Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljtl: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inBerati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 185.
V Ljubljani, v četrtek 14. junija 1888.
Imetnik XTVI.
Oboroženi mir.
Cesar je v svojem odgovoru na nagovora predsednikov obeh delegacij jasno označil sedanji položaj oboroženega miru. »Razmere našega cesarstva do vnanjih držav imajo vedno značaj prijaznosti. Ce pa vendar mora Moja vlada skrbeti za varnost Naših meja in za orožno silo zahtevati velike kredite, je vzrok temu vedna negotovost političnega položaja evropskega in vedno rastoče vojne sile drugih držav". Torej prijazne razmere in veliki vojaški krediti sta točki, mej katerima se giblje politika vseh držav.
Velike važnosti je za našo državo, da nima z vnanjimi državami nobenega preporuega vprašanja, kakor je u. pr. Alzacija-Lorena za Francijo in Nemčijo. Bolgarsko vprašanje je evropsko vprašanje, katero morejo rešiti vse države. Avstrija gotovo ne množi svojih vojnih moči iz šovinizma, kar se je pri drugih narodih že večkrat zgodilo; po svojem federativnem zuačaji in raznoterosti narodov mora varovati in braniti le svoje ozemlje. Vendar sta dele-gacijska predsednika odkrito povdarjala velike žrtve za armado, ki so potrebne vsled »negotovosti evropskega položaja in vedno rastoče vojne sile druzih držav". In »negotovost položaja" je kriva, da se oborožujejo tudi druge države. Ta negotovost pa bo trajala, dokler pravica ne nadomesti moči.
Ako površno pregledamo skupni proračun za 1. 1889., pokaže nam predloga, da se je skupna potreba pomnožila za 2,568.703 gld. Ekstra-ordinarij iznaša 23,181.240 gold. Ur se je pomnožil za 2,363.224 gld. Skupna potreba za prihodnje leto se je torej pomnožila za 4,926.927 gld.
Za pokritje skupne potrebe morajo se po kvotni postavi porabiti najprvo carinski dohodki, odštevši režijske troške in carinske zneske za Bosno. Kosmati znesek carine znaša 42,148.314 gld. Avstrijska kvota torej iznaša 66,211.736 gold. , ogerska
28,376.458 gld. K temu pa je treba še prišteti okupacijski kredit 4,523.000 gld. in posebni kredit vojnega ministra v znesku 47-3 milijona; od teh pa je 16 milijonov že porabljenih. Od posameznih proračunov omenimo le oni vojnega ministra, ki za armado v ordinariji iznaša 100,166.338 gld., v ekstra-ordinariji 20,964.666 gold.; za mornarico skupaj 11,318.227 gld.
Te kolone številk marsikomu vzbujajo pomisleke. Posebno visoka je postavka ekstra-ordinarija vojnega ministra; ta točka sicer ni redna, toda malo imamo upanja, da bo kmalu izginila iz proračunov. V tej točki je navadno ona zalega, iz katere se iz-vale kosmate gosenice ordinarija. In če pomislimo, da vojni minister zahteva dopolnjenje 81 batalijonov do normalnega stanja, nove huzarske polke, nadomestilo odposlanih častnikov in moštva itd., smemo se nidejati, da bomo v kratkem te svote našli v drugem oddelku proračuna, kjer bodo tudi ostale.
Po vsem tem bo naša državna polovica za prihodnje leto več morala plačati za skupne potrebe 7,209.965 gld.
Že po tem številu zapazimo, zakaj se je tako mudilo s postavo od žganja, iu kam gre denar. Daj Bog, da bi vsaj nekaj preostalo, in bi država nehala delati dolgove. Ta namen bodi našim državnikom ravno tako svet namen, kakor pripravljena in močna armada. Naša gorka želja je ta, da bi država vse svoje moči porabila za notranji preporod in razvoj po načelih enakopravnosti in za povzdigo prave omike in onemoglega narodnega gospodarstva.
Govor poslanca dr. Poklukarja
v državnem zboru dne 17. maja 1888.
(Konec.)
Enaka velja o rakih. Krški raki, ki so bili znani kot najboljši, so sedaj izginili. Na tisoče denarja za
rake je prišlo v deželo, in opravičenci onih krajev so več dobili za rake, nego za poljske pridelke, in sedaj ni v vsi Krki od Save do vasi Krke, kjer se prično slapovi, nobenega raka. O tem so strokovnjaki raznih misli.
Domači raki, ki so še v deželi, — iu ti so povsod v višjih vodah, ki so ločene od doljnjega teka; tako so še v račenski in ribniški vodi, v Kočevji in v množini v cirkniškem jezeru — so po trditvi nekaterih strokovnjakov že okuženi, in tudi poginejo, če pridejo v drugo vodo.
Dobiti bi morali torej plemenske rake od zunaj. Tega strokovnega vprašanja jaz ne bom rešil, toda raki so za naše vode tolike važnosti, da to važno gospodarsko vprašanje priporočim Nj, ekscelenciji in prosim, naj bi o priliki poljedelsko ministerstvo opozorilo na to stvar ali pa dovolilo malo podporo; velike podpore tako ne prosimo, ker je stvar pre-malenkostna.
Se nekaj bi opomnil, ki pa sicer spada k živinoreji. To je vodno vprašanje na našem Krasu. Kolikor se spominjam iz obravuav c. kr. kmetijske družbe kranjske, dovoljevalo je prejšnja leta poljedelsko ministerstvo velike svote za vodnjake in vodovode, posebno kot napajališča, ker v nekaterih krajih na Krasu tako primanjkuje vode za živinorejo, kakor za ljudi, na katere se moramo vendar tudi ozirati. Poskušali so torej tam kopati vodnjake.
V mnogih slučajih so bile podpore jako koristne, toda voda v vodnjakih je še vedno dvomljivega zdravja za živino, še bolj pa za ljudi; slišal sem in mislim, da je resnica, da ravno po posredovanji poljedelskega ministerstva v Mavnici na Krasu poskušajo napraviti nov vodnjak. Ako se ta poskušinja obnese, priporočim Nj. ekscelenciji, naj ne pozabi nobenega kraja na Krasu od Divače doli do Kulpe in naj pomaga z besedo in dejanjem revnim Kraševcem.
Preidem sedaj k zadnjemu predmetu svojega
LISTEK.
Rimska naselbina v Lahovčah.
(Spisal B—c.)
Pred enim mesecem sem poročal, da se tii najbrže nahajajo prazgodoviuski grobovi. A ker mi je izkopane lonce vsakdo drugače opisaval, je bilo tudi možno misliti, da se je na oni njivi izvrševal nekdaj keravniški obrt in so nekatere posode ostale v zemlji ali da so se v teku stoletij po naključji tje zanesle. Ljudje, uvidevši, da me ta stvar zelo zanima, jeli so se med seboj pogovarjati in posvetovati, in posledica temu je bila, da sem tekom enega tedna prišel do moralne gotovosti, da je v sedanjih La-hovčah bila rimska naselbina in na polji rimsko pokopališče. Izprevidel sem, ko bi bil kedaj kak tujec prišel v našo vas iu bi bil tega ali onega vprašal po starih spomenikih, da bi najbrže ne bil nič zvedel.
Odločil sem se za kopanje na njivi. A na katerem konci so se nekdaj izkopali lonci, ljudje se niso več spominjali. Brez najmanjšega dvoma zanesel sera se na besedo starega moža, gospodarja one njive. Saj je ta mož sam tam izkopal zaklad. Ko je namreč svoje dni osipal krompir, zadene z mo-tiko na uekai trdega; ko še nekolikokrat udari, od-
koplje pokrov iu prikaže se lonec. Kdo bi mogel zdaj njegovo veselje popisati! V trenotku leži na tleh in njegova roka smukne isto tako naglo v lonec, v katerem zažvenketa. Zažvenketale so gotovo stare dvajsetice. Ali njemu najbrže ni bilo namenjeno zaklada vzdigniti. Ko roko ven potegne, bila je krvava in v lonci že ni bilo druzega kot ubito steklo iu nekaj črnikaste prsti.
Določeni dan so moji delavci jeli kopati. Naročil sem jim bil, naj kopljejo povsod do mrtve ilovice. Kopali so, in tri čevlje na globoko je bila daleč na okoli vsa prst zrahljana kakor na zelniku. Kdo bi mogel povedati, kolikokrat in pred kolikimi sto- ali tisočletji je bila tu zemlja prekopana! To premišljevanje je bilo jako zanimivo, a še zauimi-vejši bi bili lonci, o katerih pa ni bilo ni duha, ni sluha. Bilo je poludne, prekopanega je bilo veliko, a izkopanega nič. Zdaj se spomnijo nekateri, da utegne neki mož, ki je tudi tačas delal na omenjeni njivi, ki je pa zdaj v drugi vasi oženjen, kaj bolj vedeti, kje je treba kopati. Mož pride in pokaže ua nasprotni konec njive.
Jeli so kopati in kmalu dobili velik lonec, ves razprezan in brez pokrova. Dasi se je kolikor moči varno kopalo, vendar se je lonec ves razrušil. V njem je bila prst pomešana z drobnim ogljem in koščicami iu raal vrč, ki je bil pa isto tako razdrobljen. Zdaj so spoznali ljudje, ogledujoč koščiee,
da je res, kar sem jim pravil, da so se tu pokopavali neverniki. Pri daljnjem kopanji smo dobili še več loncev, a niti enega ne celega. V vsakem smo dobili razen oglja in koščic tudi ubit vrč ali pa ubito steklenico z zelo odprtim in jako nizkim vratom, kakor se zdaj rabijo za »kompot". Dobili ste se tudi dve mali stekleničici z jako podolgastim in kolikor toliko odbitim vratom. Celega nismo dobili nič razen enega vrča in ene prstene leščerbe (svetilnice). Vedno sem se nadejal, da bomo dobili tudi kak lonec nepoškodovan in zato mi za raz-prezane lonce ni bilo dosti mar. A ko smo jih od-kopali osem in niti enega celega in je bilo kopanje že skoraj pri kraji, rekel sem, naj zdaj zvežejo vsak lonec, predno ga dobro odkopljejo. Skopali so ša dva lonca, koja hranim; a kaj je v njih, ne vem, boječ se namreč iz njiju izbrskati, da bi se ne seseda, dasi sta zvezana.
Lonci so držali po kacega pol mernika ali pa še nekoliko več. Po vnauji podobi so bili nekoliko različni. Eden je imel baš tako obliko in barvo, kakor sedanji, v katerih kuhajo prašičem. Vsi drugi pa so imeli roče, na dnu pa podstavke ali pa bunke iu bili so rudeče barve.
Koliko je bilo loncov zakopanih, ne vem, ali sklepati se dd, da jih je bilo veliko več, kakor se jih je v poslednjih letih dobilo. (Konec prih.)
govora, to so melioracije. Kakor sem že prej po vnaujosti dežele .Kranjske pojasnil, je to najvažnejše' gospodarsko vprašanje v naši deželi, katero moramo še rešiti. Reševanje se je s pomočjo poljedelskoga ministerstva že pričelo, in tudi priprave za prva melioracijska dela so že gotove.
Najprvo omenim najnovejša in deloma že gotova. Vrejevanje Save v njenem gorenjem teku nad Korenom pod Trbižem je deloma že gotovo; dotična deželna postava je sklenena in denar je dovoljen. O tem dalje ne bom govoril, temveč le opozoril visoko vlado, da z vrejenjem gorenjega teka ni še rešena naloga; Sava se mora vsaj do Jesenic še vrediti, sicer so vasi ob Savi in polja do Jesenic v vedni nevarnosti.
Kakor se je pričelo z gorenjo Savo, tako bo treba vrediti tudi nekatere daljave bohinjske Save, oziroma dotoke Radone. Pričeli so tudi že vrejevanje Močilnika, hudournika v Vipavi. Pri proračunu so bili preveč varčni in vspeh je pokazal, da se narejene naprave niso obdržale proti moči hudournika. Dalje je vprašanje o vrejevanji Krke, ker se mora velika planjava ob dolenjem teku osušiti; o napravah proti povodnjim je že obširno govoril v deželnem zboru častiti moj tovariš g. Šuklje, zato dalje ne bom govoril. Vrejevanje Mirne, ki teče po mokronoški dolini in se pri Sevnici izteka v Savo, je bilo tudi že predmet posvetovanju deželnega zbora, zato več o tem ne bom govoril.
O osuševanji ljubljanskega barja pa moram več omeniti. Umevno je, da raste nevolja posestnikov na barji, kolikor večja je nevarnost povodnji; poročila o letošnji povodnji bila so tako žalostna, da bi bil že čas pričeti delo osuševanja. (Prav res! na desnici.) Kolikor sem zvedel iz časnikov — ker nisem bil v Ljubljani, ko so se vršile obravnave — sklenili so deželna vlada, deželni odbor in zastopniki poljedelskega ministerstva, da je treba najprvo zajeziti potoke, ki se izlivajo v Ljubljanico in v ljubljansko barje, in potem znižati strugo Ljubljanici. S prvim delom sklepa sem zadovoljen, če se tako glasi.
Mislim pa, da bi se lahko znižala struga reki ali vsaj od Udmata proti prisilni delavnici. Tako bi se po mojem mnenji zmanjšale velike povodnji, kakor so bile letos.
Jaz bi v tem vprašanji visokemu poljedelskemu ministerstvu priporočil hitrejše delo, ker sem kot član odbora za osuševanje barja popolnoma prepričan, da je odbor vse vodstvo te stvari prepustil poljedelskemu ministerstvu, oziroma visoki vladi, in je še vedno potrdil, kar pospešuje to vprašanje.
Da je vprašanje velike važnosti, razvidi se iz tega, da je v proračunu za prvi del osuševanja 800.000 gld., in veščaki bodo preiskavali, ali se bodo mogli zmanjšati troški na podlagi manjše množine vode in manjšega znižanja struge.
Jaz bi želel, ko bi v tej stvari več nego manj storili. Imamo namreč že žalostno izkušinjo; struga Ljubljanici se je znižala, naredil Grubarjev kanal, in vendar smo ostali v vodi.
Preidem na predmet, ki je zelo važen za Kranjsko in zasluži popolno pozornost poljedelskega ministerstva. To so podzemeljske vode na Krasu, ki delajo veliko škodo, dokler so na površji. V tem oziru morem ponoviti poljedelskemu ministerstvu hvalo dežele (Dobro! na desnici), da so se dela p.-ičela s popolno odločnostjo in veliko po-žrtovalnostjo. (Dobro! Dobro! na desnici.) Povdar-jati moram vendar dve točki. Vrejevanje podzemeljskega potoka je čudna reč. Znanstveni krogi se zelo zanimajo za preiskavanje podzemeljskih jam. Mnoga predavanja v društvih dokazujejo, da se znanstveno občinstvo zanima zato stvar. To je važno, in mislim, da je v interesu znanstra opravičeno, ako za ta namen več žrtvujejo.
Z gospodarskega stališča moram opomniti, da je vrejevanje podzemeljskih vodi dobilo popolnoma drugo lice, ker pod zemljo ni interesentov, ki bi morali doplačevati. Druga točka je, da vsi proračuni za temni podzemeljski x vedno ostanejo x.
V proračunu bo morda 100.000 aR 150.000 gl. in prijetno bi nas iznenadilo, ko bi izhajali s 50.000 gld. Toda prva izkušinja je pokazala, da se mora 500.000 gld. izdati za načrt, ki bi bil morda vreden 100.000 gld.; torej je umevno, da dežela ali interesentje ne morejo toliko žrtvovati.
Stvar pa je velike vrednosti, in mi ni treba dalje o tem govoriti; končam s prošnjo, da bi se visoko poljedelsko ministerstvo oziralo na te posebne razmere dežele in na težavni naš položaj z isto bla-
govoljaostjo kakor doslej iu še z večjimi podporami, kakor je dovoljuje melioracijska postava. (Pohvala na desnici. — Govorniku čestitajo.)
Politični pregled.
V Ljublj ani, 14. junija. Notrani« dežele.
Vsled priziva in s podporo avstrijskega cesarja poklonil je avstrijski zavod „Del Anima" v Rimu papežu, Leonu XIII. kot zlatomašuo darilo dve barvani stekleni okni za „Scala Regia" v Vatikanu, pravo umetniško delo, izgotovljeno v Inomostu. V enem je krasno izdelan sv. Avguštin, v drugem sv. Ambrož. V vsakem oknu sta grba sv. Očeta in zavoda „Del Anima" ; posvetitev na njih slove: „Leoni XIII. . . Pontiliei . . Maximo . . annum . . quinquagesimum . . ex quo . . divinis . . Mysteriis . . operatus est. . gratulatur . . Hospitium . . Teutouicum . . ab Anima . . sub auspiciis Fran-cisci Josephi I. . . Imperatoris . . Avstriae . . MDCCOLXXXVIII. Z dovoljenjem cesarjevim pri-dejala je temu darilu škofija briksenska tretje okno s podobo sv. Zlatousta na leči.
Prestolonaslednik Rudolf se je v svojem in cesaričinje Štefanije imenu zahvalil s posebnim pismom zagrebškemu prebivalstvu na prisrčnem sprejemu.
Kakor se poroča v „Kreutzztg." iz jako dobro poučenih konservativnih krogov dunajskih, izrazil je cesar Franc Josip, ko je sprejel v avdijenci kneza Liechtensteina zaradi preložitve versko-šolske postave, željo, da bi državni zbor ugodno rešil to zadevo.
K jezikovnemu vprašanju pri najvišjem sodnem dvoru pripoveduje „N. F. P." nastopno dogodbo: Minolo soboto vršila se je obravnava pri tem sodišči o pritožbi ničnosti zaradi zavratnega umora pri brnskem porotnem sodišči na smrt obsojenega F. Pejhala. Češki odvetnik v Brnu, dr. Stransky, hotel je govoriti v češčini, senatni predsednik, dr. Habjetinek, pa ga je opozoril, da je notranji jezik tega sodišča nemški. Oeški zagovornik je oporekal temu tolmačenju dotične postavne določbe, konečno pa je moral vendar nemški govoriti.
Hrvatski sabor zaključil bo svoje zasedanje dne 10. julija. Obravnava o noveli k šolski postavi se je preložila na poznejše zasedanje.
Hrvatska regnikolarna deputacija iz-gotovila bo svoje delo še-le proti koncu tekočega leta; vsled tega bo sabor primoran potrditi dogovor z Ogersko, kakor-koli se bo sklenil. „Agr. Tagbl." razburjen naglaša, da dežela plačuje ogromne svote že mesece in mesece za to deputacijo, ki pa ni še ničesa storila. Lepo gospodarstvo!
Poluuradni turški list „Tarik" razpravlja razmere v Rosni in Frcegovini. Pravi, da vedno dohajajo od tamošnjih mohamedancev pritožbe o prevelikih davkih v Carjigrad, ter priporoča dunajskemu ministerstvu, naj hitro predrugači dosedanji davčni sistem.
Madjarsko časopisje se grozno huduje nad Rumunci mesta Beleuyesa, ker je neznan človek odtrgal s tamošnjega gimnazijskega poslopja madjarsko trobojnico, kojo so razobesile oblastnije na čast kvizitacijam došlemu velikovardinskemu škofu Schlau-chu. „Pesti Naplo" zahteva, naj se zapre gimnazija v Belenyesu in prevzamejo v državno upravo rumun-ski cerkveni zakladi v Blaževem in Sibinji.
Vnanje držaTe.
Zločinci, ki so ubežali iz Črnegore, poskrili so se v kastratiškem gorovji, črnogorska vlada do sedaj še ni ničesa ukrenila, da bi jih zopet po-lovila.
Kakor se poroča iz Bolgarije v Odeso, združil se je princ Ferdinand z ministroma Načevičem in Stojlovom, da bi vrgel Stambulova. Havasovo izvestje pa preklicuje vesti celo o vsaki ministerski krizi. Stambulova pričaKujejo v Sofijo pojutršnjim. — Sprara mej Karavelovci se še do sedaj ni posrečila. Naravno, ker ne zaupa nobena stranka drugi!
Ruski pravosodnji minister je ukazal vsem sodiščem, da ne smejo dovoljevati Židom rabe krščanskih imen v sodnijskih spisih — Vsled poziva finančnega ministra Višnegradskega sešle so se v Moskvi vse uprave ruskih železnic, da določijo nove žitne tarife.
Nota ruskega veleposlanika Turčiji o voj-skini odškodnini resno in odločno pravi, da mora Rusija kot upnik Turčije zahtevati neposredno nadzorovanje financ otomanske države. Ta nota napravila je na sultana globok vtis; izjavil se je, da bo osebno rešil to zadevo z ruskim veleposlanikom. Carjigrajski krogi pravijo, da se bodo vršile korenite premembe v turškem ministerstvu — Rusiji na korist. Mej drugim se zatrjuje, da bo prevzel državne finance Mahmud paša.
Nemčija se je ponudila Rusiji, da hoie posredovati pri sporazumljenji z Avstrijo. Petro-grajski merodajni krogi pa so zelo nezaupui, ker se boje, da hoče Nemčija pri tem le Rusijo odtujiti Franciji, oziroma slednjo osamiti.
Nemško časopisje si ubija glavo o Puttkamer-jevem nasledniku — a vse to je le ugibanje. Ime-
nujejo se razne osebe, v prvi vrsti tajni vladni nad-svetnik baron Zedlitz-Neukirch, nadpredsednik grof Zedlitz itd. Istina pri vsem tem je, da se v tem oziru ni ukrenilo do sedaj še ničesa gotovega, kar se bo pa moralo kmalu zgoditi že z ozirom na cesarjevo bolezen.
Francoski ministerski predsednik Floquet odpeljal se bo prihodnjo soboto v Marseille, da se vdeleži tamošnje slavnosti, ter bo imel pri tej priložnosti velik govor. — Iz Bruslja se poroča, da bo poroka princa Amadeja italijanskega in princesinje Leticije, hčere princa Napoleona, tekom tega meseca na grajščini Moncalieri. K tej ženitovaniski slovesnosti prišli bodo vsi člani napoleonske hiše ter se bo pri tej priliki tudi vršila sprava mej princem Napoleonom in princem Viktorjem.
V angleški spodnji zbornici se je izjavil dn6 12. t. m. sir J. Fergusson, da angleška vlada ni v nikakoršni zvezi z egiptsko ministersko krizo. — Ritchie je naznanil, da vlada opusti določbe zakona o krajevni vladi, ki se tičejo krčmarij. — Zbornica je potem sprejela v prvem čitanji postavo, zadeva-jočo predrugačenje carine od vina.
Pri predvčerajšnjih belgijskih volitvah za zakonodajstvo bili so v Antverpnu katoliki zopet izvoljeni. V Bruslji treba bo brž ko ne ožj» volitve mej katoliki in zmernimi liberalci. Na deželi so pridobili katoliki nekaj sedežev.
Italijanska kraljevska rodbina je danes zapustila Bologno; prihodnje dni bo princ Neapolski odpotoval v Barcelono in od tod v London, da si ogleda razstavi v teh dveh mestih.
Neka rumunska vojaška komisija se je odpeljala s poveljnikom mornarice, polkovnikom Mur-gescujem, v Reko, kjer bo prevz«la večje število Whitehead-torpedov. — Kmetje v Urziceniju, ki so pri zadnji rabuki ubili dva grajščinska najemnika, zagovarjati se bodo morali pred porotnim sodiščem v Kalarašu. — Občinske volitve pričele so se po celi deželi. V Pitestiju in Turn-Severinu so zmagali združeni opozicijonalci. Kandidatje Bratianove stranke so dobili le malo glasov. Vlada niti ni postavila kandidatov. — Kaznjenci v rudniku Telegi so se zaradi slabe hrane spuntali.
Grški kralj bo odpotoval dne 25. julija v Petrograd.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, meseca junija t. 1. (Izv. dop.) Meseca julija t. 1. bode pet let od tega časa, kar je Kranjska in nje prebivalstvo toli srečno bilo, da je videlo in imelo svojega presvetlega vladarja, cesarja Frana Josipa I. v svoji sredini in v deželi. Praznovala se je ta čas spomenica šeststoletnice, odkar je Kranjska pod kraljevim in cesarskim žezlom prevzvišene habsburške dinastije. Koliko in kaj vse storila je in deluje ona za procvet svojih dežela skupno in posebej, pove nam povestnica. Kakor smemo ponosni biti in se srečne šteti, da nam vla-duje tako blaga, za povzdigo svojih narodov tako goreča dinastija, tako smo i mi in še bolj naši pra-dedi mnogo v teku šeststoletij za obstanek sedanje Avstrije trpkega prebili. Že cesar Franc I. postavil je temelj sedanji samostojni Avstriji, vendar še le pod vladarstvom našega sedanjega presvetlega cesarja dobila je skupna Avstrija in nje posamezne kronovine popolno samostojnost. Koliko žrtev morala je zato v letih 1859 in 1866 plačati, da je to postala? Kako viharno bilo je 1848. leto? Popred bile so avstrijske kronovine tako rekoč zaklad, iz katerega so se laške in nemške dežele v mirnih in vojskinih časih zakladale. Kolikokrat morale so se avstrijske armade za interese laških in nemških voj-vodstev boriti in kri prelivati? Koliko neizmerno denarja porabilo se je za laške in nemške države? Še le pod vladanjem sedanjega prevzvišenega cesarja posrečilo se je otresti se tujega jarma in samostojno podobo in vlado podati Avstriji. Koliko dela, koliko truda, kolikoletne izkušnje in žrtve, predno se je to doseglo! Gotovo jeklen značaj, blago srce in neutrudljivo delavnost mora imeti naš presvetli cesar, ki je to v teku 401etnega vladanja storil! Da pa njegova ljudstva sad tega njegovega delovanja spoznajo, cenijo in mu o priliki njegove Stiridesetletnice največje slovesnosti kot majhen znak hvaležnosti in vdanosti hočejo napraviti, beremo dan na dan po časopisih. Tudi Kranjska noče za druzimi kronovi-nami zaostati; to pa bi gotovo ne bilo niti na pravem mestu uiti bi se tolmačiti dalo. Akoprem ne moremo s posvetnimi darovi tako visoko letati in se skazovati, kakor druge bogatejše dežele, zato pa imamo druge zaklade, s kojimi se moremo ponašati in koje naj kot znak naše neomahljive zvestobe in vdanosti darujemo in skažemo povodom te preime-nitue slavnosti. Vzlasti na deželi, kjer ostanejo taki izrazi za mnogo, mnogo časa v neizbrisnem spo-
tninu, naj se osnujejo mladim in starim v veden spomin dobrodelne ustanove, naprave, koristne naredbe itd., ki bodo še našim poznim potomcem o naši zvestobi, vdanosti in požrtvovalnosti pričale. Vsak kraj, vsaka vas, trg ali mesto naj napravi to ali ono občnokoristno napravo, ustanovo, trajen spomenik itd. Ponuja se zdaj najlepša prilika, da se šolska mladina seznani natančno z >našo preslavno cesarsko obiteljo v tej obliki, da se ji podi domača zgodovina, zgodovina našega cesarstva in naše cesarske rodovine v njej umljivem jeziku. Že v blagem čutu nežnega srca mladine naj se vcepi neusahljiva zvestoba do Avstrije, do naše cesarske rodovine, da bode pozneje v viharnih časih neustrašno in brez pomisleka na pravi strani na občni blagor domovine stala in i tako delovala. Štiridesetletnica vladanja našega presvetlega cesarja naj bode vsej Kranjskej deželi moment, v katerem z nova obljubi največjo vdanost in zvestobo Njemu in praznuje naj se pak s tako svečanostjo, da bode dan 2. decembra občni iu veseli praznik za vse prebivalstvo, mlado in staro.
Iz Trsta, 10. junija. (Vinske razstave otvorjenje.) V soboto ob 11. uri dopoludne se je v gledišči „Politeama Rossetti" slovesno odprla razstava raznih vin, orodja, sploh vsega, kar je potrebno za pridelovanje in pripravljanje vina. Razstavo to je priredila tržaška kmetijska družba za povzdigo in prospeh domačega izdelovanja vina.
Pročelje, vhod in otrij gledišča so bili zaradi te slovesnosti lepo okrašeni; videlo se je tudi par avstrijskih zastav. Dolgo že pred naznanjeno uro so se začeli zbirat; povabljeni gostje, katere je razstavni odbor z razstavljalci vred sprejemal. Med mnogimi gosti so bili mestni župan Bazzoni, dvorni svetovalec vitez Rinaldini, policije vodja Pichler, predsednik nadsodišča Defacis, predsednik pomorske vlade vitez Alber, divizijouar G. M. pl. Kinnart, dež. sanitetni referent Bohate, namestni svetnik -Giovanelli, okrajni glavar baron Conrad, podpredsednik trgovinske zbornice Dimmer, predsednik „Lloydau baron Morpurgo, drž. poslanec Nabrgoj, major pl. Schroll, razui udje trgovinske zbornice, nekateri udje mestnega zbora, magistratni vodja z nekaterimi svetovalci, zastopniki istrijanskega dež. zbora Canciani, goriškega deželnega odbora, učitelj vinarske šole Bolle in južno-tirolskih kmetijskih društev grof Alberti de Poji in veliko število dam in druzih gospodov.
Ob 11. uri se je pripeljal namestnik s prezi-dijalnim tajnikom grofom Manzanom; sprejel ga je razstavni odbor, na čelu mu župan Bazzoni. Ta je namestnika pozdravil in rekel, da družba, katera je že mnogo storila za pogozdovanje Krasa, ta družba si je tudi mnogo zaslug pridobila za povzdigo vina in sadjarstva v tržaški okolici in sedaj pa še posebno je ta družba — tržaška kmetijska — napravila vinsko razstavo z namenom, da bi to važno kmetijsko stroko povzdignila, in zato izreka on zahvalo v imenu družbe ministerstvu za poljedelstvo, deželni vladi, mestnemu zboru, trgovinski in obrtni zbornici in drugim korporacijam in privatnim osebam, kateri so družbo v tem podjetji podpirali; sklenil je potem župan s prošnjo, namestnik naj blagovoli izreči, da je razstava otvorjena.
Namestnik na to odgovori, da se popolnoma strinja z besedami županovimi in pohvali trud kmetijske družbe. Izraža upanje, da bode današnje njeno delo tudi njeno pričakovanje izpolnilo, da bode namreč ta razstava za povzdigo in prospeh naše vinske trgovine blagonosna. In nato izreče, da je razstava odprta.
Podal se je spremljan po županu in odboru in za njim drugi gostje v prostore razstave in si je dal raztolmačiti marsikaj v oddelku za vina od odbornika Massopusta, v oddelku za stroje od prof. Osnaghija, in v druzih oddelkih od raznih razstav-ljalcer. Ko si je vse dobro ogledal, poslovil se je od odbora in se odpeljal s svojim tajnikom.
(Konec prih.
Iz Prage, 6. junija. (Izv. dop.) [Instalacija nadvojvodinje Margarete Sofije za opati njo kr. terezijanskemu zavodu pleme-nitnic na Hradčanih. — Samostansko zatišje na pražkem gradu.— Opatinje c. kr. terezijanskega zavoda.] (Konec.) Sedma opa-tinja bila je nadvojvodinja Marija Antonija Toskanska, hči nadvojvode Ferdinanda Toskanskega. Imenovana je bila takoj potem, ko se je opatovanji odpovedala Kristina, od cesarja Frana Josipa I. dne 10. novembra 1879 ter instalovana dne 16. avgusta
1880. Ta opatinja je pa umrla že 18. aprila 1883 v 24. letu dobe svoje. Mladostna ta opatinja je bila zelo duhovita in nadarjena, skladala je celo pesni in napeve.
Osma opatinja torej je zdaj nadvojvodinja Margareta Sofija, hči Karola Ludovika (cesarjevega brata in Marije Anuncijate, princesinje sicil-ske.) Nadvojvodinja Margareta je porojena 13. maja I. 1870; imenovana je bila od svojega strijca Nj. V. dne 23. maja 1. 1886, letos je torej stara 18 let, koja mora imeti vsaj vsaka opatinja.
Ker sem Vam že vse tako nadrobno opisal, dovoli mi dragi čitatelj, da omenim še palice opat-ske in krone.
Palica opatska je od kralja češkega Vac-lava II., sina slavnega Premisla II., koji jo je leta 1303 dal izgotoviti za sestro svojo, opatinjo Kunhuto. Palica je otla in sestoji iz štirih koncev, koji so se štirimi bogato pozlačenimi krožki spojeni. Vršiček palice krasi majhen kip sv. Jurija z zmajem. Na posamičnih krožkih so latinski napisi z gotiškimi črkami.
Drugi starodavni spominek je kneževska krona, s kojo so bile kronane opatinje sveto-Jurijske. Se dandanes je dobro ohranjena in je okrašena z dragimi kamni in lilijami. Izgotovljena je od močno pozlačenega srebra.
Ta krona, koja je stara letos 335 let, palica pa 585 let, obnovljena je bila 1. 1836, z nova pozlačena in vdejanih pet izpalih dragih kamnov. Na notranji strani pozlačenega kroga čitamo napis:
„VIRGO LUDMILA A. BLYZYW ABBATISSA ME FEOIT MDLIII." — »Devica Ludmila z Bliživa, opatinja, dala me je izgotoviti 1553".
Kar se tiče posestev, imajo plemenitnice nad 6 veleposestev, več nego 20 velepristav in nad 20.000 oralov vrtov, dobrav, ribnikov, gozdov in pašnikov. Skoro pri vsaki graščini je pivovar, takozvana „vino-palna", t. j. žganjarnica, dalje več mlinov in gostilnic in dve parni pili; večinoma se pa vse to daje v najem. — Vsa imovina ustanova, h koji spada še precejšnje premoženje v gotovini, v raznih listinah, obligacijah in državnih papirjih, more se računiti na jeden in pol milijona goldinarjev.
Vkupe je torej obdelane zemlje 1412 oralov, gozdov 10.132 oralov, ostale zemlje 303 orale, skupaj torej 11.847 oralov, kar je toliko, kot 682.752'43 □ kilometrov ali arov. Posestva opravljata dva komisarja, koja zastopata zavod na zvunaj. Prvi komisar zdaj je cesarjev namestnik baron Alfred Kraus; drugi komisar, ki se zove „in oekonomicis" (gospodar) je predsednik deželnemu sodišču, vitez Te m n i c k a.
Dnevne novice.
(Deželni zbor) je sklican na 20. dan t. m., kakor naznanja ravnokar došlo brzojavno poročilo z Dunaja.
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) vršil se je danes po določenem vsporedu od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne. Vdeležba bila je prav živahna, ker bilo je prisotnih okoli 80 udov. Najprej bil je soglasno sprejet ukrep glavnega odbora, da priredi c. kr. kmetijska družba letošnjo jesen v proslavo štiridesetletnice vladanja našega presvetlega cesarja deželno sadjarsko razstavo. Odbornikom voljen je mesto izstopivšega g. R. Kastelic-a gosp. Josip Šiška tajnikom pa jednoglasno dosedanji tajnik g. Gustav Pire. Dalje bil je na predlog glavnega odbora, kateri je utemeljeval gosp. Povše, glede na velike zasluge, katere si je pridobil g. župnik Janez Mesar za prospeh kmetijstva zlasti bohinjske doline mej živahnim odobravanjem jednoglasno voljen častnim udom. — Prenarejena pravila bila so brez bistvene izpremembe tako sprejeta, kakor je je predlagal glavni odbor. — Slednjič pretresalo se je več predlogov posameznih podružnic, med katerimi nam je ona iz Vipave naznanila žalostno vest, da se je že tudi v vipavski dolini prikazala nesrečna trtna uš. Obširnejše poročilo kasneje.
(Umrl) je danes zjutraj dr. Karol Ahn, prof. gimnazijski v Ljubljani. Pogreb bode v petek ob 5. uri popoludne. Rojen v Seligenstadtu v Hesiji 1. 1826 je — dovršivši bogoslovje — opravil pre-skušnjo za srednje šole 1. 1S57 iz latinščine in grščine, prišel na Dunaj in služil za gimnazijskega učitelja v Pešti, nekaj časa v Celju, 1. 1862 prišel v Ljubljano, kjer je poučeval latinščino, grščino,
nemščino, in posebej talijanščino. V gimnazijskem izvestji je spisal 1. 1877: Kleon. Versuch einer Ehrenrettung. Bolehal je že nekaj časa, a lani po tridesetletni službi stopil v pokoj ter dobil Najvišje priznanje za zaslužno šolsko delovanje. Bil je mirnega duha; čutila ni verskega, ni narodnega žalil. Blag ostane mu spomin! R. I. P.!
(Cvetlični korzo) včeraj proti večeru privabil je posebno v „Zvezdo" mnogo radovednega občinstva. Korzo obnesel se je primeroma dobro, vde-ležilo se ga je blizo 50 s cvetlicami okrašenih voz in več jahalcev; posebno okusno je bil opravljen voz g. E. Majerja, prireditelja te v Ljubljani nenavadne slovesnosti.
(Kanonično vmeščen) je bil č. g. Anton Ker-čon dne 12. maja na šmarješko župnijo.
(Duhovske premembe v krški škofiji.) 0. g. Jož. Kočovsky, župnik v Theisseneggu, je dobil faro Št. Marjeto pri "VVolfsbergu. — Prestavljeni so : čč. gg. Franc K o 1 a r i č , kapelan v Črni, za pro-vizorja na Vrate, ki oskrbuje tudi faro na Kokovem; Ask. Z u c c o bar. C u c a g n a , provizor v Greifen-burgu, za provizorja v Št. Jurij pri Strassburgu; Ferd. M o ser, kapelan v Millstattu, za provizorja v Greifenburg; Ig. W i p f 1 e r , provizor pri sv. Trojici, za provirorja v Tiffen; Jož. H a b e r n i g, kapelan v Zagorici, za mestnega kapelana v Št. Vid. — Za kapelane so nastavljeni novomašniki čč. gg. Anton Gabrou v Črno; Janez Tiefenthal v Sovodje; Božidar Stufka v Motnico; Ludovik Hafner za kapelana v Zagorico. — Razpisana je fara Št. Šteben na Žili do 22. junija.
(Slovensko pevsko društvo »Slavec") priredi v nedeljo 17. junija t. 1. pevski večer s sodelovanjem vojaške godbe baron Kuhn št. 17. na vrtu gostilne „pri Zvezdi" (Ferlinc). Vspored: 1. Marenco: „Excelsior", koračnica, svira vojaška godba. 2. Iva-novici: „Walurile-Dunari", valček, svira vojaška godba. 3. Žajc: „Jurešičeva putnica", zbor. 4. Khomp: „Die Weiber von Veldes", ouvertura, svira vojaška godba. 5. Hajdrich: „Noč na bleškem jezeru", zbor z bariton-solo in čveterospevom. 6. Kral: „Burschenfreude", polka fram;., svira vojaška godba. 7. Gerbič: »Lahko noč", čveterospev. 8. Strauss: Fragmente iz operete „Der lustige Krieg", svira vojaška godba. 9. Ipavic: „Danes tukaj, jutri tam", zbor. 10. Ziehrer: „Weaner Mad'ln", valček, svira vojaška godba. 11. Kocijančič: „Njega ni", zbor z bariton-solo. 12. Rzimek: „Cis und Trans", potpouri, svira vojaška godba. 13. Wetaschek: »Stiindchen auf der Laute", svira vojaška godba. 14. Foerster: „Pjevajmo", zbor. 15. Ipavic: »Domovina", pesem, svira vojaška godba. 16. Strauss: „Hectograf", polka hitra, svira vojaška godba. — Vstop za ude prost, za neude 30 kr. za osebo. — Začetek ob 8. uri zvečer. K tej veselici vabi vse prijatelje društva in zabave	odbor.
(Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bil obsojen Vincenc Veli kanje zaradi uboja na 6 let težke ječe. — Pri drugi obravnavi je bil tukajšnji izvošček Franc Črne, ki je ubil svojega hlapca, oproščen, ker so porotniki potrdili s 6 proti 6 glasovom, da je to storil v silobranu.
(Popotniki), ki se vozijo iz P o 1 i č a n v Slatino, pritožujejo se, da v Poličanah ni dobiti snažnih vozov za prevožnjo in da deželni odbor štajerski, v čegar oskrbi so slatinske kopeli, v tem oziru čisto ničesa ne stori. Umazane kočije, v kojih so vpreženi kmečki mršavi konji, so popotnikom za silo na razpolaganje.
(Ponesrečil) se je dne 8. t. m. v gori pri Les-kovcu v ptujskem okraji delavec Miha Sprah. Nosila sta z vinčarjem Leopoldom Gregorcem drva navkreber. Kar se Sprahu izpodtakne, da pade. Prišel je pod deblo, ki sta ga nesla, in je ondi mrtev obležal.
(Strela) je vdarila v nedeljo zjutraj, kakor se poroča iz Semič a, v jagnjet blizo Mladice ter ubila pod drevesom stoječo Nežo Plut.
(Strela ubila) je minoli četrtek 581etnega Matijo Mazeljna z Zlatega polja, ko jez voli s polja domov vozil. Tudi eden volov je takoj poginil, drugi vol in naslednja dva počepali so le omamljeni na tla.
(Nesreča.) Posestnik Matija Oven v Straho-meru šel je minolo soboto zjutraj na polje, žena njegova v cerkev. Doma sta pustila v skrinji brez pokrova poltretje leto starega dečka; v veži bile so tri deklice od 4. do 7. leta tudi brez nadzorstva. Deček je zlezel iz skrinje in zapalil posteljo. Sosed Škraba zapazil je ogenj ter rešil ožganega dečka* ki pa je tri ure pozneje umrl.
(„Pripovedke za mladino.") Pod tem naslovom spisuje in zbira g. Fr. Hubad, zalaga in tiska pa W. Blanke v Ptuji pripovedke za mladino. Prav Ijice in pripovedke naša mladina najraje bere, temu dokaz je, da je lansko leto prirejeni natis prvega zvezka pošel in letos izšel drugi natis. Ob enem je izšel II. zvezek; vsebina mu je: „Angel vilruh."— ,,Kako je znal soditi Eudolf Habsburški."
—	„Kralj Matjaž." — „Yolk in človek." — „Sv Krištof." — „IIudobna Vila." — „Vila omoži svojo hčer s kraljičem." — „Libuša." — ,,Zidanje Prage."
—	,,Neman in Belana." — ,,Marko Bogatin in Vasilij Bezčastnik." — ,,Ilija Muromec." — ,,Ivan Durak." — Gospod pisatelj piše v predgovoru: Knjiga namenjena je mladini! Želimo, da bi se izpolnil pisateljev namen. Knjižice dobivajo se po 25 kr., s pošto po 30 kr.
Telegrami.
Zagreb, 13. junija. Cesarjevič Rudolf je podaril za zagrebške reveže dva tisoč goldinarjev.
Potsdam, 14. junija. Izvestje: Cesarju se je od včeraj zdravje bistveno shujšalo. Moči pojemajo.
Bruselj, 13. junija. Katoliki pri volitvah niso samo obdržali vseh svojih stališč, marveč so celo dva sedeža pridobili. Ako bi bile tudi ožje volitve v Bruslji ugodne liberalcem, imelo bi ministerstvo večino 30 glasov v zbornici in blizo 18 glasov v senatu. Ministerski listi proslavljajo današnji dan kot sijajno zmago katoliške stranke.
Carjigrad, 13. junija. Odstranile so se zapreke, koje so napravile turške oblastnije t Solunu prevažanju avstrijske pošte, ter je s tem promet avstrijske pošte na progi Solun-Vranja zopet prost.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 14. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78	gl. 90	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	80	„ 60	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„85	„
Papirna renta, davka prosta......93	„ 90	„
.Akcije avstr.-ogerske banke ......	862	„ —	„
Kreditne akcije ....................282	„ 40	„
London.............126	„ 45	„
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................10	„ 03	„
Cesarski cekini ....................5	„ 95	„
Nemške marke ..........62	„ 021/,.,
Umrli so:
12. junija. Anton Bricel, gostač, 75 let, se je v Črni vasi na travniku zgrudil ter bode pregledan.
V bolnišnici: 11. junija. Karolina Sterle, zidarjeva žena, 44 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
g čas	Stanje	% Z ---Veter Vreme J2 I
ona7r,vania	zrakomera toplomera	o (N
opazovanja	T mm p0 Cel2iju	g g
7. 11. zjut.	73t>-5 218	brezv. jasno
13. 2. u. pop.	733 3 27-2	si. jzap. „	0-00
9. u. zvee.	733 5 19 0
Jasno in vroče. Srednja temperatura 22-7 C., za 4-3° nad normalom.
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi frnnžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
"v LJubljani, Šelenl>m*gfovo ulieo £»t.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO jjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevanje.
Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu" v Ljubljani.
Sprejmite izraz moje naj-iskrenejše zahvalo za Vašo cseuco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašno bolečino sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujsej bolezni pridruži so šo zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piccolijevej Esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni.	(3)
Josip Tomažič,
c. kr. orožniški vodnik v Pulji.
Slomškovih, zbranih spisov
IV. knjiga: različno blago,
(L del: .,Šola in odgoja" str. 180; II. del: ,.narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva se izvod po 1 gl. pri izdajatelju : Mih. Len-dovšku, župniku v Makolali (Maxau b. Poltschach) • 111. knjiga, životopisi. str. 397 pa po 70 kr. Po 1 ravno isti ceni tudi po vseh slovenskih bukvarnah 1 , ?«a m druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovih pesni je se nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr.
^ Pete knjigo: ..Slomškovi »pastirski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani.
Tuj ci.
12. junija. Pri Maliiu: Jakob Stein-berger, z Ogerskega. — Pod-grajski, s družino, iz Polhovega Gradca. — llugo Gharlemont, akad. slikar, z Dunaja. — Ana, Marija in Fani Rihar, iz Polhovega Gradca. — Hille, trgovec, z Dunaja. — Woiss, trgovec, z Dunaja.
Pri Slonu : M. Horitschaner, ravnatelj, z Dunaja. — Ivan Murnik, iz Kamnika. — Karol Svoboda, potovalec, iz Nemčije.
—	Dr. Ig. Hneorer, bilježnk, iz Solnograda. — Emil Kastelic, uradnik mornarice, iz Pulja. — Menks, trgovec, z Dunaja. — Jerigo, Sanzen in Dilm, iz Trsta.
—	Leopold Marek, major, iz Gradca. — F. Semen, z Dunaja.
—	Terman, inženir, z Dunaja.
—	C. Eisler, potovalec, z Dunaja. — Oražem, o. k. stotnik, iz Mostara. — Wencel Chudoba, s soprogo, iz Dalmacije. — H. Luster, iz Dalmacije. — Jožef Carmiel, iz Trsta.
Zavod za pohištvo in dekoracije
Frana Dolierlet-a
Frančiškanske ulice št. 14 — Ljubljana — Dunajska cesta h, štev. 8
priporoča svojo jako bogato zalogo
oprav za spalnice, jedilnico in salone,
pohištva vsake vrste,
od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga
obo.jcv, rouleaux, olienskili karniš, zastorov, preprog- ixi snovi xsx hišno
opravo.
Oprava za stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne.
Priproste in razkošne
ženitovanjske bale, solidno in ceno izdelane.
Vsakovrstne dekoracije.
Jaz prodajam pod jamstvom le dobro brezhibno blago po jako nizkih cenah, - po sporazumljenji tudi proti obročnim plačilom - in priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa velečastitim gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. Z velespoštovanjem
(4)	Fran »oberlet.
3Te zameni ti v. Radgonsko, to je
RndUorsbnrtror.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih
Kot Zdravilna VOCla. Eadenska kisln- vodfl ima med vsemi evropskimi kisleci največ , , ,	, , , natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri
vseh boleznih koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženiih kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot namizna VOda. \sled °bilno oglene kisline in og,enokislega natrona, prijetnega
.. ... .. ....... ,, v	okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda naiboli nri-
Ijubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem ie močno šumeča žejo gaseča pijača, ko.jo imenujejo mineralni šampanjec.	'
Obvarovalno zdravilo. Jako. razširj®na in mn°s° s° ikonska kish voda kot
,	. varstvo in zd.avilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Kopeli m StailOVani a. Kop,.el; a°f™eillJcj°.iz ^^ in kisle vode z raznovrstno
-1 ... . , . .	. , .? ,. hlIusnJa '"■'> da pomagajo posebno zoper: hudico
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in ncplodovitost. (Cena kopeli 35 ki cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)	v	r	'
Oglieno-kisli litij kot zdravilo. riid,e,,s,ko kis,°vodo i,na v scbi
. ° d .. ,. .	. V. . . ,	.. , XXXJ* 0-00 gr. dvakratno ogljeno-kislegi> litija,
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavzitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga jo napotilo, daje začel poskusati z litijem pri protinastih bolnikih, koj i h scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine (17) V zalogi imata kislo vodo
Štajerskem. Ferdinand Plaut/, in Mihael Kasluei- v Ljubljani.
Brata Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, firncžev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
■a! ■■ »»IJs»»ia»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vso te vrste v prodajalnah.
ST Cenilce na, zahtcvanjo. -^g
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 1», (Medij atova hiSa)
priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstne
kišae
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr, divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.