------263 ___ Naši dopisi. V Gorici 12. avg. — „Oggi, Domenica 12. Agosto: — BalloaPeuma; —gran bailo a S t. Andrea; — gran ballo a Po dgora; — sagra e ballo al Respi r o **) ! ! Tako daleč pa nismo še prišli z našimi nedeljskimi plesi, kakor danes; in to — vkljub tema, da vsi časniki proti njim vpijejo; — vkljub temu, da je Pevma preteklo nedeljo bila — „Plevna". (Tekla je namreč kri; stepli so se bili vojaki in civilisti.) In vendar imajo naši župani še toliko pogumnosti (!), da surove plese dopuščajo — dopuščajo v sedanji vročini 23 R. stopinj! Nekdaj so naši liberalni listi trdili, da so cerkveni godovi in shodi krivi, da se toliko pleše — zdravju **) To je blizo Kroaberga, kjer je studenec Goriškega vodotoka. Pis. ----- 264 ____ in mošnji na škodo. Zdaj je cerkev svoje reči tako uravnala, da se ob cerkvenih svečanostih ne pleše; — pleše se pa „sine titulo" vsako nedeljo — zdaj tu, zdaj tam v naši okolici, kakor na pr. danes v 2 krajih na desnem, v 2 krajih na levem bregu Soče, proti se-veru-vshodu, jugu, jugo-zahodu in severozahodu od mesta. To je naša plesna severnica. Toda je bolje, da molčim; če ne, zagledam prihodnjo nedeljo gotovo pet plakatov po oglih — namesti štirih. — Urno kaj veselega! „Novice" vedo, koliko sem se že v svojih dopisih jezil zarad tega, da se v raznih slovenskih in neslovenskih spisih naša kraj na imena tako grdo pačijo. Ne le, kar kak Lah piše, je vse spačeno, ker Lah drugače ne zna in noče pisati, ko tako, da slovensko podobo krajnega imena kolikor je mogoče zatare (saj to je voda na laški mlin), temveč tudi Nemec, ki bi vsaj pri nas na Primorskem moral biti neutralen in nepristransk, ogiba se slovenskih oblik najočitniših slovenskih imen. Po eni strani se tukajšnji nemški vsel-jenci in tuja „Nizzanskau gospoda jeze, da hočejo Go-ričani biti Italijani, — po drugi strani pa oni sami umetno poitalijančevanje naših krajev pospešujejo. Kar se tega tiče, grešil je tudi sloveči baron vCzornig v svojih knjigah, s katerima Gorico slavi. Čudni so neki Nemci res in tudi učenjaki nemški niso nič boljf. Uarod svoj in jezik, svoje znanstvo, svojo literaturo prilično in neprilično v zvezde kujejo, ko pa k nam v Gorico pridejo, silijo se vsa naša krajna imena po italijanski pisati in izgovarjati, da-si se lepa italijanščina in nje izgovarjanje vsakdanjim nemškim ustom tako lepo (!) podd, da bi se miši smejale, ko bi jih slišale govoriti. Vsakdo naših domačinov — kedar nemški govori, poreče na pr. „der fleilige Berg", tuji Nemec pa si bode čelusti lomil, da spravi ven svoj „Monte Zanto" (kajti ,,gantou z ojstrim začetnim s ne more izgovoriti). Sploh jim je povsod italijanska spaka ljubša, kakor čisto slovensko ime, tudi če slovenska oblika nemškim ustom bolje ugaja, ko laška. Tako ne bi vedel jez, zakaj bi imel nemški tujec prisoditi prednost neumnima oblikama „Ranzi a no" in ,,Raccogli an o" in zakaj ne raji slovenskima ,,Renčeu in „Oreho vi j e". Taka pisava krajnih imen pa ni le smešna, temuč nam veliko škodi, ker se zanese v znanstvene in vsakošne knjige, v zemljevide itd. Poglejmo na pr. samo „Gene-ralstabskarto" in videli bomo, kak „Unsinn" je na njej nakopičen! — S tega, kar sem o naših krajnih imenih rekel, lahko vsak posname, kako mene veseli, če najdem kje v kaki — sosebno neslovenski — knjigi naša imena pravilno in dosledno pisana. In tako je pisal v letošnjem programu tukajšnje više realke nas prof. Fr. Erjavec. Sestavku njegovemu je naslov: „Die m aiakologischen Verhaltnisse der ge-furst. Grafschaft Gor z." Ker se v tem dolgem strogo znanstvenem spisu navajajo vsi raznoteri polži, ki se nahajajo v naši — na petero opasij razdeljeni — deželici, imenujejo se vedno tudi kraji, kjer ta ali ta polž živi; in tako imamo v naravopisni sestavek vpleteno domače kraj epi s je, katero je skoz in skoz zgledno. Kdor noče meni verjeti, naj se sam prepriča, kako gladki, odlični nemški pisavi Erjavčevi dobro pri-etojajo krajna imena se slov. obliko in pravilno pisava. Tudi to je pravo, da je g. profesor popustil vsiljeno obliko ,,Kviško" in da piše, kakor ljudje izgovarjajo, „Kojsko". Ali o tem o drugi priliki več. — Hvaležni smo gosp. pisatelju Erjavcu, da je gledal tudi na pravilnost krajnih imen; zakaj znanstvena vrednost njegovega spisa in veljava njegovega imena ste nam poroštvo, da se pravilna pisava naših krajnih imen zanese v razne inostranske znanstvene bukve. — n meri to — se ve da — ne morem jez spuščati se v pretresanje g. Erjavčevega dela, ker bi me pisatelj po vsi pravici — kakor svoje polže — po rogeh krenil in bi se moral jez sramotno skriti v svojo neveščaško hišico. — Sicer pa mi bode g. Erjavčev spis znabiti povod, da še marsikaj sprožim. — Kakor sem o svojem Času oznanil, odpovedal seje naš g. baron Tace o državnega poslanstva; zato bode 4. septembra nova volitev; (volilo bode veliko posestvo). — Pred tukajšnjo Veliko cerkvijo, krog katere mislijo tla znižati in zravniti, napravijo čeden — vzvišan preddvor z ličnimi stopnjicami na sredi in z ograjo na straneh. Za to delo, ki bode stalo 1500 gold., nabirajo se doneski, pa tudi magistrat bo kaj plačal. — Za zvekšanje ženske bolnišnice pri milosrčnicah je podarila gospa grofinja Chambord ova 500 gold. — Sv. o. papež so podarili naši slavni Oglejski baziliki krasen in dragocen srebern obhajiinik (ciborij). — Mestne ljudske šole v Gorici so se končale včeraj brez navadne svečanosti. Po deželi pa, na kmetih, imajo počitnice jako različne, skor v vsakem okraji drugače. — Dne 2. septembra bo na Sv. Gori lepa svečanost: Nj. ek3C preč. g. knez-nadškof dr. Andrej Gollmavr bodo posrečevali novi zaobljubni altar sredi cerkve, ki so ga napravili s prostovoljnimi doneski v spomin tiste velikanske procesije, ki je bila leta 1872 (2. sept.) Iz Koroškega 10 avgusta. — Strašna cevihta s toča je 21. t. m. velik kos naše zemlje noter doli do Bo-trinja tako zadela, da naj stareji ljudje ne pomnijo* take škode po gozdih, polju in vrtih, kakor je bila ta. Družba kmetijska kliče v razglasu od 6. dne t. m. na pomoč naše kmetovalce drugih krajev, ki so pospravili že bogate pridelke, naj pomagajo z žitom ali kakor koli nesrečnim svojim bratom. Nadjamo se, da klic ne bode prazen glas. — Dela za silo potrebno uravnava Zilske struge se tako po polževo pričenjajo, da ljudstva po pravici mrmra. — Za razstavo živine in premiranje •je napovedanih 294 konj, 380 goved in 150 drobnice* —10. septembra bo volitev druzega državnega poslanca na mesto g. Stokerta. Ko bi bili Junskain Lavantinska dolina, kakor je bila prva osnova, skupaj volili, bilo bi mogoče , da med 9 državnimi poslanci bi Koroška vsaj enega Slovenca imela; al nemudoma je tekel neki liberalec na Dunaj in v hipu je bil nov volilni okraj Velkovec s Celovcem in Trgom skovan, in naši Slovenci naj iščejo svojega zastopnika zdaj —na Golovcu! Taka ravnopravnost je zelo podobna Turški. — Železnica po Lavantinski dolini pride kmalo na vrsto; kmalo se začne odkupovanje zemljišč, za pot njeno potrebnih. Iz Kranja 12. avg. — Danes je visokočastiti nas knezoškof gosp. dr. Jernej V i d m a'r na tihem obhajal petdesetletnico duhovstva svojega. Niso ga nikakor mogli pripraviti do tega, da bi bil z navadno slovesnostjo pel zlato sv. maso. Da pa vendar ta nedelja, ko je gosp. knezoškof, velecenjeni naš rojdk, obhajal spomin svojega 501etnega duhovstva, tudi v kroniki mesta na-šega ne ostane celo brez slovesnega spomina, skrbeli so naši možnarji, ki so pokali med mašo, ki jo je služit jubilant ob 8. uri v veliki cerkvi. Cerkev bila je zbranega ljudstva vsa polna, in tudi nas mestni odbor se je „in corpore" vdeležil zlate sv. maše. Predpoldne se je gospodu knezuškofu poklonila deputacija mestnega odbora, peljana od g. župana, in mu čestitala k veselemu dnevu. Duhovščina Moravske dekanije poslala je gospodu jubilantu adreso, kakor so tuai že ves pretekli teden prihajale deputacije duhovnov iz bližnjih dekanij čestitat bivšemu vladiki Kranjskemu. Tudi iz Ljubljane so dohajali duhovniki častitelji njegovi. — Naša gimnazija nima letos navadnega šolskega poročila. In zakaj ne? Ravnatelj njen si je neki domisijeval, da ------ 265 — koncem šolskega leta prestane gimnazija naša in sato mislil, da — programa treba ni. — Ali mož se je, kakor že večkrat, tudi zopet to pot zmotil. — Prihodnjo nedeljo bode prva,,beseda" v novih prostorih čitalnice naše, ki so prav elegantni. Iz Ljubljane. — Tabora tudi c. k. deželna vlada ni dovolila, kateri so gospodje dr. Jan. BIeiweis, dr. Vošnjak in dr. Zarnik po c. k. okrajnem glavarstvu 11 dne t. m. sledeči rekurs izročili: ,,Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Zoper določbo od 4. avgusta 1877., štev. 9101. pod A. ki je bila v nedeljo 5. avgusta t. 1. dr. J. Bleiweisu vročena, vlagamo podpisani na slavno c. kr. deželno vlado to le pritožbo: Uzroki, s katerimi slavno c. kr. okrajno glavarstvo to določbo podpira, niso nikakor veljavni. Pravi, da bi se tak tabor nikakor ne vjemal z nevtraliteto naše države, ako bi se na taistem resolucije v takem pomenu sklepale, kakor smo jo mi predložili. Ali treba je pomisliti, da imamo z Magjari skupno jednega in taistega vladarja, jednega in taistega ministra izvanjskih poslov, kateri se mora v prvi vrati za nevtraliteto brigati. Ta minister, gotovo korenit Magjar od nog d) glave in kakor tak zelo čislan od svojih sorojakov, bi bil lehko z enim migljajem vse tabore na Magjarskem nemogoče storil, ako bi se bil le količkaj bal, da bodo magjarske s tako ostrostjo zoper Rusijo bobneče resolucije škodovale nevtraliteti. In v resnici, grof Andrassv se ni zmotil. Akoravno so Magjari na stoterih in stoterih taborih strašansko s puškami in topovi (se ve da samo na jeziku) zoper Rusijo rožljali, vendar taista vsled tega ni za potrebno držala, le enega vojaka več na erdeljsko ali gališko mejo postaviti. Slavo ces. kr. okrajno glavarstvo pravi, „da po tem takem bi ta resolucija dejanja oživeti zahtevala, ki so splošnemu prizadevauju za ohranjeuje miru ravno nasproti." Na to pa ravno Magjarske resolucije merijo, ker zahtevajo, da bi Avstrija čem prej vojsko z Rusijo začela. Zavoljo splošnega prizadevanja za ohranenje miru je pa treba tudi nam Slovanom priliko dati, na javnih shodih svoje mnenje izjavati ; kajti po enostranskih magjarskih resolucijah se utegne rusko občinstvo v misel zapeljati, da vse prebivalstvo našega cesarstva za vojsko proti Rusiji hrepeni. To krivo mnenje bi pa utegnilo rusko občinstvo tako razburiti, da bi se ravno vsled tega nevtraliteta kaj lehko skalila. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pravi, da bi naša resolucija zbeganje in nemir v občinstvu napravila. Zbeganje in nemir so pa našemu občinstvu ravno magjarske resolucije napravile, ki se zavzemajo za Turka, najkrutejšega in najbolj neusmiljenega sovražnika krščanstva in našega naroda, kakor ga že slavni Valvazor imenuje. Naš tabor bi bil ravno potreben, da bi se naše slovensko, po magjarskih resolucijah razburjeno in zbegano občinstvo zopet pomirilo. Mi opozorujemo slavno c. kr. deželno vlado tudi na to, da je bil tabor enacega smisla, kakor naš tabor, brez zaprek dovoljen v Zagrebu dne 5. avg. t. 1. in da ban Hrvatski, načelnik kr. deželne vlade, je jako prijazno sprejel deputacijo, ki mu je dne 6. t. m. podala sklenjeno resolucijo, ter obljubil izročiti jo mini-terstvu vnajnih oprav in pa tudi Njega veličanstvu. S to izjavo je kr. vlada ovrgla vse razloge, s katerimi je c. kr. okrajno glavarstvo Ljubljansko odbilo prošnjo podpisanih za tabor Udmatski. Kar je po takem pravo na Hrvatskem, tem manj more to napačno biti na zemlji slovenski, vsaj smo Slovenci, kakor Hrvati pod isto krono, pod krono presvitle Habsburške dinastije. Kakor smo dokazali, ni naš tabor v nikakoršni zvezi z nevtraliteto naše carevine. Nedovoljenje tabora bi nam pa spet prav „ad oeulos" pokazalo, da svoboda, ki vlada v Translajtaniji, je jako različna od tiste, ki pri nas kraljuje. Ker nam pa nikakor v glavo ne gre, da imajo državljani v Translajtaniji predpravice pred nami za vnajo politiko, prosimo: „Naj slavna c. kr. deželna vlada blagovoli dovoliti tabor Udmatski dne 19. t. m. popoludne ob 5. uri. * Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa naj blagovoli to pritožbo nemudoma slavni c. kr. deželni vladi v rešitev predložiti." — Včeraj je dr. Bleiweis prejel odlog c. k. deželnega predsedstva od 11. dne t. m. štev. 1944P/r., ki prav na kratko pravi, da ne dovoljuje tabora iz istih razlogov, s katerimi ga je c. k. okrajno glavarstvo prepovedalo. Uganjke, zakaj je pri nas prepovedano, kar je na Hrvatskem dovoljeno? nam tedaj si. de* želna vlada Krajnska ni hotela rešiti. — Ravnokar beremo, da Hrvatje napravijo drugi tabor, danes v Sisku, in da Morava ni nameravajo tabor poleg Brna napraviti 26. dne t. m. — (Iz seje dež. odbora 11. avgusta.) Vodstvu vino-in sadjerejske šole na Slapu se je dovolilo, da se udeleži vinske razstave v Vipavi 8. septembra t. 1. z šolskimi vinskimi pridelki. — Poročilo deželnega inženirja o trebljenji jam in vodnih požiravnikov ILnca v Planinski dolini se izroči z računom dotičnih stroškov vred c. k. deželni vladi s prošnjo za izplačanje druzih 500 gold. za to trebljenje odločene državne subvencije. — Vodstvu šole za gluhoneme v Lincu, iz katere so se letos po končani večletni šoli vrnili 4 dobro izšolani , lepo in prav v krščanskem duhu odgojeni gluhonemi iz Kranjskega (3 mladenči in 1 deklica) se pošlje zahvalno pismo za jako skrbno in trudapolno odgoje-vanje. Vlada Ljubljanska je že razpisala 4 štipendije za gluhomutce; prošnje se morajo vložiti zadnji čas konec tega meseca. — (V $eji družbe kmetijske 12. dne t wi.), pri kateri je pričujoč bil c. k. vladni zastopnik, se je razdelila državna subvencija za mlekarstvo; 8 šolskim drevesnicam se je dala denarna podpora; drugim sadjerejcem se ni moglo nič padariti, ker je si. mini-sterstvo kmetijstva 100 god. dovolilo samo za šolske vrte; — nekatere prošnje za podporo v napravi vodnjakov so se vrnile prošnikom s tem, da do 15. septembra bolj natanko popišejo, kako mislijo vodnjak napraviti; po tem bi se prošnje po cc k. deželni vladi predložijo ministerstvu v razsodbo. — Za nove ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. Jurij A d lesi č, nadučitelj v Vipavi, — gosp. Aleš Pavlin, posestnik v Podbrezji in gosp. Alfred Hartman , inženir na Vrhniki. -— Odbor je dovolil gosp. A. Hartmanu7 da na vrtu družbe kmetijske na ogled in poskus njo razstavi od njega iznajdeno mašino, s katero se čudovito lahko šota tlači (preša). Ta tlačilnica (Torfpresse) pride kmalu na družbeni vrt, kamor naj jo gredo posestniki mahu ogledat. 1. dne septembra pa bo ondi očitna poskušnja ž njo. — Ko smo unidan poročali o koncertu slavnega gosp. Franjo Krežme in z zasluženo pohvalo omenili petja gosp. Josipa Nolli-a, ki je poveličalo koncert Krežmin, rekli smo, da gosp. No 11 i porabi daljši svoj dopust od opere Zagrebške v to, da gre* v Italijo. Iz prijateljskega pisma iz Milana navajamo prijateljem in častiteljem gosp. Nolli a, da se rojaku našemu odpirajo najlepše nade za umetniško njegovo bodočnost. Pel je unidan v Milanu v gledališči „della Scala", enemu največih gledališč Evropskih, s sijajnim vspe- ----- 266 ----- jem in godbo c. k. vojaške kapele. Programi se družbenikom pošljejo na dom. — (Svarilo.) Nek mlad človek, France P . . . r, kakor pravi, „von Verakruce", po deželi ljudi slepari, da je od deželnega glavarja postavljen za ,,popotnega učitelja kmetijstva" in išče prostorov za predavanje svojega goljufnega blaga itd. Bil je unidan v Dolu (Lust-thal), v Moravčah in drugod. Če še kam pride, naj ga žandarmom izroči, da ^popotnemu učitelju" poskrbijo pravi oder za predavanje njegovih goljufij. bom. Nazoči so bili operni ravnatelj Corti in mnogo muzikalnih kapacitet, ki niso mogli prehvaliti kreposti in krasote glasa Nollijevega, pa tudi prednašanje so hvalili, Gosp. Nolli se ondi uči pri slavnem Gialdini-u. Dokaz temu, kako Italijani cenijo zmožnost njegovo, je ponudba , ki jo je dobil za prihodnjo zimo v Florenci. Ker pa je gosp. Nolli Še vezan v Zagreb, ni za zdaj sprejel častne ponudbe. — Mi gosp. Nolli ju, ki je peti začel na odru Čitalnice naše , radostni častitamo o tem vspehu, ki je velike pomembe, kajti kogar Milan priznava za pevca, onemu je po dovršenih še viših študijah ves svet odprt. — (Slovesnost Lozke 400letnice) v nedeljo se je od konca do kraja prav lepo izvršila. Zbralo se je ljudstva nad 3000 od blizo in daleč in gostom je srce igralo veselja, ko so na obrazu vsake hišice videli, da v Ložu stojč na čisto slovenski zemlji. Tri narodna Ljubljanska društva: sokol, čitalnica in dramatično društvo so jako poveličevala slovesnost. C. kr. okrajni glavar baron Gussich pa je cel6 osobno prišel čuvat in mnogo žandarjev imel na pomoč, da se noben govornik ni spodtaknil na kakem politiškem kamenji, kajti prepovedal je kar naravnost vsak politišk govor! Drugi pot poročamo kaj več o tej svečanosti; danes moramo le še izraziti glasno željo, naj bi si. vodstvo južne železnice na postajo v Rakeku djalo kakega bolj posirež-ljivega uradnika, kakor je sedanji, ki je pri odhodu mešanega vlaka pravično nevoljo občinstva izbudil. — (Živinski sejm) 8. dne t. m. je bil tako poln prodajalcev pa tudi kupcev živine, kakor še noben poprejšnji sejm ne. Okoli 800 goved je bilo na sejmu, kupcev pa obdanih od domačih mesetarjev iz Baden-skega, Bavarskega in — čujte! — cel6 iz Švice veliko, ki so govejo živino dobro plačevali. Kdo bi bil kedaj mislil, da iz Švice, katera stoji o govedoreji skoro na prvem meatu, bodo v majhno in zavoljo govedoreje toliko zaničevano Kranjsko deželo hodili barantači goveda kupovat! Kmetje naši, kateri ved6, da je sila prignala Nemce po živino v našo deželo, so ceao prav visoko napeli, češ, plačaj drago, če hočeš kaj imeti. Čudna pa je tudi ta prikazen, da tudi Korošci hodijo po naša goveda. Uganjka te zastavice pa je ta, da so Nemci na Koroškem pokupili že skoro vso živino, katera je le količkaj kaj vredna bila. Naj nam zdaj na vprašanje naše: kaj pa bode z zarodom naše domače živine v prihodnjič, odgovor dajo tisti domoljubi, kateri zagovarjajo, tako neizmerno poprodajo bolje živine! Kmet res vlovi za svoje blago dobro ceno; vprašamo pa: kaj pa mu ostane v hlevu, če je v mošnjo par bankovcev več dobil? Tudi kmet, ki je ves bolji les iz hoste posekal, je začasno kaj skupil, al kaj pa bo z gozdom za naprej? — Mi sami smo govorili s tremi takimi Bavarskimi kupče-valci; na vprašanje: Kako je to, da iz daljne Nemčije hodijo zdaj k nam po živino in zakaj najbolj nakupujejo krave in te lice, smo dobili odgovor, da po Nemčiji pred tremi leti niso skoro nič živinske klaje pridelali in so zatega del skoro vso živino poprodati prisiljeni bili; zdaj pa imajo zopet klaje obilo in treba jim je za zarod skrbeti. Ali je to resnica ali ne, ne moremo zagotoviti, nekaj pa vendar utegne nad tem resničnega biti, ker najbolj segajo po živini za pleme, če tudi se volov ne branijo. — (Likvidacijski odbor banke f)Slovenijeli) skliče 12. dne prihodnjega meseca izvanredni občni zbor svojih delničarjev. — (Čitalnica) napravi na vrtu gostilničnem prihodnjo nedeljo zvečer svojim udom veselico s pet-