepričati, naj bi sprejeli ameriško zahtevo za popolno gospodarsko blokado Kube in za morebitne poznejše vojaške nastope. Mnogo hrupa so dvignili v Washingtonu, ko so v Havani in v Moskvi sporočili, da bo Sovjetska zveza gradila na Kubi pristanišče za sovjetske ribiške ladje, ki ribarijo na Atlantskem oceanu. Po desetih letih bo Sovjetska zveza odstopila to pristanišče Kubi v popolno last. Protifrankovski agenti so ugrabili pomočnika španskega konzula v Milanu Baje ga držijo kot talca, dokler Franco ne izpusti treh mladih antifrankistov MILAN, 29. — Od včeraj pogrešajo v Milanu pomočnika španskega konzula Eliasa, ki je odšel okoli 12.30 s sedeža konzulata z neznancem, ki mu je nekoliko prej telefoniral. Od tedaj ni več nobene sledi- za konzulom. Družina konzulovega pomočnika se je začela zanimati šele sinoči, ker je Elias predpoldne telefoniral, da bo ostal zunaj. na kosilu. Ker so vedeli, da se mora zvečer udeležiti neke večerje, sb doma mislili, da je šel naravnost na to večerjo. Toda okoli 21. ure je na dom telefoniral tajnik španske trgovin, ske zbornice in vprašal, ali je konzul že odšel z , doma na večerjo. ki je bila določena za 20.30. Po brezuspešnem iskanju so se člani družine obrnili na policijo. Davi je španski konzulat stopil po telefonu' v stik s špansko vlado, da jo obvesti o zadevi. Danes so se zvedele naslednje podrobnosti. V četrtek zjutraj je neki neznanec telefoniral Eliasu. Izjavil je, da je tajnik neke znane mestne osebnosti in je dodal, da ta osebnost misli obiskati konzulat. Včeraj, ko je čakal na napovedani obisk, mu je isti neznanec po telefonu rekel, da je morala omenjena osebnost odložiti obisk zaradi drugih obveznosti. Vendar pa bi želela kositi z Eliasom. Sporočil je, da se bo oglasil na konzulatu, da ga spremi na kosilo. Na konzulatu pa se je javil samo šofer in izjavil, da je dobil nalogo, naj Eliasa odpelje na ko-Od tedaj je izginila za Elia- silo. som vsaka sled. Na policiji izjavljajo, da do sedaj nimajo nobenih zanesljivih sledi. Razen tega pravijo, da se nič ne ve. 0 n^-akšnih »skrivnostnih« telefonskih sporočilih. Edino, kar je znano, je. da je davi neki neznanec, ki je govoril dobro italijanščino, telefoniral uredništvu nekega . popoldanskega časopisa. Izjavil je, na so konzularnega funkcionarja ugrabili kot talca, za- to da prisilijo generala Franca, da izpusti tri mlade antifrankiste, in sicer enega študenta m dva delavca, ki so sedaj zaprti v Madridu. Neznanec je izjavil, da se študent imenuje Jorge Conill jn da je dr. žavni pravdnik zahteval zanj smrtno kazen' , Medtem je posle španskega kon. zulata v Milanu Drevzel tajnik poslaništva Alonso Gamo. Ivo Vej voda v Rimu RIM, 29. - Novi jugoslovanski veleposlanik Ive Vejvoda je prišel danes v Rim. Na železniški postaji Termini so veleposlanika in njegovo soprogo pozdravili šef protokola italijanskega ministrstva za zunanje zadeve opolnomočeni minister dr. Roberti in osebje jugoslovanskega veleposlaništva. Alžirska vlada Italija Tudi pretekli teden. .ta pr luk 'od; iQ o N: Si občutili, tako da jih bo ija še dalje igrati se z jegt. trn življenjem svojega .‘.j. s8* Spričo dosedanjih izkus^vii>fi' vse napovedi glede 1 ;t i* jo s skepso, posebno K® '«mi 'tsg bij Sli. spopolnili nz elementi spupuuiui HZ v tretjem letniku pa bo .* neobvezen učni predmet bo senat izglasoval C' dilo zakona. elotn« Argentina V Argentini je upor novanih lojalističnih G*'" novunin ivjuiisiiunui - u- ; uspel, ker se je predse«*’" j|°r0 ogi-1' c* niso še docela jasne ” p ) » koncepcije vojaške skup,n la-5’-v zadnjih dneh prevzela Generali, ki so premoli«'1 L pft prti in zamenjani, in ^«. g *«' * staše zdaj množično siuse zauj množično -Ji, u , L a ske, so skušali, kakor *e ,iMei ’if t _________________pt>“ Ijlt 'U i mogočiti obnovitev ‘ življenja v državi in ,f|>t last v svojih rokah- Z«*? fci i ko sklepali, da je frake”«’ otn-r zmagala, bolj nagnjene ^ vlivi zakonitih politični in iskanju političnih p vsa vprašanja. S tem v J " j~1n zmagovita skupina del« ^ katere napovedi, Ko P’ .OVL&StP u Jt IE je---tr-eba v najkrajšem fly»-, it L pt*r tO pjsati volitve in doseči pi zastopnikov tičnih smeri. Ce bo no"0 s( « vodstvo uspelo obdrža” oblasti in držati se f,o l'f. smeri, je pričakovati, Ulična kriza V n:y-- ■ . . novo fazo. Seveda J pip1«! *" 9 . * Ar0‘ntll HSFj. predvidevati, kako bo ta^ajti iskala politično rešitev. gentina, so zelo zap potja, pred katerimi ie st tet*™ }e žavna, in izhod iz k”z j(i)i«_ > vedno zelo negotov, ^aKn0 t« na oligarhija je še Tn°jf, j J' reninjena v državi ’n ‘jel(i ” . ,fšr PJ S uživa podporo velikeff« ^ ske. čeprav so hili Prnrei*l«V magani generali glavni Pr ki te skupine. piim MDNJCŠPORTtfJZ^l košarka Pi v 'asi 'ela ta. kkl «S Poi *!dt o t°v0 Po S' S- ■«ftk % !'-ilc «Tc N V "'a V. V 'ki. fr »»e, Me, •0. k, *at, V S rkarif Sovjetskim kosa častni naslov .............. [% 5 'o karska reprezentanca eVroP*ggI Po volitvah v Alžnriji, na katerih je ljudstvo plebiscitarno izvolilo svoje predstavnike v narodni skupščini, je bila v torek slovesna seja prve skupščine, v kateri je 195 poslancev. Za predsednika skupščine je bil izvoljen bivši predsednik vlade Ferhat Abas, za predsednika vlade pa Ben Bela. Istočasno je predsednik začasne izvršilne oblasti Fares izročil vso oblast predsedniku skupščine in isto je storil tudi predsednik začasne alžirske vlade Ben Heda. V petek je Ben Bela predstavil vlado skupščini in obrazložil njen program. Poudaril je, da bo Alžirija vodila politiko nevključeva-nja v bloke in pozitivne nevtralnosti. S tem je tudi formalno začela obstajati nova alžirska država. Dokler ni alžirska republika dobila osrednje zakonodajne oblasti m izvršnega organa, se je Francija vedno sklicevala na emonske sporazume in je odlagala izvedbo nekaterih obveznosti. Tako je odlagala dajanje pomoči, za katero se je bila obvezala, in tudi umik svojih čel. Razen tega bo imela sedaj alžirska vlada možnost, da se temeljito loti reševanja številnih notranjih vpj-ašanj, med katerimi so najbolj pereča šolstvo, ozdravljenje gospodarstva in agrarna reforma, Prav tako je važna tudi dokončna odprava notranjih trenj in debrganizacija te vojske. Napredne sile v Alžiriji se bodo sedaj lahko temeljiteje lotile organiziranja strnjene stranke FLN in uresničevanja ciljev ie- v korist ruskih barv- .^jt1 ^ ^1 za peto mesto je •IU®«r0nčI’s„slt< ? magal. PoljsKO ■Wg0-V.^4r p--" vica letošnjega evropSIstv& ' ga košarkarskega Prve “ N deča: 1. SOVJETSKA jg % 2. Češkoslovaška -unfJ»'(f 3. Bolgarija, 4. -"**** N /osinvija, K. ivijslPi- p'Jl 8. Francija, te Kalija- ' |N: Kalija. I®' MED PROMETNO Tragična smrt evropskega p**va^a Owa Jonssona STOCKHOLM, i 'i atlet Owe prvaka v teku na —_ nes popoldne rrted P nem evropskem . gradu osvojil našlo čo smrtno ponesreči*_„ -----------srnsn .. i|l-:;.|'Lr i. BRESCIA. 29. »J‘ m % ' prvi dan ®AJc,-Umdli8n5S^ ,f ^ mitinga za naslov > - uvod’1[H8 J , števnega prvaka^ tekmovanji- je I« -V, 'V, s CUS Piša s 6.300 X TENlS^nfp jj ’l. TURIN, 29. - * "»fliSfSVi, ‘ , rola sta danesPOj r5 t v, rom Drisaldi - Magg^jijaO5 f X 6:4 osvojila naslov ^ ' ' je P[X?tf t vakov v douoiu Zenski naslov Pa Jjjevi- „ V «' onliievi in |«l tekmi Prv ricolijevi in zaključni oolucije. ki so nhma*eni v 'prti*, tenakth parov ■ ir, Tlncd iPVtl Siž- ■svili gramskem manijestu iz Tripolisu.! in Bassijevo 6:2, jjflinorsleT 'dnevnik — 3 — 30. septembra 1962 slawomir mrozek V bližin; potoka je stala majh-1 hišica, povsod naokrog so ^ssle bele breze. V hišici sta ži-a mlad moški in njegova že-*; Oba sta se ljubila. 2ena je hkla: . "Streho bo treba popraviti. . kl>jo ima in skoznjo kaplja '°da.» "Popravljena bo,» je rekel in l^bjel z zaljubljenim pogledom. tl aslednjega dne je bilo v trgu ^vOostno zborovanje. Tudi kmet, ie stanoval blizu potoka, se jjr Po naključju znašel v dvora-( okrašeni s papirnatimi cvetli-Njegova žena je pri slo-^ bruhnila v jok. Ni ga ho-8 Pustiti zdoma, vendar je mo-z enovprežnim vozom odpe-i#*"'nadučitelja v okrajno mesto, b* ,, slovo je kar pozabil, ko je gromoglasno ubral «Gra-0 novo hišo«. ,(■^9® so kje luknje in pomanj-iji ;:lVDStb je treba povedati,« je ju |f°udarkom ugotovil predsednik. ,e’ M. zeh besedo?« ^ a§ mladi poljedelec, ki je stal k zat*aj Pri vratih, je pozorna Jj Prisluhnil. Vselej se je rad ik ij|Val pozivom in po naravi je sc J^krit človek. az!» je vzkliknil. «Jaz bi rad >!•» )ltarpra|aj; so ga po imenu in «<• i^Kuiet,« je rekel. Po dvorani : ki® Pazleglo odobravajoče l*1* *( j*nje. Vsi so stegnili vrato-ua bi videli, kako je stopil 0<*er. Časnikar iz pokrajinske-!tedišča, ki je naslonil glavo — ,tol in zaspal, se je samogib- * ,i?^r2nil in prebudil. r ,’Kir - : " «k,papiria- s t a° je tale?« (Poročevalec ,^aRnil k predsedniku.) fki voznik,« je odvrnil le-(tj j san j a se mi ne, kaj mu je P*-0 v glavo.« ,c* ^atečki bojevnik stopa na o-je zdrsel njegov svinčnik ;«* ^da, moj dragi,« — eden iz-i( Predsednikov je čestital va- )< J' Predsedniku l''"'lava enake skladbe za or-l,r . 1 ki je izšla lani ob tem ča-P i' Tako prva kot druga sklad-^ . s® dobita v slovenskih knji-ja«* rnah v Trstu in Gorici. V" Al Predsednikov poziv. I)e- i‘P'"i*^az i. i te>! Jaz se ne razumem na vse ) ^l xl' vendar bi rad le vpra-emu ,pri nas na vasi ni ""S it jfPošVin strešne opeke. Vemo, Jud«1' (j. ulajo v okrajno mesto žeb-k grešno opeko, toda k nam P ti ,'valeč, to bo držalo. Toda (d! ((jnJudje potrebujejo žeblje in ' f'e- °Peko. Le to sem hotel i«1*' c ■* 4avaj -e končal, je izbruhni-.» tej Vaušeno ploskanje. Poročeni k* Predsedniki so ploskali. ji' se je sklonil nad svojo Jopi'0? kakor jezdec nad vrat * stajočega konja in zapisal: ljriar* borec....« Predsedujoči Pel planil k mikrofonu. ?9^ar'ai,» je kričal, ((prisrčno kta.yalj^jemo tovarišu kmetu. I(|.k"ni stavki pravega kmetov, prispeval k uspehu anja.» ^‘vel!« (Prisotni so mu id1* VJ Sl ^ J6 jr'_ "Opravili ste pošteno l« 'V . *n ga potrepljal po ra- ^ I „Prav pr; koreninah,« je re. 'Mit(1^sedujoči vaškemu pred-'K .ln ga potrepljal po ra-Slo ln *am so zaPeH interna- y j * 'C • 'i govornik se je vrnil na ,|f S aa!°r tik pri vratih. Ni rex’ eemu vzklikajo aživel!« kako govorite. Pri-! lomenil je pokrajin- «1 \Q 1Č6)- Jutri bo tamkaj Ssu:,zborovanje članov po-s 11 ai< ' če i.. za<žrug. Imenitno bi ? -ft *i )(0 “j se oglasil k besedi, fiil’* d» hj sprejeli zaključke.« 'e '* o^PPaj ima politično o-i0 ' 'i) Pozabite,« je strogo pri- )'"netoSi!' "Sodel°vanje delov- to a, itl^ b0'J.al Prvi. «In kar zadeva i^KCi 'tiraj’ gre 'e za malenkost,« ‘m ^ •* Prvi. «In kar zadeva % & \ '"belo to takoj drugačno 11 vH*’« ! 3r>ln tudi v časnikih bo ;e>jl >l,ih gače-» šuj * ^ljafn tantič iz soseščine je . ^ M aonja in voz do hišice ___' |k n adega kmeta. On sam s'i račun obeh pot rosni ko-'la' f p in aktivistov prespal v * Se zgodaj ziutrai od- & bjima v mesto. Zboro- ■*o presenetljivo podob- (Jirannijiv f \ alžnjemu. Moža, ki 'it rtzanj skanjem. Toda neposredne odločitve ni mogel doseči. »Zdravstvujte!« ga je pozdravil debelejši možakar namesto da bi dejal iina svidenje!« «Na vašem mestu se ne bi vrnil domov. Povsod po mestu razglašajo lepaki zborovanje umetniških slikarjev. Poskušajte. Imeli bodo večjo dvorano in ljudje so pametnejši.« Hotel se je vrniti v svojo vas, toda vlak bi naj odpeljal šele proti večeru. Živahni cestni promet v pokrajinskem središču ga je skoraj oglušil in tako je pomislil, da bo zborovanje upodabljajočih umetnikov zanesljivo zatočišče. Po prvih dveh ceremonijah se je že malce privadil podobnih reči. Se več, ni se več bal odpreti ust pred javnostjo in po malem mu je začelo goditi, ko je slišal vzklikanje «živel!« Na zborovanju umetniških slikarjev so ženske nosile hlače, moški pa rdeče ali zelene srajce. Tako ga je dosti veljalo, dokler se ni oglasil k besedi. — «Kmet!» je vzkliknil, ko so ga vprašali po poreklu. Ni se zmotil. Sredi splošnega navdušenja je ponovil svojo kitico o strešni opeki ln žebljih. Ni mu bilo več žal, da se je odzval nasvetu po-trošniškozadružnih aktivistov. Kongresni udeleženci so PO zborovanju takoj poskrbeli zanj: pričeli so uporabljati njegovo poprsje. Toda vse je presegel možakar zajetnega videza, ki ga je popeljal v restavracijo. Ta umetnik, ki se nikdar ni ukvarjal s študijem, je zaslužil stotake in tisočake tako, da je izkoriščal skupino siromašnih študentovskih sužnjev. Prepuščal jim je naročila za izdelavo portretov v lokalih in zahteval sedemdeset odstotkov izkupička. Kmetu je nemudoma nasvetoval, naj se udeleži slavnosti v počastitev Mickiewiczevega spomina. • Toda doma imam ženo in streha je preluknjana,« se je branil mladi kmet. • Danes ne dežuje in pravijo, da bo vreme lepo,» je odvrnil umetnik. »Stori to reč zame, moj mucek...« Nad mestnimi strehami je bilo slišati piskanje vlaka. Slavnost v MickievviczeVo čast je bila v gledališki dvorani. Med kulisami, sredi dekoracij za Leon-cavallovega Bajazza, mu je u-nietnik dajal poslednje napotke. • Dobro nastopaš,« je rekel. «Le močneje moraš razbijati z nogami. Tako zavpiješ: .Krnet!’ Le več zagona je treba! Besedilo bo treba izboljšati in mu priliti ideološko vsebino. Začenjaj raje: ,Mi, mali kmetje,’ in šele zatem iztovori vso šaro s strešno opeko ir. podobnim. Ob koncu pa vzklik: .živela Kitajska!’« Ko so po končani slavnosti zapuščali gledališče, so nebo prekrivali sivi oblaki in dež je lil v debelih curkih. V preddverju je kmeta čakal umetnik z zastopstvom tovarne kozmetičnih izdelkov. Tovarna je prirejala naslednji dan zborovanje. Sest d>ni kasneje je sedel v vlaku, v kupeju tretjega razreda. Peljal se je na slavje, ki ga je prirejalo združenje za raziskovanje zemljišč. Med hruščem koles je slišal ploskanje. Nehote se je pogledal v okenskem steklu. Vlak ga je peljal v daljavo, kar naprej v daljavo. Omislil si je potovalni kovček. S prenočevanjem hi imel težav, kot udeležencu kongresov in konferenc so mu vselej oskrbeii hotelsko sobo ali plačali dnevnice. Živel je poceni. Vselej je mrzlično pričakoval trenutek, ko bo spregovoril. Besedilo mu ni več delalo težav. Sčasoma se je celo opogumil in slikarjevim popravkom pristavil še svoje. Tako je po besedah »predaleč!« običajno vzkliknil: »Vsi v boj za skupno žetev!« Govor je sklenil vselej z besedami: »Živela Kitajska!« ali kar: »Kitajska! Kitajska!« Izbrusil si je uho za različne odtenke uspeha. Vsepovsod so ga sprejemali z odprtimi rokami, kajti v zapisnike z zasedanj in kongresov je (ne da bi se zaradi tega izpostavljali nesporazumom ali tvegali delovanje spontanih činiteljev) vnašal zdrav dah razrednega duha, ki so ga organizatorji povsod cenili. Njegovo besedilj) je ustrezalo željam o-blasti po kritiki. Tako tudi ni presenetilo, da je v zapisnikih in povzetkih našel presenetljive razlike in bogate literarne okraske lastnega besedila. In tako je tekel čas. Začel se je česati na prečko Novo življenje je izbrisalo vsakršen spomin na preteklost. Njegov dnevni red je sestajal iz neprekinjenih potovanj, železniških postaj, kongresov, zboroval- nih dvoran, govorov pod milim nebom.... Postal je član ducata najrazličnejših odborov, sedel je predsedstvu različnih kongresov in postal boter nekega otroškega vrtca. Poznali so ga časnikarji in vozniki službenih avtomobilov. Sočasno je spreminjal svoje navade. Naučil se je uporabljati vozni red. Od časa do časa si je kupil kolonjsko vodo. Le večkrat ponoči, ko je spal prijetnih sanjah in spominih na zadnje slavje in ga je uspaval domači ritem govorov, ga je prebudila deževna kaplja, ki mu je kanila v oko. To, kar bo sledilo, se je zgodilo v času, ko je dosegel že veliko natančnost izvežbanost in pogum pri izvajanji) svoje dejavnost:, Postal je samozavesten in se ni ustrašil, niti nacionalnih kongresov. Predavanja, slavnosti, kongresi, vse se mu je vrtelo glavi. Kasneje se niti ni mogel spominjati, čemu je sedel avtomobilu, obdan od starejših tovarišev z bradami in zvečine črnimi oblekami. Avtomobil je drsel tiho sredi vrste podobnih vozil, peljal skozi mesto in zavozil v predmestje. Zvečerilo se je. Povsod naokrog, do koder je segalo oko, so bila samo polja. Po dolgi vožnji so se zaustavili pred vrati, ki so se ti- (Nadaljevanje na J. strani) ooo< (xdoocooocococo«oo<>oocxo Pri založbi Mladinska knjiga je v odlični zbirki Spomeniški vodniki kot četrti zvezek izšla knjižica Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru, ki jo je napisala Ksenija Rozman. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi prej ali slej poleg Bleda obiskal tudi Bohinj, toda le redki so, ki bi poznali umetnostno pomembnost tamkajšnje cerkve Janeza Krstnika. In vendar arhitektura, oprema, predvsem pa srednjeveške in renesančne freske uvrščajo to cerkev med umetnostno najbolj zaključene spomenike v Sloveniji. Avtorica je najprej prikazala okolje, v katerem se nahaja ta cerkev, potem se je ustavila ob imenu Bohinj, njega izvoru in pomenu, nato pa je še na kratko podala preteklost Bohinja do srednjega veka. Glavni del besedila pa je posvečen cerkvi sami. Čeprav je iz raznih razlogov mo. goče sklepati, da je obstajala cerkev ali kapela že v stoletjih po-krščevanja Slovanov, se avtorica vendar omejuje na res dokazljiva dejstva in tako datira najstarejši ohranjeni del arhitekture v čas okrog leta 1300. Ker se je že sama arhitektura cerkve spreminjala, deli avtorica svoj opis na obdobje okrog začetka XIV. stoletja, na XV. stoletje in vsa naslednja do XIX. stoletja, na koncu pa navaja še časovno zaporedje še danes vidnega razvoja arhitekture, poslikave in opreme. Dodan je povzetek v angleščini, nemščini in ruščini. Še posebno vrednost dajejo knjigi številne reprodukcije na umetniškem papirju, nekatere tudi v barvah. Kdorkoli bo knjižico vzel v roke, bo odslej še z večjim spoštovanjem prihajal v Bohinj. Ladijski obok v cerkvi Janeza Krstnika v Bohinju <2000000000000000000000000000 itiiilliilliiiiiiiiiiiiinilllllllilitmiiiliiiiiiliiiiiiiliiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiillllllllllllllllllllllllllllllilllllilllliflllllliiiimnillllliiliiniiiiiiiiiiiiiitlliiilliliiiiiiitiiiiiiiiiiitulfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifitiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiilMliiilflliiiiiiMiiiiiiliiiimiiK DELO STROKOVNJAKOV MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO Dokumentarnost z literarnimi prizadevanji v knjigi «Svetloba mladih let ^ («Založba Borec») Ing. Vida Lasič popisuje, kako je med vojno kot študentka elektrotehnike sodelovala pri organiziranju in oddajah ilegalne radijske postaje v Ljubljani Založba Borec izdaja dela, ki so kakorkoli povezana z osvobodilnim bojem. Njene izdaje so predvsem dokumentarna dela in spomini udeležencev bojev za svobodo. Razumljivo je zato, da imajo taka dela predvsem dokumentarno in spominsko vrednost in da jih zato ne moremo meriti z literarnimi merili. Vendar pa se včasih najde tudi avtor take knjige, čigar pisanje razodeva očitno literarno prizadevanje. Prav to pa lahko ugotovimo za knjigo »Svetloba mladih let«, ki je pravkar izšla pri založbi Borec in ki jo je napisala inženir elektrotehnike Vida Lasič. V tej zanimivi knjigi je avtorica opisala svoje delo med vojno in svoja doživetja v kritičnem času. že od leta 1941 se je kot študentka na ljubljanski tehnični fakulteti pridružila O-svobodilni fronti in sodelovala pri organiziranju in oddajah ilegalne radijske postaje v Ljubljani. Kasneje je sodelovala pri nabavljanju in izdelavi radijske opreme za partizanske edinice, dokler ni po kapitalaciji Italije odšla v partizane. Tudi tu je delala v tehničnih delavnicah, dokler je niso poslali v Ljubljano, da bi iz okupiranega mesta po radijskem oddajniku pošiljala" poročila Glavnemu štabu partizanskih enot. Po dolgotrajnem prizadevanju ji je to uspelo, potem ko je dvakrat odšla v okupirano mesto in se po ilegalnih kanalih dvakrat vrnila na osvobojeno ozemlje. Toda ko je njena zveza med mestom in svobodnim ozemljem začela delovati, so jo prijeli Nemci, ki so jo že dolgo časa zasledovali. Bila je zaprta v Ljubljani, kjer je v zaporih dočakala tudi svobodo in se takoj sta sta v pravem tre-znamenje. Oglasil se in ko je stal na odru, ‘to zahteval, naj v nje-Peljejo žeblje in streš-’ ^zdravili SQ ga s plo- iiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiinii umi iiiiiiiniiiii,um milni Dve knjigi za mlade Osemnajst kratkih črtic za otroke vsebuje najnovejša mladinska knjiga Branke Jurca »HIŠICA OB MORJU«, ki je s prikupnimi ilustracijami Cite Potokar izšla pri založbi Obzorja. Branka Jurca kot pisateljica ni epik temveč mnogo prej lirik, zato je tudi liričnost najbolj izrazita poteza teh črtic. Njene zgodbe predvsem iz življenja mestnih otrok, večinoma prepletene s fantazijo, druge z rahlo vzgojno noto, ne pa sodobne in resnične zgodbe, zajete iz dnevne vsakdanjosti, so intimne pripovedi, ki bodo mladim bralcem našle pot do srca in ki jih bodo zato ti radi prebirali. Pisateljica zna kot izkušena mladinska pripovednica prisluhniti otroški duši in otroškim doživetjem in zna zato za otroke tudi upodobiti otroški svet, ki ga pregnetenega s čustvenostjo in lirizmom prenaša v knjigo s preprostostjo, a tudi očarljivbstjo. Tako je »Hišica ob morju« lepa knjiga za otroke do desetega, dvanajstega leta in ni dvoma, Edo Boljkovič: Partizani, akvarel (Iz knjige Mi, otroci vojne) da jo bodo mladi bralci z veseljem jemali v roke. Naj omenimo le, da ilustracije naravnost kriče po barvah. Dopolniti si jih bodo morali otroci sami, kar pa je vsekakor škoda, saj je knjiga tako lepo opremljena. Knjiga MI OTROCI VOJNB (izdala založba Borec) je prav tako knjiga o otrocih in za otr> ke. Samo da to ni knjiga pravljic temveč knjiga resničnega življenja, večinoma knjiga o trpljenju, ki so ga morali prestati slovenski otroci med vojno. Ta knjiga, ki jo je uredil Ferdo Godina, prinaša vrsto sestavkov, ki so jih v najrazličnejših okoliščinah napisali slovenski otroci med vojno, ki so jo seveda vsak po svoje in na najrazličnejše, bolj ali manj krute načine doživljali. Gre večinoma za sestavke, ki so jih napisali otroci med vojno in namenili za razne časopise, pa tudi take, ki so jih poslali partizanskim odredom, ranjencem, posameznim borcem, pionirskim odredom in podobno. Tako je ta knjiga, čeprav objavlja le delček zapisov otrok o vojni, dokument strahotnih dni, ki so jih preživljali otroci, obenem pa izraz hrepenenj najmlajših po miru in sreči, pa tudi volje otrok, da po svoje prispevajo k zmagi nad fašizmom. Seveda je knjiga otroških zapiskov o vojni in doživetju v njej neenotna, saj je sestavljena iz mnogih kratkih, večinoma prav kratkih sestavkov. Razen tega je gradivo razdeljeno glede na to, da so otroci iz posameznih predelov Slovenije raz lično doživljali vojno, na sestavke otrok iz Gorenjske, Dolenjske, Ljubljane, Štajerske, Koroške in Primorske. Naj so ti sestavki še tako različni, eni šaljivi, drugi resni, eni brez posebne globine, nekateri pa naravnost pretresljivi, knjiga vendar izzveni kot dokument vojnih strahot in kot protest proti vojni. vključila spet v oddaje svobodnega radia Ljubljane. O’ vsem tem govori torej knjiga z naslovom »Svetloba mladih let*. Čeprav je pripoved napisana v tretji osebi, je vendar knjiga vseskozi avtobiografska. To je najbolj čutiti po pristnosti izpovedi in neposrednosti, ki odlikuje pripoved avtorice. Ta pa je razen tega vseskozi zani-'miva, prikupna in včasih tudi napeta. Kot rečeno pa odlikuje knjigo prizadevanje pisateljice dati pisanju ne samo literarno formo, temveč tudi vsebino, kar je knjigi vsekakor samo v korist in kar sicer zanimivo pripoved samo požlahtnjuje. Ni pa odveč omeniti tudi dejstvo, da je knjiga Vide Lasiče-ve prvi tekst, ki prikazuje delo raznih tehničnih skupin v osvobodilnem boju. To delo, ki je bilo prav tako pomembno in zaradi tehnično boljše opremljenega sovražnika še toliko težavnejše, je bilo doslej širši javnosti skoraj neznano. Čeprav je potekalo v nekem navideznem zaledju in ni bilo krvavo, pa je bilo vendar odločilne važnosti pri celokupnih naporih za zmago. Zato je ta knjiga spominov na delo radijokih tehnikov med vojno še toliko bolj zanimiva. Spričo prikupnega načina pripovedovanja avtorice m privlačne snovi pa bralec ob knjigi ne bo razočaran. VLADIMIR KAVČIČ m« • lja m nazaj Zbirka Tokovi časa (Državna založba Slovenije) je namenjena predvsem mladim pesnikom in pisateljem, že zato so bile dose-oaaje izdaje te zbirke privlačne. Pa tudi zaradi snovi, s katero so se spoprijemali mladi avtorji, zaradi novih oblik ah pa zaradi mladostne tve^jne, prizadetosti in zanosa, so bile te izdaje vredne zanimanja. Najnovejša knjiga te zbirke, roman Vladimira Kavčiča »Tja in nazaj«, pa bo najbrž šla bolj mirno mimo bralcev. Pa čeprav jo je napisal Vladimir Kavčič, čigar dosedanja knjižna žetev je kljuo mladosti izredno bogata in ki si je pri občinstvu in kritiki pridobil u-metniško nesporen sloves zrelega ustvarjalca. (Kot to pravilno ugotavlja založba, ko na platnicah knjige predstavlja pisatelja bralcem). Pri tem še dodaja, da odlikuje Kavčičeva dela resnobno obravnavanje moralnih problemov, ki vznemirjajo sodobnega človeka in nazorno opredeljevanje do druž- benih silnic časa. Vse to drži in dela Kavčiča so prinesla mlademu avtorju upravičen sloves. Vsaj za zbirko novel »Cez sotesko ne prideš« in za roman »Ne vračaj se sam« to velja. Na žalost moremo njegov najnovejši roman »Tja in nazaj« imeti za manj uspelo delo, predvsem pa kot knjigo, ki bralca ne bo, najbolj pritegnila, vsaj ne v taki meri, da hi Si jo kot pozornost vzbujajočo izdajo vsi želeli brati. Zdi se, da je roman vse- preveč skonstruiran, premalo naraven in premalo pripovedniško prepričljiv, da bi bralca pritegnil. Zgodba sama je vse bolj dolgovezna in neprepričljiva pripoved o življenju nakdanjega mladinskega aktivista v najnovejšem času, kot pa resnična iz življenja iztrgana zgodba z vso problematiko človeka v današnjem času. Zdi se, da je zgodba služila avtorju -e kot nepomemben okvir za nakazovanje in reševanje nekaterih problemov mladih ljudi, ne pa zato, da bi bila to zrela u-metniška izpoved. Zato izzveni ni knjiga vse bolj kot pisateljev poskus prikazati sodobno problematiko mladega človeka in je torej bolj spoprijem s sodobnimi problemi, kot pa močan pripovedmi tekst. Pa tudi v okviru tega reševanja pisatelj ni docela dosleden, ker se v drugem delu knjige, ki je vsebinsko sicer bolj zanimiv, ukvarja skoraj bolj z erotičnimi problemi glavnega junaka kot pa z druž benimi. Pisatelju vsekakor ni mogoče odrekati izvirnosti in pripovednega talenta; priznanje zasluži tudi spoprijem s sodobno problematiko mladega človeka v današnjem času. Toda če velja, da je za dober roman potrebna ne samo analiza problemov temveč tudi umetniške močna pripoved, potem je Kavčičev tekst premalo prepričljiv. Pisatelj je v romanu vsekakor analiziral problem nekdanjega mladinskega aktivista v sedanjem času in njegovo iskanje izhoda iz zagate, je pa pri tem obravnavanju problema pozabil na tekst, ki je preveč skonstruiran, neprepričljiv in vsaj nezanimiv. To pa je škoda. Sl. Ku. liepeite za letošn jo sezono Slovensko gledališče Ze nekaj časa so igralci Slovenskega gledališča na delu pri pripravljanju za otvoritev sezone. Računa se, da bo prva premiera nekje sredi oktobra. Ce ne bo kakšnih novih predelav v Avditoriju, potem bo ta premiera v tej dvorani. Kako predstavo iz lanskega repertoarja pa bo gledališče dalo najbrž že tudi prej. Za otvoritev sezone pripravlja gledališče dve Pirandellovi deli: dvodejanko »Cepiča s kraguljčki» in enodejanko 'Patent*. Uprizoritev Pirandella spada še v okvir počastitve 25-letmce smrti velikega italijanskega dramatika. Ze kot drugo bo prišlo na orsto delo za otroke, vendar odločitev še ni padla, ali bo to Trifunovičeva 'Bajka o carju in pastirju» ali Skufčeva 'Punčka sanja*. Sledila bo komedija: Andree Roussin 'Kadar se pojavi otrok*. To so dela, ki jih bo gledališče pripravilo Vred božičem. Januar je rezerviran za kako slovensko novost, medtem ko bodo februarja pripravili Arthurja Millerja 'Smrt trgovskega potnika*. Najbrž bo o tem delu nestor naših igralcev AfocVst Sancin proslavil 40-letnico svojega gledališkega dela. Naslednje delo bo Marina Držiča komedija 'Tripče de Utolče*, ki bo 20 Slovensko gledališč« pripravljena v tukajšnjem primorskem dialektu. Verjetno pa bo prišlo na oder še neko Sartrovo delo. Slalno gledališče Tržaško stalno gledališče je ob-jcvilo svoj repertoar za prihodnjo sezono, čeprav si tudi še ni na jasnem glede nekaterih organizacijskih zadev ustanove. Tako še vedno ni prav gotovo, kje naj gledališče nastopa, ker dosedanji njegov sedež — Teatra Nuo-vo — podirajo. Mogoče bo moralo igrati v Avditoriju, kar pa smatra uprava gledališča za nemogoče pri sedanjem stanju tega prostora. Stalno gledališče je zato predložilo načrt za delno spremembo dvorane, pravzaprav odra. Ce je ta sprememba možna, bi jo bilo vsekakor pozdraviti, saj bi imelo korist tudi Slovensko gledališče, ki mora sedaj za nsako predstavo sproti postavljati oder. Gledališče trenutno še tudi nima sestavljenega ansambla, vendar bo verjetno v kratkem objavilo tudi imena igralcev in i-gralk za prihodnjo sezono, ti kateri namerava igrati pet del, samih novosti za Trst. Prva novost — in ne samo za Trst temveč za Italijo sploh — bo Gozzi ev 'L’augellin belvedere* n predelavi Giovannija Folija. Diego Fnb-bti se nam bo predstavil s svojim 'Processo a Gesti*. S posebnim zanimanjem pa pričakujemo delo domačega avtorja Fvlvia To-mizze 'Vera Verk*. ki ho letos doživelo krstno uprizoritev. Na re. pertoarju je letos tudi Berfolt Brecht s 'Človek je človek* W**šnfcMWmSHffifCttf HMB flBllllB: iir IZ SPOMINOV VOJNEGA UJETNIKA i _ _ HSfl-f/.'.IfliijSfepPBč NOVI CENIKI TUJIH VOZIL Pred nedavnim je prišlo do znižanja cen tujih vozil na italijanskem trgu. Ob tej priliki je posebno tovarna Volkswagen razvila veliko propagandno ak- cijo, da bi še bolj prodrla na tržišče. V zadnjih dneh so tej potezi odgovorile druge večje avtomobilske industrije in izdale svoje cenike. AVTOMATIČNE ČRPALKE GENERAL MOTORS , Opel rekord (dvojna vrata) — 1500-700 kc. Rekord coupe — 150e-1700 kc. • Rekord (4 vrata) — 1500-1700 kc. , Rekord de Luxe — 1700 kc. Opel Caravan — 1500-1700 kc. • Opel Kapitan P Prejšnja cena 1.390.000 1.590.000 1.490.000 ,'Opel Kapitan L Vauxhall Victor Victor de Luxe Victor Combi ^Vauxhall V *Vauxhall Cresta 1.480.000 2.075.000 2.190.000 1.525.000 1.795.000 1.875.000 2.175.000 Tako kot cigarete, žvečilni gumi in bombone, bomo lahko kupili iz avtomatov tudi bencin. Pred nedavnim so postavili na raznih nemških avto cestah avtomatične črpalke. Žele so velik uspeh in popolno odobravanje šoferjev. Nemški zgled bodo zato posnemali tudi v o-stalih državah in seveda tudi v Italiji, kjer pa bodo ob začetku nastavili avtomatične stroje le ob nekaterih avto cestah. Voznik bo moral vložiti pet-stotak, pritekla bo določena količina goriva, nakar bo stroj 1 47S nnn Prenphal delovati in se bo av-1 705 000 tomobilist lahko odpeljal. 1.815.000 2.110.000 Tudi v Rusiji imajo saune Goli dečki iz vroče kopeli v ledeno mrzlo vodo - Nevarnost ogljikovega dvokisa - Prijetno in neprijetno srečanje pred «banjo » Nova 1.315.000 1.515.000 1.415.000 1.570.000 1 405.000 1.975.000 2.080.000 1.465.000 FORD MOTORS Anglia Anglia »Štirje letni časi# > Consul 315 Tudor Consul 315 Ford Consul Capri • Taunus 17 M 1,5 litrski: Tudor Fordor Station Vagon Taunus 17 M 1,7 litrski: Tudor 975.000 1.085.000 1.240.000 1.295.000 1.625.000 1.385.000 1.485.000 1.485.C00 Fordor Station Vagon 1.405.000 1.505.000 1.505.000 Taunus «TS»: Tudor Fordor Zephyr 1 ,Zephyr 6 \Zodiac J 1.595.000 1.605.000 1.595.000 1.845.000 2.100.000 Ob 31. decembra 1961. sta Turin in Rim načelovala lestvici italijanskih provinc z največjo avtomobilistično gostoto. V teh mestih je bilo po eno 925.000 vozilo na vsakih 10 prebival- 1.040.000 cev tretjem mestu je bil 1.210.000 Milan z 1 vozilom na vsakih 11, 1.260.000 Trst je bil na tretjem mestu 1.575.000 z j vozilom vsakih 12, sledila pa mu je Florenca z 1 avtomo- 1.310.000 bilom na vsakih 13 meščanov. 1.410.000 Na zadnjih mestih te lestvice 1.410.000 se nahajajo naslednje province; Nuoro 1 vozilo na vsakih 91 1.330.000 prebivalcev, Potenza 1 na vsakih 1.430.000 gg Enna 1 na vsakih 79 in Carn- 1.430.000 pobasso z enim vozilom na vsakih 77 prebivalcev. 1.520.000 1.620.000 1.540.000 1.795.000 2,m,“ V ITALIJI POTROŠNJA GORIVA Z zanimanjem sem bral vtise in opise s potovanja po daljni Finski, ki jih je v Primorskem dnevniku priobčil tovariš Mario Magajna. še posebno me je zanimalo, da imajo tudi tam «saune», to je taka hišna kopališča, kakor sem jih videl v Rusiji, ko sem bil tam kot vojni ujetnik v letih 1917—1918. Morda bo bralce Primorskega dnevnika zanimalo, ako nekoliko opišem te ruske «banje», kakor so jim tam rekli. Po navadi je to nizka kočica, zgrajena kje na vrtu ali na njivi, oddaljena kakih 30 do 50 metrov. Zgrajena je iz kamenja in znotraj predeljena v dva prostora. V prvem delu je zunanji del peči, kjer se zakuri ogenj. Iz tega prostora vodijo mala in tesna vrata v drugi prostor, kjer je zadnji del peči in ena ali dve klopi, kamor se vleže kopalec, drugi pa stoje, ali čepe. Tistega, ki leži na klopi, nekdo drugi tepe z brezovimi šibicami, povezanimi v nekakšno metlico. Pri tem ga tudi obliva z mrzlo vodo, ki jo imajo v posebni posodi. Z mrzlo vodo tudi polivajo razbeljeno pečno kamenje, da kar sika in šumi iz njega vroča para. Mali in nizki prostor je ves nasičen z vodeno meglo, ki obkroža kopalce, iz golih teles pa kaplja in curlja obilen znoj. Sicer tako zgovorni ljudje so kar tihi, le redki in kratki stavki se slišijo: «Daj vode! bij, bij, oh...» težko odihovanje, para pa pritiska še in še. Nevajenemu človeku je to skoro neznosno, saj se le z velikim naporom oddiha-vaš pri taki vročini. Meni je v začetku skoro slabo postalo, toda kmalu sem se privadil, posebno še, ker sem se po vsaki taki kopeli čutil kot prerojen. Navadno so se Rusi kopali vsako soboto, to je bilo nekako obvezno, sicer pa ob vsaki potrebi, posebno ko se je kdo počutil slabo. V »banjo* so šli vsi skupaj, ne glede na spol ali starost (seveda toliko oseb hkrati, kolikor je prostor dopuščal), vedli pa so se v tem pogledu zelo dostojno, in moram reči, da se ves čas, kar sem bil tam, ni pripetila nalmajša nered-nost v tem oziru, čeprav so bile včasih tudi osebe iz različnih družin. Tudi te vrste kopeli imajo svoio slabo plat. Ako peč na notranji strani t. j. v kopalnici propušča dim ali ogenj, je to za kopalca smrtno nevarno — iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinti»n*i**iiiiiniiiiii»iui»»nnniiiiiiiniiiiiiiiiiimiiniiiiMiiiiiiiiiiii*i,iiiuiiiiniiiiiii NOVI MODELI Consul Cortina: \ Taunus 12 TM: < Tudor ločena sprednja sedeža, tradicionalna ročica menjalnika Enoten sprednji sedež, ročica ob volanu Po podatkih ministrstva za industrijo se je poraba goriva povečala avgusta meseca za 27% v primerjavi z istim mesecem 1.025.000 preteklega leta. Ce pa primer- KRIŽA NK A jamo razprodajo v prvih osmih 1.040.000 mesenih, vidimo, da znaša na- Tudor To so torej zadnji ceniki za tuje avtomobile, ki gredo v Italiji najbolje v prodajo. Pred dnevi je tudi francoska Renault »poročila dokončno ceno, za tukajšnje tržišče, svojega novega vozila «R 8»; 985.000 lir. Iz novega cenika je razvidno, da so nekatera tuja vozila zdaj na isti ravni in v odkriti konkurenci s celo vrsto italijanskih vozil, nekatera pa celo cenejša kot vozila domače proizvodnje. Ne da bi bili preroki, smemo predvidevati, da bodo v kratkem tudi italijanske tovarne nekoliko spremenile svoje cenike, ker bodo sicer utrpele precejšnjo škodo. Ta protiofenziva se bo verjetno začela proti koncu oktobra v času turinskega avtomobilskega salona. Povišanje taks na osebna vozila in motorje. Vesele novice bi na* razveselile, če ne bi prišle tudi neprijetne vesti. Tako je te dni prišla vest o 5% povišku vozniške takse od 1. januarja 1963 leta naprej. Nova določila veljajo za naslednje kategorije vozili 1. avtomobili brez ali s prikoliko 2. tovornjaki in avtobusi brez ali s prikolico 3. motorji, katerih delovna pro-stornina presega 15o kc. 4. motorji s prikolico, katerih delovna prostornina ne presega 250 kc. 5. motorna trokolesa z delovno prostornino 500 kc. in več. rastek 23%. V obdobju, ki gre ------- 1.045.000 od 1. januarja do 31. avgusta so bencinske črpalke prodale 2 mi-Od tega je torej razvidno, da lijona 520 tisoč ton goriva; laso oproščeni dodatka le skuterji ni v istem obdobju pa 2 mili. in ostala najmanjša vozila. jona 48 tisoč ton. AVTOMATIČNI MENJALNIK Avtomatični menjalnik Smiths Vsako prestavo selekcionira e-spada v kategorijo tradicionalnih lektromehanski sistem, ki ga u-n.enjalnikov, z dodatnimi me- pravljata centrifugalni regulator hanskimi sistemi na sklopki in in plinski pedal. Selektor nam selektorju zobnikov. Take na- daje možnost, da obdržimo niž-prave imajo veliko prednost, v jo prestavo tudi ob povečanju kolikor pri svojem delovanju ne plinskega dotoka. »kradejo« moči, kot se zgodi pri SkIopka je elektromagnetna hidravličnih menjalnikih. Porabo moči za menjalni sistem si smemo privoščiti le pri vozilih z močnimi motorji, medtem ko bi Smithsov sistem lahko namestili tudi na vozila s 1000 kc. ali manj. Menjalnik ima tri hitrosti in »overdrive#. Tako imamo skupno štiri prestave. in porabi prav malo toka; zgra-jena je tako, da je njena življenjska doba zelo dolga in ne zahteva praktično nobene nege. Smithsov menjalni sistem je žel v Evropi splošno odobravanje in zadnje čase ga tudi Fiat montira na svoja vozila 2300 oz. 1800, vendar le na željo kupcev. e TJ IS 30 33 H GT r ogljikov dvokis, ki se pri tem tvori .lahko umori človeka. Treba je zelo paziti, da se to ne zgodi in pa predvsem redno in obilno polivati peč s hladno vodo. Žalosten primer se je zaradi takih nedostatkov pripetil ravno v kraju, kjer sem bil nameščen kot sanitetni pomočnik pri ruskem vojaškem zdravniku. Nekega dne zgodaj zjutraj so ljudje pritekli in obvestili zdravnika, da je neki vojni u-jetnik nenadoma umrl. šel sem z zdravnikom na kraj nesreče. Našla sva nesrečneža na tleh pred »banjo* z vsemi znaki zastrupljenja z oglikovim dvo-kisom. Sosedje so povedali, da se je kopal v »banji* z drugimi, ki so pa odšli prej. Ostal je sam in ker si ni znal pomagati je žalostno končal. Bil je Bosanec, pravcati orjak. Ko sem ga tako opazoval mrtvega, se mi je zdelo, da je moral biti skoro dva metra visok. Že I Is+.Acrn ririf* cn era •zntrrphli n« 5 001 VODORAVNO: 1. videz nesmiselna trditev, osupljiva misel, 8. sloj, 13. izoliram, 14. francoski književnik, avtor novele »Car-men* (Prosper), 16. trosim, 17. obzorje, 18. lenuh pri čebelah, 19. žensko ime, 20. riževo žganje, 21. cirkuški telovadci, 23. srbsko moško ime, 24. merska enota moči, 25. odžagan' kos debla, hlod, 26. geslo, parola, 27. principialen, 29. grška boginja jeze, 31. otok pred Zadrom, 34. kdor ugotavlja velikost predme- PCVBT ROTiZANSKE ZVES1CGE LSSi Fašisti pa so partizane vedno znova napadali, do živega jim pa le niso mogli. Vendar so bili partizani že močno izčrpani, posebno ker niso imeli hrane. Ponoči je Pavlek izginil. »Lakota ga je premagala#, so zaskrbljeno šepetali. Pavlek pa se je opotekal po rebri in premišljeval, kako naj pomaga partizanom. tov, 35. prostor za potnike na železniški postaji, 37. jugoslovanski šahovski mojster (Bora), 38. poleg beluge največja evropska riba, 40. neurje, nevihta, 41. pristašinje nauka o enotnosti narave, 43. špansko žensko ime, 44. reka v Črni gori, 45. židovsko moško ime, 46. Hermanova ljubezen iz Goethejevega idiličnega epa »Herman in...», 48. pristanišče na otoku Luzonu v Filipinih, 49. osvetlili, 50. visoka šola v starem Rimu, 51. telesno poškodujem, 52. tropska mrzlica. NAVPIČNO: 1. lepo raščeni, 2. prebivalka staroveške države v Mezopotamiji, 3. poročanje nadrejenemu pri vojakih, 4. znan italijanski baritonist (Pasquale, 1879—1942), 5. spremljevalec ognja, 6. enota za merjenje električnega upora (fon.), 7. sladkovodne ribe, podobne ščuki, 8. predlog, 9. prilizovalec, hinavec, 10. krilati dečki, spremljevalci rimskega boga ljubezni, 11, član poslanske zbornice v nekaterih državah, 12. ljubkovalno ime za sorodnico, 15. doba, razdobje, 17. nacistični diktator, 19. nestrokovnjaški, 22. vrtni škodljivec, ki živi pod zemljo, 23. stalne pesniške oblike, 26. sladka užitna buča, 28. »anikano nasprotje (v pesništvu), 30. pokrajina, ki si jo dele ZSSR, Turčija in Perzija, 32. holandski filozof, eden najvplivnejših filozofov novega veka (1632 do 1677), 33. glavno mesto Irana, 36. brazde na njivi, 38. deli knjige, 39. obklej, ob kateri uri, 40. slavni ameriški filmski režiser (King, »Vojna in mir*), 41. dotikam se, ležim poleg, 44. hčerin mož, 47. športno moštvo j (fon.). 48. oče, 50. kem. znak za »ahko prvino. istega dne so ga zagrebli na krajevnem pokopališču. Zanimivo je tudi, da so mladi dečki prebili v zimi debel led v bližnji mlaki, potem so iz vroče «banje» pritekli razgreti in povsem goli skočili v ledeno mrzlo vodo. Takoj nato pa so spet stekli v »banjo*. Nič čudnega, če po taki kopeli muči človeka huda žeja; zato smo se po kopeli vedno usedli k čaju. In še veselo za konec. Po navadi sem skoro vsako popoldne nesel zdravnikovo poročilo kakšna dva kilometra daleč na rusko polkovno poveljstvo. Ce je pa bilo po cesti preveč blata, sem šel kar čez vrtove in polja. Tako sem jo tudi tisto soboto ubral po stezi, ki je peljala mimo neke «banje». Vse je bilo tiho in niti od daleč si niseir\ mislil, da so v »banji* ljudje. Ko sem bil kakih 10—15 korakov daleč, se vrata nagloma odpro in ven pridirja z vedrom v roki sosedova 22-letna Anjuška. Hotela je v kadi zajeti mrzle vode. Bila je seveda v naravnem kostumu. Ko me opazi — zavpile, se bliskovito obrne in spet zbeži v kočico, le hrbet so ji pokrivali bujni, razpuščeni lasje. Naslednjega dne sem se skušal opravičiti, češ ,da nisem tega nalašč napravil. Ona pa je z roko zamahnila in v smehu pripomnila: »Eh, saj to ni nič posebnega*. MILOŠ MARC večerna vezen bolero v turškem vzorcu. Model je izdelala modna gliola Curiel, ki je prikazala še vrsto dnevnih in popoldanskih izpopolnjenih prav tako s kratkim bolerom Veljaven od 30. septembra do 6. oktobra Nenadoma zagleda pod seboj vas. Puško skrije pod skale in stopi k hišam. Tam sreča deklico: «80 fašisti v vasi?* «Ni jih, odšli so, ker so vse partizane pobili.* »Hvala bogu, tudi jaz sem se skrival pred njimi. Lačen sem, imaš kaj kruha?* Kar z menoj pojdi*. Peljala ga je v hišo. Mati mu je dala kruha in mleka. OVEN (od 21. 3. do 20 4.) Imeli boste polne roke dela in boste morali rešiti nekaj važnih zadev, zaradi česar boste nekoliko nervozni. To bi lahko kvarno vplivalo na odnose z drago osebo, da ne bo prišlo do prepirov. Obisk. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Verjetno bo-i ste spremenili svoje I mišljenje o starem prijatelju, ker bo vaše srce bolj utripalo ob novi ljubezni. V poklicnem delu sprememba zaradi nenadnih srečnih dogodkov, prej pa boste morali premagati male težave. Pismo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vesele novice in obisk drage osebe. Ugodna priložnost za uresničl-^ ^ tov načrtov, ki so vam pri srcu V poklicnem delu malenkostne spremembe. Zaradi osebnih uspehov vam bo neka oseba nevoščljiva. Srečni dan nedelja. Pismo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zelo ugodne razmere za srčne zadeve, ki jih morate izkoristiti, da boste utrdili srčne vezi z osebo, ki vas že dalj časa ima rada .V poklicnem delu boste premagali male ovire Ce boste potrti, obrnite se na osebo, ki vas razume. Srečni dan petek. DEVICA (od 23. 8. do 22 .9.) Verjetno boste srečali in spoznali neko osebo, ki do pritegnila vašo pozornost in simpatijo. Zadoščenje in uspeh v poklicnem delu Tudi pri morebitnih pogajanjih poslovnega značaja boste imeli uspeh. Srečni dan sreda. Potovanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Možnost spora z drago osebo zaradi malenkostnih zadev. Bodite duhoviti in uvidevni, pa se bo vse lepo uredilo. Ugodne razmere za poklicno STRELEC (odj^efl’ do 20. 12.) ljivo razpol°ž trenutki sreče zadovoljstva v sLjkii • zadevah. Na Lpr°' flirt .V poklicnem delu P'pa-tovanja kolegov proti vasi Črtom zaradi osebnih k"® gdiU-Ne bodite preveč rado Srečni dan sreda. kozorog <"?sCn-12. do 20. D Vvftl) timentalnih boste zelo P°ft lep nosu: zt.iu r ,1 jet- rn boste dosega p0. uspeh. Mošnfg, stranskega zaslužka. ste nove poti za bolj - na 6, p poklicno delo. Pazite zdravje. Izredna pril0"^ &

1i sjgvaricL «°’overska Ejk še r>!. oh'av'ra svo'a ktna za katere i»«- *iha očitno nekatere te- fr" ip seveda, tudi že Vo^vnj administrativni ■Upn »"»OVprPU i,,,.’1'''’! volitnv fe s’edi!o J’W'“ rol-ajnih tohel za li. lonake, posamezne ? fo r;o tudi že najav’le predvolilna zborovania, M. '"i Uradno lahko začnejo dogodek, ki ie zelo ta'!,', tržaško javnost, ie tv*'ela vest, da so tudi [‘Odkrili zaloge sira iz LJ surovin in da je v Skovala centrala za po-^ ,e vina. Prva analiza za-n vzrorcev sira je sicer P8; da ni šlo za ponaredi 'i? to Je v P-tek na |(l konferenci v glavnem v lUdi pokrajinski zdrav-. Pa je tudi omenil, da Jjledali še vseh vzorcev, peva ponarejanje vina, ™evni zdravstveni in hi- U(°tgani nimajo dostopa Ppca v pristanišču, kjer -e-lo vina izključno za ki pa je nasprotno ze-,fiseliia tržaške kroge, L- z Dunaja, kjer so na J-fd Mednarodne atom-jjencije izglasovali usta-» za vprašanja kmetij-Vp, Prav'jal je o pomoči V , m, kijih je prizadeli *n o koordinaciji te "iti Y teJ zvezi je treba t tiav ^ tržaški občinski S* , al za pomoč kme--1 milijon lir. . -zu trgovinske zborni-■ začelo tudi študijsko Pie k-ah P3svečeno trgovini Wi.,n 0 Nemčijo in azij-'logQ 1 Pti državami glede • J° lahko ima pil j®61*. Koruze ne bo sko-l^br- itU(t‘ krme smo zelo ? Serj1 NIarsikateri gospo L1) 8vaj Premišlja, kako bo k ®ovtd° čez zimi. k kol-ll. Pn so nam nakapali 1 krmilne moke po V St-’ *C' smo 1° moraH iti •bCdrež. Vendar pa je \ vefink"st in bi bili notes ■ * . ukrepi za pomoč, aJ zalegli! živil in s tem kontrolo nad živili v prodaji. Na sindikalnem področju so v teku pogajanja za priznanje in izplačilo proizvodnih nagrad delavcem v industriji. Po zaključku snora s podjetjem Ribi in z zidarji, je sedaj za nastopni teden na programu vrsta razgovorov z delodajalci za določitev proizvodne nagrade tudi v lesni industriji, podjetjih za izdelovanje slaščic in likerjev itd. Tudi gostilničarji, so imeli nrad dnevi sestanek kategorije no sedežu zveze trgovcev v Gorci, kjer so razpravljali o uvedbi enega prosteaa dne v t°dmi za vse gostinske obrate. D'’n uopvej na so trgovci o-bravnavali problem, kako bi z zaporo trgovin skrajšali delovni tednMt za nol dneva. Niti eni niti drugi niso dosegli mora rum a in se bodo morali še pnk.rrt sestat!. G d'-ar so štever'anci asfaltirali del ceste skoz' Grojno, ki ere od mostu v Groini pa do Trpina na Buvoviu, se še bolj ruti notreba, da bi morala a-sfaitirati svoj del t° cesto tudi aoriška občina, ker bi šele potem nriš'o nooravUo ceste do nraveira izraba. V tem smisiu »i v'ožhj tud1 sociaUetični ob. črnski svetovalci v Gorci in-tpmeiaciio na župana in zahtevali, nai cbčina takoj noskrbi za asfalt!ranie tega dela ceste. ki ni dolg In bi ne nred-stavliai posebnega bremena za občinske finance. Vsake tri dni lepega vremena pridobi grozdje eno stopinjo sladkorja Zato odložimo trgatev, če grozdje ni popolnoma zrelo - Pravilno kletarjenje osnovni pogoj za dosego dobrega vinskega pridelka Letošnja vinska letina povzroča našim vinogradnikom velike skrbi, tako da se večina njih s strahom pripravlja na trgatav. Letos je imela vinska trta, kot sicer tudi ostale kmetijske rastline, izredno neugodne vremenske pogoje v celi rastni dobi. Posledica teh vremenskih nepri-lik bo vidna tako v zmanjšanem pridelku kot v njegovi nezadovoljivi kakovosti. Ohranitev kakovosti vinskega pridelka bo zahtevala velike napore in letos bo le dober kletar lahko obdržal vinski pridelek na zadovoljivi višini. Ne bo odveč, če pred trgatvijo, ki je za naše vinogradnike najvažnejše opravilo, prikličemo v spomin najosnovnejša načela kletarjenja in omenimo najvažnejša opravila, ki naj olajšajo potek vrenja in dosego ustaljenega vina, ki bo sposobno kljubovati vsem neprili-kam in spremembam, ki bi lah- ko kvarno vplivale na končni iz-gled in okus žlahtne kapljice. Značilnost letošnje letine je suša, v kateri je potekalo življenje trte. Nedvomno ima količina padavin neposreden vpliv tako na količino kot na kakovost pridelka. Sušno leto vpliva na razvoj vinske trte in na dozorevanje grozdja na različne načine, rta-zumljivo je, da so mlade trte bolj občutljive, medtem ko so stare trte v tem pogledu odpornejše. Zato, da jasneje razumemo negativni vpliv suše na proces dozorevanja grozdja, moramo prodreti v bistvo procesa dozorevanja. Dozorevanje grozdja je biološko kemični proces, v katerem predstavljata kopičenje sladkorja in nižanje kisline v jagodah najvidnejša pokazatelja dozorevanja. V normalnih vremenskih pri- iiitiiiiiMmiMiiMiiiiiiiiiMitfiiiiiiiiiiiiiiinMMmiitiitiiiiiiiiimiiiiiniimMiiitiiiiMiitiiiiinMiiiiMMiiMiiiiniiiimiimiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiitimiimiHiiiiimiiiiiii Obvestilo kmetovalcem PRISPEVKI KMETIJSKEGA NADZORNIŠTVA Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo nudi naslednje prispevke, ki naj prispevajo k izboljšanju kmetijstva: 1. V smislu določb zakonov številka 989 z dr.e lfi.10.1954 in številka 1054 z dne 10.12.1958 se bodo pričele sprejemati s prvim oktobrom prošnje — in to dokler ne ho izčrpana v tu namen razpoložljiva vsota — za državni prispevek v najvišjem znesku 50% nakupne cene za nakup odbranega semena pšenice. Kdor ima pogoje za prejem prispevka, bo deležen količine od 50 do 1(M) kilogramov semena. 2. S prvim oktobrom letos se'bodo tudi pričela sprejemati naročila za nakup (50“/# prispevka) trt sadil: cepljenk in trt sadik divjak ter sadnega drevja (češenj, mandeljnov, orehov, merebo, lešnikov, hrušk in češpelj). Naročiti je treba najmanj 100 trt sadik divjak ali 50 trt sadik cepljenk ali 50 sadnih drevesc. 3. S prvim oktobrom se bodo prav tako pri cle sprejemati prošnje za prispevke v najvišjem znesku 40% nakupne cene za nakup čebulic tulinanov, narciz. hijacintov. irisa in lani cepljenih vrtnic. Poudarja se, da sc bodo sprejemala naročila samo za količine nad 250 čebulic in 50 vrtnic. 4. Nadalje se sporoča interesira-nim čebelarjem, da se bodo 1. oktobra pričela sprejemati naročila za nakup melitozija po znižani ceni. Han bo prispevek v najvišjem znesku 40" o nakupne cene. PO STANDRESKIH IN S0V0DENJSK1B POLJIH Industrializacija goriškega podeželja V zadnjem letu sta na štan-ciiežkih in sovodenjskih poljih zrasli kar dve novi tovarni in se pridružili ostalim, ki že nekaj let »kvarijo« pogled na lepa polja. in njive okrog, Gprice, kjer pred desetimi leti Skoraj ni bilo znaka o industrijski dejavnosti. Danes je slika precej drugačna! Kmalu bo leto dni, kar je ua razprostranem zemljišču, tik pred obcestnim kamnom, ki meji soriško občino od sovodenjske, zrasla nova tovarna *Cotonificio go-riziano«, katere glavni proizvod je sukanec. V tem podjetju je v teku enega leta našlo zaposlitev 198 delavcev in delavk iz mesta in goriškega podeželja. Lahko bi rekli, da jih je polovica iz sovodenjske občine. Tu -n piedvsem mladi ljudje, ki so Komaj zapustili šolske klopi m ki bi tako ali drugače iskali zaslužek v kakšnem mestnem podjetju. Mladina v Sovodnjah, kakor drugod na Goriškem in povsod v Evropi vedno bolj išče dela v industriji. Nekaj starejših delavcev in delavk je prišlo iz bolj oddaljenih podjetij, toda mnogi je zaposlenih prvič v tovarni. Doslej so bili samo kmetje in so pridno obdelovali prelepe sovodenjske njive, na katerih so oo-sebno v zadnjih letih gojili kvalitetno zelenjavo, s katero so zalagali posebno tržaški trg. Res da je urnik v tovarni tak, da imajo ti pol kmetje pol delavci dovolj časa tudi za delo na po- lju, toda sčasoma se bo lahko Dan bo tud- prispevek v najvhzgodilo, da se bodo kmečkemu de-jem znesku 25% nakupne cer.c za lu popolnoma odtrgali m kot se nakup čebelarskega orodja. | dogaja v manj rodovitnih kraj h, pisali, obalo še vedno veliko zanimanje seveda najbolj za svet tik nad morjem. Takega sveta skuro ne bo nič več kriškega. A postopno bo naše ljudi želja po milijonih izrinila tudi s sveta z višjih leg. Ker pa je vrednost milijona^ zelo varljiva in je nekateri ne znajo ali nočejo pravilno obrniti, se denar razcefra za razne, večkrat nepotrebne reči, od česar ni nobene koristi. Prav na takih primerih razberemo resničnost starega reka: »Zemlja mir, denar prepir«. In moramo gledati bodočnosti v obraz in ne vemo kakšne razmere se bodo pojavile, a z gotovostjo lahko trdimo, da je in bo kos zemlje vsakomur vedno najbolj trdna osnova. O tem nas morejo prepričati mnogi primeri. Še se dobijo vaščani, ki so oglušili za vse, kar je v zvezi z našo narodno zavestjo, s častjo in ponosom. Vse to so zapravili bodisi zaradi svojega duševnega siromaštva ali bojazni za kruh, ali pa zaradi posebnih računov. Ti poslednji —■ po naše špekulanti —- so nele nam, ampak vsej družbi najbolj nevarni, če vpišejo svojega otroka v italijansko šolo in tako teptajo naravno pravo in zaslužijo, da pridejo na sramotni oder. Nekoč niso pri nas nikoli brali grozdja pred določenim rokom, ker so čakali na polno zorenje. Ne glede na to se ni nikomur mudilo s trgatvijo, ker so mnogo polagali na dobroto svojega vinskega našo ništva marsikaj spremenilo, osta- ne pravilo, da je treba grozdje trgati, ko je popolnoma zrelo. Kdor se je med letom zanimal za trto, bo imel zdravo in razmeroma lepo grozdje, ter bo iztisnil dobro kapljo, ki bo imela primerno ceno in se bo pridelek lahko spečal. Prav bi bilo. da bi svoj pridelek potrosili v domačih gostiščih. Tako bi ustregli vinogradnikom in domačim ter tujim gostom. DOL Končno so začeli tudi v Dolu s prvimi deli za napeljavo vodovoda po raznih zaselkih tega področja. Po načrtu predvidevajo, na bodo za celotno napeljavo potrošili približno 92 milijonov lir, ki jih bo večji del klila država. Za napeljavo vode pridejo v poštev naselja: Devetaki, Vižintini, Pal- kišče, Mikoh, Ferletiči, Boneti in seveda .lamlje. Pri začetku del, ki jih je od furlanskega vodovodnega konzorcija prevzelo podjetje Cesia iz Trsta, je bil prisoten predsednik CAFO Bressan, njegov tehnični vodja inž, Sirton in drugi. Podjetje Cesia je zastopal g Vuerich Vaščani upajo, da bodo dela na- borno tudi pri nas, pri bogati, rodovitni zemlji, ostali brez obdepj-valcev! Druga tovarna, ki je manjšega obsega in leži ob Vipavi, proizvaja higienski papir in razne predmete jz tankega svilenega papirja, kgltur. .prtičke in podobno. Tu je zaposlenih približno 15 delavcev, od teh polovica dohvttčinov. Proizvodna dejavnost «CARFI» traja tu od letošnje pomladi. Tretje, starejše podjetje, leži onstran Peči tudi v bližini Vipave in proizvaja lepenko. Tu je vsa proizvodnja precej mehanizirana in jt večina' delavcev iz mesta. Če k tem tovarnam, ki se nahajajo v območju sovodenjske občine (prva tik pred njenimi vrati) prištejemo še številna goriška podjetja, kot so mehanično ood-jotje Vuk, predilnica v Podgori, pa tržiška ladjedelnica in ostala podjetja v goriški pokrajini, v katerih so zaposleni Sovodenj-c;, Pečani, Rupenci, Gabrci, Vr-i hovoi in drugi občani sovodeni-ske občine, potem moramo zaključiti, da bo izrazito kmečkeg i življa tudi v tej slovenski občini na Goriškem vedno manj in bo industrija pobrala tudi tukaj kmečkega človeka. Delo na polju je težje kot pri stroju, zaslužek manj gotov, 'tr mo in gnojila so vsak dan dražja in cene na trgu so kljub suši ali mrazu skoraj vedno na isti ravni. Vendar je mogoče prav na taka rodovitnih tleh, kot so goriška, storiti še mnogo ukrepov, ki bi olajšali kmečko delo m omogočili našemu kmetu boljši zaslužek. Na štandreških in sovodenjskih njivah raste povrtnina, po kateri je vsako letno dobo veliko povpraševanje; sovodenjski in štandr»ž-ki kmet sta z rdečim radičem, pa z beluši in drugimi kvalitetnimi pridelki zaslovela na domačem in tujem tržišču, zategadelj prodaja teh pridelkov ne mote predstavljati težave za pridelovalca. Vsekakor bi motali posco-nc v kmečkih družinah mlademu človeku predočiti, da je delo na zemlji trdo. toda tu si svoj gospodar, nemoteno se lahko gihaš ir. marsikaj tl ni treba požreti, kot se zgodi na drugem delovnem mestu. Naša zemlja je na Goriškem lepa in bogata m kakšna nesreča bi bila za naš živelj, če bi vanjo prišel tujec, kakor se bo kmalu zgodilo na soških poljih v Pevmi 1 Iz nje bi znal prav gotovo izžeti vse, kar bi bilo mogoče, smejal bi se domačinu, ki je teku za lažjim zaslužkom zapustil prelepa polja in travnike drugemu v poslastico. Marsikdaj je odhod v tova-no tega ali onega kmeta upravičen, posebno če pogledamo na nezanimanje državnih oblasti do problemov, ki tarejo kmečkega človeka. toda za splošen potav odhoda s Kmetij v mesto :n k stroju prav gotovo še ni vzrokov! Naš kmečki človek bo moral dobro pretentati, preden se bo odločil zapustiti to zemljo, na kateri je živel njegov rod tako dolga stoletja! Se je čas, da se za našega kmeta v večji meri zainteresirajo tudi tiste kmečke organizacije, ki kmečkemu človeku resnično žele poma- likah poteka proces kopičenja sladkorja odnosno nižanja kisline po določenih pravilih. Razne močnejše organske kisline se spreminjajo v šibkejšo vinsko kislino in s tem se manjša kislost jagodne vsebine Po nastanku vinske kisline se le-ta veže s kalijem, ki doteka iz korenine in se tako še nadalje niža kislost jagod. Istočasno se v listih ustvarja sladkor, ki doteka v, jagode preko pecljev in to dokler je grozdni pecelj zelen in sočen. V sušni dobi se sladica jagodnega soka povečuje v glavnem ko* posledica zgoščenja soka, katero povzroča izhlapevanje vode, ker namreč zaradi znižanega dotoka vode v liste leti ne morejo proizvajati sladkorja v .tisti meri, kot ga proizvajajo v normalnih pogojih. Tudi proces upadanja kisline se zaustavi, ker vse kemične reakcije potekajo počasneje ob pomanjkanju vode in poleg tega zmanjšani dotok vode iz korenin zmanjša tudi količino kalija v soku rastline In seveda v soku jagode. V takih pogojih, ki šo včasih še slabši zaradi odpadanja listov, se proces dozorevanja zakasni, kar lahko dokončno kompromitira kakovost pridelka. Mošt, ki ga dobimo od takega grozdja, vsebuje navadno malo sladkorja, več kislin in oksidativnih perueentov, ki povzročajo kasneje potemnitev belih vin. Tak mošt vsebuje navadno tudi malo dušika, kalija, fosforja in drugih rudninskih snovi, ki odločilno vplivajo na redni po-'tekr vrenja.. Če po sušni dobi nastopi dež, si trta lahko opomore in delno nadoknadi zamujeno. V takem primeru bi moral vinogradnik čim dalj časa zavlačevati s trgatvijo, ker sončno vreme po dežju nedvomno ogromno koristi procesu dozorevanja grozdja. Ne pozabimo, da računajo, da v vsakih treh dneh v normalnih pogojih naraste količina sladkorja v grozdju za eno stopinjo in odložitev trgatve lahko odločilno popravi kakovost moštva in seveda tudi vina. Nekateri pravijo, da če se pre- 5TEVERJAN več odlaša s trgatvijo, lahko pridejo hladni dnevi, kii bi zadrževali vrenje, ali pa rosa, ki bi razredčila mošt. V takem primeru si lahko pomagamo tako, da trgamo samo v poznih jutranjih in v zgodnjih popoldanskih urah, ko se grozdje osuši in segreje na soncu. C.e je tudi to nemogoče, nam lahko pomaga gretje vrelnih prostorov ali celo gretje mošta m dolivanje segretega mošta v vrel-ne kadi. V takih prilikah se lahko poslužujemo tudi žveplanja mošta z majhnimi količinami žvepla, ki mošt razkužujejo, zadržijo vrenje tudi za dni. Med tem časom se mošt prilagodi tempe- raturi vrelnih prostorov in se očisti vsega, kar pada na dno posode. V čistem moštu poteka vrenje počasneje in enakomerneje s tem pa dobimo bolj okusna vina, ker se ob bujnem vrenju v prvi vrsti z.gubijo buketne snovi in osvežujoči ogljikov avokis. Letos moramo kletariti zelo previdno. Največjo pozornost moramo posvetiti dozorevanju grozdja. Ne smemo trgati prezgodaj in ko smo potrgali, moramo zavestno usmerjati vrenje za dosego stabilnega in okusnega vina. Vedno velja pravilo, da je kletar tisti, ki pridelek lahko izboljša ali pa pokvari. Ob taki letini, kot je letošnja, pa pride to še ostrejše do izraza. Skrb za vino ne poteka samo od skrbi za grozdje. Nič manj važna ni skrb za posodo, bodisi za vrelne kadi in v še večji meri za sode, v katere bomo pretočili vino po bujnem vrenju. Prepričan sem, da ni potrebno posebej poudarjati, da je čistoča v kleti in čistoča posod spričevalo kletarja in najboljše priporočilo za vinski pridelek. Naši ljudje se tega dobro zavedati, tako da skoraj da nimamo več takih, ki bi zanemarjali posoda in kleti. Inž. J. PEČENKO ........................................m....... ZANIMIVE UGOTOVITVE DOPISNIKA »KMEČKEGA GLASA« Kraški in vipavski pršut: ali veste kateri je boljši? »Kmečki glasu je v eni svojih zadnjih številk objavil zanimiv članek o kraškem in vipavkem pršutu ter o tem, kako so skušali take pršute napraviti v velikem mesnem kombinatu «Emo- zračenje ni doseglo tistega učinka, ki ga dobijo že dolga leta v imenovanih krajih. Prašili morajo biti stari poldrugo leto in ne smejo biti preveč debeli. Potreb-težke, žilave krače. Stro- na» pri Ljubljani. Prav gotovo I kovnjaki so mnenja, da se na u. bo članek zanimal tudi naše kme-1 meten način v tem primeru ne Končno se nam je le posrečilo, da smo dobili kos asfaltirane ceste skozi Grojno, od mosta pa do Trpina na Bukovju. Za tc delo je občina potrošila nekaj nad žtiri milijone. Sedaj bi bilo treba nadaljevati z asfaltiranjem rij vrha. Tudi to je v načrtu m občinska uprava je zaprosila za državni prispevek Po drugi strani pa bi morala goriška občina poskrbeti za asfaltiranje svojega dela te ceste, od Ul. Torrione pa do mostička. Ta kos m dolg in bi stroški ne bili zelo visoki Nujno pa je to cielo potrebno ker prav ta kos prašne ceste odvrača turiste, ki bi hoteli skozi Grojno v Brda. Potrebna pa je tudi za domačine, ki hodijo v mesto na trg ali na delo. MIIIIMItlllllllllMIIIIIIIIIIIIlMIllIlMiilliliiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH .um tovalce. zaradi česar ga v celoti objavljamo: «Zgodovina se ponavlja, pravijo stari ljudje. Včasih se res. Pred približno 30 leti so se nekateri industrialci v velikem italijanskem mestu odločili, da bodo začeli sami izdelovati kranjske klobase. Kupovali so jih namreč v Sloveniji in nikdar jih ni bilo dovolj. Reč°no — storjeno! Kupili so licenco, zgradili sodobno tovarno, poklicali strokovnjake kot inštruktorje in začeli resno izdelovati kranjske klobase. Vse je izgledalo v redu. Toda.... Kupci so se uprli. Rekli so: «Mi hočemo kranjske kiobase! To, kar nam vi prodajate, niso kranjske, čeprav trdite, da so.... To je sicer dobro, ni pa tisto, kar bi radi!« Tako je propadla industrija kranjskih klo-bas v tujini. Podobno se je zgodilo s kra-škim in vipavskim pršutom. Po-vpraševanje po tem mesu je zlasti v tujini zelo veliko. Lahko re. čemo, da bi izvozili v razne države neomejene količine takšnega pršuta. Zato so poizkusili pri «Emoni» z Zalogu. Toda brez u-speha. Klima ni primerna. Izdelki te naše znane mesne industrije so bili sicer dobri, vendar niso dosegli kakovosti naravnih pršutov s. Krasa, tudi okus je bil dru. gi. V tem primeru se je zgodovina ponovila.... KJER 'E HOMA OSTRA BURJA Kakšni pa rnoraio biti prašič- kakovosten kraški pršut? Pred. vsem morajo biti zreeni okrog da nadomestiti narave. Kakovost, ni in količinski uspeh bi nedvomno dosegli, če bi proizvodnjo pre. mestili v odgovarjajoč kraj in zgradili velike sušilnice na Krasu, zredili • potrebno število praši-čev-pršutar.jev v teh krajih pod zahtevanimi pogoji in s primerno hrano.... Pri »Emoni* v Zalogu so se odločili za zanimiv poizkus-z bekoni. Pričakovanja so optimistična. Kakšen bo izid tega uspeha, bomo videli letos oktobra. Za sedaj pa je uspelo nekaj: proiz-vodnja osušenih vratnic, italijan-ske specialitete, za kar se posebej zanimajo italijanski trgovci. Pravih krač kraškega pršuta pa imenovano podjetje odkupi kakih 50.000 komadov letno. Glavno delo opravi nakupovalec kmetijske zadruge v Sežani, katera ima kooperacijske odnose s številnimi kmeti, ki poleg drugega sušijo tu-di kraški pršut. NEVIDNA PROIZVODNJA... Po vsem Krasu in Vipavski dolini so raztresene številne sušilnice te specialitete. V glavnem ima vsana domačija le dva au tri prašite, vsi' skupaj pa precej pomenijo., Dva ali trije sušijo večje količine za našo mesno industrijo oziroma izvozna podjetja, ki poskrbijo za proda-o v tujino, pred-vsem v Italijo in v zadnjem času tudi v Nemčijo. Letos pa so se za kraški pršut začeli zanimati še Angleži. g-i,o izmed rtu sus I-nic smo si ogledali v vasf Kreplje pri Tumaju. lam ima susi-nicj na podstrešju svoje Kmetije G o-btlo do- Peer Gynt (Nadaljevunje s 3. straml ho odprla in pokazala pot v dvorišče — podobno parku, z mnogimi drevesi m travnikom, čigar zelenilo se je lesketalo v svetlobi žarometov. Noč je bila Upa. Odšli so po stopnišču in hodniku ter stopili v velikansko dvorano. Stene so se zgubljale v temi. Na mizici pred predsednikom je gorela edina svetilka, pa še ta je bila zatemnjena s Kovinskim senčnikom. Dvorana je bila brez stropa. S temnega neba je padala zvezdnata svetloba kakor okamenel blisk. Bradari tovariši so posedli. Eden izmed njih je pozdravil prisotne in povprašal, kdo želi besedo. «Jaz,» je zakričal. «jaz nočem govoriti!« Toda nihče ga ni povprašal P<’ poklicu. •Mi, mali kmetje...« je začel globoko zajel sapo, pričašu- joč ploskanje. Vendai •Mi, mah kmetje,« je zakričal glasneje. »Prav nič ne razume- jo napredovala in da jih bodo SM' in mTda bo ob strokovnem čimprej zaključili, tako da pri- i vodstvu in podpori naš kmečki Kodnje leto ne bo treba trpeli človek vendar našel dovolj moči,; mo o vsej tej stvari Toda žeb-takšnega poman|kanja vode, kot da ostane zvest svoji zemlji! I lji in strešna opeka pridejo brž-pridelka. Ce se je glede vinograd-1 so ga morali ob‘letošnji suši. 1 dni Ikone le do okrajnega mesta, Sežane, Divšče in Postojne. Tam I B?an*> 1lav«?r- P° domače pn le oster zrak. Burja večkrat go- onzeijcz1*1- Gospodar a m bilo spodarj po tistih krajih. Zanimi- J™8, Pa narr' -*e PrUazno in stro-va je tudi ugotovitev, da umetne I kovno P°vedala o sušilnici ter jo | tudi razkazala njegova žena. «Moj mož je začel sušiti pršut leta 1957. Bili so pravzaprav v vasi trije: on, Emil in Milan. Prvo leto smo sušili 200 pršutov naenkrat. Vsi so se čudili da je kaj takšnega mogoče. Naslednje leto pa jih je bilo že 500 in tako dalje, da smo dosegli 200o komadov! Sedaj jih je okrog 1300 pod streho. Ce D bili pravilno obešeni, bi jih lahko istočasno sušili do 3000! Sušilni postopek pa je takšen: sveže šunke solijo, nasoljene zložijo v ka. di, da se odteče salamura Potem jih stisnejo, da postanejo vse enake, lepe in gladke. Prečna kost mora ostati, kar dokazuje, da je medtem ko jih pri nas ni in ljudje....« Njegov glas je zagrnil molk. Cez nekaj časa se je oglasil predsednik: »Tole je kongres astronomov. Očitno niste astronom. Kdo ste?« • Kmet sem,« je odvrnil. • Kmet? Pokažite dlani!« Stopil je k luči tako, da so dobro videli njegove dlani. Bile so Dele, občutljive dlani, s katerih je splahnela tudi zadnja sled trdega kmečkega dela. Sluge so ga spehali pod molčeča nebesna telesa, ki so razlivala hladno svetlobo. V bližini potoka rastejo breze: nedaleč stran stoji hišica, Sever-nik in dež sta preluknjala streho, vse se spreminja v ruševine. Kmetica, v tegobah prezgodaj ostdrela ženska, sedi običajno r.a pragu. Tako strmi proti veliki cesti in išče na obzorju, če se morda le ne bo vrnil? In lepega dne se res prikaže, toda spremenjen: lase ima počesane na prečko, v rokah nosi potovalni kovček. In ko mu steče naproti, jj ne objame, temveč pravi s samozadovoljnim glasom: • Mi, mali kmetje....« kraški pršut.... Preden jih dajo pod streho sušit, jih dajo v dim. V sušilnici ostanejo najmanj 4 do 5 mesecev. Ugodni meseci so januar februar, marec, april, maj in junij. Seveda je pršut boljši, če se suš) več časa....* ... IN ZAČETEK VIDNE Za večjo in sodobno sušilnico so izbrali Lokve pri Sežani Skupno bodo sušili v treh stavbah. Ena je nova, dve sta stari. Začetek j« pokazal lepe uspehe in upajo na , nadalnji napredek. Obrati skoraj z vso sedanjo zmogljivostjo so že pogodbeno prodani. Lastno sušil, nico v Šempasu ima tudi pod etje • Primorje-Export». Odkupuje že po. sušeno in svežo gnjat. iu pa smo že zašli med vipavske pršu5«. Kakšna je razlika med enim in drugimi? Na zunaj neznatna: kraški ima tako imenovano križno kost, vipavski je brez te kosti, kraški prekadijo, vipavske ne .. Odkupovalec vipavskih pršutov pri kmetijski zadrugi Vipava v Dobravljah je med drugim pove. dal: »Odkup traja že več let Do lanskega leta so šle suhe šunke predvsem v Italijo. Lani in le:.i» pa se je začel odkup svežih. Zanimanje je tudi v Nemčiji. Vipavska šunka se suši samo ra zraku, ni prekan ena. Ce je klavec spreten, vzame iz šunke križno kost in je ne poškoduje. Takšna je več vredna. Na področ u Ajdovščine in Vipave odkummo najmanj 10 ton letno, največ pa 20 ton! Odkupujemo sveže in suhe. Pozimi stanejo sveže 500 do 550 din (odkupna cena), suhe pa 900 do 1000 din. Vendar bi morali proizvajalci skrbneje' sušiti šunke Nekater: zakoljejo doma m vse pokvarijo, tako da moramo mnogo mesa odklon.1i. Stanje bi se zboljšalo, če bi dobila vsaka vas po enega dobrega klavca. Za-to pa bi bilo potrebno organizi. rati 7-dnevni tdčaj. Reja prašičev za pršut je donosna. Kmet dobi za dve šunki več kakor za 10!) kg težkega prašiča, firileg tega mu vse drugo ostane doma. Na našem področju imamo do 6 šunk rta kmeta letno Zanimanje za naš pršut je izredno. Prodali bj ga lahko mnogo več. Poizkusili smo s hrvaškimi prašiči, pa ni šlo...* In za konec? Ali bi radi vedeli, kateri pršut je boljši? Na to vpra. sanje m- lahko odgovoriti. Na Krasu trdijo, da je njihov pršut boljši od vipavskega, ker je prekajen in ima križno kost, na Vi-pavsKem pa vedo povedati nasprotno: da je njihov boljši prav zato, ker ni prekajen in nima tiste Ki)«ti.,,. Zato bo najbolje poskusiti obe vrstil* V- M. KMETJE; VRTNARJI Za vsako, vašo potrebo se obrnite na domaeo tvrdko FURLANI EDVARD I RST, Ul. Milano 18 - Telef. 35-16!) icatera vam nudi po najnižjih cenah navadne u. mdravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor: brentače, brente, škafe, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev. Ekskluzivni zastopnik z« tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «A G R 1 A» PriiaorsicT unevmk — 6 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.4, najnižja 15, ob 19. uri 18.3; zračni tlak 1013.1 narašča, veter 2 km severozahodnik, vlage 80 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj. žaški 30. sepi tembra l9 ne vn K Danes, NEDELJA, 30. se Jetika ptefflOrS MiKa 0D Sonce vzide ob 6.01 in zat0".una 17.49. Dolžina dneva 11’3: j8,54 vzide ob 7.18 in zatone ou DOMrnri Tirir 1. 0*“ Jutri, PONEDELJEK, Sever PO OPRAVLJENIH ZRELOSTNIH IZPITIH V JESENSKEM ROKU NA SLOV. ŠOLAH Samo 60 odstotkov dijakov fe uspešno opravilo maturo Treba bo skrbno proučiti vzroke slabih uspehov v poletnem in jesenskem roku pri maturah in primerno ukrepati Na oglasnih deskah višjih sred. uspehi pri maturah v poletnem njih šol so objavljeni izidi zrelostnih izpitov v jesenskem roku, ki jih je polagalo 44 kandidatov, uspešno opravilo pa 29, medtem ko jih je 15 padlo. Na znanstvenem liceju so uspešno opravili zrelostne izpite v jesenskem roku Franc Žerjal, Edvard Žerjal, Aleksandra Sosič in Marija Savrin; dva dijaka pa sta bila odklonjena. Na klasičnem liceju so uspešno opravili izpite vsi kandidati, in sicer Marta Ščuka, Ernest Anselmi in Damijan Paulin. (Zadnja dva sta iz goriške šole). Na učiteljišču so uspešno opra-vili izpite Majda Pertot, Darinka Terčič, Anastazija Gruden, Danilo Lovrečič, .Ana Marija Oblak, San-tina Bordon in Silva Di Dio; od-klonjeni so bili štirje dijaki, eden pa se sploh ni prijavil k izpitom. Na trgovski akademiji so izdelali; Miranda Bolčič. Neva Grgič, Ondina Paoletti, Rožica Sulli, Boris Crapesi, Miranda Fabian, Darij Ferluga, Marija Gregori, Ivan Pertot, Edvard Prelec, Rozana Prezzi, Marija Rauber, Aleksander Strani, Karla Sirca in Ivan Tavčar; odklonjenih je bilo devet dijakov. Predsednik izpitne komisije na znanstvenem in klasičnem liceju je bil prof. Arturo Cronia, na uči-teljišču prof. Umberto Urbani, na trgovski akademiji pa prof. Bruno Meriggi. Kot običajno, je bila v jesenskem roku na vsaki šoli i-sta komisija kot v poletnem roku. Kakor je znano, je v poletnem roku uspešno opravilo zrelostne izpite na klasičriem liceju 5 dijakov, na znanstvenem liceju 4, na učiteljišču 1, na trgovski akademiji pa 11, skupno torei 21. Ze v poletnem roku je padlo skupno 17 dijakov, in sicer; 3 na klasičnem liceju, 4 na znanstvenem li ceju, 6 na učiteljišču in 4 na tr govski akademiji; popravne izpi te pa je imelo skupno 44 dijakov od katerih jih je v jesenskem roku uspešno opravilo 29, padlo pa jih je 15. Skupno je torej letos v poletnem in jesenskem roku na klasičnem liceju, na znanstvenem liceju, na učiteljišču in trgovski akademiji opravilo maturo 50 dijakov, to je 60 odst.; padlo pa jih je skupno 32. Padli so; 3 na klasičnem liceju, 6 na znanstvenem liceju, 10 na u-čiteljišču in 26 na trgovski akademiji; izdelali pa so; 8 na klasičnem liceju, 8 na znanstvenem liceju, 8 na učiteljišču in 26 na trgovski akademiji. Letos je imelo na omenjenih šolah 53.65 odstotka kandidatov po. pravne izpite, od teh pa jih je v jesenskem roku izdelalo le 66 od-»totkov. Kakor smo ob zaključku šolskega leta pripomnili, da ne moremo nikakor biti zadovoljni z roku, tako moramo tudi zdaj poudariti, da nas sorazmerno velik odstotek (34 odst.) padlih pri maturi v jesenskem roku, precej preseneča. Običajno je na vseh šolah odstotek padlih v jesenskem roku znatno manjši. Vsekakor je treba to vprašanje temeljito proučiti, da bomo lahko odkrili vzroke ter odpravili pomanjkljivosti. Prav zdaj, ko se začenja šolsko leto, je nujno potrebno, da vsi tisti, ki so odgovorni za obstoj in napredek slovenske šole, oblasti, profesorji, starši dijakov, dijaki ter prosvetne ustanove, proučijo razmere in stanje na slovenskih srednjih šolah in da se takoj lotijo dela, ker ne moremo in ne smemo čakati na konec novega šolskega leta, da se bomo spet pritoževali nad izidi v šolah. Ko se spet odpirajo šolska vrata čutimo dolžnost, da predvsem opo- zorimo dijake, naj ne zanemarjajo učenja že od za:etka šolskega leta, starše pa vabimo, naj bolj pazijo na svoje otroke in naj se zanimajo v šoli, kako jim gre pri učenju. Predsednik republike častni meščan Trsta Predstavniki strank, ki so bile do sedaj zastopane v tržaškem občinskem svetu, so na včerajšnjem sestanku pri županu soglasno sklenili, da se imenuje predsednik republike Segni za častnega meščana mesta Trsta Častno meščanstvo bo predsedniku republike podeljeno na posebni ceremoniji na županstvu 14. oktobra, ko bo predsednik republike obiskal naše mesto. PRVI KONCERT ^KOROŠKEGA OKTETA» Večer, ki ga Bazovci ne bodo pozabili Danes bodo mladi pevci nastopili v Sv. Križu Bazovica je včeraj doživela nepričakovano prijeten večer, ko je kot prva sprejela kot goste na njihovi turneji pevce uKoroškega akademskega okteta». Izredno nas veseli, da se je vse tako uredilo, da so bili včeraj Bazovci deležni tega nevsakdanjega užitka in samo obžalujemo, da bodo šli gostje tako mimo Trsta, ne da bi nastopili tudi kje v mestu. Upamo pa, da ni zadnjič, ko se nahajajo pri nas in da nam bodo lahko še zapeli tudi v Trstu samem. Dvorana v Bazovici se je včeraj zvečer že precej pred začetkom koncerta napolnila. Zasedeni so bili vsi sedeži in ljudje so napoU nili tudi stojišča. V pozdrav gostom je najprej za. pel zbor prosvetnega društva ((Lipa# Vrabčevo Zdravico; dirigiral je avtor sam. Pred koncertom. je. bazovski g. župnik Živec pozdravil pevce v svojem in v imenu domačinov. Spominjajoč se stoletnice smrti Antona Martina Slom- OD JUTRI DO 10. DECEMBRA Devet obravnav se bo zvrstilo pred prizivnim porotnim sodiščem Prvi bo na vrsti znani indipendentist Marchesich zaradi sramotenja vlade Jutri se bo začelo pod predsedstvom dr. Palerma jesensko zasedanje prizivnega porotnega sodišči. Na seznamu je devet obravnav, ki zadevajo deloma osebe, ki so jim sodili na tržaškem porotnem sodišču in deloma osebe, ki so se morale zagovarjati pred videmskim in goriškim porotnim sodiščem. Je pa tudi primer obtoženca iz Padove, katerega je pred nekaj leti sodilo padovansko porotno sodišče, Nato se je_ pritožil na prizivno porotno sodišče v Benetkah in končno na kasacijsko sodišče v Rimu. Slednje je razveljavilo prejšnje razsodbe ter poverilo ponovno obravnavo tržaškemu prizivnemu sodišču. Prvi se bo moral zagovarjati jutri pred prizivnimi porotniki znani indipendentist Giovanni Marchesich, ki je obtožen, da je sramotil vlado italijanske države. Porotno sodišče je obsodilo Mar-chesicha 28. decembra lani, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 5 mesecev zapora. Drugi pride na vrsto Ampelio Pastorello iz Padove, čigar sod-nijske nezgode smo omenili zgoraj. Pastorello je bil spočetka obtožen ropa, toda obtožnico so pozneje spremenili v smislu tatvine, 8. oktobra bodo sodili Fulvia Barachina, ki je obtožen, da je Umrl je Justo Košuta Pred komaj nekaj urami je nehalo biti srce umetnika, tržaškega igralca JUSTA KOŠUTE. Novica se je v kratkem razširila med pokojnikovimi kolegi, prijatelji in vsemi tistimi, ki so se ga spominjali z odrskih nastopov. JUSTA KOŠUTE NI V EC! Rodil se je 28. oktobra 1898 v Trstu, Osnovno šolo je obiskoval v Križu, pripravljalnice za srednje šole na Proseku, gimnazijo pa je opravil v Trstu, do leta 1915, ko je bil vpoklican k vojakom. Ze kot gimnazijec je Košuta sodeloval pri ljudskem odru Pesna v Križu ter pri Čitalnici pri Sv. Jakobu, po končani gimnaziji pa se je dokončno odločil za gledališče. Njegovi prvi gledališki učitelji so bili Hinko Nučič, Milan Skrbinšek in Marija Vera. Njegov prvi redni angažma datira z letom 1920. V tej sezoni ga je angažiral Nučič za Narodno gledališče v Mariboru, kjer je ostal do leta 1923. Leta 1924 se vrne na Primorsko ter vodi od leta 1925 do leta 1927 Ljudsko gledališče v Gorici. Ko so fašisti zažgali tudi to kulturno žarišče, ni Košuti preostajalo drugega kot se zateči v Jugoslavijo. Od leta 1928 do leta 1933 vodi razne samostojne potujoče gledališke družine (Soča in Istra) ter se končno zadrži v Beogradu pri Kolarčevi opereti. Naslednje leto odide v Maribor, kjer dela do lesu 1941. Ko so Nemci zasedli Ma-tlbor je pribežal v Ljubljano ter dobil mesto v ljubljanski Drami. Toda tudi tu mu okupatorji niso prizanesli. Leta 1943 so ga fašisti zaprli in v ječi večkrat mučili. Po osvoboditvi leta 1945 je med prvimi prihitel v Trst in se priključil ansamblu Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje. Leta 1948 je izstopil iz vrst gledališča ter ustanovil in vodil Ljudski oder. V sezoni 1956-57 je bil ponovno sprejet za rednega člana tržaškega SNG ter je ostal v rednem delovnem razmerju do avgusta 1961, ko je bil upokojen. Tako se glasijo goli podatki dela človeka, ki se je po malem razdal svojemu občinstvu, da mu ni ostalo nič drugega kot široko srce, ki je do zadnjega bilo za slovensko besedo in gledališče. Zdi se nam skoraj laž, da ga ne bomo več videli na naših odrih, na naših podeželskih odrih, na katerih se je počutil tako domačega. Radi bi, da bi te skromne vrstice zazvenele tem pristneje, čim manj lažno solzave, ker so resnično tako človeško občutene — zakaj umrl je mož, umrl je kolega, umrl je slovenski — tržaški igralec. # * # Tržaška federacija K Pl izraža ob smrti Justa Košute, bivšega člana centralnega komiteja KP Tržaškega ozemlja in bivšega občinskega svetovalca KP, sožalje tržaških komunistov in demokratov soprogi Zori, hčerkama m sorodnikom. Zadnja pot Hreščakove mame namerno ravnal grdo z neko osebo ter ji povzročil take telesne poškodbe, da je ta pozneje umrla. Barachina, ki je v zaporu, je sodilo videmsko porotno sodišče 15. oktobra bo prišel na zatožno klop Agostino Gerardi, katerega je 20. decembra lani sodilo videmsko porotno sodišče. Gerardi je sedaj v zaporu ter se bo moral zagovarjati zaradi namernega umora. Zaradi namernega umora se bo moral zagovarjati tudi Antonio Luchini, ki bo prišel pred videmske prizivne porotnike 22. oktobra. Luchinija, ki je v zaporu, dolžijo tudi nedovoljene posesti in nošnje orožja. 5. novembra bo prišel pred prizivno porotno sodišče Fioravante Rebeschini, katerega je sodilo tržaško porotno sodišče 9. decembra lani. Rebeschini, ki je bil partizan, je bil tedaj obsojen na 17 let zapora 19. novembra se bosta zagovarjala pred porotniki Franco Azza-relli in Giusto Pahor. Prvi, ki je na svobodi, je obtožen posilstva in ugrabitve nekega dekleta. Pa- hor, ki je v zaporu, pa je obtožen telesnih poškodb, nem nenravnih dejanj in ropa (obsojen je bil potem zaradictatvine). 3. decembra bo obravnava proti Enzu Venturoliju, Luigiju Cas-sanu (oba sta v zaporu), Guidu Mininelu, Claudiu Mosettiju ter dvema lahkoživkama. Obtožence je že sodilo tržaško porotno sodišče 15. marca letos. Moški so bili obtoženi med drugim, da so oropali ženski. Zadnja obravnava bo 10. decembra, in sicer proti Brunu Maffeiu, katerega je obsodilo videmsko porotno sodišče 24. maja letos. Maf-fei je obtožen, da je oropal neko osebo. NA NOVEMBRSKIH VOLITVAH Tudi letos 12 list? Vse kaže, da se število volilnih znakov na glasovnici tudi na letošnjih volitvah ne bo znižalo in da bodo volivci lahko izbirali med dvanajstimi znaki. KPI, KD in PSDI so že pretekli teden vložile svoje kandidatne liste. Včeraj sta dokončali kandidatno listo PLI in MSI, med tednom pa sta jo sestavili PSI in PRI. Bolj zapleten položaj je pri manjših političnih grupacijah. Indipen- dentisti pod vodstvom Marchesi-cha se trudijo, da bi zbrali potrebno število podpisov, medtem ko se o indipendentistih Tolloya nič ne čuje, razen uradnih zagotovil, da bodo gotovo nastopili na volitvah. Monarhisti so se odločili in ne bodo podprli liberalcev ter bodo predstavili lastno listo. Končno na desnici predstavlja novost izrazito nacistično pobarvana grupacija ((Fronta za narodno obnovo#. Svet ((Slovenske liste#, kjer sodelujejo štiri skupine, liste še ni sestavil, in je do sedaj samo objavil programska načela. Včeraj so imeli prvo zborovanje misini, kjer sta v glavnem napada la politiko levega centra tajnik Mo-reli in poslanec Wondrich. Danes ob 11. uri pa se bodo zbrali v kinu Arcobaleno demokristjani. Govorila bosta župan Franzil in tajnik Botteri. VČERAJ SESTANEK V KOPRU Za sodelovanje turističnih ustanov Trsta in Kopra Včeraj popoldne je delegacija tržaške avtonomne in letoviščarske ustanove obiskala koprsko področje in sicer na vabilo koprske turistične zveze. Po sprejemu pri predsedniku okraja Davorinu Ferli-goju, si je delegacija, v kateri so bili predsednik dr. Magris, ravnatelj dr. Quitan in trije člani upravnega sveta, ogledala turistične objekte v Portorožu, Luciji, Rižani in v Ankaranu. Med razgovori so predstavniki obeh turističnih ustanov proučili nekatere probleme, ki zadevajo obe področji, ter se zedinili za recipročno turistično propagando in izmenjavo tujih turistov. Obisk in razgovori so potekali v prisrčnem vzdušju. Umestitev novega državnega pravdnika Jutri ob 11. uri bo v sodni palači kratka ceremonija v čast novega državnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču, dr. Gio: vanija Migliardija. Dr. Migliardr se je rodil v S. An-tioco pri Cagliariju. Zadnja leta je služboval v Benetkah, kjer je vršil dolžnost sekcijskega predsednika pri prizivnem sodišču. Včeraj je prišel iz Benetk v naše mesto. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllimilllMIIIIIIIIIIimillllllllllllllllliiiiiiMillIHIIIIMIIlIlll IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Zaostritev spora v gradbeni stroki Zaključek stavke kovinarjev zasebnih podjetij Včeraj se je končala stavka ko- i sameznih pokrajinah pa naj bi se vinarjev zasebnih podjetij, ki so se I še posebej pogajali, kar pomeni, Včeraj popoldne smo v Lokvi pokopali Hreščakovo mamo. Pred rojstno hišo so se ob krsti zbrali svojci, sorodniki, prijatelji, znanci in mnogi domačini, ki so pokojnico poznali in spoštovali. Domači možje so ji zapeli za slovo ža-lostinko, nakar je žalni sprevod krenil na lokavsko pokopališče, kjer so jo položili k večnemu počitku v njeno kraško zemljo. Slovo prijatelja od drage pokojnice ob odprtem grobu je seglo vsem do dna duše in marsikatero oko se je orosilo ob spominu na Hrešča-kovo mamo, ki je v svojem življenju pretrpela in kljubovalno prenašala gorje žene in matere, ko so ji fašisti preganjali moža in sinove. Sedaj je Hreščakova mama našla zaslužen pokoj v domači grudi, njeno ime pa bo ostalo kot svetel lik slovenske primorske žene in matere, ki je v najtežjih dneh zgodovine primorskih Slovencev znala pogumno stati v bor. benih vrstah skupno z vsemi, k; so se borili za svobodo in za napredne ideje. je udeležili delavci skoraj stoodstotno. To je bila že tretja tridnevna stavka po poletnih počitnicah. Delodajalska organizacija Confin-dustria še vedno trmasto odklanja pogajanja, toda med posameznimi industrijci se že kažejo znaki krhanja in popuščanja, ki pa se o-me ju je jo do sedaj le na razne ponudbe v podjetjih, česar delavci ne morejo sprejeti, saj bi razbili enotno borbo. Jutri zjutraj pojdejo delavci zopet na delo. Medtem pa se je zaostril položaj v gradbeni stroki. V Rimu so se namreč razbila pogajanja med predstavniki sindikatov in združenjem gradbenikov ANCE. Delavci so namreč postavili mezdne in normativne zahteve. Po raznih krajih v državi, kot na primer tudi na Goriškem, so bile stavke gradbenih delavcev, ki so dosegli izbolj šanja plač. Največ so jim priznali v Milanu, to je 40 lir poviška na uro oziroma približno 15 odstotkov. Spričo tega so vse tri sindikalne organizacije zahtevale, da se prizna delavcem po vsej državi minimalni povišek 15 odstotkov. Delodajalci pa so odgovorili, da pristanejo na povišek 15 odstotkov, toda to mora biti maksimalni po-i višek v državi; za povišek po po- da bi znašal ponekod tudi polovico manj. Razen tega so delodajalci zahtevali, da jim sindikati priznajo ((sindikalno premirje# do konca leta 1963, to Je, da do takrat ne zahtevajo nobenega poviška. Seveda sindikati niso mogli pristati na takšne pogoje. Razen tega so delodajalci odbili sploh vse normativne zahteve. Sindikati so med drugim zahtevali, naj se za gradbince ustanovi sklad, iz katerega bi jim plačevali dni dela, ki jih izgubijo neodvisno od lastne volje, to je predvsem zaradi vremena, kot se dogaja pogosto pozimi, ko ne delajo po cele tedne. V ta skiad bi morali seveda prispevati delodajalci, ki pa nočejo nič slišati o tem. Za gradbince je ta zahteva važna, saj dobe, ko ne delajo iz vremenskih in podobnih razlogov, samo 16 plačanih ur na teden iz dopolnilne blagajne INPS. Delodajalci so zavrnili tudi zahtevo po pogodbeni ureditvi a-kordnih prejemkov ter druge manjše zahteve. O novem položaju in o pogajanjih v Rimu bodo sindikalisti poročali gradbincem na skupščini, ki bo v torek ob 18. uri v dvorani Nove delavske zbornice v Ul. Pon-dares št. 8. ška, ki je deloval v časih, ki za slovenstvo niso bili prav rožnati, je v svojih besedah poudaril Slomškovo ljubezen do slovenske pesmi in do slovenskega materinega jezika. V odmoru pa je izrekel gostom pozdrave tov. Miro Preši v imenu prosvetnega društva «Lipa». Oktet je začel svoj spored z Gallusom (Ecce guomodo moritur iustus) in nato posegel v nemško glasbo izza tristo let. V bližnjo dobo nas je pripeljal Večerni ave češkega skladatelja Foersterja, nakar je sledil — seveda v angleškem jeziku zapet — negro spin-tual. Zaključil pa je prvi del scherzo iz Mirkove suite o Ančki. Ze ta del koncerta je pokazal, da nastopajo to pot na odru preproste bazovske dvorane izredni, kultivirani pevci, ki so že davno prebrodil? vsakdanje težavnosti zborovskega petja. To je začutilo tudi občinstvo, ki je pevcem prisluhnilo z nenavadno pozornostjo in jih po vsaki pesmi nagrajevalo z obilnim ploskanjem. Koncert se je nadaljeval z izborom slovanskih pesmi: dveh ru- skih. ene slovaške in dveh makedonskih. (Obe v priredbi Rada Si-monittija, ki se trenutno nahaja pri nas in je tudi prihitel na koncert.) Tretji del so izpolnile koroške narodne v priredbi Pavla Ker. njaka, Oskarja Deva in Luke Kramolca. Oktet je tu pokazal, da mu je pravo veselje peti koroške narodne pesmi, včasih otožne a že takoj spet razigrane in šegave. Zvrstile so se potem še pesmi v priredbah Marolta, Pavčiča, Simo-nittija, zlasti pa se nam je zdela zanimiva Ko so fantje proti vasi šli v priredbi Cirila Krpača, u-metniškega vodje o’ teta Spored se je zaključil z živahno dalmatinsko A ča... Seveda pri tem ni mo-glo končati in pevci so morali na zahtevo občinstva dodati še dve pesmi. Danes popoldne bodo pevci nastopili v Sv. Križu. Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v ponedeljek dne 1. oktobra 1962 ob 11. url v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po končani maši se bodo učenci zbrali v šoli. Začetna maša za dijake slovenskega učiteljišča v Trstu bo v ponedeljek dne 1. oktobra ob 11. uri v cerkvi pri Sv Ivanu. Nato naj dijaki pridejo v šolo. Zaključeno zasedanje o prometu Nemčija Azija-Afrika Zasedanje, posvečeno prometu med Nemčijo in afro-azijskimi tr. žišči se je zaključilo. Včeraj dopoldne je bil na trgovinski' zbornici interni razgovor med vodilnimi predstavniki zbornice in zastopniki petih ministrstev, ki so sodelovali na zasedanju. O tem razgovoru ni zbornica izdala nobenega poročila, ker gre za dokaj delikatna mednarodna vprašanja. Zasedanje je namreč ostro podčrtalo privilegiran položaj nemških pristanišč, kar je v ostrem nasprotju z duhom pogodbe o Skupnem evropskem tržišču. Včeraj opoldne se je v Ul. Fla-via ponesrečil z motorjem 58-let.-ni Viktor Rioza iz Kopra. Ko se je peljal tik za nekim avtom, ki je nenadoma zavil na levo, je Rioza nenadoma trčil v njegov zadnji del ter padel na tla. Pri padcu si je zlomil desno ključnico. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovske, ga tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične šolsko leto 1962-63 1. oktobra s šolsko mašo, ki b0 ob II. uri v cer. kvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk v ponedeljek 1 oktobra. Prvošolci naj se zberejo ob 9.30 v telovadnici (pritličje), drugošolci m tretješolcl pa ob 10 uri v razredih. Šolska maša bo ob 11. uri v cer. kvi v Ul. Besenghi 6. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ul Montorsino 8-1II.) obvešča, da bo o-tvoritvena šolska maša v rojanskl župni cerkvi v ponedeljek dne 1. oktobra t l ob 10.30. Učenci In učenke naj se zbero ob 10.15 pred šolo. Ravnateljstvo industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Križu obvešča da bo začetna šolska maša 1. oktobra 1962 ob 8.30. DANES 30. 9. ob 16. uri gostuje v Ljudskem domu v Sv. Križu KOROŠKI OKTET iz LJUBLJANE Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 7 oktobra ob 17. uri na stadionu «Prvi maj# otvoritev letošnje predsezone z otroško glasbeno komedijo Erika Fosa «PLES#ČI OSLIČEK# Za otroke in starše, ki si te lepe in zabavne komedije niso utegnili ogledati v lanski gledališki sezoni, bomo predstavo ponovili po zelo znižanih cenah. Razna obvestila Danes 30. t. m. dopoldne bo v Ljudskem domu praznik lista «11 La-voratore#. Ob 17. uri bo imel javno zborovanje Rinaldo Scheda, predsedoval pa bo tajnik federacije Paolo Šema. Zvečer bo ples z glasbenim programom # # * Odbor podpornega društva Dijaška Matica bo imel sej0 v torek 2. oktobra t.l. ob 20. uri na sedežu. * * * Glasbeni tečaji »Slovenske Prosvetne Matice*. Slovenska Prosvetna Matica bo letos obnovila glasbene tečaje posameznih inštrumentov. Vršili se bodo zopet glasbeni seminarji, odnosno predavanja o glasbeni zgodovini, glasbenem oblikoslovju in nauku o razvoju inštrumentov Po možnosti bo ustanovljen tudi mladinski pevski zbor Obisk seminarjev in pevskega zbora je brezplačen. Prijave se spre. jemajo dnevno od 10 do 12. ure na sedežu v Ulici Machiavelli 22-11. Začetek tečajev bo 15. oktobra t.l. Prijave se sprejemajo tudi telelonično na 36275. Ljudska prosveta V zvezi s proslavo 10-letnice smrti skladatelja Venturinija vabi prosvetno društvo Slavko Škamperle člane pevskega zbora na sestanek, ki bo 4. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Rudolfa Cibica s Proseka daruje družina Kapun z Opčin 10C0 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob Mare Hreščak, mame našega urednika, darujejo člani uprave in uredništva 10.100 lir za Dijaško Matico. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK % ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. septembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 75-letna Angela Macor por. Piala, 87-letni Ignazio Guštin, 70-letna Francesca Luches vd. Gorkič, 82-letna Elisabetta Bonazza vd. Geri, 4l-letni Aldo Vicario, 69-letna Maria Capel vd. Lazar, 63-letni Gior-gi0 Bruni, 65-letni Giovanni Milko-vltsch, 79-letna Carla Sternitz vd. Ve-tak. OKLICI: mehanik Lucio Verzier in delavka Elda Dejrassi, knjigovodja Gianantonio Spachthoelz in gospodinja Savina Pribaz, strojni oficir Silvano Udini in knjigovodja Fulvia Go. bessi, delavec Mario Braini in gospodinja Anna Cleva, pleskar Egone Fo. scarini im uslužbenka bolnišnice A-retusa Bin, radiotehnik Giovanni Cer. neoca in prodajalka Silvana Ceglar, uradnik Antonio Bonsignore in de. lavka Rossana Sabbatucci, mehanik Giorgio Busan in delavka Ondina Zorzenon. zidar Mario Moroso in gospodinja Stelama Paulich, geometer Gianfranco Turinetti di Priero in u. čiteljica Bruna Franza, uradnik Mario Parovei in zobozdravnica Kalin, ka Davidkova, dninar Bruno Prenar in gospodinja Maria Glavan, mizar Riccardo Lorenzi in gospodinja San. lina Calzi, uradnik Rodolfo Pischianz im učiteljica Neva Vrabec, prodajalec Vinicio Soban in frizerka Elisa Civi-dim, natakar Armando Lisi in likal, ka Laudonia Catapano, sprevodnik Bruno Bastiani in tkalka Gigllola Pe-drelli, hidravlik Armando Giugovaz in baristka Maria Giovamma Meton, (jr, Gastone Trevisan in Marina Fran. gipani. poštni uradnik Elio Litteri in prodajalka Maria Bradač, trgovec Antonio Prestigiacomo in gospodinja Mariaangela Schinardi, mizar Vitio-rio Milazzi in gospodinja Maria Bal-dissin, šofer-mehanik Mario Ugrin in gospodinja Alda Volil, električar Giorgio Zulian in gospodinja Luciana Valenti, mesar Dario Ugrin in štu. dentka Gabriella Bonassin, agent CP Antonio Rauccio in gospodinja Anna Maria Di Rauso, bančni name. ščenec Ennlo Laudano in delavka Vanda Samec, mizar Domenlco Romeo in gospodinja Antonietta Bosch, delavec Mario Beninl i,n delavka Maria Blasutto, agent CP Mario IVEste in gospodinja Giselda Rossi, Inženir Renato Magnani im gospodinja Ltlia-na Gozzi, uradnik Claudio Velussi In gospodinja Francesca Bertuccio, u-radnik Guerrino Pio Bagmardi In gospodinja Antonia Cardone, delavec Luciano Job in Lucla Dor go, finančnik Giuseppe Napolitaio in gospodinja Ničla Del Corso, uradnik Fiiippo Oropallo in uradnica Giul a a Genti-li, trgovec Francesco Nasti in gospo, dimja Giovanna Montecalvo, barist Sergio Sandrigo in gospodinja Nevia Turco, mehanik Virgilio Carli in gospodinja Giulia Valle, poštni va enec Alessandro Cres? in pedikerka Fedo-ra Bensa, Tulilo Sila im Renata Pic-cinin. mehanik Paolo Giorgi in delavka Nevia Pugliese, hdravlik Mario Blasovich in frizerka Clara Tardini, pomorščak Giovanni Sluper in šivi. lja Ermelinda Toncich, upokojenec Carlo Rigotti in gospodinja Giu-eppa Štolfa, pleskar Agostino Lombardi in delavka Ada Ruttar, uradnik Luigo Filippi im gospodinja Giama Perl?,, uradnik Gluliano Romane li in urad. niča Edda Corsi, gradbeni inženir Arthur Sigmund in tajnica Maria Teresa Casoli, delavec Giuseppe Fi-liippim in delavka Margot Nolle, ple. skar Tullio Sch avon in uradnica A-delma Smeraldi, podoficir zrakop'ov. stva Andrea Moratto im gospodinja Nella Toffolo. V ponedeljek dne L oktobra 1962 ob 20.30 odpira SLOVENSKI KLUB v Ul. Geppa 9-1 svoje prostore. Ob tej priložnosti bo nastopil z izbranim sporedom KOROŠKI OKTET iz Ljubljane. Vljudno Vas vabimo na otvoritev klubskih prostorov in Vas obveščamo, da so prostori odprti vsak dan razen ob nedeljah od 18, do 33. ure ter da je obisk prostorov in čitalnice prost. Mali oglasi NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno klien-telo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastopstev; najemnina nepovišljiva — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ulica sv. Frančiška 20. Kolesa B1ANCHI kolesa MELILLO originalna Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. GUME za avtomobile, motorna kole. sa in kolesa vseb vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10. NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska in tuja motorna kolesa. NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa rilla, Lambrette, N.S.U., Itom, F Mo-rini dobite pri MELILLO ALFREDU Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 hPLASTIKA* - Trst. Ul. 0'Aiiiiumzic št. 4 (blizu Trga Garibaldi i Vam nudi: torb ce raznovrstne ter šport ne. namizne prte (cerade). cedilnike za posodo, Diezme, žimnice za na nurje, vreče za perilo in obleke itd vse iz plastike m gume po zmernih cenah Obiščite nasl PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kV m, preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, linule. ja, cevi iz plastike za vrtove in za hišno uporabo, torbice, zavese In vse ostale predmete iz gume m plastike dobite pri ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6. OPEL RECORD 1955 prodam. Za informacije telefonirati št. 70-050 od 9. do 12. ure. «Enrico 61» v V** J Z damašnj ina uPrizor.l,tlM,,h 16. bene komedije «Enrico 61» |Sj ob 21. uri, se bo Rascelova |,l skupina poslovila oa TrS!“,.,, prod gajni gledališča se nadaljuj ja vstopnic za obe predsta m R*11 in’ Nazionale 14.30 ((Zločinec# '* fp »1 male). Jack Palance, jj* neaux, Salvo Randone, no mladini. vsu M: Fenice 14.30 «Geronimo». tor. Kamala Devi, Ohuck ^ Excelsior 14.30 «Milamska - -1®1 (Una storia milanese). i ^ Benetkah, prepovedano m1 pod 18. leta. uroi , F Grattacielo 14.00 ((Družinska lC ^ -------------— familiace*- wjrr“" v Benetkah. lo Mastroiannl Arcobaieno 14.30 »Maserke# y,it( lje, saggiatrici). S.vlva Koscrnm Fabrlzi. Prepovedano nua■ Supercinema 14.30 ((Dva 100 gejš» (Due samurai M ttb; geishe). Franco Francht, - . grassia. Prepovedano hilaa .( Alabarda 14.00 »Moja UubeZ 'mo", pisana na vetru# (Tl mi? ^lor-seritto sul vento). Techni rita Montlel «; «»s - —......... , -tvor'« tu Filodrammatlco Skorajšnja (L „ Aurora 14.00 »Skrivnostni o1 ^ sola misteriosa). . (oii * ne Garibaldi 15.00 ((Pustolovci* J. fri venturieri). Teohnicolor, Flyn, Olivia de Havillnhd- . jp Cristallo 15.00 »Grozna taF segre torja Hiokoka# (L’orribile del dr. Hickok). PrepoV' eda"0 "51 tri--* dVeBuch«U' Jhc !,4t dini. Capitol 15.00 «Ena no due tre)). Horst bavni film. moia» £ Impero 14.30 »Na sejem P° i r,. (Alfa fiera per uo marlt Jvr*11’, v! Massimo 14.30 {(Jezdeci seve,t). T*l£i (I cavalieri dei nord ov n kolo r. John Wayne. rSgo Moderno 24.30 «Ursus in ta ^rta1 kle» (Ursus e la ragazza Teohnicolor. Joko Tani. sS* 'i Astoria 15.00 18.15 21.30 <|vVcl” t. bič# (II grande pescator Astra i4.00 «Razporoka Po pLpoV' (Divorzio airitaliana). no mladini. ubijai* Vittorio Veneto 15.00 «Ne j-err'5 (Non uccidere). Laure n Horst Franck. sric (r Abbazia 14.00 «Tisto Pre -Mios*1' je» te’ Ij VVifivvood. Ideale 14.00 »Slovo oroSfii 8» € »h Alberto alle armi) Hudson. vraca^Ivi skedeni 14.00 «Capitan geti Techni«. »lor. Jean Mar'*, v« Grai-d. TRST - UL. Tel. 29-6®® d,lJ- Bogata izbira naočniK®^,, po- ijusdirt izuiia li**'" i ju* nogledov, šestil, ra£uD:Opio^!’ trebščin /a višje ^oleL,at«r'*„ rov in fotografskega , fr 1UV lil unufii \,a|a Poizkusite nova jpiic* sebnimi lečami za izredne prozorno UGODNA PRlLOžNO^pA-i G O S T I L NA NA st?.’ s hišo z dvema Pr0„"I,jih- «j novan.jema v K'L'm?irliti informacije telefon štev. 90-666 VAJENCA, 14—16-letnega išče trgovina jestvin. Piazza Vico št. 3. ŠTUDENTKI IZ TRSTA oddam sobo v Ljubljani. Ponudbe poj ((Central- na kurjava# na upravo Dnevnika. ŠTUDENTKI, TR2ACANKI, oddam sobo v Ljubljani. Ponudbe pod ((Italijanščina#. VAJENKO za moško in žensko kro-jačnlco išče Košuta, Viale D'Anuun. zio 11 (v stavbi kina Caipitol)-. - drrfi Včeraj je preminil n " Ignacij GuštiJ Pogreb pokojnika t. m. ob 11.30 uri iz no ^ BVr. ■ na niče pri Magdaleni rlt> kopališče na Opčine. a\}1^ ŽALUJOČA 0 NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba l; Sporiza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari Trg Valmaura 10; Vielmet-tt, Borzni trg 12 LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul Bernini 4; Godina Enea, Ul. Gin-nastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Ail Ta M a (ion rra del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul Buonarroti 21; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); dr. Miani, Barko vije in Nkoli, Skedenj. LOTERIJA BARI 54 89 5 52 2 CAGLIARI 33 79 8 80 53 FLORENCA 27 86 22 2 43 GENOVA 36 74 4 71 12 MILAN 29 n 35 45 6 NEAPELJ 49 31 54 1 3 PALERMO 4 74 69 5 34 RIM 36 9 19 80 81 TURIN 55 86 5 62 67 BENETKE 45 32 16 33 83 ENALOTTO XXI XIX 1XX XXI KVOTE: Včeraj,ni bilo nobene dva-najstice; enajstice dobijo vsaka 428 1 tisoč 500 lir; desetice pa 36.800 lir. Sptuučamo žalostno vest, ua nas naš dragi lile feos tj H JUST KOŠUTA , Pogreb nepozabnega pokojnika bo v p ;nedeljek ^oP*1 1R uri iz mrt.vašnioe slavne bolnišnice na P vlnan^estac’j' mefi katerimi len h nedvomno največja v Boli .S* kjer se.na praznik grozd-f°s že sedmi po vrsti, že dalj >ror Popravljajo. H Sjjtiški praznik, katerega or->rc ^ dolinska občinska uprava JJlovanju z že omenjenim od-* J1' se bo začel ob 14. uri. Po-8 I*?1 bo kiosk, v katerem bo- ■ j ^bikom na razpolago razne 11 l JEtadja, poleg tega pa bodo i I SP« novo domače vino Toda 10 PJeno bo tudi za pester kul-,, n !,.sPored, v katerem bodo nalit in 80c*E>a občinskega zabavi-, g \Padovan» iz Trsta, pevski J1®- Solvay» iz Tržiča, meša S?« zbor iz Boršta in Padrič, ;'1 dolinski trio« s pevcema 1 j? in Darkom ter še Ulasbe-•ll 1 S*^’na iz Boljunca. Pesmi to-gr* £ ,bo manjkalo, in bodo vsi Moči poskrbeli, da bodo iz-t jo ** res prišli na svoj račun. Nj. J. kar tu omenimo, da bosta o 1,1 jJJi SAP in La Stradale po-- odhode avtobusov proti «jcP, in sicer s postaje na Tr-are mitnice od 13. ure dalje. Trstu pa bo v dopoldanskih Ufi , ptl uu V uupuiuanomu Koncert godbe na pihala, in ,,a Trgu llnitk, kjer bodo tu-.•aviij kiosk za prodajo grozdki kioski bodo postavljeni p nekaterih drugih mestnih Poleg tega bo na pokritem Ulici Čarducci svojevrstno itKi t?n'e' katerega se bodo ude-, l].ecli ( r|ovci in lastniki javnih lo-lojnice na pokritem trgu Mnreč. preurejene tako, da -jAiih prodajnli samo grozd-Stem ko se bodo trgovci in L 1 javnih lokalov potegovali se J S*1' , jsl v kL Jav l^redo, kdo je bolje predsta-‘bje. Popoldne bo tudi na pokritem trgu koncert godbe na pihala. Kioske za prodajo grozdja bodo postavili tudi v Miljah. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Na svoji zadnji seji je pokrajinski upravni odbor odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril za tržaško občino: sklep o vzdrževalnih delih na cesti Bani Konkonel, popravilo strehe in pleskanje sob v slovenski šoli v Rojanu, povečanje izdatkov za popravilo strehe in druga dela v kriški soli, zvišanje plač šolskim zdravnikom in zobozdravnikom. Likof pri gradnji 72 stanovanj Ob navzočnosti predsednika IACP dr. Masutta in podpredsednika Geppija so včeraj praznovali v Ulici VigneL likof pri.gradnji 5 hiš z 72 stanovanji, v katere se bodo vselili stanovanjski izgnanci, ki so morali zapustiti svoje hiše zaradi gradnje krožne podzemeljske železniške proge. Za hiše bodo po-rabili‘250 milijonov. V kratkem bodo razpisali dražbo za zidavo nadaljnjih treh hiš" s 45 stanovanji za 200 milijonov lir. Pri ekskluzivnem zastopniku za Trst m Jugoslavijo U. BAZZAMELLA TRST, Ulica F. Venezian 5, tel. 24197 dobite za trgatev in vino sledeče proizvode: SCHIRATTI — NEOSOLFIT — DETERSAN V SKLADU Z DEKRETOM PREDSEDNIKA REPUDLIKE STERISOL SILOPLASl’, ki vam omogočajo umsko, racionalno, in popolno pripravo vina. RURLETTI šivalni stroji: prodaja tudi do 30 obrokov. Izredna prodaja rabljenih strojev. GORILNIKI na nafto «CEISA». «C ALORM ASTER* INSTALACIJA toplega zraka ŠTEDILNIKE, peči in kopalnice vodne števce: Vse za hišo — Vse na obroke KINO SKEDENJ KINO ROSANDRA - BOUUNEC predvaja dijnes 30. t. m. z začetkom ob 17. uri Ultrascope barvni film: GROBNICA KRALJEV (II Sepolcro dei Re) Igrajo: DEBRA PAGET, ET- TORE MANNI, E. CRISA in CORRADU PANI iASEBNO ŽIVLJENJE 'K .fin1*' ;po. ct mmm immj dane: 30. t. m. z začetkom ob 15. uri Metro Eastman- film: (VITA PRI VATA) 1 k pfc i & L m r / ji • rm ■ BRISItTE BARDOTJARCELIfl MASIROIANNI ^hedeljek 1. oktobra ob 18. uri ponovitev filma: ZASEBNO ŽIVLJENJE 'Ko PROSEK-KONTOVEL bette gre na vojsko (Babette va alla guerra) Igrajo: BRIGITTE BARDOT, JACQUES CHARRIER D Va,ia danes 30. t. m. ob 16. uri Cincmastope barvni film: • f V’ predvaja danes ,30. t. m. ob 14. tiri (zadnja predstava ob 22. uri) barvni film: KAPITAN FRAKASA (Capitano Fracassa) Igrajo: JEAN MARAIS, GENEVIEVE GRAND PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Na slovenskih srednjih šolah so porazdelili stolice Krivice pri razdelitvi učnih mest na strokovni šoli Nova razporeditev ravnateljstev Z jutrišnjo šolsko mašo se prične novo šolsko leto slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Goriškem, ki je prineslo precej sprememb. Predvsem je šolsko skrbništvo razpisalo stolice za nižjo gimnazijo in strokovno šolo, kar je logična posledica izvajanja dekreta predsednika republike z dne 7. julija tega leta, ki bo pričel veljati 25. oktobra 1962. Medtem ko je razporeditev profesorskih stolic za nižjo gimnazijo zadovoljila učno osebje, je razporeditev na strokovni šoli vzbudila veliko nezadovoljstvo. Medtem ko so stolice na nižji gimnaziji na posamezne predmete po 12, 14. 16 ali največ 18 ui na teden, so nadrejene šolske oblasti brez slehernega posvetovanja razpisale na strokovni šoli za najvažnejše predmete stolice po 21 in celo po 24 yr. Gre za dve stolici slovenščine, ki imata po 21 ur, in eno stolico tehničnih ved (trgovinstvo in knjigovodstvo), ki ima kar 24 ur. Ce upoštevamo, da šteje normalna stolicr- 18 ur in da imajo mnogi predmeti, kot so znanstvene ve de (matematika, prirodopis, bla goznanstvo in higiena) stolico s 16 urami ter stolico za italijanščino z 12 urami, si lahko predstavljamo, kakšno breme predstavtja za profesorje poučevanje po 21 ali celo 24 ur na tetko, ko je treba poučevanju prišceti še naporno vzdrževanje discipline v teh najštevilnejših razredih in popravljanje nalog. Ker je takšna razporeditev stolic za omenjena predmeta nesprejemljiva, če je cilj šole doseči dobre lične uspehe, je nujno potrebno, da šolske oblasti z večjim preudarkom uredijo te stolice. Predvsem sodimo, da se mora zmanjšati število učnih ur stolic za slovenščino, ki je sestavljena Iz 12 ur slovenščine in 9 ur zemljepisa in zgodovine. Ker je slovenščina kot predmet enakovredna italijanščini, bi morali napraviti dve stolici, iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiinimiiiiMiiiiiiiii VČERAJ NA IZREDNEM ZASEDANJU Pokrajinski svet nakazal 5 milijonov Ur za živinorejce Prispevek je namenjen skladu za znižanje cene krmilne moke vsako po 12 ur za slovenščino, in ustanoviti še tretjo stolico za zemljepis in zgodovino iz 18 ur. Sedanjo stolico za knjigovodstvo in trgovinstvj pa bi morali, upoštevajoč, da je strokovna šola trgovsko usmerjena in sta zaradi tega ta predmeta zelo važna, razde liti v dve stolici, ki bi vsaka imela po 12 ur. Ugotavljamo da je bila storjena nekaterim slovenskim profesorjem s takšno razdelitvijo kateder huda krivica, ki jo vsi slovenski šolniki obsojajo zaradi posledic, ki jih bo imela na učne uspehe: zaradi njene socialne krivičnosti pa jo obsoja tud' sindikat slovenskih šolnikov, ki se z zadevo že ukvarja in bo na pristojnem mestu zahteval pravičnejšo ureditev. Končno naj omenimo’ še to, da je novo šolsko leto prineslo spremembe v razporeditvi vodilnih mest, Ravnat olj Mihael Rožič, ki je doslej vodil učiteljišče, višjo gimnazijo In licej, bo po novem prevzel ravnateljstvo nižje gimnazije, višje gimnazije in liceja, profesor Nemec, ki je doslej vodil nižjo gimnazije in strokovno šolo, pa bo po novem vodil strokovno šolo in učiteljišče. Kakor vse kaže, se bo strokovna šola preselila v šolsko zgradbo v Ul. Croce, gimnazijo in licej pa bodo preselili v Ul. Randaccio, kjer je že nižja gimnazija. Ul. Arcadi zaprla Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo od jutri, v ponedeljek 1 oktobra, za štiri dni zaprt promet v Ul. Arcadi. Ukrep je potreben zaradi popravil na plinski napeljavi. OB PRIČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Število slovenskih dijakov letos skoraj nespremenjeno Slovenskim visokoŠolccm italijanščina ne predstavlja težav Potreba po praktični izvedbi šolskega zakona Jutri se prične novo šolsko leto 1962-63; na številnih goriških nižjih in srednjih šolah bo devet mesecev zopet zavladala učna atmosfera. Hodniki in razredi bodo polni mladostnih glasov — smeh se bo pomešal z jokom, prošnja z grajo! Vse bo spet teklo v starem, dobro znanem šolskem ritmu, kakor da vmes ni bilo počitnic, kakor da nismo postali za leto dni starejši, bolj modri in zakaj ne, tudi bolj pridni! Na slovenskih srednjih šolah v mestu je vse nared za pričetek pouka! Profesorjem so določili predmete in razrede, za učence izdelali učne programe, tudi za red in čistost po razredih je bilo poskrbljeno! V takšnem razpoloženju predšolskih priprav smo obiskali ravnatelja slovenske gimnazije in iiiitiiiliinlitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiniiiiiiiiiMtiHiiliiniiliiiiiiMiiiiitiHiiiittiiiniMimiitiiiMiiniiniiimiiiiiiimmiiii ZOPET SLEPARIJE Z MASLOM Policija je vložila ovadbo proti Burrificio Alto Isonzo U ovadbi je rečeno, da so že več let mešali margarino in druge nedovoljene primesi v maslo, ki so ga potem prodajali kot pristno Sinoči je imel pokrajinski svet izredtio zasedanje, na katerem je sprejel vrsto ukrepov, ki so bili , na., dnevnem redu, . V, prvem delu leje se je razvila ; živahna- debata o pomoči kmeTom, zlasti v zvezi s poletno sušo, med katero je posebno levica postavila številne predloge. Končno so svetovalci soglasno odobrili sklep, da bo pokrajinska uprava prispevala 5 milijonov lir v sklad za znižanje cene krmilni moki za živinorejce. Odobren je bil tudi prispevek za univerzitetne študente in pravilnik, ki ga urejuje. Seja je bila zaključena nekaj pred 21. uro. Podrobnosti bomo poročali prihodnjič. Jutri začetek šolskega leta Jutri, 1. oktobra bodo tudi na vseh slovenskih' šotah, osnovnih in srednjih, začeli s poukom. Šolska ravnateljstva so sporočila, naj se otroci osnovnih kol v Gorici zberejo na svojih šolah že ob 8.15 uri, da bodo šli skupaj k šolski maši, ki bo ob 8.30. Dijaki nižje srednje in strokovne šole ter gimnazije-liceja in učiteljišča pa se morajo zbrati na svojih šolah ob 9.30, da bodo šli skupaj s profesorji k šolski maši. S senika je padel Včeraj ob b 15 so poklicali gori-škl Zeleni križ v Romans v Ul. Ci-vidale 23, od koder je bilo treba pripeljati v bolnišnico v Gorico 82-letnega Ameriga Toša, ki se je ponesrečil pri padcu s senika. V bolnišnici so zdravniki Tošu ugotovili zlom gležnja na levi nogi .in, udarec na desnem komolcu. Zdraviti se bo moral 30 dhi. ■' Sleparije z živili in njihove potvorbe prinašajo vsak dan tudi v Gorici kakšno novost. Komaj se je razširila vest o 22 osebah, ki so bile prijavljene zaradi nepravilnosti pri konfekciji ali prodaji raznih živil, ki so jih nekateri hoteli tudi minimizirati, že je prišla druga vest, ki se zopet tiče afere z maslom. Zdi se, da 'gre tokrat še za obsežnejšo zadevo, kot smo jo imeli lani in ki je pripeljala dve goriški podjetji, odnosno njihove vodje na zatožno klop. Goriška policija je namreč v petek zaključila preiskavo in vložila na sodišču prijavo proti odgovornemu vodji goriške predelovalnice masla Burrificio Alto I-sonzo, s sedežem v Ul. Morelli 6. Kot smo izvedeli iz raznih virov, je policija ugotovila, da so pri tem podjetju začeli že leta 1954 mešati med maslo tudi margarino in sicer po 20 do 25 kg dnevno. V poznejših letih pa so mešali med maslo večje količine, baje po 250 kg dnevno, neke bele materije, P° vsej verjetnosti, loja. Policija, ki je vložila prijavo za dalj časa trajajoče in ponavljajoče se potvorbe živil, pravi v svojem poročilu, da so v omenjeno podjetje vozili omenjeno surovino, ki so jo potem prodajali za maslo, s tovornikom od nekod zunaj ter jo potem hranili v nekem tajnem skladišču, ki je bilo povezano s predelovalnico masla. Ugotovili so nadalje, da so tako ponarejeno maslo prodajali pod različnimi etiketami, kot da gre za več različnih vrst blaga, čeprav je bilo v vseh zavojih enako blago. Poleg tega je podjetje imelo navado, da je vzelo nazaj neprodano blago od svojih klientov in čeprav je bilo večkrat že ž v/Mcmk fr'/'""*'/. Inhsi UNO «IIMS» PROSEK I*. danes 30. t. m. z začetkom ob 16. uri Paramount film: IOSTOV1 NA TOKO-RIJU (I PONTI Dl TOKO - RI) Igrajo: WILLIAM HOLDEN, GRACE KELLY, FREDRIC MARCH in MIUKEY ROONEY ESPLANADE ZAGREB _ Tel. 52222 - Telex 02-220 Up. kategorije ' 2 230 moderno opremljenimi sobami s telefoni, [o,,*1 In televizijo. Komfortni restavrant, bar, nočni lokal, in-'>lni artistični program, dvorane za vsakovrstne konference in ' Prejeme. madalosso v Trstu. Ul Torrebian-ca 26 vogal XXX Ottobre a,’bl'e vsakovrstno POHIŠTVO otroške V07.ITKE *'mnice — originalne PKKM AEI ,EX — Gene ugodne Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja: 9.30: Slovenski zbori; 11.30: Oddaja za najmlajše: «Peresce svetlega sokola«, pravljica; 12.30: Glasba po željah; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Vokalni kvartet '«Ve-černiča«; 15.00: Mali anšambli; 15.20: Portret v miniaturi: Peppino dl Capri ; 15.40: Jam Session; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Plesna čajanka; 18.00: Tvornica sanj; 18.45: Operetna fantazija; 19.15: Nedeljski vestnik; 20.00: Šport; 20.30: Orkestra Sil Austin in Len Merrer; 21.00: Iz slovenske folklore: »Pratika«; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Polifonska vokalna glasba. 9.30: Kmetijska oddaja: 11.00: Skladbe za godalni orkester; 11.15: Tržaški tamburaški zbor; 12.15: Danes na športnih igriščih. Koper Moritev šok pri Sf, h revored XX. septembra 18 V 1 Najvecjo izbiro primernega obuvala ženske elegantne lesenskc čevlje najboljših znamk 6.00: Prenos RL: 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL: 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni ritmi; 9,45; Poje Kay Starr; 10.00: Prenos RL; 10.30: O-perne arije; 11.00: Reorganizacija socialnega skrbstva; 11.15: Poje Peppino dl Capri; 11.30: Parada orkestrov; 12.10: Glasba po željah; 12.37 Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13,30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Moški zbor Janko Premrl-Vojko; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbena medigra; 19,30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6 30: Vreme na ital. morjih; 8,20: Ital. pesmi in plesi; 8,30: Kmetijska oddaja; 11.00: Skladbe za sam orkester; 1130: Pojo Devi, Gallo, Nalln itd.; 13.30. Španske skladbe; 14,00. Gnegova Sonata za violino in klavir; 14,30: Glašba pod vedrim rtčbom; 16.15: Nogomet od miliute do minute; 17.45: Obema glasba; 18.30: Plesna glasba; 19.15- Športni NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 1962 dnevnik; 20.25: Večer v london- skem Palladiumu; 21.30: Sestanek petih; 22.15: Principe: Koncert za violino in orkester. II. program 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 12.10: Plošče tedna; 14.00: Nedeljski orkestri; 14.30: Aktualnosti v svetu; 15.00: Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Glasba in šport; 18.35: Orkester p. v. Bruna Maderne; 19.50: Srečanje med notami: 21.00: Nedeljski šport; 21.35: Večerna glasba. III. program 17.05: Dvodejanka Giuseppa Berta: «Clovek in njegova smrt«; 19.00; D. Bujtehdae: Kantata št. 3; 19,15; Socialne vede; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bela Bartok, koncert ža violo in orkester; 21.20: Plzzettljeva opera «Jorljeva hči«. Slovenija 6.00: Vedre in poskočne: 6.30: Napotki za turiste; 7.30: Radijski koledar; 8.00: Mladinska radijska igra; 6.35: Mladi umetniki; 8,50: Glasbeni intermezzo; 9,05: Zabavna glasba; 9,47: ((Uspavanka matere partizanke«; 10.00: Prenos svečanosti ob otvoritvi spomenika pionirjem; 10.30: Promenadni koncert: 11.30: Šober: Mednarodni festival študentskih gledališč; 11.50: Zabavni orkester; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00; Ljubljanski oktet; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; cc. 15.15: Meddržavna nog. tekma Zah, Nemčija - Jugoslavija: | HITRA POPRAVILA | TV APARATOV Kadio TREVISAN Trgovina: rrst. Ulica San — Nieolh št. 2 — Tel. 24 018 = Delavnica: Ulica delle Mi- =2^ lizie št 3 — Tel. 76-276 = 18.00: Za nedeljsko popoldne; 17,05: Športna nedelja; 19,00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Vaša pesem; 20.50: Colin Horsley, pianist, in Jussi Bjoerling, pevec; 22.15: Zabavni ansambli; 23.05: Zaplešimo. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 15.00: Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: TV igra: »Legenda stolpa«; 19,15:' Življenje glasbenika; 19.30: Prenos registriranega športnega dogodka; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Eduardo de Fi-lippo: »Filumena Marturano«; 22.55: Športna nedelja in Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Glasbeni variete; 22.10: TV dnevnik; 22.35: Registriran športni dogodek. Ponedeljek I. oktobra 1962. 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: TV igra: ((Profesor Kronstadt«; 19.15: Mali koncert; 19.55: Film: «Lu tempu de 11 pisci spata«; 20.05: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: 70 let so C'alizma v Italiji; 21.50: Srečanje s Perezom Pradom; 22.35: Harmonija 1n barva; 22.55: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Ugo Bettl: ((Poteptana le la«; 22.50: TV dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 9.45: Filmska reporta ža ob proslavi 20-letnice pionirske organizacije; 10.00: Odkritje spo nnenika ob proslavi 20-letnlce plo nirske organizacije. Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja. Ljubljana 11.30: Veter. Zagreb 11.30: Veter — Športno popoldne. Ljubljana 17.00: Celo večerni film. JTV 20.00: TV dnev nik. Zagreb 20.30: TV helikopter št. 9; 20.45: Foma Gardjejev — so vjetski Igrani film. Ponedeljek 1. oktobra 1962. Ljubljana 18.30: Kobilja Jajca — lutkovna Igrica o Butalcih. Beo grad 19,00: Beograjska kromNa Ljubljana 19.30' TV obzornik. Beo grad 19,45. Tedenski športni pre gled. JTV 20.00. TV dnevnik. Za greb 20.30: Ekran na ekranu. pokvarjeno, ga je ponovno predelalo z drugim maslom. To so za sedaj le nek.itere ugotovitve, ki jih navaja policijska prijava. Te sleparije so se nadaljevale tudi potem, ko so kontrolni sanitarni organi iz Conegliana že ugotovili v Gorici nepravilnosti, da se milo izrazim}, pri predelovanju masla v nekaterih goriških predelovalnicah. V našem primeru gre za sistematični ponavljanje takih nepravilnosti skozi osem let in zato ni čudno, da si taki ljudje lahko v nekaj letih postavijo vile, ki sianejc po 20 ali več milijonov. Poleg tega pa gre v tem In podobnih primerih za atentat na ljudsko zdravje, saj je maslo eno izmed osnovnih živil za človeško prehrano in oblasti ne bi smele dovoliti, da se na tak način špekulira celo s človeškim zdravjem. Zato javnost pričakuje, da bo v takih primerih sodna oblast ravnala pravično, toda strogo in da bo kaznovala krivce tako kot zaslužijo, da bo razsodba za vzgled in opomin tudi tistim, ki jim reka pravice še ni mogla do živega. Po družinskem prepiru z ranami v bolnico Sinoči ob 19. ur: ie prišel z avtom Zelenega križa po pomoč v civilno bolnišnico 32-letni Paolo Vončina iz Gorice, Ulica Faiti 46. Zdravniki so mu ugotovili večjo lano na lasišču ter na levem sencu in pretres možganov ter so ga pridržali za 10 dni v bolnišnici. Vončina je povedal, da ga je ranila žena v družinskem prepiru. Za skoro 27 milijard hranilnih vlog na Goriškem Po podatkih, ki jih je objavila trgovinska zbornica za mesec avgust, je bilo ob koncu tega meseca v hranilnicah in bankah na Goriškem 22 milijard in 136 milijonov lir hranilnih vlog. Poleg tega pa je bilo pri poštni hranilnici na področju naše pokrajine še za 4 milijarde in 413 milijonov lir vlog; od tega samo v poštnih bonih za 2 milijardi in 867 milijonov. Po drugi strani pa so v zadnjih mesecih narasli tudi menični protesti v primerjavi z istimi meseci lani. V istem mesecu avgustu je bil samo en stečaj nekega manjšega trgovskega podjetja. Odlikovanje pokrajinskega živinozdravnika Pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti je bil pred kratkim odlikovan z redom viteza dela. Da bi proslavili ta dogodek je pokrajinska zveza živinozdravnikov priredila dr. Germinettiju v petek zvečer večerjo v gostilni »Pri Tomažu« v Gabrjah. Ob tej priliki so mu poklonili zlato kolajno v priznanje njegovih zaslug za dvig in izboljšanje živinoreje na škem. Gori- Urnik zdravniške službe pri INAM Od srede J. oktobra bodo v zdravniški službi specialistov pri bolniški blagajni uvedli naslednje spremembe: Očesni ambulatorij bo posloval ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16.30, ob četrtkih in petkih od 14. do 16. in ob sobotah od 8. do 9. ure. Ambulatorij za ušesne bolezni pa bo sprejemal stranke ob ponedeljkih, sredah, četrtkih In petkih od 10. do 12.30 je žena že zgodaj umrla. Z njim je rodbina Primožič izgubila svojega najstarejšega sorodnika. Roka v stiskalnici Sinoči okrog 18.40 so pripeljali v goriško bolnišnico 3-letnega Bru. na Gomilščka iz Standreža, Ulica Canin 2. Deček se je ranil na kazalcu leve roke in dobil še druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali za 20 dni v bolnišnici. Ko se je doma vrtel okrog stiskalnice za vino je ponevedoma vtaknil roko vanjo, kjer mu jo je stisnilo. * ♦ • Pri delu v podgorski predilnici se je ponesrečila 20-letna Renata Dalla Riva jz Gorice, Riva Piacuta ■ 3, Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi rane na nosu ter jo poslali domov. Okrevala bo v 7 dneh. Nenadna slabost Ko je včeraj dopoldne 40-letni Bruno Pecorari lz Gorice, Ul. For-mlca 6 hitel po Kraški ulici v Stan-drežu, ga je nenadoma obšla slabost in izgubi' je zavest. Mimoidoči so poklical! goriški Zeleni križ, ki je poskTbei za njegov prevoz v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. klasičnega liceja dr. Mihaela Rožiča, ki nam je dal nekaj pojasnil v zvezi z letošnjim vpisom na slovensko srednjo šolo v Gorici/ 25. septembra se je zaključilo vpisovanje na višjo gimnazijo in licej, m kot se je predvidevalo, ni bilo velikih sprememb. 2e nekaj let semkaj se je število dijakov na tej slovenski srednji šoli ustalilo. Bife so zapaiene le nekatere majhne spremembe, ki niso mogle bistveno vplivati na obstoječe stanje slovenskega dijaštva Med drugim nam je dr Rožič povedal, da se na klasični licej vpisujejo v pretežni meri dijaki moškega spola. Večina učencev m učenk je s podeželja in to revnega sloja; kot meni ravnatelj so ti mladeniči in dekleta v glavnem inteligentni in polni dobre volje do šole in znanja, le nekateri med njimi so neprimerni za nadaljevanje klasičnega študija. Letos je vpisanih na višjo gimnazijo tn licej 37 dijakov m dijakinj. Iz razpredelnice, ki smo jo dobili v pregled, je razvidno, da- se število v prvih razredih, odnosno v gimnaziji, veča, doiim je nižje na liceju, to pa v zvezi z naravnim pojavom slabe natalitete v času zadnje vojne. V razgovoru smo vprašali dr. Rožiča o učnih uspehih slovenskih dijakov na njegovi šoli. Dejal nam je, da so učni uspehi bodisi na gimnaziji, kakor tudi na liceju zadovoljivi. Bilo je sicer nekaj primerov učencev, ki niso čutili svoje dolžnosti in take je bilo treba zavrniti. Glede nadaljevanja visokošolskega študija slovenskih dijakov, kakšne težave se namreč lahko prt tem pokažejo, je ravnatelj klasičnega liceja najprej poudaril, da klasična gimnazija, kot je znano, ne zaključuje neko šolsko dobo, ne daje dijaku nobene dipl orne, ki bi mu lahko služila za praktično življenje. Klasični licej je samo priprava za univerzitetni študij. Naši dijaki so se doslej v pretežni men vpisali na univerzo. Vpisujejo se na razne fakultete, nimajo posebnih nagnjenj samo do enega poklica in kot se je pokazalo, jim znanje italijanščine, s katerim razpolagajo, ne dela posebnih težav ter v njihovem nadaljnjem študiju lepo napredujejo. V razgovoru smo se dotaknili tudi stanja na slovenskem učiteljišču v Gorici. Število dijakov je tu enako onemu tz preteklih let tn skupno je letos vpisanih »a učiteljišču 23 učiteljiščnikou tn učiteljiščnic. Tudi ti so večinoma s podeželja in so doslej pokazali dokajšnjo mero marljivosti tn ljubezni do šole. Zanimanja zo to Šolo jf sicer vedno manj, toda predvsem iz razloga, da z diplomo učiteljišča ni lahko priti do kruha, ni takojšnje zaposlitve, ki jo naši dijaki, večinoma iz manj premožnih družin, tako zelo potrebujejo/ Profesorski zbor je na slovenski gimnaziji, liceju tn učiteljišču v Gorici sestavljen iz rednih in začasno nameščenih profesorjev. Upamo, nam je dejal ob slovesu ravnatelj dr. Rožič, do se bo stanje začasno nameščenih učnih moči izboljšalo v kratkem, ko bo namreč tudi v praksi izveden šolski zakon o slovenskih šolah dm. Včeraj-danes Umrl je Rudolf Primožič iz Gabrij Včeraj popoldne ob 16. uri so v Gabrjah poicopali Rudolfa Primožiča, ki je podlegel dolgi bolezni. Pokojnik Je dočakal 74 let In je že dalj časa živel v pokoju Pred prvo svetovno vojno Je služil pri policiji v Trstu. Med vašča ni Je bil priljubljen in so ga vsi spoštovali kit dobrega moža Zapustil je dve hčerki, Vero in Edo, ROJSTVA. SMHT1 IN POHOKK Od 23. do 29. septembra se je v goriški občini rodilo 12 otrok, u-mrlo je 10 oseb, porok je bilo 11, oklicev pa 14. ROJSTVA: Cinzia Peressin, Fla-vio Lesa, Donatella Bottai, Renato Peric, Sonia Figar, Herbert Moore, Deanna Tulissio, Luca Mas-sarutti, Giorgio Pelos, Fabio Del Bene, Paolo Milani, Loredana Bei^ ne, Antonella Zullo, Manuela Salvador, Antonietta Guarnotta, Ca-logero Santacroce, Rosanna Devetak, Marco Giustiniani, Franca Ussai, Rosella Marcucci, Cinzia Valle, Arianna Buttignon, Enrico Fantuz, Elisabetta Bressan, Anto-nello Passuello. SMRTI: gospodinja. 72-letna An-na Cumar por. Podbersig, upokojenec 82-letni Giuseppe Petean, mehanični^ kovač 5s5-Ietn-i Mirko Gabrijelčič, upokojenec 60-letni Mario Tunini, 71-letni Emilio Vit-tori, kmetovalec 75-letm Giobatta Franco, upokojenec 75-letni Gio-vanni Pertot, gospodinja 58-letna Nardina Planinšček por. Visintin, gospodinja 64-letna Carmen Vil-lat por. Stucchi, en dan stara A-rianna Buttignon. POROKE: pek Valentino Hlede in tekstilna delavka Maruška Del-pin, kmetovalec Rodolfo Mrak in delavka Maria Mrak, industrijec Leone Busatta in bolničarka A-drianna Sandri, orožniški brigadir Antonio Di Bari in gospodinja An-namaria Tripani, uradnik Nereo Tami in uradnica Natalia Stibel, vrtnar Marino Borsi in delavka Maria Fain, sluga Natale Ples in gospodinjska pomočnica Alojzija Krkoč, geometer Renato Tomadin in računovodkinja Daria Cauci, kamnosek Claudio Zearo in šivilja Silvana Marini, agent javne varnosti Renato Martini in prodajalka Giuliana Makuc, uradnik Giuseppe Camauli in uradnica & lisabetta Boschin. OKLICI: mehanik Adalberto Persoglia in delavka Almira Budal, učitelj Alberto Giardina in tkalka Silvana Tegon, bolničar Narciso Mian in gospodinja Nella D’Oristano, urar Umberto Tuta in prodajalka Elena Stopar, civilni pilot Vincenzo Parenzan in gospodinja Guglieimina de Goyon. e. lektričar Luigi Selva in tkalka A-lida Marega, državni upokojenec Augusto Alteo in gospodinja Antonija Ržen, uradnik Angelo Sepe iv« Š4l1i4nm4 n T I n Y"\ v« D 1 : _ — 21__ : V_ ju Je dobro vzgojil, čeprav muljn študentka Lia De Paoli, orožnik Troncar in delavka Silvana Fa-bris, pomorski natakar Armando Giacometti in gospodinja Luigia Fabbri, mehanik Alfredo Barbia-ni in bolničarka Giovanna D* Marchi, inšpektor carine Giuseppa Finizio in uradnica Maria Mattei, orožniški podčastnik Raffaele La-neve in učiteljica Agape Špan. gher. Antonio Pellizzari in šivilja Maria Franceschi, šofer Silvestre VERDI. Zapito. CORSO. 14.30: «Hollywoodski matador« (II mattatore di Holly-wood), J. Levvis. Ameriški črno-beli film. VITTORIA. 14.30: «Smrt jaha v Rio Bravo« (La morte cavalca a Rio Bravo), M. 0'Hara in B. Keith. Ameriški barvni film v cinema-scopu. CENTRALE. 14.30: «Tajni zaklad Kleopatre« (II tesoro segreto di Cleopatra), M Thompson tn M. Power. Ameriški barvni film. temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,2 stopinje ob 11.20, najnith-* 8,8 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 83 odst. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta St 18, tel. 21-24 ZAHVALA Vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin našega ljubljenega moža in cčeta Mirkota Gabrijelčiča se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku in pevskemu zboru za slovo na njegovi zadnji poti. DRUŽINA GABRIJELČIČ Pevma, dne 30 septembra 1962. PftniorslcT*JnevnTk 8 — 30. septembra 1952 tmm l.v.v.v.vr j &&MK w ^ Bil iiŽ::j|^-:;l:l:::::i:::;:::;:;::::$;^^^^^S:^y5g^??g|l|x;:;:;:;::::yl:;:;:;:;:;:;:;:;:;:::::::::;:;:;:;:;:;:::.:.....:::^:rr^;:;:^al^w!^™j>:::;:::::::::i';:::;:i:|:::::::::;.';:;:;:;:;>: S? pl .. »■**• niim ///. mo NOGOMETNEGA PRVENSTVA B LIGE MESSINA - TRIESTINA: bolj za točke kot za prestiž Nobenih sprememb v tržaški enajstorici TriesN'na, pa čeprav v prvih dveh kolih prvenstva B lige ni okusila po.raza, je delno razočarala in delno prijetno presenetila. Vsi so bili prepričani, da je imela svojo najboljšo oporo v obrambi, medtem ko naj bi bila naj šibkejša v napadu. Po sedanjih nastopih sodeč pa je zadeva prav obratna: obramba je preveč popustljiva in se s preveliko lahkoto preda, medtem ko je napad z učinkovitimi akcijami zadovoljil. Xaj bo danes na igrišču daljne Messine bomo še Videli. Triestina je predvčenijšmjiin odpotovala iz Trsta in bo odsotna dve nedelji, Po nastopu, v Messini se bodo Tržačani presolili v Potenzo, kjer bodo imeti is tamkajšnjo e-najstcrrico prijateljsko srečanje. Pred .nedeljo pa bo Triestina že v Coseiizi, kjer je- čaka tekma četrtega Atola. Trener Radio ji; spremil na pot proti jugu 13 igralcev. V tej skupini so vsi čl ani prvega moštva, ki so v prvih dveh tekmah zadovoljili t.^r M'antovani in Orlando, ki bosta or.tala za rezervo. Sicer je trener p ripomnil, da se moštva, ki do da nes ni izgubilo tekme, ne izplača zamenjati, vendar so nekateri mnenja, da se bo vseeno poslužil ali Orlanda ali Mantovanija. Ce ne v prvenstveni pa vsaj v prijateljski tekmi. Messina ni enajstorica, ki bi lahko vzbujala strali. Doma zna biti odločna in borbena, toda s premišljeno taktiko je mogoče popolnoma ustaviti in onemogočiti napad. V prednji vrsti sta samo Calloni in Calzolari nevarna za obstoj mreže in če tema dvema ne bodo Tržačani dervolili preveč prostosti, se lahko nadejamo ............................ MED ŠTUDENTSKIM MITINGOM Svetovni rekord Hrumela s skokom 2,27 m MOSKVA, 29. — Med študent- skim atletskim mitingom, ki je bil na glavnem moskovskem stadionu Lenin, je Valerij Brumel izboljšal za 1 cm svetovni rekord v skoku v višino. Kar se sovjetskemu in s ve-lovnem prvaku ni posrečilo med evropskim pnenstvom v Beogradu, to je dosegel danes v Moskvi, kjer skočil 2,27. Prejšnji rekord je Brumel dosegel s skokom 2,26 julija lani med atletskim dvobojem ZDA-SZ v Palu Alto. od srečanja vsaj točko. Vprašanje je seveda, če bo na igrišču tako kot jo po papirnatih prognozah. Ce ne bo posebnih sprememb, bo Triestina nastopila v Messini v sledeči postavi: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Santelli, Trevisan, Vit, Secohi, Ri-sos. ODBOJKA Dekleta Bora v Gorici fantje doma proti CRDA Danes zjutraj bosta odbojkarski ekipi SZ Bor zaposleni v turnirjih za pokal FurJanije-Julijske krajine. Dekleta bodo ob 10. uri nastopila v Gorici (v telovadnici na Trgu Medaglie d’Oro) proti tamkajšnji AGI, fantje pa se bodo spoprijeli ob isti uri na igrišču športnega združenja Bor na stadionu «Prvi maj» z nevarnim moštvom ladjedelnice (CRDA). SZ BOR obvešča prizadete nogometne ekipe, da bo sestanek za organizacijo nogometnega tekmovanja prihodnji teden v petek 5. oktobra 1962, kot običajno na stadionu pri Sv. Ivanu ob 20.30. Svoje zastopnike naj pošljejo tudi tiste ekipe, ki se še niso prijavile, pa želijo nastopati na tem tekmovanju. NAMIZNI TENIS Zmaga Barkovljanov nad PD Cankar Prejšnji petek je bilo v Barkov-ljah prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med ekipama domačega prosvetnega društva in člani PD Cankar. Zmagali so premočno domačini. IZIDI TEKEM: GREGORIC-MORELJ 2:0 (21:16; 21:12) ŠCUKA-JANKOVIC 2:0 (21:14; 21:15) MILIC-VITEZ 2:0 (21:9; 21:13? ŠCUKA-MOREU 2:0 (21:16; 21:17) GREGORIC-VITEZ 2:1 (18:21; 21:16, 21:10) MILIC-JANKOVIC 2:0 (21:5; 21:5) SCUKA-VITEZ 2:1 (19:21; 21:15; 28:26) MILIC-MORELv 2:0 (21:9; 21:11) GREGORICl-JANKOVIC 2:0 (21:17; 21:9) S. Z. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m Hlinil n im m n m m im m iiiii m iiiiiiii n iiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO EVROPSKEM PRVENSTVU V ATLETIKI Sprinterji Sovjetske zveze odpovedali in razočarali Kljub popolni tehniki v predajah neuspeh tudi v štafetah Atletika je v Sovjetski zvezi v zadnjih letih množično in kvalitetno napredovala kot nikjer drugje, v nekaterih panogah pa ruski tekmovalci Se zaostajajo za atleti iz drugih dežel. Glavna hiba SZ so teki na kratke proge in v to disciplino polagajo Rusi veliko pozornosti, nimajo pa še dovolj naravnih talentov in moža, ki bi bil enakovreden ameriškim in nemških zvezdam, ni in ni. Delno so ugled sprintu Rusi popravili z štafeto 4 X 100 m, ki slovi kot ekipa, ki ima najpopolnejšo tehniko predaj na svetu. Ekipa SZ je bila tako po olimpijskih igrah v Melbournu 1956, v štafeti skoraj enakovredna .4-meričanom, kljub temu, da so njeni tekači zaostajali za Američani od 2 do 3 desetinke sekunde na• vsakih 100 m, kar pomeni okoli 14 metrov v celem teku, in celo boljša od nemške, angleške in italijanske, ki so imele tudi bgljše posameznike. Po igrah v Melbournu je ekipa SZ pokazala svojo moč na olimpiadi t> Rimu, kjer je zasedla drugo mesto in na srečanjih z ZDA, kjer je tekla pod 40 sekundami in leta 1961 tudi dosegla evropski rekord 39”4, Za evropsko prvenstvo v Beogradu so imeli Rusi na rdzpolago veliko število izenačenih sprinter- jev in prvi problemi so prišli na dan že v izbiri treh predstavnikov za nastop v Jugoslaviji. Na državnem prvenstvu so se najbolj izkazali Politiko, Tujakov, Ozolin in Prohorovski. Ta četuorica je tudi oblekla državni dres. Na stadionu JNA v Beogradu so se dogodki za sovjetske sprin-terje odvijali precej drugače Kot so predvidevali njihovi trenerji. V predtekih so se vsi trije predstavniki kvalificirali za nadaljnjo kolo, nihče pa ni pokazal izredne forme in tudi njihovi časi niso bili boljši od 10"5, kar pa je bilo v konkurenci Poljakov, Nemcev in Francozov premalo, V polfinalnih tekih je bila borba še ostrejša in nihče ni prestal izpita. Najboljši je bil Ozolin s komaj četrtim mestom v svoji skupini, Politiko pa je imel smolo in se med tekom huj- ...........Mlini........ NOGOMET DANES BOLOGNA - PALERMO (Sodnik: Angonese) CATANIA - INTER (Jonni) FIORENTINA - JUVENTUS (Gambarotta) GENOA - VENEZIA (Righi) LR VICENZA - SAMPDORIA (Marchese) MILAN ATALANTA (Bonetto) ROMA - MODENA (Di Tonno) SPAL - NAPOLI (Campanati) TORINO - MANTOVA (Roversi) aj^9t JB* J uk CATANZARO - PARMA (Sodnik: Barolo) COMO - COSENZA (Cadel) FOGGIA - BRESCIA (Cataldo) LECCO - ALESSANDRIA (Sebastio) LUCCHESE - SIMM. MONZA (Sabatella) MESSINA - TRIESTINA (Ferrari) PADOVA - BARI (Genel) SAMBENEDETTESE - LAZIO (Šamani) UDINESE - PRO PATRIA (Monti) VERONA - CAGLIARI (Varazzani) DANES V ZAGREBU Jugoslavija Zah. Nemčija Komisija za sestavo jugoslovanske reprezentance je določila za tekmo z Zahodno Nemčijo, ki bo danes v Zagrebu sledečo postavo. Soškič; Durkovič Jusufi; Markovič, Ivoš, Popovič Zambata Galič, Takač, Jerkovič, Stamarčič. Nastop Popoviča in Jerkoviča ni gotov, ker se igralca zaradi pošlkodb ne počutita še dobro. V primeru, da Popovič ne bi mogel igrati ga bo zamenjal Brnčič, v odsotnosti Jerkoviča pa bo napad igral v postavi Stamarčič, Zambata, Kovačevič, Galič in Skoblar. ero ©AIMW!1L ŠVICARSKA S IS P E R MA R K A OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI. novi lipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 (INI VE RS A L TECNICA* - trst Corso Garibaldi) ^ Tel. 41243 in 5°48 POLEC IZREDNIH POGOJEV V CENI NUDIMJ JUGOSLOVANSKIM KUPCEM BREZPLAČNO & _______________________________ STAVITEV NA DOM KJER KOLI V JUCOSL01 KUPUJTE SAMO PROIZVODE SVETOVNO PRIZNANIH TOVA^’ ki vam jih nudi «U N IV E R S A LT E C N I C nudi po izredno ugodnih cenah radio in televizijske aparate, hladilnike, električne in plinske štedilnike, električne in plinske bojlerje za kuhinje in kopalnice, pralne stroje in vse druge elektro-gospo-dinjske potrebščine. TURIZEM S še poškodoval. Za finale se torej ni plasiral nihče in poškodba Politika je delala trenerjem sive lase zaradi štafete. Na mesto ponesrečenega so bili prisiljeni postaviti skakalca v daljino Ter-Ovanesiana, ki pa je približno dve uri prej uspešno nastopil v svoji disciplini in je bil za večje napore že utrujen. V predtekih je bila SZ šele četrta s časom 40"8, ki je slab tudi če upoštevamo, da ni nastopila najboljša ekipa. Tudi na 200 m niso pustili sovjetski tekmovalci boljšega vtisa. Ozolin se je s težavo plasiral komaj za polfinale, naravnost katastrofalen čas 21’’8 pa je dosegel Tujakov. V ženski konkurenci je bilo za delno rehabilitacijo zelo malo upanja, ker so bile Poljakinje, Nemke in Angležinje že dalj časa v odlični formi. Po predvidevanjih so se Popova in Motina na 100 m uvrstile s slabimi časi komaj v polfinale, Maslovskaja pa je bila s 5. mestom na 200 m edina predstavnica SZ, ki se je uvrstila v finale hitrih tekov. V štafeti ponovno polom ruskih deklet: skozi cilj so sicer prišle na 4, mestu, zaradi nepravilnih predaj pa so sodniki ekipo diskvalificirali. Eno peto mesto je žalostna bilanca za sprinterje iz SZ, ki je v ostalih panogah osvojila rekordno število 13 prvih mest in to Ruse boli. Predvsem v letošnji sezoni so dobili veliko dobrih atletov, ki so ne samo dosegli dobre rezultate doma, ampak tudi zmagovali na mednarodnih prireditvah in gotovo so od Beograda pričakovali vsaj 3 uvrstitve med prve tri in tudi zlate kolajne za obe štafeti. Od sovjetskih novinarjev in tre. nerjev, katerih je bilo na PEA veliko, se je zvedelo, da bodo čimprej sklicali kongres atletskih tehnikov, da najdeio vzroke neuspeha v sprintu. Mnogi so mnenja, da je ta nezgoda posledica pretiravane prakse dviganja uteži, ki sicer da atletom izredno vzdržljivost in stabilnost, jim pa tudi zabrani pot do rezultatov pod 10”3. Ker se Rusi vsake stvari resno oprimejo, je pričakovati pravo revolucijo v treningu spnn-terjev in morda bo še sedanja mlada generacija v bližnji prihodnosti zablestela. BRUNO KRIŽMAN Rofrf CvntftnI — tel. 6138,- s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja. istrske specialitete. Dnevno godba In Ples OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 6.3U, lO.JU, 16 la 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO PARK H0T£LBL&. „ Tel. 284. 338. 200 stavraclja, kavarna s i. i m i n n i n > n i n , ... 00-1(10 Ljubljana -Tel. J33-173 Hotel «SLON> LJUBLJANA, Titova ul. a svojltAl obrati se gostom Iz Trsta toplo priporoča. GRAND HOTEL -TORtSE’ „ BLED. tet. 222. 2 Odprt skozi vse lel0,'erfl*v'°, kopališče s čoln'. ‘ jti°" kopališče. Pred m ™ cene znižane-_x SaPTurIšt SPOROČA da vzdriuje progo BLED LJUBLJANA-TRST ter prireja izlete in potovanja po domovini in v inozemstvo preko potovalne agencije tiJADRAN TUHISTn «AVTOPROMET> GORICA Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. Grand hotel LJUBLJANA nudi vse gostinsk* te; ** po zmernih cena", 0pl** priporoča za ceor HOTEL «TRIGLAV» KOPER — telefon 16 Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom .‘“i BOHINJ - SLOVENIJA V poletni In zimski sezoni vam nudijo vse udobje hoteli «ZLATO ROG», «POD VOGLOM*. ‘j' LEVUE-JEZERO», Mladinski dom teč gostišča Stara Fužina ln «CRNA PRST*. ♦ Kdor si ie!! pz diha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane prirodne lepote kdor si želi zimske a ,,|l letne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj « inlnrmactfn turistično društvo SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi iadiami redno progo Jadran-Južna Amerika — vla Zahodna Afrika (Rl)eka. Split. Napolt. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi. Tema, Rio de Janelro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovba« Piran, Zupančičeva ulica 24, in ua naše agente po vsem svetu. Telegrami. Plovba Piran Telegi: 035—22, 033—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 Vodilno turistično podjetje v Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, poslovalnice v vseh rečjlh krajih Slovenije im na obmejnih prehodih ter v Zagrebu. Opatiji, Dubrovniku tn Sisku. Od maja do septembra prirejamo stalne Izlete oo Jugoslaviji z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi Menjalnica valute predprodaja voznih kart za železniški, ie“"’V<> morski m avtobusni promet, rezervacija hotelskih sob v vsaltl valnlci. Zahtevajte programe izletov in v JOSIP JURČIČ JURIJ KOZJAK slovenski janičar Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine S. »Ako prideta dva Kozjaka tod, obesimo oba,* pristavi dolgin Samoi. »Povej nam, Samoi, kaj in zakaj čakamo tega človeka, ki si ga imenoval že večkrat,» vpraša star, škilast mož izmed poštene druščin«, »šli smo s teboj iz daljine do le-sem, utrudili in zbosili so se nam konji, ti pak nam še nisi povedal, čemu smo prijezdili v to deželo. Kaj ti je storil tisti, za katerega smo vrv pridrgmli, da mu sapo ustavimo in mu izvinemo kosti?» »Veliko mi je storil, prijatelj,« reče dolgin Samoi na to, »veliko žalega mi je napravil. Povem vam, da veste, zakaj smo obrzdali konjem gobce in zakaj smo se usedli nanje in iz daljne Ogrske pridirjali v kranjsko deželo. Ni še od tačas mnogokrat skopnel sneg, kar sem bil jaz tukaj, v tej dolini, šotore zasadil. Izmed vas ni bil tedaj še nobeden z menoj. Sina sem imel, krepkega mladeniča, močnega in pogumnega, kakor med krdelom nobenega ni bilo njegove starosti. On mi je bil vse, ž njim m zanj sem brundal po svetu. In kdo je bil, ki ml je bil zrušil mojo srečo? Tega človeka čakamo danes tukaj; ta je gospodar grada Kozjaka, le-onega kupa, ki ga vidite v megli. Sel je bil moj Mekin tja po konja v hlev; zvit mladič je bil. In pred mojimi očmi ga je pobil na tla. Na rami sem ga odnesel iz grajskega dvora. Zastonj sem upal, da se mu noga zravna; vsa zdravila so bila zastonj, bolečine so se množile, kosti so mu šle iz udov in umrl je. Zdaj veste, tovariši, koga čakamo in da mu ni upati ničesar več pod soncem, kadar pride meni v pest.* «čuj,» pravi zdaj mlajših eden, »to so konji!* In res se je slišalo peketanje konjskih kopit iz večerne megle. Ko bi mignil, polove cigani svoje konje in zdajci sede vsi v sedlu. Ostre, dolge nože v rokah drže obstopijo, za grmovjem skriti, ozko pot. Trije jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne časti ko zavoljo varstva spremljevala. Kar jih obstopijo riganje na malih mušicah, svetle nože visoko vihte, in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je s konca sapo zapiralo. »Kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič ne storim. Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam, grad — samo mene pustite. Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete!* Tako in enako je blodil v strahu in trepetu za svojo kožo Peter, ko mu je migala smrt pred očmi. Sam ni vedel, kaj govori. Ciganje so se smejali in suvali ga brez usmiljenja. «Slabo se izgovarjaš, boter!« reče prvi. «Pozdravi vse znance po peklu!* pravi drugi. »Ta bo neroden za obešanje, grča mu je zrastla na hrbtu!* pristavi tretji. «V klado ga denemo, da se mu zravna!* doda četrti «Hlapce pustite, tistega pa peljite k ognju, naj me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že pozabil in zgrešil. Tudi mu smete povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bode nanagloma stopil s sveta!* rekel je dolgin Samoi in gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo, dasi mu je bilo smrti v oči gledati. Ze je Peter menil, da je večnosti na pragu, že se mu je vrtelo po glavi, ko je videl nad seboj vislice, že je mislil zopet enkrat na Boga in lej, prosil je milosti pri Bogu, katerega ni imenoval ne mislil nanj že od mladih kolen, oddavnaj. In Bog mu je še prizanesel. Dolgin Samoi pristopi in, ko Petru pri ognju v obraz vidi, začudi se ter pravi; »Kaj? To ni pravi človek. Tega ne iščem. Pustite ga!» — Petru pa se je odvalil kamen od srca in bil je precej tisti ko pred. «Kdo si ti?» vpraša ga cigan. «Zakaj si rekel, da si Kozjak, in jaz vem, da je Kozjak večji, bolj zastaven človek. Taka šleva ne bi bila mojega sina na prvi mah pobila na tla. Ha, zakaj si rekel, da si Kozjak?* «A, vi ste se zmotili, ljubi moj prijatelj, vj iščete mojega brata. Ta je na vojni, pred Celjem, jaz sem le njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči; zato vas prosim, pustite me in moje hlapce, jaz z bratom nimam nič,* blebeče v naglici Peter. To vse pa ciganom ni bilo nič kaj povšeči. Tako daljo so bili nalašč sem prišli in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj — zastonj, brez končanega namena. «Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bode visel,* menili so nekateri riganje in drugi so to misel potrdili. Petru se je bilo sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se pa naposled za sto zlatov odkupnine, katero je Peter obljubil dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pak sta morala za poroka ostati pri ognju. Toda zapovedal je bil Samoi tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo. »Ako me jutri ne bode, ko zagledate prve sončne žarke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, česar se bode pa varoval, menil bi; potem že veste kaj,« reče ciganom dolgin, od-šedši s Petrom proti gradu. Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skrii za oblake: bila je pusta noč, ko je jezdil Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan govoriti druge navadne reči kakor kak pošten človek in pameten mož, otajalo se je po Petru do dobrega vse in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljevati, zakaj da je bratu Marku smrt sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bode miroval pred, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se maščuje krvavo nad namišljenim morilcem svojega sina. Tu se Petru zbudi misel strašna .kakršne se le najhudob-nejše srce ne ustraši. «Kaj, ko bi porabil to na svoj lastni prid?* misli Peter. ji' «Saj sem videl, da si zajčje nature,« odgovori se ne vzameš nič, na tuja ramena bi rad breme JU PL naj ti bo, jaz ga vzamem, dal boš več ko sto zla' v pe' vendar češ, kaj naj storim z dečkom, tvojim trnom ^ ' 5 «Z menihom hodi v vas pod lipo sest proti ^3., Uje prideš s svojimi pajdaši,« groza malo prešine na to tovarišijo domisli, «lahko fanta pograbiš jo ustavljal se ne bo nihče. Meniha mi živega Pu jV a0 pričal, otroka mi odpravi, kamor hočeš, ne rečem, d3 ^ JU^ ali daleč mi ga odpravi, daleč, da ga ne bo nikdar u 50 ,Jt ‘r°enil * , 'l"1, URF.DNIS'1'VO: TRST — UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni preda) 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico 1-11, el. 33-82 UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA st. 20 -letna 1801) lir polletna 31500 lir. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska; posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 9bU din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo stntarieva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v Ljubljani «00-14/5-375 - OGLASI: Cene msiasov: Za vsak mm v širim enee» stolpca, trgovski 100. finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst -til 3 Plačal ti bom dve sto zlatov in mojemu bratu, svoj® pri niku, boš huje storil, kakor bi ga umoril; ogren vse življenje.* = je U 5 Prijezdita do grada. Vratar, kj je v svoji stražnic p pričakovaje gospoda, spusti naglo viseči mostič in ciganom v dvor. Vse je spalo, le dva hlapca čuvaja - .M hodila po ozidju in gledala v megleno dolino. -ginu1V Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu sP‘veg0 r odkupnino zase in za hlapca ter doda polovico ltr”U0 la, polovico pa mu obljubi, kadar bode delo dovr Nadaljevanje ^ Tel. št. 37-338 — NAHOCNINA: mesečna 650 lir. -lJV tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, ■’ ’ uPf Malj oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo P