Štev. 4.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1913.
Nove skušnje pri prašičereji.
Vsakega vinarja, ki se po nepotrebnem izgubi, je škoda. Iz nevednosti in napačnega ravnanja se kmetu zapravijo pri reji živali velike vsote. Kjer moremo najti zase koristni nauk in novo pot, da se izboljšajo gospodarske razmere, jo moramo poiskati. Pri reji živali so pa tisti nauki najbolj zanesljivi, ki prihajajo iz skušnje. •Naj bo nauk na videz še tako dober, dokler ni s skušnjo potrjen, ne bo kmetu veliko koristil.
Profesor Lehman je nemškim kmetom s svojimi nauki o pravi prašičereji že milijone pridobil. Pečal se je sam že veliko let s prašičerejo. Vse zapisuje, vse tehta, ,vse sam poskuša. Svoje skušnje priobčuje zdaj kot sad dolgotrajnega truda Tudi mi si moremo z njimi pomagati. Priobčujemo itorej te skušnje v nadi, da jih bodo gospo-Jdatji io gospodinje natančno premislili in ge pcTjTJii. ravnali,
1.	Cilj prašičereje.
Krnet redi prašiče, da jih proda in doma zakolje. Nekdaj so rabili od prašiča v prvi vrsti mast. Zdaj se rabi najbolj meso, Po mestih se najbolj povprašuje po prašičji pečenki. Če imenujemo mast vso tol-ščo v prašiču, vse druge dele pa meso, je 'dokazano, da se za 1 kg mesa pri reji prašičev rabi sedemkrat manj krme, kakor za il kg masti. Pametni gospodarji ne bodo imeli prašičev le zaradi pitanja čez leto. 'Redi se dobro, toda dano krmo vendar slabo porabi. Najboljše je prašiče recliti do osmega meseca in potem prodati. Škoda se ti bo zdelo ješčo žival od hiše dati, toda drugače ne gre,
2.	Rast prašičev.
Profesor Lehman je v svojem posku-ševališču prašiče dobro krmil. Pujski, ki so se ravno polegli, so imeli 1'226 kg ali okroglo l'/4 kg, 10 tednov stari 20 11 kg, 30 ted-
nov 111 kg. Zlasti pri zadnjih se vidi, da so bili res dobro krmljeni. Izredili so se torej v prvih desetih tednih vsak za 19 kg. Ko so bili stari po 18 tednov, so imeli 51 kg, torej so se v teh osmih tednih zredili za 31 kg. V zadnjih 12 tednih se je pa teža povečala za 61 kg. Med sesanjem pridobi prašiček v tednu 1-9 kg, torej skoro 2 kg na teži. Po odstavljenju se izredi prve tedne po 3-9 kg, pozneje 5 K vsaki teden, če res dobi zadosti krme, ki se mu pri-leže. Marsikateri gospodinji se bo zdelo to čisto nemogoče, pa je vendar gotovo resnično. Ravno v tem se vidi, kaj napravi dobra pasma in pravilna reja.
3.	Mast in meso.
Navadni prašiček tehta prvi dan, ko se poleže, 1*4 kg. Vse masti ima le 25 gr ali petdeseti del svoje, teže, torej skoro prav nič. Žival ima mast najbolj za ohra-njenje topline in nadomestek hrane, če je ni zadosti. Tega ne potrebuje pred rojstvom. Teža vsega mesa, torej tudi kože in kosti, znaša 1130 gr. Kako se zdaj mast in meso razvijata? Ko je prašiček star deset tednov, ima 4 kg masti, 16 kg mesa s krvjo vrea. Ko ima 18 tednov, je masti 18 kg in 33 kg drugih mesnatih snovi. Ko ima 30 tednov in teže 111 kg, tehta mast 48 kg, drugi mesnati deli 63 kg. Med sesanjem se pomnoži mast na teden za 0 42 kg, v začetku pitanja za 1-73 kg, v zadnjih tednih pa za 25 kg. Meso zraste med sesanjem na teden za 1-48 kg, začetkom pitanja za 219 kg, proti koncu za 25 kg, torej enako kakor mast. Če so pa prašiči še stareji, potem mast še bolj rasle, kakor meso. Toda žival porabi za napravo masti toliko več krme, da se stroški več ne izplačajo. V starosti sedmih mesecev so prašiči še najbolj rastni, toda prirastek na teži ni več tako velik, kakor poprej, če se računa vrednost porabljene krme.
4.	Doječa svinja.
Ako se računa pitanje prašičev od končanega desetega tedna, ko so bili mla-
diči odstavljeni in do končanega 30. tedna, so se zredili v tem času od 20 kg na 111 kg, torej za 91 kg. V mesu je pa še prav veliko vode. Ko bi prav vso vodo iz mesa« spravili, nam ostanejo same suhe snovi, ki so edino kot hrana nekaj vredne. Te tva-rine imenujejo učenjaki suhe dušičnate snovi. Bolj po domače bi to imenovali čisto hrano in mast.
Profesor Lehman je opazoval svinjo, ki je imela osem mladičev. Vsi skupaj so tehtali 9-8 kg pri rojstvu. Svinja je nosila 115 dni. Vsak prašičkov se je torej na dan izredil za 2 gr masti in 13 gr dušičnatih snovi. Pri pitanju je pa vsak prašič pomnožil svojo težo za 400 gr dušičnatih snovi na dan. Ko so se polegli, so tehtali vsi pujski 9 8 kg. Ko jih je svinja deset tednov dojila, so imeli skupno 160 kg, torej so v 70 dneh pridobili 151 kg, prej pa v 115 le 9-8 kg. Iz tega je pa jasen nauk, da se mora noseča svinja čisto drugače krmiti, kakor doječa. Če se pitance dobro krmi, se pomnoži njegova teža na dan za 650 — 1000 gr. Doječa svinja pa napravi vsaki dan 2'155 kg teže pri svojih mladičih. Noseča svinja ne potrebuje močne krme, S&dosti is, d^ ?e dobro preživi, Doječa mora imeti veliko najboljše krme.
Dobra svinja vselej zelo shujša med dojenjem. Od materine masti se mladiči redijo. Zato je prav, če se v času nosečnosti daje svinji dobra krma, da se malo izredi, ker bo od tega nabranega kapitala pozneje lahko mlade pujske zalagala. Da ne bo pri skotenju kake nesreče, naj se breja svinja vsaki dan vsaj za pol ure ven spusti, da se razhodi. Kri se vsled tega pravilno pretaka, telo ostane zdravo, deli telesa so krepki in mladički vedno zdravi. To je najboljši pripomoček zoper ruzne bolezni ob tej priložnosti, Priobčujemo izkaz, kako je Lehman krmil dve svinji. Eni je dajal veliko beljakovin, drugi manj. Razvidno je tudi iz tega, kako dobra je za prašiče močna krma. Tudi pšenične pleve se dajo dobro porabiti,
Stran 26
Domoljub' — Nag kmečki "dom 1013
Štev. 4
Krma za doječo svinjo v 8 tednih. A' Maio beljakovine.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
teden
ječmen 27,88 29,67 34,25 35,75 42,08 50,01 48,17 54.83
ribja moka 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0.8
pšenične plove
1,52 1,28 1,27 0,87 0,30
Mladiči so so zredili
7,71 "9,04 8,60 7,86 8,24 12,14 10,35 14,45
Svinja jo shujšala
-4,6 -3,9 -j-0,5 -0,9 -0,5 —0.3 +0,4 *
4-0
vsota 322,64
5,7
5,24
78,43
-7,5
B. Veliko beljakovine.
			ribja	mesna	pšenične	mladiči so
		ječmen	moka	1110 Ua	plovo	sc zredili
L	teden	22,76	1,13	1,4	1,48	10,72
2.		26,80	1,4	1,4	1,32	13,12
3.		32,05	1,4	1,4	1,02	10,96
4.	n	34,38 39,55	1,4	1.4	0,8	11,20
6.			1,6	1,81	—	12,70
6.		46.28	1,78	2,14	—	15,79
7.		48,43	2,08	2.77	—	12,53
8.	„	55.58	2,05	2,47	—	20,62
	vsota	305,83	12,84	14,79	4,6	105,43
svinja je shujšala
-4,5 -4,6 +0,1 —0,9 +0,5 -2,5 +1,4 -1,5
—9,0
A : B = 100:
139 145 127 143 154 131 121 143
135
Krma za svinjo na da n.
A. Malo beljakovine.
B. Veliko beljakovine.
1.
2 a
o,
4.
5.
6.
7.
8.
teden
ječmen 3,98 4,24 4,90 5,10 6,01 7,15 7,12 7,83
ribja moka
0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,12
psemene plevo
0,22 0,18 0,18 0,12 0,04
ječmen 3,25 3,83 4,58
4.91 5,65 6.61
6.92 7,94
ribja moku
0,16 0,2 0,2 0,2 0,23 0,25 0,3 0,29
mesna moka
0,2
0,2
0,2
0,2
0,26
0,31
0,4
0,35
pšenične plevo
0,21 0,19 0,15 0,11
Naše gospodinje ne bodo mogle tako krmiti. Ker imajo doma peso in krompir, ;e cenejše to porabiti in zraven krmiti veliko žita. Napačno je, če se kupijo za doječe svinje pšenične otrobi, ki so prav dobra krma, toda za sedanjo ceno veliko predrage. Dajte jim brez skrbi zdrobljenega ječmena, turšice ali ovsa. To je prav dobra krma, pri kateri bodo svinje zdrave ostale.
5. Bolni mladiči.
Veliko malih prašičkov pogine za grižo. Naše gospodinje so tako prepričane, da mora enkrat griža priti nad vsakega mladiča, da po njih mnenju prašiči radi ne jedo, če niso imeli enkrat griže. Po našem mnenju pa bolezen ni nikdar dobra. Skoro vselej pride bolezen vsled skažene krme, katero svinja vživa. Da se ognit krompir ali pesa, včasih tudi preveč krompirja, ki svinjo napenja. Najbolj navadni vzrok je pa v mali pazljivosti. Ker se doječa svinja dobro krmi, navadno kaj malega v kotih korita ostane. Ko se zopet krmi, se druga jed kar na to kislino vrže in svinja vse po-vžije. V želodcu se kisa, svinja ima slabo mleko, pujski pa grižo. Vselej po jedi je treba posodo natančno osnažiti in posušili, potem šele drugo krmo notri dejati. Treba je pa tudi doječo svinjo z mladiči vred na prosto spuščati.
6. Reja mladičev.
Da more doječa svinja zavžiti veliko krme, mora imeti velik želodec. Zato imajo izkušene gospodinje navado, da jim dajo veliko krme, četudi ni posebno redilna, da se želodec razširi, Na Nemškem dajejo v ta namen pozimi žitne pleve, poleti pa deteljo in travo.
Tudi mladi prašički se morajo na ta način krmiti. Začetkoma jim je treba dajati veliko krme, četudi nj posebno fečna, i Najboljše je posneto mleko. Dati se pa mora vedno tudi veliko žita, da ne zasta-nejo v rasti. Pri mladičih se ne sme nikdar varčevati. Pri nas se splošno veliko premalo krmi.
Profesor Lehman je poskusil prašiče po odstavljenju skozi tri mesece na dete-ljišču pasti. Postali so bolj suhi, rivci so bili dolgi, noge visoke. Ko jih je pa dal v hlev in začel enako pitati z žitom, kakor druge, so počasi zgubili znamenje pomanjkljive krme in koncem pitanja so bili malo težji, kakor drugi, ki so se ves čas močno krmili, Na paši so dobili močne kosti, želodec se je vsled obilne detelje razširil, da so pozneje krmo tem boljše porabili.
One dolge glave, ostri hrbti in visoke noge so redno znamenja nezadostne krme. Lani sem kupil nekaj prašičkov najboljše pasme. Morali so jih prodati, ker je začelo krme primanjkovati. Imeli so vsa zna-
menja malovrednih prašičev. Čez dva meseca pravilnega krmljenja so se ta znamenja zgubila. Kdor zdaj prašiče vidi, se čudi, da morejo pri tej starosti šestih mesecev tako lepi biti. Nizka jorkširska pasma je le vsled krmljenja taka postala. Gotovo sa more po krmi spreminjati tudi zunanja oblika prašičev.
Žito in vlaga v zemlji.
Že v enem zadnjih člankov smo rekli, da utegne postati pravilno osipa-vanjc naših žit naravnost velikanskega pomena za zboljšanje pridelka, zrnja in slame, kakor uči to večtisočletna izkušnja v Aziji.
Pa mi morebiti porečete: »Če bomo žito še osipovali, potem si zapravimo ob suhih letinah še tisto malo vlage, kar je je še v zemlji; saj tudi krompirja v suhih letinah manje pridelamo, čo smo ga večkrat osipavali.«
Toda, prijatelji, ta primera precej šepa. Spomnite se le, prosim, da nasi-pate pri krompirju cele griče, visoko po 18, 20 in tudi več centimetrov, žito pa sc ima obsipavati le 5 do k večjemu 7 centimetrov debelo. Pri vročem vetru se rahla prst pri krompirju seveda kmalu izsuši, seveda tudi pri žitu, a posledice tega izsušenja so v obeli slučajih bistveno različne.
Sicer pa premislimo stvar samo nekoliko in prišli bomo do vrlin, ki jili ima v sebi osipavanje žita!
Rodovitna prst obstoji iz veliko, množice majhnih drobcev, ki pa niso stisnjeni drug k drugemu, kakor kos kraškega sira, ampak puščajo za seboj celo zelo zamotano omrežje predrobnih cevk, ki jim pravimo laskovice, ker so mnogokrat tanke kot Jas. Po teli cevkah se premika voda od zgoraj navzdol kadar dežuje, od spodaj navzgor, pa, kadar se zemlja suši. Postave, po katerih so vrši to preseljevanje vode po laskovicah seveda ni tako ' enostavno določiti kot natočiti kozarec cvička iz Štefana. Vendar pa glavnega zakoutC ni težko umeli. Ako postaviš jut obeli koncih odprtih, zelo tankih steklenih cevi, ki imajo različno svetlobo (premer), v vodo, ne stoji voda v cevkah do iste višine, kakor zunaj, temveč se dviga vselej v i š j e in sicer tem višje, čim tanjša je cevka, a menj visoko, čc ima ccvka večjo svetlobo. Ta poizkus prosim imejte vedno pred očmi. Uporabimo ga sedaj na njivi!
Stlačena, zapečena zemlja nam predstavlja eno prsteno plast, ki ima v, sebi brez števila zelo ozkih, finih lasko-vic (cevčic), rahla, okopana prst pa ima) v sebi široke laskovice, tako široke, da' je lasovitost ali kapilarnost, to je mofi dvigati vodo višje, v njih skoro docela' uničena. Zato voda ne more prestopati! iz stlačene prsti v zrahljano ali vsaj silno počasi, Lahko pa prodira voda iz rahle zemlje v trdno.
Ako torej zrahljamo vrhnjo plasti njive ali pa če naspemo na otrdelo zemljo rahle prsti, potem uničimo la->
sovitost ali kapilarnost na vrhu zemljo. Če pride dež ali druga moča (rosa i(d.), bo lahko prodirala skozi široko špranje in cevke gorenje rahle prsti v trdnejšo spodnjo zemljo in bo mogla tako hitro stopati v gornjo, zrahljano, kakor se ta izsuševa. Ti stavki morajo tvoriti temelj in podlago za vse naše obdelovanje zemljo, ki meri tudi na to, da ohranimo zemlji po možnosti njeno vlago.
Kako smo gospodarili doslej z zemeljsko vlago, kako jo varovali?
Ako navedemo v sledečem zgled, so (a ne more nanašati na običajno obdelovanje na kraje, kot je pri nas splošno v navadi, ampak na ravnanje velikih posestnikov, ki orjejo na ploho in sejo jo žito v vrstah. Po tri in tri vrste, kakih 9 cm oddaljene druga od druge, tvorijo en trak ali pas in pasovi so oddaljeni recimo po 27 cm. Ti vmesni prostori se ohranijo vedno rahli s tem, da se okopavajo. Naravna posledica tega ravnanja je, da se zmanjša izhlapevanje vodo v medvrstah, pasovi poraščeni z žitom pa otrdijo in izgubljajo veliko vlage. Opazovanja uče, da si prizadevajo žitne korenine razprostreti so v vmesnih razorih, kjer najdejo več .vlage, nego v domači hiši, to je na posejanih pasovih. Ako torej gospodar opazi, da začno rastline vsled suše pešati in veneti, jim pri tem načinu obdelovanja ne more odpomoči. In vendar je velikokrat odvisna cela žetev od onega samega trenotka, od onega namreč, ko nastopi takozvana »akutna kriza« (tako zaznamujejo zdravniki vrhu-( nec nevarnosti pri kaki bolezni, ko se mora zabrniti ali na zdravje, ali na smrt); v tej najhujši »krizi« pa zadostuje večinoma le majhno zvišanje zemeljske vlage okrog korenin, da sc reši cel pridelek. In kdaj nastopi pri žitu zlasti rada laka nevarnost ali kriza? — Gotovo sto že izruvali mlade žitne rastline iz zemljo in našli, da požono iz semena najprej silno nežne prvotne koreninico, pozneje pa višje iz mladega stebelca drugotne koreninice. In ravno čas, ko se narejajo to sekundarne ali drugotne koreninice jo nevaren. Pomanjkanje vlage v suhi jeseni ne pusti, da bi sc razvilo drugotne koreninice in življenje mladega žita in ž njim vred tudi upanje na poznejšo bogato Setev je odvisna edinole od tanke, slabe pajčevine prvotnih koreninic in to v jeseni, ko potrebuje ozimina najbolj krvavo hrane, da more nastopiti krepko odurno zimo. Ni čudno, da se zbudi na spomlad taka setev ravno tako slabotna kot je šla v jeseni počivat in da ie zopet le srečen slučaj, ki ji vtegne pomoči na noge, drugače pa hira še naprej in prihira do žalostno žetve^
Podajmo se pa sedaj na njivo, obdelano malo drugače! Tu obračajo vso pozornost na pasove obraščene z žitom, ne pa na vmesne l-azore. Zrahljajo namreč te razorce in prisujejo del zrahljane prsti na pasove z bilkami. 'Sedaj je zadela naša skrb, ohraniti zemlji vlago, na pravo mesto, v črno na tarči.
Ravnali smo tako: Izorali njivo na ploho in posejali, recimo ozimino v pasovih, kakor gori v prvem zgledu. Vsaka vrsta semena pada v majhen jar-kec, ki ga naredi sejalni stroj med sejanjem. Čez kake 2 do 3 tedne, ko je setev vzišla jo obspemo. Rahla prisuta plast zemlje varuje obsejane pasove pred močnim izhlapevanjem vode. Ker pa s prisipanjem nismo zrahljaji prejšnje skorje na obsejanih pasovih, zato tudi nismo v okrožju koreninic porušili lasovitosti (kapilarnosti). Voda, ki je preje po teh laskovicah uhajala v zrak, sedaj vsled prisute nove prsti ne more izhlapevati in zato se nabira vlaga v prejšnji trdni skorji, rastline jo s pridom izkoriščajo, tem bolj, ker se nahajajo koreninice vsled gorlcote od zgoraj v nekaki topli (gnojni) gredi.
Očividen dokaz za uspešnost tega ravnanja nam podaja neko posestvo iz južne Rusije. Vsejali so tri vrste pše-ničnega zrnja enako globoko (v žlebič-kc po 22 cm globoko). Koj po setvi so osuli 2 vrsti, prvo iinpol, drugo pa 9 cm na debelo, tretja vrsta je ostala ne-osuta. Četudi je bila zemlja zelo suha je vendar vskalilo vse osuto seme, ne-osuta vrsta pa je poginila. Osipanje je torej vlago zemlje tako močno povzdignilo, da je omogočilo semenu ne le vzkaliti, ampak tudi prodreti 11 cm debelo plast zemlje v 2. slučaju.
Zato zapišemo kot prvi stavek no-vopriporočanega obdelovanja: 1. Z osi-panjem najbolj ekonomično (varčno) izkoristiš vlago zemlje. Ž njim prekineš lasovitost na celi površini njive, ne samo na pasovih obraščenih z rastlinami.
2.	Osipavanje zemlje ima pa še drugo koristno posledico, ki ji pravimo: »notranja rosa« ali tudi »zračno namakanje«. Kaj pa jc to?
Znano vam bo, da je v zraku vedno več ali manj vodenih par, kojih množino merimo z vlagokazom ali hi-groskopom, kakor toplino zraka s toplomerom. Ta zračna vlaga zelo lahko prodira v zrahljano prst in ker jc prst bolj mrzla nego zrak, zato se useda v podobi majhnih kapljic ta voda v prsti. Morda si prigovarjate, da je ta vlaga tako majhna, da prav nič ne pomeni za rast. Skušnja dokazuje nasprotno; četudi popolnoma primanjkuje dežja vendar to »suho namakanje«, kot ga nazivljc francoski kmet, da toliko vlago rastlinam, da zn morejo rasti, se razvijati in obilno roditi.
3.	Še iz drugačnega stališča bi rad pojasnil važnost osipavanja pri žitih.
Hellriegel je delal poskuse z žili, ki jih je gojil v večjih in manjših posodah. Prva rastlina je rastla v majhni posodi, druga enaka rastlina pa v posodi, kjer je bilo sicer dvakrat več prsti, a enako veliko vlage kakor v prvi. Žito v mali posodi je veselo raslo, v večji pa jc jelo veneti. Zakaj? Lisjak ima menda zelo rad sladko grozdje, toda le tisto ga odebeli, katero doseže; grozdje, ki visi previsoko, pa je zanj prekislo. Podobno je pri žitnih rastlinah. Vzemimo, suša nastopi. V tem
slučaju ne pride za rastlinstvo na njivi v poštev absolutna množina vode, ki se nahaja v dotični zemlji, ampak le količina vode v neposrednji okolici rast-linsk ih koreninic.
Stvar je zelo jasna vsakomur. Prenesimo Ilcllrieglov poizkus na polje, Ako vlaga na njivi, enakomerna porazdeljena na celi površini, ne zado-: stuje za razvoj naših rastlin in so vse obsojene, da zvenejo in pomrjo strašne žeje, potem imamo pač rastline v prevelikem loncu in treba ga bo premeni-ti in zamenjati z manjšim.
Vzemimo si v pojasnilo še en zgled: Na njivi z enakomerno porazdeljeno vlago je n. pr. na vsakem mestu ravno polovica tiste vlage, ki je potrebna za popolen razvoj rastline. Dajmo vsaki rastlini še tako veliko prostora, recimo po 10 kvadratnih metrov, torej celo kraljestvo, in naj bo na naši njivi še na stotine hektolitrov vode v prsti, s pomočjo katere bi lahko pridelali veliko stotov (centov) zrnja; v resnici bo naše žito pešalo in morda bomo pridelali le par funtov zrnja.
Če hočemo zboljšati in pomnožiti pridelek moramo sami poseči aktivno (dejansko) v te razmere in zalogo vode v zemlji smotreno razdeliti. Po domače rečeno: Ako jc na vsakem mestu naše njive samo polovica potrebne vlage za rast, potem bomo dosegli vspeh, ako razdelimo polje v večje število enakih pasov ali trakov ter v dveh sosednjih pasovih vlago tako porazdelimo, da se okoristi prvi pas tudi z vso vlago druzega. Res da se taka stroga razdelitev zemlje v suhe in dovolj vlažne pasove ne da v praksi tako lahko izvršiti kakor se tukaj bere na papirju a? zato ostane stavek, da je pri pomanjkanju vlage neenakomerna porazdelitev njena edina rešitev za žetev, še vedno v popolni veljavi. Na to se opira osipavanje žit, s. katerim razdelimo zemeljsko vlago tako, da je je največ v neposrednji bližini korenin.
4. Še nekaj vas hočem opozoriti, ko govorim o vodnem gospodarstvu pri žitih: o takozvani »mrtvi plasti«. Ako posujete površino zemlje s kako snovjo, ki sama na sebi ne daje rastlinam nobenega živeža na primer z žaganjem, rczanico in podobnim, potem ste ji dali mrtvo plast. Vrtnarji dobro vedo, da taka mrtva plast, ohranja zemljo vlažno. Obenem pa daje zemlji tudi senco ter jo varuje naravnostnega pritiska solnčnih žarkov. Iz podobnega namena je okolica ljubljanske vodovodne centrale v Klečali pri Ljubljani na gosto zasajena s smrekami. Tedne in tedne ni po polju več sledu o snegu, pod tem smrečjem pa je ledu šc na debelo. V zemlji pokriti z mrtvo plastjo se vršijo razni kemični in tudi mehanični procesi veliko bolj energično nogo na goli zemlji, to se pravi: zemlja in rudninski drobci v njej pre-perevajo in se iztrošajo, organske snovi se razkrajajo znatno hitreje, pa tudi prst se obenem močno rahlja. V dobro obsenčeni zemlji lahko zasadiš palico do 25 cm globoko, na taki pokriti ženili'
Iji obleži rosa veliko dalje, taka tla obranijo toploto dalje časa, solnce in veter jih manje izsušita, huda ploha jih ne raztepe tako močno.
Mnogobrojni poskusi dokazujejo blagodejni vpliv mrtve ' plasti. Pri ozimni pšenici je bil pridelek na 1 cm na debelo z rezanico pokriti zemlji za 20 odstotkov večji; pri jari pšenici za 10 odstotkov; pri pesi za 15 odstotkov.
Nekdo je delal več let poizkuse o vplivu »mrtve plasti na rastline v posodah. Rabil je pri tem kot mrtvo plast: žaganje, zdrobljeno šoto in rumen pesek. Posipanje zemlje z rumenim peskom je zvišalo pridelek, — ki je znašal v navadni, nepokriti zemlji recimo 100 gramov zrnja — na 116 gramov, torej za 16 odstotkov, pri vporabi Solnega zdroba pa celih 157»gramov, torej za 57 odstotkov zbolšan pridelek.
Ta mrtva plast ima večkrat celo tako izvrsten učinek, da naravnfist prekaša učinek umetnih gnojil. Kako naj si razlagamo to ugodno učinkovanje mrtve plasti, ki sama na sebi nima nobenih redilnih snovi?
Ne moremo si ga drugače, nego na ta način, da se pod tako plastjo prav izvrstno izrablja vlaga zemlje, dalje pa je mrtva plast tudi najboljši regulator ali urejevalec gorkote v zemlji, ki najbolj . ugaja rastlinam. Obenem pa vidimo, da če zboljša zemljo že v resnici > mrtva plast«, kot je pesek, je v stanu pomnožiti pridelek še veliko izdatneje plast, kot je šota, v kateri že morejo l;. ■ t ■ . . i« -., i o.
'xvnla j«> zvezna praktična upo-•>-.■■' i..i ili nn ;v»h plasti z velikimi te-ii Kajti treba jih je, morda od daleč - ožiti na pni . enakomerno pora,".!e<iu in i.o avamo pozneje to zemljo, nam mrtva plast pokvari kolikor toliko rodovitno zemljo. Kako (lo-Jiro bi bilo za gospodarja, ko bi mogel dobiii na njivo »mrtvo plast«, ki bi ne imela poleg dobrih tudi slabih lastnosti gori imenovanih materijalij (peska, žaganja); ki hi jc ne bilo treba vozili šele od daleč in ki bi zmešana z ostalo zemljo tej ne zmanjšala rodovitnosti!
Jllagor iznajdilelju take mrtve plasti! Toda, že jo imamo tako rodovitno (ne mrtvo) plast, nc varuje je noben patent, vsakemu je na razpolago zastonj. To je rodovitna prst na Vaših njivah samih.
Ako pomislite, da mora »iprlva plast« pokrivati, da doseže svoj namen, samo ono površino njive, ki jc poraščena z rastlinami, potem boste prišli sami na to, .da sc da praktično metoda ali način »mrtvo plasti« izvesti silno preprosto.
Treba je le sejali žito v vrste, po nekaj vrst (2 ali 3) naj tvori pasove, med katerimi so nekoliko širši prehodi in od teh sc vzame prst, ki sc nasipa kot »mrtva plast« na trakove, ki jih zavzemajo rastline.
Iz vseh naših dosedanjih razgovorov, ki smo jih razdelili v štiri glavne točke sledi, da jc pravilno, z nalašč za to določenimi pripravami in orodjem izvršeno osipanje najgolovejše sreilst-12t
vo, da ohranimo zemlji vlago in da to osredotočimo ali konccntru jemo na onih mestih, kjer je je najbolj potreba, to je okoli korenin.
Zato kličemo k današnjemu sklepu: Ako se bojiš suše osipaj svoje setve in imel boš dobre žetve!
Teža posameznih delov pri govedi in
prašiču.
Marsikdaj bi gospodar žival raje doma zaklal, kakor po ceni prodal. V slučaju nenadne nesreče je pogosto prisiljen, dasi sam pomaga. Vsled nove postave ne bo treba v slučaju nesreče več užitnine plačati. Toda kmet bi vendar rad videl, koliko bi mogel skupiti za živino, če je doma zakolje. Priob-čujemo torej prav natančni pregled, koliko posamezni deli tehtajo, da si na ta način vsak sam izračuni, koliko bi za svojo živino dobil.
Razločevati jc pa treba pitano, srednjo in bolj plenicno živino. Na vsakem semnju se izpitana žival vse drugače plača, kakor suha. Mesarju pride veliko manj v vpadek, meso od pitane živine je pa tudi samo na sebi več vredno. Vsega jc skupno 100 odstotkov. Če ima žival 500 kg, je krvi 14'7X&i mesa 47-5X& pri srednjo pitanih volili. Tako si lahko vsak sam izračuni posamezne delo in celotno Vrednost. Na 100 kg žive teže torej ima:
Deli telesa	V o			' Tele	PraSič	
	sro»l pol-rojen pitan		pitan	I Pitano	Hreil pitan	pitni
Kri......	4-7	4-2	3!)	1 4-0	7-3	30
Koža in rogovi .	8-4	7-4	00	6-8	_	—
Noge do členkov	1-9	1-7	1-0	| 1-9	—	_
Glava .....	2-8	2-7	2-6	j 4'8	_	_
Jezik in žrelo . .	0-G	0-6	0-5		00	0-4
PljuC-a in sapnik	0-7	0-7	0-0	1-2	1-4	0-9
Jetra in žolč . .	1-5	1-3	1-3	1-0	2-0	1-7
Mrenu.....	0-5	0-5	0-0	04	—	_
Ledvice ....	02	0-2	0-3	0-3	0-2	0-2
Želodec prazen .	4-0	3-0	2-7	1-2	1-2	0-7
Čreva.....	2-0	1'5	1-4	2-4	3-9	2-2
Čre ves.mast (salo)	2-3	2-0	4-0	2-4	1-7	25
Meso in nin.st . .	17-4	55-7	60-3	Ii0-0	72-8	82-1
Mali odpadki . .	41	21	1-4	40	0-9	0-4
Blato .....	18-0	100	12-0	7-0,	70	50

Naše strehe.
Streha je silno važen del vsakega poslopja. Ima namen poslopje od vrha zapreti proti dežju in snegu, vetru in ognju, vročini in mrazu. Dobra streha od nesrečah poslopje reši. Cele vasi pogore, hiše z dobro streho ostanejo, četudi je prav zraven gorelo. Ako pa streha še dežja ne drži, bo poslopje v kratkem razpadlo.
V ta namen hočem v »Kmečkem domu« popisati različne strehe, razložiti njih dobro in slabo stran in povedati približne stroške. Na podlagi tega popisa bo vsakemu gospodarju lahko uganiti, kaj je za njegove razmere najbolj prikladno.
Popisal bom strehe iz slame, skodel in desk, lepenke, elernita in cenita, železne pocinkane pločevine, ilovnate opeke in za-reznikov, cementne opeke in zareznikov,
1. Slamnata streha. Ta je najstarejša in po deželi najbolj razširjena. Krije prav dobro. Akoravno že stara, da se skoraj že skozi vidi, vendar premakala ne bo zlepa. Tudi vročino in mraz zadržuje izmed vseli streh najbolj. Pod slamnato streho je vedno enaka gorkota. Ker tudi vlažnosti ne prepušča, je posebno prikladna za one pode in kozolce, kjer se pod streho shranjuje krma. Zato ima med kmečkim ljudstvom še vedno veljavo. Marsikak kmet pravi: Najboljša je še slamnata streha. Res je to, če bi ne bilo nesrečnih požarov. Če v vasi gori, se slamnate strehe na drugem koncu vasi užigajo in uničujejo cele vasi. Ob požaru je navadno vse izgubljeno, kar je s slamo kritega. Izpod slamnate strehe tudi nc bo mogoče nič rešiti, ako ni rešitve takrat, ko se je ravno užgalo. Trte krovnice hitro pregore in vsa plat strehe pade pod kap in gori, vse orodje, pogosto celo vsa živina mora oslati v hlevu in je izgubljena. Slama, ki smo jo namočili v apnenem bc-ležu ali golunovi ali ilovnati raztopnini sc sicer ne užge taka rada, toda le toliko časa, dokler jc dež ni opral. Splošno moramo reči: Slamnata streha gori kakor slama, zato sc iz naših vasi vedno bolj uiničc. Glede trpežnosti ji ni kaj reči. Traja šc dosti dolgo, videl sem 20, celo 25 let stare slamnate strehe. Popravljati jo je pa žc bolj nerodno; kdor ni vajen, bo več razkopal kakor zakrpal. Viharjev pa kar nič nc mara. Če jo je ooihal hud veter, jo tako ujezi, da sc jej kar lasje ježč in je vsa razmršena, dokler je ne gre krovec potolažit.
Cena te strehe tudi ni tako nizka, kakor se navadno misli. Na kvadratni meter gre 8 do 10 škopnikov. Če jih računamo samo po 20 vin., stane sama slama kvadratni meter do 2 K. Sicer pa stane kopa škode (60 škopnikov) dandanes že 14, tudi 16 K. Preklic? in trle-krovnice stanejo najmanj 15 vin. in krovec tudi ne bo izpod 25 vin. pokril 1 nr. Po tem računu stane 1 nr slamnate strehe 2 K 40 vin. Imamo strehe, ki so veliko ccnejše, pa poleg tega veliko trpežnejše. Pa boš rekel: Slamo sem doma pridelal, me nič ne stane, trte in preklice sem nasekal v gozdu, me tudi nič ne stanejo. Če slamo prodaš, boš nekaj zanjo dobil, ker jo pa na streho deneš, ne boš nič dobil zanjo, torej si ob toliko prišel, kolikor je slama vredna.
2. Strešna lepenka. To je tisti črn papir, polit s terovo smolo in s peskom posejan. Te že slišim, ko praviš: No, papirnata streha je pa res za nič, — Ni slaba; samo prav mora biti narejena. Na špirov-ce se pribijejo 25 mm močne deske tesno druga ob drugi, da ni med njimi nikake špranje. Na te deske se pribije strešna lepenka. Navadno je 1 m široka in 10 m dolga skupaj zvita plahta. Pribije se najprej v kapit po dolgem, Nad prvo lepenko sc
pribije druga in se kakih 15 cm nakrije. Žeblji se po 10 cm narazen zabijajo, pa vselej tako, da je vrsta žebljev po dolgosti desk, nikdar počez; kajti deske moča razganja in ko so suhe, se zopet skupaj stisnejo. Če je torej lepenka počez pribita, bi se luknjice pri žebljih raztegnile in streha ne more držati. Lepenka je najcenejša streha in je proti ognju veliko bolj varna kakor slama. Dobi se različne debelosti in različne dobrote ter stane 1 m3 30 do 50 vin.
Poleg lepenke so še druge boljše vrste snovi za strehe, n. pr. ruberoid, anduro itd., ki so pa tudi dražji in lepši in močnejši.
Streha iz lepenke stane okoli 2 do 3 K 1 m", iz ruberoida nad 4 K in traja 12 do 15 let. Mora se pa vsako tretje leto nanovo s smolo rnazati in z vročim pe"skom posuli. Ruberoida ni treba nič mazati.
Strehe iz lepenke morajo biti mečno ravne, kajti na solncu se smola na lepenki otaje in po strehi na tla skaplja, ako je strma. Zato je treba na solnčni strani streho večkrat mazati kakor na senčni. Senčna slran ohrani včasih smolo po 10 let na sebi. Kjer se stakneta podolgem dva kosaVepenke skupaj, sc morata bolj na široko nakriti, da mokrota ne zateka. Da vihar lepenke nc vzdigne, jc dobro po strehi pribiti trivoglatc late, čez katere se pribil? ozek trak lepenke tako, da je les ves pokrit.
O drugih strehah bomo govorili v prihodnji številki »Kmečkega doma .
P.
Tržni pregled.
Evropske države nameravajo zopet prav znatno pomnožiti vojaštvo. Rabile bodo tekom prihodnjih let več milijard za vojaške namene. Za enkrat torej še ni upanja, da bi nehalo pomanjkanje denarja. Državni papirji imajo nenavadno nizko ceno, po kmetih pa boben poje, da je kar groza. Že dolgo ni bilo toliko posestev sodnij-sko prodanih, kakor lani. Tudi taki, ki imajo denar, si ne upajo seči po cenih njivah, ki so vedno na prodaj. Ko bi bili pametni, bi vedeli, da ima posestvo vedno svojo vrednost. Čim bolj se dražijo poljski pridelki, več vrednosti bo imela zemlja. — Na deželi trpimo še hujše, ker je mnogo kmečkega denarja v mestnih hranilnicah, po katerih se seveda najprej skrbi za mesta in mestne potrebe. Razni zavodi poskušajo na vse načine denar izvabiti od kmetov v svoje blagajne. Mi pa imamo v svoji revščini toliko potreb na deželi! Zdaj je napredek brez denarja nemogoč. Bridko se tudi čuti, da je veliko našega denarja na tujem. To je bila seveda kratkovidnost.
V zadnjem času se je zopet precej mladih ljudi podalo v Ameriko. Pisali so od tam, da je zdaj dobro v Ameriki. Koliko časa bo, nobeden ne ve, gotovo pa ne more posebno dolgo trpeti. Na kmetih manjka v Avstriji povsod kmečkih delavcev, na tujem se pa naši ljudje kar ponujajo.
Uradno je dokazano, da je bilo 1. 1911 skupno 820.831 tujih delavcev le v Nemčiji. Od teh je bilo Rusov in Poljakov 204.522, Avstrijcev 357.550, Lahov 96.255, Belgijcev 7732, Nizozemcev 115.735, Dancev 15.975, drugih 23.062. Leta 1905 jih je bilo vseh le 456.348. Torej je delalo največ Avstrijcev na Nemškem. Doma pa naprej ne moremo.
Zdaj je obljubila še kanadska družba za izseljence vsakemu agentu po 25 kron od izseljenca in polovično vožnjo po celini. Če dobi tak agent 1000 izseljencev, bo zaslužil v enem letu 25.000 K. Ni čuda, če kar mrgoli ljudi, ki hočejo na ta način dobro živeli. Ta kanadska družba hoče dobiti izseljence za kanadske kmetije.
Po mestih hočejo gospodinje vse kolikor mogoče po ceni nakupiti, da bi lažje izhajale. Toda vedno bolj se kaže, da so taka cena živila navadno pokvarjena. Pred vsem velja to po zadnjih skušnjah dr. Har-nerja o raznih kavinih primesih in cikori-jah. Po časopisih se hvali, kako neobhodno potrebna je taka zmes. Če hočeš imeti kavino primes, si lahko sam ječmen ožgeš. Zdaj se kvari vse: maslo, zabela, med, čokolada in druge jestvine. Zlasti pri zabeli je to očividno. Vesele so gospodinje, ko dobe po nizki ceni tako lepo zabelo. Da nima skoro nobene vrednosti in je večkrat zdravju škodljiva, se šele prepozno spozna. Razno pecivo jc večiidel pripravljeno iz škodljivega saharina. Morebiti so ravno vsled tega razvajeni otroci, ki se s sladkarijami pitajo, večkrat tako slabega zdravja. Kvarijo se zlasti tudi pijače brez alkohola. Kdor ne pije alkoholnih pijač, nai rin tujem le vodo Jpije. V maslo devajo loj, v klobase, katere umetno pobarvajo, slabo moko. Zmleti poper je imel 50 odstotkov luščin in ajdovo ter ječmenovo moko. V cimetu je bila ničvredna skorja. V umetnih jajcih je bila večinoma turšična moka, v moki svinec. Pomisli dobro, kje kupiš in kaj kupiš. Če tudi drago plačaš, bodi vesel, če dobiš dobro domače blago. Brez prekupcev bo treba osnovati naravnost zvezo kmeta in meščana.
Lepe ženske so pa vesele. Pravijo, da so iznašli neki klemenit, katerega namaže-jo ženskam po obrazu, da se stara koža, ki dela grde gube, odlušči in pokaže se spodaj mlada in sveža. »Vsaka ženska,« pravi neki strokovnjak, »ima lepo kožo pod grdo. Ko se klemenit loti grdih gub, se te kar zgubc in dama je zopet mladostna.« Nazadnje bodo menda še smrt namazali in ji koso vzeli. Gotovo bo pa marsikatera nora ženska rada žrtvovala krone, da bi zopet mlada postala.
Kakor smo že poročali, so v Severni Ameriki pridelali lani toliko turšice, kakor še nikdar poprej. Turšica je kmetom vrgla več, kakor katerikoli drugi pridelek. Bilo jo je 3124 milijonov bušelnov, po našem 843,480.000 q, ki je bila vredna 8750 milijonov kron. Amerikanci so spoznali vrednost turšice in jo zaradi tega tudi sadijo v taki množini. Ko bi tudi naši kmetje še bolj spoznali pomen debele turšice za povzdigo kmetijstva in je več sadili. Vsaka turšica mora imeti pognojeno s su-perfosfatom, ker brez fosforne kisline ni dosti uspeha. Kako pa porabijo Amerikanci
to velikansko množino turšice? Po natanč« nih poizvedbah jo porabijo 85 odstotkov doma za žival in seme. Poraba se tako-le razdeli: Porabijo, jo: konji 728 milijonov bušelnov (27 odstotkov), prašiči 724 milijonov (268 odstotkov), goveda (brez molznih krav) 254 milijonov (9 4 odstotkov), molzne krave 231 milijonov (8-6 odstotkov), perutnina 97 milijonov (36 odstotkov), ljudje 92 milijonov (3-4 odstotkov), to je malo, godi se jim dobro, ovce 60 milijonov (2-2 odstotkov), seme 23 milijonov (0-8 odstotkov, razno 103 milijone (5'8 odstotkov), skupno 85 odstotkov.
Od vse turšične želve se proda le 702 milijona bušelnov. Toda od te množine pride v Evropo le 45 milijonov, 12-15 mil. q. Za pitanje prašičev se skoro vsako leto več turšice porabi. Od leta 1873. so se na Nemškem pomnožili prašiči od 4,294.296 na 17,244.855 leta 1911; konji pa le od 2,282.435 na 3,190.357, goved od 8,639.514 na 11,856.106. Tu vidimo jasno, v kateri smeri se mora razvijati naše gospodarstvo, ako hočemo svoj cilj doseči. Prav isto nam razlagajo tudi tržne cene. Letos pred Veliko nočjo so bile le najboljše vrste volov, kakršnih naši kmetje nimajo, 4 do 10, nekateri tudi do 17 K pri q dražji kakor lani. Navadni pitani voli so bili 2 do 4 K cenejši. Prašiči pa so bili 16 do 28 K pri q žive teže dražji kakor lani ob velikonočnem času. Seveda je precej pomagalo malo število prašičev na trgu, da so šle cene naglo kvišku, toda splošno se opaža, da cene prašičev nobenkrat preveč n •aJaji
Pri sladkorju so cent r. i nas držijo. Tndn
blaga in ponu/afo sladkor po	cer1.! v
tuje kraje. Ko bi doma malo odjenjali pri ceni, bi se ga na stotisoče kg več porabilo. Računajo, da imajo tovarne po svetu še 42-099 milj. q narejenega sladkorja, ko ga je bilo lani ob tem času le 29-826 milj. q. Če letes še sladkorna pesa dobro pokaže, ne bodo vedeli kam s slaščico.
Žitne cene se v primeri z zadnjim poročilom niso skoro nič izpremenile. Na Balkanu so v strahu, da bodo letos lakoto trpeli, ker niso mogli jeseni dosejati. Že sedaj morajo uvažati tuje blago. Države so morale odpraviti carino na žito. Pri nas se povsod zelo pozna, da ni lani turšica dozorela radi vednega deževja. Tudi najboljši gospodarji jo morajo letos kupovati. Prodajali so dne 26. marca na Dunaju najboljšo ogrsko pšenico 50 kg, ne sto, kakor smo dozdaj poročali, 1195 do 12-40, domačo 10-05 do 1050. Najboljše bo, da zanaprej računate pri teh poročilih še na goldinarje. Če vzamete vreče za 50 kg, je to cena v kronah, v vrečah po 100 kg pa v goldinarjih. Tako poročanje moramo vpeljati, ker je povsod drugod tako v navadi.
Rž 9-50 do 9-70, navadna 9 20 do 9-50, ječmen za krmo 7 40 do 7-85; oves 9 65 do 10-55; turšica: stara 10 15 do 1045, nova 7 80 do 8-05.
Na dunajski goveji semenj so prignali dne 26, marca le 1896 živali. Ker je bilo treba kupiti živino le za pet dni, so se lastniki bali slabe kupčije. Plačevali so ogrske Ia 102 do 130, Ila 94 do 111, lila 84 do 94; gališke: Ia 110 do 118, Ila 100 do 108, lila 92 do 96; druge: Ia 108 do 126. Ila 100 do
122
106. Cene so šle malo naprej. Veliki teden je bilo pa precej živine prignane. Vsi pričakovali dobrih ccn. Ko so mesarji zvedeli za veliko število, ni hotel nobeden kupiti, dokler niso padle cene za 6 K 8 vin pri 1 q.
Prašiči imajo še vedno prav dobro ceno. Dne 26. marca je bilo na dunajskem trgu 9891 prašičev za meso, katerim pravijo gori »Fleischschvveine« in 6597 debelih. Prodajali so mesne: Ia 132 do 140, Ha 124 do 131, lila 116 do 123; debele Ia 131 do 137, Ila 124 do 130, lila 116 do 124. Cena je padla za 2 do 4 vin. pri kg.
£axigetL
idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) K 1-30.
Jjv Dobiva sc t lekarnah in pri glavui /alopi:
C. Brady, Dunaj I, Fleischmnrkt 2.
Milijon
sadnih 5 = dreves
Jablane, 106 kosov od K 96 na-
pir(, i.im^.., ---L-i, UmIm,
mači kostanj, češnje, topife, marelice itd., komad od K r— naprej 200.000komadov lepo-illnlti in drevorednih dreves,
komad od 00vin. naprej, 2 mil. raz! lih Iepotilnih grmov,
100 komadov K 15'—, 20 milijonov akacij in gledicij, za 1000 komadov od K 12 do K 66. — lo milijonov gozdnih sadik: smrt k, borovcv itd., 1000 kom. od K 8 do K 10. Poletni hrasti 8-5letni za nujo, 1000 komadov K 15 do K L'5; hrasti«! 160-, 100 km* K 7-— ; 10f0 kom K 65—: vrbe 1-8 letne za mejo 1000 kom. K 8 do Ki". Pasme a perutnina in ' e jajca, fazani in njih jajca za valjenje. N.i zahtevo, ilustrovani ccnovnik zastonj
Grofa Zioe Batthyany]a
graščinska uprava
Csendlak pri Radgoni.
Pozor pred ženitvijo!
pri nakupu oprave. Moja tkalnica pošilja naravnost zasebnikom polovico cencje. Krasno namizno perilo I Trajno trpežna platnlna!
HM platna ostali
ti-11 m doleji, le nnjfin. vrste za najfin. perilo se nabirajo In prodajani zovoi za poskuSnjo 30 in, 1 intter 58 vin., pri do-nolnj. lucotov preostale posam. kose (ludi 3 koso od 1 vzorca,
skoro zastonj
brlsnče. težke, bele, Cisto platnene vrste (pri odjemu 12 kom.) I kos 56 vin. - Uamast ua-alj/tj	miznl prti In scrvljetl, Cisto
W[B	pletno, moderni vzorci, pri od-
jJ*'V	jeniu 3 namiznih prtov 1 kos
le K 2 <JU, pri oil|emu 12 ser-kviiotnv I kos le 50 vin. Hjulie iz najboljšo preje, robeljene 215jl5;J cm nrl odjemu >i kosov 1 kom. K 2-80. Novosti bnrlienta, flanele za srajce in bluze I»o5il|a po povzetju. Za neprimerno denar r.azaj Vzorci na željo. Oslank zelo ceno.	3S1
IkalBlca za »lamo Moli Maslo. MMiftiSI.3. nitki. 112
pri suknarni
,.S UDETIil"
JJgerniiorf it. 42, avstr. Si«.
lahko kupite sukno za molke In ženske obleke kakor tudi Slesko platneno blago
najboljše kakovosti za nizko tvornlško ceno.
Odrezkl za ničevo ccno. Zahtevajte • zorce! -fcJJ
Krasne saison - novosti.
Mizarski pomočnik trajno tlelo pri mizarskem
mojstru A. PORENTA, Št. Vid nad Ljubljano 61.
Opr.štev. P c 26/11	081
22
Prostovoljna sodna Ma nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji, je po prošnji lastnice Marije Lazar iz Kolovrata na prodaj po javni dražbi
sledeče nepremičnine, za katere je ustanovila izklicno cene, in sicer
1.	pare. št. 62, gozd in 01, njiva za . .
2.	pare. st. 73/1 senožet in j za 1 74/1 in sc razdelita na tri J vzklicno delo........I ceno |
3.	pare. št. 71/1 njiva in 73/1 senožet vzhodni del za vzklicno ceno . . .
4.	severni kos pare. št. 75, njiva za vzklic. ceno.............
5.	pare. št. 1G6, gozd 2 dela na vzhodni strani za vzklicno ccno......
0. razvalina graščine s kosom sveta ter
potrebnim izhodom za izklicno ceno 1000 „ Dražba se bo vršila dne 9. aprila v Kolovratu ob 10. url dopoldne.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravico brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo jc v dveh nicgccih po pravomočnosti douiika plačati pri sodišču z 5°/0 obresti.
Dražbenc pogoje jo mogoče vpogledati pri sodišču v Litiji, soba št. 23, ali na dan dražbe.
C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. I,
dne 21. marca 1013.
750 K 400 „ 1HK1 „ 25«0 „
2950 „
4000 „
4000 „
Najboljša in nnjeenojsa postrežba zu drORerijo, kotnikuliju, medicinalna fcotiščm, tucli no Kneippu, ribjo oljo. toalotno predmete, totoKratičuo aparat« in potrebščine, sredstva a n deiinlckcijo. Velika —* naitin^ina^ ku^Uu, in rumu.	8720
Oblastveno konceslrann oddaja strupov.
7a 7lufnnrpir0 • poiobno priporoSIjtvo: ■>■ t« wlUWI CJI>C . grenka sol. dvojna sol, in-
litor, ccojan. kolino/., krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane,
L|ublfana, Židovska ulica St. 1.
Kupuje po najvišji coni raznu zelišču 'rože), cvetjo, korenine, somena, skorjo itd.	Ceniki zastonj.

za preciifl^aco
posebno predilci, sukačl, natikači ter tudi drugi nepriučeni delavci se sprejmejo proti dobri plači. Stanovanje v tovarni na razpolago. Ponudbe naj se pošiljajo na: »Spinnerci Rohrbach v Neunklrchen-u« ob Južni železnici na Nižjem Avstrijskem.	881
Tovarna štedilnikov H, Kcloscus, VVels, Zg, Avstrijsko,
^rng.....
Po dobroti in knkovosll nepre-kosljlv železni, emajlironi, por-celnnastl Štedilniki kakor tudi Iz niajolllte za tjospodin|stvo, bolele, restavracije i d. NaCrll za liu • iilnje nn paro, plinove Štedilnike,
irske ped za trajno kurjavo Dobilo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se poSi|jaj0 naravnost
Zahtevajte »Izvirne Ko-ioseus - šte-
ilillliko"inz • vrnile olobelSe izdelke. 3973 Ceniki zastonj
_ zložim, r, :ia
vožnja s CUNARlT LINE *
Itli.nil odkod i z domače (ulic: Trsta: Caronia 4./4. Carpathia 11.'4. h . r. nia 24./4. 1013.
Iz Llverpola: Campania 5./4., 3.'5.; Mittiro. tania 12./4., 10./5., 31.5.; Caronia 10. •!., 17 :,.. Carnianija 20.,4., 27..5. 1013. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaisek, Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve S'iva Jezusovega. Cona vožnji: Trst — New-York lil. razred K 140-— otroci pod 12 let K 70; po\ , <1 še 20 K več za umerikanski osebni davol;
3PSS .
„Astoria" ržeisa kava
ic najbolj zdrava, tiajpri-Ijubtiejšn in najcenejša rodbinska pijača. 5 kg poštni zavoj str.nc le K 1'— Iranko po povzetju in se priloži vsaki |:o'ilja(vi zastonj praktično darilo. Dobi se v tovarni za kavo »Asto-rine, Ignac Althnmmcr, Kraljičin dvor ob Labi 209.	980
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K i'95
ki so bilo določeno za Hulkan. n ko zaradi vojsko ni>.o od^osl.ii-Isto ho i/, prave brnsl(o-hiiua!;< a volne. Odoje ho dolge 200 eni in 130 cm široko ter črtasto biu vnn -| h krasnimi bordurami in sr> bodo 1 samo kratek čas prodajale za • polovično tovarniško cono po ; 1 K 95 vin. komad. To himnlii.i.f | spalne odejo so vredno dvakrat tega denarja in se bodo prodajale po t "'u či dovito nizkih cenah samo toliko časa, dokler bo kaj te zaloge.	M
1 komad zimske odejo stan o samo . . 3 komadi zimsko odejo stnne mimo . 6 komadov zimskih odej stane samo .
K 1 06
K 6 70 K 11 -
M. Svoboda, Dunaj III2. Hiessgssse 13-404
Koresijevo seme
]
(merno) priznano najboljšo domačo vr prodaj franc Oblak, Sv. tlregor, l oita (J
ga po 7a vin. litor. VeUkar.Blca krmna
rste ima na-Ortnok. Daj. »pen rumena in rdoea po v (Jvoct liter; oboje pri odjemu in litrov poštnino pro .to; pri odjemu 201itrov pa liter 10 v e,nejo brez. poštnino; ee se naroči 30 litrov pa liler lil vin. cone,jo in poštnino prosto. Istotako Ima naprodaj najboljšo vrnle doma,"o ali frno dntelj'o tor nemško deteljo ali lncerno. Vsa lemena zajamčen > kaljiva. Pošilja se proti povzelju ali io .ne denar naprej posije.
Kupnjo ;m v vsaki množini eobelno vošoine in vonok po najvišji eeni; pošlje naj se ponudba z na-vudbo ceno in množine.	702