Foštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in pecek. Staue mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem /.avodu št. 10.666. JloTa &oba Cena 1 Din. Redaucija in uprava: Celje, Strossrnayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 14. Celje, pondeljek 17. febraarja 1930. Leto XII. Novo mladinsko kazensko sodstvo v Jugoslaviji. (Fredavanje drž. tožilca dr. Albina Juharta na celjskem Ljudskem vse- učilršču 27. januarja.) (Dalje.) Bivši profesor kazenskega prava, današni ban savske banovine g. clr. Šilovie, ki mu gre zasluga in prizna- nje, da je že takoj po svetovni vojni na Hrvatskem reformiral mladinsko kazensko sodstvo, in ki je sodeloval tudi pri sestavljanju jugoslovenskih zakonov, je napisal sledeče besede, ki naj bi bile vsakemu mladinskemu sodniku misli vodnice: »Dete ni krivo, ako je zanemarje- no, kriv je oni, ki ga je zanemarjal. Ni krivo dete, ako berači in se ves dan potika po ulicah in mimogrede tudi krade, krivi so starši in družab- ne razmere. Ako tako zanemarjeno dete izvröi kaznivo dejanje, se ne more govoriti o njegovi krivdi. Kaj je naravneje, nego da družba popra- vi, kar je zakrivila sama, in da ne kaznuje otroka, marveč da se pobri- ga za njegovo vzgojo. Otroci niso ni- koli krivi, da so pokvarjeni in zane- marjeni. Krivda leži drugocl, največ v razmerah na vasi ter v družbi in njeni današnji, organizaciji.« To je torej stališče jugoslovenskega ka- zenskega strokovnjaka in to stališče je tudi splošno v kazenskem pravu. Tudi če je maloletnik izvršil kaz- nivo dejanje v dobi duševne zrelosti, se vcndar zoper njega ne uporablja kazen, marveč nudi se mu vzgoja, ki je doslej ni imel ali pa je ni imel v zadostni meri. Tudi pri duševno zrelih mlajšil» maloletnikih loči za- kon dvoje: a) ali uživajo redno vzgo- jo, b) ali pa so zanemarjeni in mo- ral no pokvarjeni. Ad a) V prvem pri mem ni treba odrejati prisilne vzgoje. Zakon pred- videva dvoje sredstev: ukor in od- pust na preskušnjo. Ukor se bo izrekel, ße je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in Ce je nastalo iz očividne nepremišlje- nosti in lahkomiselnosti. Mladinski sodnik bo dal storilcu primeren pod- uk, pokazal mu bo, da jc njegovo dejanje zavržno, da škoduje z njim družbi, povzroča žalost staršem in svojcem, sebi pa sramoto in pečat človeka, ki je imel opravka s kazen- skim sodiščem. Odpust na preskušnjo. Ta se bo odredil, ako je kaznivo dejanje težje narave, ali je bilo storjeno iz očividne nepremišljenosti ali lahko- miselnosti. Sodnik bo poučil storilca, naj se vrne v svoje bivališče, poda na svoje vsakdanjo delo in se čuva vnaprej kaznivih dcjanj. Postavil mu bo skrbnika, bodisi očeta, varu- ha ali kako drugo osebo (zaupnika), ki»ga bo vse leto nadziral in obveščal sodnika o njegovem ponašanju. Ako , bo minilo leto dni in bo mlajši raaio- lctnik pokazal dobro ponašanje, bo . postopanje zoper njega ustavljeno. Ako pa bi clobil mladinski sodnik o I njem slabo poročilo, da se vdaja pi- jančevanju, nemoralnemu ali vlaču- garskemu življenju, ali da je sicer pokazal znake malovrednosti, ali da je prkršil odrejeni nadzor in skrb, ali da je storil povsem neznatno kaz- nivo dejanje, pa misli sodnik, da ostrejše odredbe niso potrebne niti umestne, bo: 1. podaljšal preskušnjo za eno leto. ; 2. izmenjal skrbnika in poostril nad- zorstvo, 3. mu dal ukor, A. odredil, J da se uči obrta ali hodi v Solo in 5. naročil, da se mu javlja ob določe- j nih dneh in mu položi račun o svo- ; jem vedenju in življenju vobče. Iz teh določb je razvidno, da bo imel sodnik stalno znanje o malolet- niku, ki ga jc poslal na preskušnjo. Po svojem zaupniku bo sodnik na- vajal takšnega mladostnega zločin- ca k rednemu, poštenemu in nrav- stvenemu življenju. Skrbel bo, da se bo maloletnik lotil uka v obrti ali v šoli. Ako eno leto ne bi zadostovčilo, j da se ga privede k rednemu življe- nju, bo sodnik podaljšal dobo pre- skušnje za eno leto. Ako niso bile potrebne ostrejše odredbe, se kazen- sko postopanje zoper mlajšega malo- letnika po preteku eno- ali dveletne prcskušnje ustavi. Ako pa mlajši maloletnik v času, ko se nahaja na preskušnji, stori kaznivo dejanje tež- je narave, se pokrene zoper njega za- konito postopanje, v käterem se bo i/rekla ostrejša vzgojna mera. Ad b). Ako je mlajši maloletnik za- nemarjen ali moral no pokvarjen, se ga odda v zavod za vzgajanje. Mini- mum je eno leto in maksimum do 21. | leta. Ako je toliko pokvarjen, da ga | ne bi bilo mogoče oddati v vzgajali- l see, se ga mora oddati v poboljSeval- p.ico, toda najmanj tri leta in naj- d.alje do 10 let. Kazenski zakon je kriminalne kaz- ni, to je kazni, ki jih predvideva ka- zenski zakon za odrasle osebe, mlaj- šim maloletnikom zapretil samo v enem primeru. Ako bi namree mlaj- Ši maloletnik, ki je dovršil 15. leto, izvršil dejanje, ki se označuje po ka- zenskem zakonu kot zločinstvo, po- tem ko je bil oddan v vzgajališče ali poboljševalnico, se ga mora kazno- vati kakor starejšega maloletnika. Že zgoraj je bila omenjena trdota starega prava, da so bile mladostno osebe vsled sodne kazni sodno opo- rečne. Zato odreja novi zakon, da z odredbami, ki so se ukrenile zoper mlajše maloletnike, niso združene nikake pravne posledice. Mlajši ma- loletnik se smatra za neoporečnega, tudi ce se nahaja v vzgajališču ali poboljsGvalnici. Ad 3. Tretjo kategorijo mladostnih oseb tvorijo starejši malolctniki, to so osebe od dovršenega 17. do dovr- šenega 21. leta. Te osebe smatra za- kon za duševno docela zrele in ka- zensko odgovorne. Tu ne more več nastati primer, da bi kdo vsled svoje mladosti ne mogel pojmovati nara- ve in pomena svojega čina in da bi ]»o mogel temu pojinovanju primer- no ravnati. Ako niso kazensko od- govorni, je za to iskati razloga dru- god,, n. p]'. v duševni bolezni, v ska- Ijeni zavesti, v slaboumnosti, ali v duševni nerazvitosti, ne pa v dušev- ni nezrclosti vsled mladosti. Toda za- kon tudi pri starejših maloletnikih upošteva dejstvo, da so vkljub zre- losti še neodporni in da nimajo še živijenskih izkušenj. Njih odloebe in sklepi volje so hitrejši, lahkomisel- nejši, kakor pri odraslih ljudeh. Za- kon tudi to deistvo upošteva ter do- loča, da bodi njih kazen milejša. »Starejsi maloletnik se kaznuje po teh pravilih: 1. Zaradi kaznivega de- janja, za katero predpisuje zakon smrtno kazen ali dosmrtno robijo, se kaznuje z robijo ali zatočenjem naj- manj 7 lot; 2. zaradi kaznivega de- janja, za katero predpisuje zakon časno kazen, ni sodišče vezano na najmanjšo mero kazni, ki jo predpi- suje zakon za to kaznivo dejanje, niti ne sme izreči večje od desetih let, če je uporabiti robijo ali zatoče- nje; 3. Če sodišče spozna, da je treba kazen omilili, sme izreči namestu ro- bije ali zatočenja strogi zapor ali za- por. Starejši maloletnik ne sme biti obsojen na izgubo častnih pravic. Obsojcni starejši maloletnik presta- ja kazen prav do dovršenega 21. leta ločen od polnoletnikov v posebnih zavodih.« (§ 30. k. z.) (Konec prih.) DOMACE VEITI d Svečana otvoritev železnice Ro- jjatec—Erapina. Včeraj je bila na slovesen način otvorjena nova želez- nica Hogatec—K rap in a. Otvoritvene svečanosti so se udeležili poleg veli- kega števila domačega prebivalstva lned drugimi tudi prometni minister inz. Lazai1 Radivojevič, dravski ban inž. Sernec s podbanom dr. Pirkma- jerjem in mariborskim okrožnim inspektorjem dr. Schaubachom, sav- ski ban dr. Šilovič s podbanom Sto- janovičem in varaždinskim inspek- torjem Lubenikom, zagrebški nad- škof dr. Bauer, mariborski pomožni škof dr. Tomažič, sreski načelnik iz Š mar ja pri Jelšah Kartin, sreski na- čelnik iz Krapine dr. Cukar, zastop- nik poveljnika 4. armije general Sto- jišic, poveljnik dravske divizije gene- ral Tripkovic, pomočnik ljubljanske- ga železniškega direktorja inž. Klo- dic, ljubljanski poštni ravnatelj dr. GregoriC, zagrebški železniški direk- tor inž. Senjanovic, zagrebški župati dr. Srkulj, ljubljanski podžupan pro- fesor Jarc, mariborski župan dr. Ju- van, celjski župan dr. Goričan, ptuj- ski župan BremMč, župani in zastop- niki občin, ki leže ob novi spojni že- leznici med Slovenijo in Hrvatsko ter številni predstavniki korporacij in društev. Po prihodu posebnega vlaka iz Zagreba v Krapino je ta- mošnji župan dr. Vilibald Sluga is- kreno pozdravil goste. Za pozdrav se jc zahvalil prometni minister inž. Radivojevič, ki jc označil pomen no- ve proge. Zagrebški nadškof dr. Bau- er je nato slovesno blagoslovil že- leznico. Po njegovem govoru je spre- govoril mariborski pomožni škof dr. Tomažič, nato pa je inž. M. Klodič opisal zgodovino in gradnjo nove last Üondelik in zet Vejvara Češki spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 43 »No, povejte, prosim, gospa Konde- likova: ali nimam prav?« V tern trenutku, ko gospa Kondeli- kova ni vedela, kaj naj odgovori, jo je rešila Katinka. Odprla jc vrata, pomolila glavo v sobo in je rekla: »Oprostite, prosim, milostljiva go- spa, samo za trenutek . . .« In skozi polodprta vrata se je za- slišal v sobo sum iz kuhinje. Na štc- dilniku je nekaj prekipelo, s čemer si Katinka ni znala pomagati. Gospa Kondelikova je poskočila. »Dovplite, gospa Muknšnablova, moram pogledati . . •« in je hitela iv. sobe. »Prosim, prosim«, sc jc priklanjala gospa Muknšnablova. Mojster Kondelik je porabil to pri- ložnost in je poglcdal na uro. Pogle- dal jc in čelo se mu je zmraČilo. — Vražja baba ti! Tako se je veselil, da posedi in se razgovori z Vejvaro. Vse sedaj »plava«, kakor je rekel moj- ster navadno. Gospa je opazila njegove kretnje in nagubano čelo in zdelo se je, da je razumela. Dvignila se je, stopila k mojstru, prijela jc z obema roka- raa njegovo desnico in je rekla z za- molklim glasom: »Dragi gospod, do vas imam naj- večje zaupanje in gotovo se v njem ne zmotim. Gospod Pajtlšmid Vas poseti kakor da imata kaj govoriti o slikanju — ne bojte se, prosim, ne bomo slikali, samo da bi bila pretve- za — in vi ga vprašate: kje pa sta- nujete? On poreče: pri Muknšnablo- vih, in vi lahko rečete: oh, seveda, pri gospej Muknšnablovi, v Betle- hemski ulici! To jaz poznam, to je stara prijateljica, slikal sem ji — no, in kdaj pa sc z Lotinko vzameta? Beseda da besedo — vi mu vseobče poveste, da ste z nami že dolgo let znani, da vam je tudi na tern, in jaz ne bom pozabila tega do smrti, dra- gi gospod, in Lotinka se vam bo na kolcnih zahvalila . . .« Gospa Muknsnablova je imela pri teh besedah oči polne solz in par- krat sc jo useknila. Tenke, brezbrav- ne ustnice so se ji lahno tresle in po starikavim obličju so ji tekle solze. Kakor da bi Cutila, da jo je to bolj ganilo nego bi bila sama rada, je spustila roko gospoda Kondelika, obrisala si je obraz z robe em v vseh smereh, kar se je mojstru Kondcliku zdelo, kakor bi tarn v vseh kotih ne- kaj zbrisala in naenkrat nadomesti- la plakajoči obraz na oblieju z onim širokim nasmehom, s katerim je bi- la vstopila. Dala je robec v torbico in je rekla poslovivši se: »Tako, dragi gospod, sedaj grem. Menda niste jezni, ker sem vas mu- dila. Dobro sem si premislila, pred- no sem se odločila. Lotinka tega ne ve, ona me ne bi pustila. Ko se to srečno konča, tedaj ji šele vse po- vem. Moj poklon, dragi gospod!« Še nekaj časa se je slišal hripavi glas gospe iz kuhinje, kjer se je opravičevala gospej Kondelikovi, slednjič so se zaprla kuhinjska vra- ta, vizita je izginila. Takoj nato je stopila v sobo gospa Kondelikova. Nič ni rekla, samo po- gledala je soproga, na njenem obra- zu se je bralo vprašanje: Kaj pra- viš k vsemu temu, stari? Mojster Kondelik ni spregovoril nekaj Casa niCesar, samo njegov po- gled je izražal, da je popolnoma zmeSan. Slednjič je pokimal z glavo: »To jc čudna oseba, kaj?« »Zelo čudna«, je pritrdila gospa Kondelikova. Zamislila se je za tre- nutek in je nadaljevala: »Ako jo po- gledani, se mi zdi kakor v gledališču ali kakor kaka maškara, pa zopet mi je je žal. Veš, mati je vendarle in s tern ženinom ima menda velik kHz. To mora biti tudi kak čuden svet- nik.« »Saj ga boš videla«, je rekel moj- ster Kondelik v zadregi. »Koga?« jc vprašala gospa. »Gospoda Pajtlšmida«, je odgovo- ri 1 mojster. »Pošlje mi ga na vrat — moram ga oženiti. To so čudne komi- sije, kaj?« »K nain ga pošlje!« je zaklicala gospa liLondelikova. »No, še tega se jc manjkalo ... !« Še nekaj bi bila povedala, toda nov Sum v kuhinji jo je spomnil, kaj je sedaj njena najvažnejša skrb. Rekla je gospodu soprogu, naj gre na spre- hod, sama je hitela k ognjišču. »To so prokleto Cudne komisije!« je mrmral mojster, ko je stopal čez nekaj časa po stopnjicah. »In če ilo- bim še onega Vejvaro doma!« XVII. Če se o volku govori . . . Mojster Kondelik ni mogel dočaka- ti, da »dvigne« Vejvaro in da se skri- Stran 2. »Nova Doba« 17. II. 1930. Štev. 14. progo. Po njegovem govoiu jc pro- metni minister inž. Radivojevič otvo- ri I progo 7, besedami: »Ker je proga za promct pripravljena, odrejam, da se promet otvori!« Po kralki zakuski so se gostje odpeljali po novi progi, na, vseh postajah živahno pozdrav- Ijcni, v Rogatee, kjer je bil tudi pri- rejen slovesen sprejcm. Na okraše- nem kolodvoru sta pozdravila mini- stra in ostale goste dekan Salamon in podžupan dr. Ogorevc, notarjeva mala ličerka Verica Ivanškova pa je po prisrčnem nagovoru izročila mi- nistru lcp šopek. Zaključek slav- nosti je bil v Rogaški Slatini. Na kolodvoru sta pozdravila odlične go- ste župan Stanko Šentjurc in zdra- viliški ravnatelj dr. Šter. Nato se je vršil v verandi hotela »Pošte« ob svi- ranju godbe dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Čeri- na banket, na kateroin sta govorila dravski ban inž. Sernec in prometni minister inž. Radivojcvič Na prediog župana Šentjurca je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Nato so še govorili podpredsednik zagrebške trgovske zbornice Vladi- mir Premrou, direktor srednje teb- ni^ne sole v Zagrebu arh. Alexander, generala Stojišic in Tripkovič, za- grebški žel. direktor inž. Senjano- vie, savski ban dr. Silo vie, podpred- sednik ljubljanske zbornice za TOI in profesor zagrebške tehnike inž. Alačevic, ki so vsi povdarjali veliki nacijonalni in gospodarski poinen nove proge. Mestni kino Celje Od cetrtka dalje d Vozni red na progi Rogatee— Krapina. Danes v pondeljek so začeli na novi progi Rogatee—Krapina red- no voziti potniški in tovorni vlaki. \a Rogatca in Krapine bodo vozile tri garniture osebnih vlakov. Vozni red je naslednji: Iz Rogatca vozijo: 1. vlak št. 2137: odhod 4.30, Dobovec 4.42, Sv. Rok-Lupinjak 4.49, Gjurma- nec 5.08, prihod v Krapino 5.20, od- hod 5.40, Velika ves 5.53, Sv. Križ 6.04, Zabok 6.20. — 2. vlak St. 2111: odhod Rogatee 9.27, Dobovec 9.37, Sv. Rok-Lupinjak 9.43, Gjurmanec 9.59, prihod v Krapino 10.09, odhod 10.28, Velika ves 10.44, Sv. Križ 10.59, Za- bok 11.20. — 3. vlak št. 2139: odhod Rogatee 17.10, Dobovec 17.22, Sv. Rok- Lupinjak 17.34, Gjurmanec 17.58, pri- hod v Krapino 18.10, odhod 18.33, Ve- lika ves 18.49, Sv. Križ 19.04, Zabok 19.25. — Iz Zaboka odnosno Krapine vozijo vlaki: 1. vlak St. 2112: odhod Zabok 6.50, Sv. Križ 7.15, Velika ves 7.29, prihod v Krapino 7.46, odhod 8.02, Gjurmanec 8.13, Sv. Rok-Lupi- njak 8.33, Dobovec 8.38, Rogatee 8.48. 2. vlak št. 236: odhod Zabok 14.35, §y. Križ 14.58, Velika ves 15.14, Krapina prihod 15.31, odhod 15.51, Gjurmanec 16.08, Sv. Rok-Lupinjak 16.33, Dobo- vec 16.38, Rogatee 16.50. — 3. vlak St. 2138: odhod Zabok 20.20, Sv. KHz 20.37, Velika ves 20.49, prihod v Kra- pino 21.02, odhod 21.22, Gjurmanec 21.36, Sv. Rok 21.59, Dobovec 22.04, prihod Rogatee 22.16. d Statut Sokola KJ. Minister pro- svete jc prodpisal statut o organiza- ciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. Statut ima 33 členov in vsebuje sploŠne določbe, predpise glede sredstev, kroja, znakov in legi- timacij, glede organizacije Sokola, savezne uprave, pomožnih in posve- tovalnih organov savezne uprave, organizacije vzgojno-tehničnih orga- nov v župah in društvih ter glede častnega razsodišča in nadzornega odbora. d Sofijske konvencije, sklenjene med našo državo in Bolgarijo in ki so tičejo likvidacije dvolastniških posestev in vzdrževanja reda na ju- goslovensko- bolgarski meji, so v pe- tek dopoldne v Sofiji podpisali za- stopniki obeh držav. S temi konven- cijami je naša država znova dokaza- la, da hoče živeti s svojim vzhodnim sosedom v mini in prijateljstvu. d Radio v vlakih. Med general no direkcijo državnih železnic v Beo- gradu in izumiteljem Miloradom Ri- slicein je bila te dni sklenjena po- godba o instalaciji in eksploataciji radijskih aparatov v brzih in pot- niških vlakih v naši državi. Radio bo uveden najprej v brzih, pozneje pa tudi v potniških vlakih. Taksa za poslušanje radia bo znašala za prvih 100 km potovanja 10 Din, za vsakih nadaljnih 100 km pa po 5 Din. Držav- ni uradniki in železniški uslužbenci bodo imeli 50 odstotkov popusta. Sestra Marija NUfsijajnejSi UFA-FiLWI! d Sresko načelstvo v Dravogradu. V smislu odloka ban. uprave v Ljub- Ijani se bo sresko načelstvo v Pre- valjah preselilo v Dravograd, čim bodo pripravljeni v Dravogradu pri- merni uradni pros tori. Dravograjski občinski odbor je sklenil, da zgradi novo poslopje za sresko načelstvo. d 15 let za umor moža. V petek se je zagovarjala pred senatom petori- ce pri okrožnem sodišču v Mariboru Terezija Kadler iz Studencev pri Mariboru, ki je na Vseh svetih dan prerezuja svojemu možu, hišnemu posestniku Iv. Kadlerju z britvijo vrat. Obtoženka se je zagovarjala, da si je Kadler sam končal življenje. Priče so slikale Kadlerja kot marlji- vega in dobrega moža, ženo pa kot hudo pijanko. Kadlcrjeva je bila obsojena zaradi umora na 15 let tež- ke ječe. d Goljufija s kronskim bonom. V četrtek je bil v Mariboru aretiran 27- letni posestnikov sin Ivan Golavšek i iz Marijagradca pri Laškem, ker je j hotel v neki banki vnovciti ponare- jen 20-odstotni kronski bon. Prvot- nemu znesku 1.710 kron je bila pri- pisana še številka 40, tako da se je bon glasil na 401.710 kron. Golavšek, ki so ga oddali sodišču, pravi, da je dobil bon od neke ženske v Marija- gradcu. d Žrtev mraza in alkohola. Pred dncvi so našli ob gozdu v Ivanjšov- cih pri Murski Soboti zmrznjenega 60-letnega Jožefa Kovača iz Ratko- vec. Dan prej je šel z doma po oprav- kih. Pred povratkom se je temeljito okrepčal z žganjem, ki ga je pozneje premagalo. Starec je ob gozdu oble- žal in zmrznil. d Ciganka zvodnica. V Subotici je bila v petek aretirana ciganka Julija Lakatoš, ko je hotela odvesti dvoje deklic v javno hišo v Kuli pod pre- tvezo, da bosta nameščeni pri dveh rodbinah. Lastnik javne hiše bi ji bil plačal za vsako žrtev 500 Din. Dekle- ti so pustili na svobodi, ciganko pa so izročili sodišču. (1 Nova trafika. Oddelek finanene kontrole v Laškem javlja, da bo v Marnem v občini Dol pri Hrastniku ustanovljena nova trafika. Letni kos- mati dobiček te trafike sc ceni na 2.000 Din. Vojni invalidi, ki se za to trafiko zanimajo, naj javijo to kra- jevnemu odboru Udruženja vojnih invilidov v Celju do 10. marca. Iz Ceija in okolice c Sestaneli vseh eel j skill nacijonal- nih društev v svrho svečanc prosla- ve 80-letnice rojstva prezidenta T. G. Masaryka sklicujeta uprava celjske sokolske župe in Jugosl.-češkoslo- vaška liga v Celju. Sestanek se vrši jutri, v torek 18. februarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na dhevnem redu je sestavitev priredit- Orgle, cerkveni pevski zbor, orkester! venega odbora in določitev programa proslave. Vsa nacijonalna društva v Celju se naprošajo, da pošljejo svoje delegate na ta sestanek. (• Ljndsko vseučilišče. Danes, v pondeljek 17. t. m. ob 20., predava v risalnici mešCanske sole v Celju predsednik zagrcbškega Ljudskega vseučilišča univ. prof. dr. A. Bazala »O poinenu umetnosti v življenju«. Kei- je snov zelo zanimiva in pouč- na, je pričakovati velike udeležbe. c O nepovoljnih telesonskili raz- raerah v Celju in o zadevni interven- ciji zbornice za TOI pri ljubljanski poštni direkciji sino že poročali. Iz krogov naročnikov smo prejeli še sporocilo, da mnogi interesenti že mesece čakajo, da se jim vpelje — je z njim v kako prijazno vinarno na kozarec prijaznega vinca in na za- upen pogovor. Imel je toliko na sreu. Predvsein, kar inn je povedala teta Katinka in kar je pozneje njegova žena brez dvoma potrdila. Veselil se je že, kako bo Vejvara debelo pogie- dal. In pol eg tega še storijo gospe Muknšnablove, gospodične Lotinke, gospoda Pajtlšmida. Take čudne stvari pridejo naenkrat! si je mislil oče Kondelik, ko je stopal urno na- prej in na vrh in tolkel pri tern s pa- lico ob tlak. Toda ni pi'isel daleč, samo do Sle- pih vrat, ko so je za oglom na Sokol- ski cesti pojavila hči Popica. Mojster jc debelo pogledal, obstal in čakal, da ga Pepica dojde. »Kam pa, Pepica?« je vprašal za- čuden. »No, k vam, oče, k obedu.« »In kje imaš Vejvaro?« je mojster pomignil. »Ali je ostal doma?« Pepica je čmerno pogledala. »Ne, ne, oče«, je odgovorila neje- voljno. »Ni mogel strpeti zjutraj, žel jevpisarno, čeprav mu ni bilo treba iti danes tja, in pred nekaj Casom mi je poslal pisemce, da ga ne bi ča- kala pri obedu. Ne vem, kaj se je zgo- dilo, toda sklicana je bila hitro ne- kaka komisija in Vejvara mora iti z njo, namesto gospoda tajnika. Ni imel niti časa, da bi prišel domov kosit — pravi, da si bo že tarn kaj poiskal — in k vam pride še le na malico, ali navsezadnje še le k večer- ji. S sprehodom ni nič . . .« Poslednje besede je spregovorila Pepica kakor v joku. Žal ji je bilo za pokaženo nedeljo. Mojster Kondelik bi bil najrajši na ves glas zaklel, toda na ulici je bilo v tern trenutku preveč živo, zaškrtal je z zobmi in je samo zasopel. In po- tem je zamrmral: »Čemu pa prismojeni človek leze v nedeljo v pisarno, ko je dobil do- voljenje? In kake komisije imajo hu- üici v nedeljo? Ali nimajo za to celi teden časa zadosti? Gospod župan gotovo ne gre na komisijo, ta lepo se- de na toplem k obedu, kaj? To bi človek počil od jeze!« V navalu nejevolje je mojster po- slednje besedc zelo glasno zakričal, | tako da se je nekaj mimogredočih j obrnilo. Pepica je prijela očeta za ro- ! ko in ga je silila: »Pojdi, oče, da ne bi mislili, da se z menoj kregaš. In ne jezi se!« »Saj se moram jeziti!« je grmel mojster. »Tako sem se veselil. Da ni- sem vedel tega eno uro prej! Sei bi ponj. Toda kaj, ko je pa prilezla tä proklcta prekljasta MuknSnablica!« Sedaj je Pepica debelo pogledala. »Ali je bila pri vas? Kaj pa je zo- pet hotela?« je vprašala vznemirje- no. »E, omožiti ji moram hčer!« je raz- lagal mojster jezno. »Gospod Pajtl- šmid noče vgrizniti gnilega jabolka, moram ga oženiti. Pri moji veri, ako ne bi bilo mamice, bi me ta ženska še oženila s svojo hčerjo!« »Ampak oče-----------« Um\\i\ ste ak<> iniate nove čevlje, a V« ^e zadovolhtvo jc tem vetje in traj- ncje, ako so Va- st čevlji res Jobri in trpcini Take Vam midi samo inilnstrija čevljev STERMECKI O tem se lahko uverite. Če si I'"*—•'• ¦' """" ORleiiate bogate iztožbe In ogromno izbiro. Crvlji iz kravine Din NQ, tclečji Din 170, bks Dm /7iV, ievro Din 290, gorski Din 186, lovski Din 243, ^njzcrii Din 250, športni Din 343, san- tlali Din 80, 88, polčvvlii Din 135, 140. Ravno takn velika izbira dcSkih, damskih, platncnih, kopalnih in trlovadnili čMjcv. Cenc nizkc in ka- kovost botjša kakor kjerkoli. Naknp neprisiljen Industrija čevljev R. Stermecki, Celje. seveda proti plačilu — telefon, a ne uspejo, ker ä?a ta dela ni proračun- ske možnosti. Tukajšnja telefonska in telegrafska terenska sekeija pa no sme razpolagati z vplačanimi te- lefonskimi pristojbinami. Tako si marsikdo ne more omisliti telefona. V interesu mesta in njegovega na- predka želimo, da se to stanje od- pravi in omogoči piiključek novih telefonskih naročnikov na telefonsko centralo. c Iz železniške službe. Skladiščni čuvaj Martin Kresnik je premeščen iz Rogatca v Celje. Za zvaniCnika I. kalegorije je nameščen pri progovni sekeiji v Celju nadzornik proge Jor- nej Dobovišek, za zvaničnika II. kategorije nakladnik Jožef Janežič v Celju in za služitelja svetilničar Franc Čakš v Celju. Stal- nost je priznana uradnici II. katego- rije gclč. Antoniji Spolonakovi v Ce- !ju. c Uboj v Novi cerkvi. V nedeljo 16. t. m. se je izvršil v Novi cerkvi pri Vojniku zločin, kojega žrtcv je postal vojniški urar Franc Kugler. V Novi cerkvi, kjer ima Kugler star- še, pri katerih je tudi stanoval, so včeraj otvorili novo gostilno g. Pe- košaka. Okrog 10. zveöer so se ne- kateri gostje sprli. Kugler, ki je stal pred hišo, je začel streljati s samo- kresom. Miha Šibanc, ki trdi, da je Kugler streljal na njega, je pograbil nož, skočil h Kuglerju in ga zabodel v vrat. Kugler je po dveh urah izkr- vavel. Šibanca, ki je pohabljen in ži- vi od neke rente, so orožniki areti- rali in izročili celjskemu sodišču. Dogodek je povzročil med prebival- stvom veliko razburjenje. c Smrtna nesreca v Vojniku. V pe- tek 14. t. m. popoldne je hotel 63- letni hlapec Andrej Fink v Vojniku, ki je bil dolgo vrst let uslužben pri trgovcu g. Brezovniku, zvaliti z voza vrefe, natrpane z žagovino. V tem pa se je voz prevrgel in }>okopal Fin- ka pod seboj. Fink je dobil težke no- tranje poškodbe, zlomilo inu je tudi levo roko nad komolceni in izpah- nilo levo nogo v kolku. Ponesrečen- ca so domači hitro potegnili izpod voza in ga z avtomobilom odpremili v celjsko bolnico, kjer je revež v so- boto 15. t. m. zjutraj podlegel težkim poSkodbam. c Zaključni venček trgovske ples- ne sole, ki se je vršil v soboto 15. t. m. zvečer v veliki dvorani Celjske- ga doma, je bil prav lepo obiskan. Veselo plesno,vrvenje je trajalo poz- no v noč. Pri prireditvi je neumorno sviral izvrsten jazz-band iz Ljub- ljane. c Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju ima v četrtek 20. t. m. ob 8. zvečer v inali dvorani Na- rodnega doma svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse prijatelje uboge dece. Izvirne francoske pastilje Valda zoper grlobol, hripavost, prehlad, "a- hod, akutne in kioničtie bror;hiio, ka- tar, hripo, influenco, n duho, za^oplost. Prodajajo vse lekarne in drogerije c Cenjeno občinstvo je v zmoti, če verjame napačnim govoricam po me- stu, da bo vstopnina k veliki maškc- radi celjskega Olepševalnega dru- štva na pustni torek zvečer v Celj- skem domu — zelo visoka. Nasprot- no je res! Kljub vsemu sijaju tega veöera ter najboljši godbi in prvo- vrstni, pa seveda tudi najcencjši po- strežbi bo znašala vstopnina za to velepriieditev samo deset dinarjev za osebo. In glasovnice za prezani- mivo konkurenc.o najlepših mask so tudi samo po dinar ju. Enako se bodo dobilc krasne čcpice za gospode in duhteče evetje v Sotoru napol za- stonj. In zakaj bo vse tako ugodno? Edino zato, ker odbor Olepševalnega di'ustva hoče, da ostane ta večer ce- njenim obiskovalcem v najlepsem spominu. 127 c Zveza jugoslovanskih železničar- jev, podružnica Celje, priredi 4. maja na Dečkovem trgu svojo tombolo. Z ozirom na veliko zelo lepih dobitkov, obveščamo že sedaj, da si lahko vsak pravočasno preskrbi zadostno števi- Štev. 14. »Nova Doba« 17. II. 1930. Stran 3. 20 - odstotne kronske hosrce kakor tudi priznanice po čl. 10. zakona o vojni škodi, kupuje pod najsolidnej- šimi pogoji po dnevnem tečaju, ki se sedaj suče okrog 60 %• Bankovno in kcmanditno društvo A» Rein in drug Zagreb Trg Kralia Tonislava 17. telefon 37—03. 17. marca t. I. izgube ti boni vsako vrednost. lo tornbolskih kart, ki se bodo prö- ciajale po 3 Din komad. Druga dru- štva pa prosimo, da na ta dan ne pri- rejajo šličnih prireditev. 147 c Umrl je v ncdeljo 1(5. t. m. v Cc- Iju (Gosposka ulica 5) 78-letni ob- činski revež in bivši tesar Blaž Ovirk. N. p. v m.! c Sneg. Dunajska vremenska na- poved za pondeljek se je uresničila. V nedeljo zvečer je začelo snežiti. V pondeljek zjutraj so bile že pobeljene ceste in strehe. Rneg je naletaval ves dan in zopet pokril naravo z belo ode jo. c Iz policijske kranike. Em brio na travniku. Prod dnevi so našli delavci, ko so praznili na travniku med Sušnico in Jurčičevo ulico sod z gnojnico, človeški embrio. Policija je takoj ngotovilu, v kateri greznici je hi I embrio, in aretirala neko de- kle, doma iz Kamnika, ki je bilo lani osumljeno, da je odpravilo telesni plod. Ker pa je dekle dokazalo, da je šio zgolj za nesreeo, so jo izpustili. Km brio je ležal v gnojnici več me- sec.ev. — Zaročencu j e u š 1 a. Zagrebški policiji je prijavil Franc G., da rau je pobegnila njegova za- ročenka Ivanka Ž., doma iz Vojnika pri Celju, in mu odnesla denarja in oblek v vrednosti 10.500 Din. V petek pa se je begunka zglasila na eeljski policiji. Povedala je, da je odnesla iz Zagreba vso obleko, ki joje kupi! zaročenec, da pa se ni hotela poro- Citi ž njim, ker je bil nasilen in da bi bila moral a prcstopiti v drugo ve- ro, ker je zaročenee poročen. Po za- slišanju so jo izpustili. — Z a p 1 e m- b a n e ž i g. vžigalnikov. V petek 14. t. in. je bil v Celju aretiran zaradi suma udelezbe pri tatvini 38- letni krošnjar Martin K. Pri njem so našli devet novih nežigosanih vži- galnikov in jih izročili finanCni kon- troli. KroSnjar trdi, da je kupil vži- galnike od nekega moškega za 25 di- narjev in da jih je prodajal po 30 di- narjev. — Tatvine v trgovini. V nekem uglednem celjskem trgov- skem podjetju so prišli na sled tat- vinam, ki jih jc že dalje časa vršil neki pri tvrttki uslužbeni trgovski pomočnik. Ukradeno galanterijsko in manufakturno blago je razpečaval krošnjar M. K. Skupna Skoda se ce- rri na okroglo 18.000 Din. Trgovskega pomočnika in krošnjarja so aretirali in v soboto izročili sodišču. — Iz- gube: ovratna verižica z obeskom v obliki dcteljicc, vredna G00 Din; temnosiva moška zimska suknja z monogramom II. H., vredna 700 Din. — Najdba: sesalka za kolo. — P s i c a volčje pasme, stara pri- bližno tri meseee, se je zatekla k ne- ki stranki v mestu. Lastnik se naj zglasi na policiji. C Razpis dobav. Banska uprava dravske banovine razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za dobavo mesa, mleka, kruha, moke ter špecerijske- ga in kolonijalnega blaga za vse zdravstvene zavode v bivši mari- borski oblasti za torek 18. marca. Podrobni pogoji so na vpogled v upravni pisarni javne bolnice v Ce- lju. c Za reSilni oddelek Prostovoljne- ga gasilncga društva v Celju so da- rovali: po 1000 Din: Ljudska posojil- nica v Celju, Vzajemna zavarovalni- ca (požarni oddelek) v Ljubljani, g. Fric Skoberne in neimenovani na Poli St. 75.; po 500 Din: odvetnik g. dr. Ernest Kalan ter občinska urada Sv. Jeronim in Višnjavas pri Vojni- ku; po 200 Din: gg. M. Baldasin, dr. J- Skoberne, F. & J. Kullich, Maks Stössl ter ge. Irma Jeschounig in Ol- ga Kvaternik; po 100 Din: občinska urada Sv. Jurij ob juž. žel. in Po- nikva, podružnica Zadružne gospo- darske bankc v Celju, tvrdka V. Abel v Hrastniku, gg. Ivo Cater, Jurij Krušič, Konrad Kager, odvetnik dr. Gvidon Sernec in ga. Lina Schönber- ger; po 50 Din tvrdki Belak & In- kret in Julio Meinl, Celje. Gledališče MESTNO (1LEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 19. februarja ob 20.: »Radikal- na kura«. Gostovanje mariborske- ga Narodnega gledališča. Abon- ma. * Za reprizo »Radikalne kure«, ki bo v sredo 19. t. m. zvečer, je prostih še nekoliko lož in sedežev v parterju. Opozarjamo cenj. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice v knjigarni Goi-iear & Leskovšek. Sokolstvo Zbor društvenih načelnikov in načelnic Celjske župe Sokola kraljevine Jugoslavia. V nedeljo 16. t. m. se je vrg;l v zborovalnici celjskega Sokola zbor dru- gtvenih načelnikov in načelnic. Zasto- panih je bilo po 30 bratih in sestrah 19 družtev, odsotna so bila društva Rogaäka Slatina, Rogatec in Št. Pavel, drušivo v Mozirju ni bilo pozvano, ker se društvena uprava ravnokar sestav- lja. Prednjački zbor je sestavljen nasled- nje : Načelnik br. Lojze Jerin, podna Čelnik br. Rudolf Pol|šak, načelnica s. Almira Grudnova, podnačelnica s. Eliza Petričkova (Žalec), tajnik br. Franjo Čepin, zapisnikarica s. Marjuči Križ- maničeva, statističarka s. Mimica Loi- kova. Vsi ti poslujejo v istih funkcijah tudi v župnem načelništvu. V župno načelni§tvo sta nadalje pozvana brata dr. Jože Dolničar (Celje) in Dominik Kužnik (Trbovlje). Po poročilu navzcčnih je delovalo nemoteno 16 društev, ostala niso mo- gla čez zimo telovaditi, ker nimajo te- lovadnic in prično telovaditi spomladi, ko bo letni Čas dopuščal telovadbo na prostem oziroma v primitivnejših p^o- storih. V župi ie za sedaj vpisanih 278 telovadcev, 129 telovadk, 239 moške- ga, 147 Ženskega naraščaja, 442 rnoške in 301 ženske dece. Stevilo se do na spomlad dvignilo, ker nekatera društva iz že navedene^a razloga niso mogla po zimi telovaditi, pričakovati je pa tudi porast ostalih oddelkov. Zbor se je bavil s pripravami za vse- sokolski zlet v Beogradu. Župno na- Čelništvo je na stališču, da se mora vse telovadeče članstvo, ki bo doma in na župnem zletu nastopilo, udeleZiti vsesokolskega zleta v Beogradu. S tem dejstvom morajo računati vse d.uštve- ne uprave. Pred vsesokolskim zletom, bodisi koncem maia ali začetkom ju nija, priredi župa župni zlet, ki nai bi bil skušnja za vsesokolski zlet. Brat Ljubič se je zavzemal za zlet v R; ce- lodnpvnp vndbene sestanke predniakov in prednjačic. Predvideni sta nedplji, 9. in 16. marca, ako bo save2ni pred- niak ti nerielji na razpolago, sicer se vrS'io sestanki druge dni. Žunno načelni^tvo bn v prihodnii «=eii izdelalo nove tiskovine 2a mesefna dru5tvena poročila. K tej seji bo po- : zvan tudi župni prosvetar, da izdela j načrt mesečnih poročil o prosvetnem ; delu. j S pozivom na vztrajne priprave za ! letošnje javne nastope, predvsem za j vsesokolski zlet, je brat načelnik za- I ključil sejo. Nato se je vršila kratka i seja župnega n?ičelništva, ki je obrav- navala Se v podrobnostih predlo^e žup- nega prednjačkega zbora. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 17., to- j rck 18. in sreda 19. februarja: »Pro- | dana žena«. Velefilm v G dejanjih o trpljcnju žene, ki jo preganja človeš- ka pod lost in zla usoda. V glavni ulogi slovita Dolores del Rio. Pies, smeb, zabava, prevarane dekli- ce. Trenuten nepremišljen korak in dosmrtno kesanje. Razkošni prizori iz svetovnega kopališča Biarritza. Konjske dirke. Mož, ki proda svojo cast in ključ do ženine spalnice za 100.000 frankov. — Od Cetrtka 20. fe- bruarja dtilje se predvaja monumen- ialno fihnsko delo berlinske Use »Sestra Marija«, ki v vsakem oziru prekaša velefilm »Bela sestra«. Gospodarstvo g lzvoz jajc Iz Jujjoslavije je v zadnjem času riazadoval. Vsled tee;a so cerxe jaicem zelo padle. Uoajo, da bo prodaja kmalu zopet oživela. V Angliji se cetie že dvij^ajo. g KoHčina izvrženega tobaka iz Jugoslavije v letu 1929. Se ni tofno izračunana, a bo najbrž znašala nad tri milijone kilo^cramov. K Znižanjp obrestne mere. V krat- kem se bo vrSila konferenca beograj- skih bank, ki se bo bavila z vpra- šanjprn znižanja obrestne mere za po- sojila. Likvidnost in pocemtev denarja napreduje v vseh državah in po tem se mora ravnati tudi naSe gospodar stvo, ki ima ozke stike z mednarod- nimt denarnimi trgi. Tudi zagrebški denarni zavodi se pripravljajo na zni- žan;e posojilne obrestne mere. To bo seveda vplivalo tudi na obrestne mere vloff. g Velesejmf. Dunajski velesejom se vrSi letos od 9. do 15. marca, praški velesejem od 16. do 23. marca, mi- lanski pomladanski velesejem pa od 12. do 27. sepfptnbra. g Carinski dohodki. V prvi dekadi februarja je imela glavna carinarni- ca v Ljubljani dohodkov 8,810.645 di- narjev. Vseb carinskih dohodkov v dižavi je bilo od 1. aprila 1929 do 10. februarja 1930 1.322,271.808 Din. Pro- raßun za to dobo je znaSal manj, in sicer 1.272,089.170 Din. V istem raz- dobju je v proračunskem letu 1928- 1029 bilo na vseh glavnih carinarni- cah dohodkov 1.373,307.461 Din, pro- raCun pa je znaSal 1.424,961.098 Din. Po svetu s Žlv modras v želodcu ... Ž^nev- ski listi so nedavno servirali svojim čitateliem orav «amerikansko> vest o dofrodku, ki se ie baje prinetil v občini Ch&telet na Savojskem. 55letna gospa Vernet je začutila pred kratkim, da se nekaj v njenem želodcu premika. Šla je k zdravniku. ki jo je rentjjeniziral in pri tem na svoje veliko presene?enie ugotovij, da ima ženska v želodcu 55 r.m dolgega modrasa. Zdravniki me- nijo, da je dama pogoltnila modrasn v vodi, ko je bil Sp ?elo maihen (!). Go spo Vernet so prepeljali nato v bol- nico, ien javTin^i? Poravnajte naročnino! Anekdote Ko je Aleksander Dumas mlajši pisal svojo »Diane de Lys«, je Cesto pri])ovedoval svojemu prijatelju Mi- rauldu, kako se bo razvijalc deja- nje. Dolgo pa se ni mogel odločiti, ali naj glavni junak romana, Paul Aybru, umre nasilne smrti, ali naj se najde kaka druga rešitev. Ko je Dumas končal svoje delo, je zopet posetil svojega prijatelja. Tega pa ni bilo doma. Zato je Dumas na- roCil kar njegovi sobarici, naj mu Stran 4. »Nova Doba« 17. II. 1930. Štev. U. sporoCi, da je vse končano in da je Aubryja ubil. Sobarica je vsa prcstrašena izvr- šila naročilo. Njeno razburjcnje pa se je Še povečalo, ko je Mirauld za- mrmral: »Torej ga je le ubil! ... To jo dobro, to jo izvrstno . . .!<¦: * * Po Parizu se je raznesla vest, da je pisatelj Beaumarchais iz svojega | vFigara« izčrtal vse one odstavke, ki hi mogli biti žaljivi zä francoski (Ivor. Končno je zato tudi kralj Ludo- vik XVI. privolil, da igrajo ta ko- mad v gledališču. Bil je namreč trd- iio prepričan, da bo na ta način okr- njena veseloigra na odru gotovo pro- padla. Ko je odhajal Montesquieu v gledališče, ga je kralj vprašal: »Ali mislite, da bo komedija uspela?« Montesquieu: »Veličanstvo, prepri- fan sem, da jo bodo izžvižgali!« Kralj nato: »Jaz želim isto.« Tudi kraljev brat, grof Artois, je posetil predstavo, da vidi prorokova- ni polom igre. Po predstavi pa je re- ker Beaumarchais: »Še nekaj drz- nejSega je kakor moja komedija: Njen uspeh!« Po prvi predstavi »Figara« je rekel neki črnogled igralki Arnould: »Ta komad se ne bo držal na odru.« — »Gotovo«, je odgovorila umetnica, »ta komedija bo na našem odru vedno znova propadla — toda najmanj 40- j krat!« I Tristan Bernard je opazil v družbi znamenitega, priletnega diplomata, kateremu je. Cestitai k njegovemu krepkcmu zdravju. »O,« mu je ta odgovoril, »jaz inislim postati sto let star. In kako , skrben sem! Ne kadim, ne pijem, ne igram, ogibam se vsakega ponoee- vanja in sploh nimam nobene stra- sti.« Tristan Bernard: »Za božjo voljo, eemu pa hočete potem živeti sto let?« LOVRO PETOVAft: Vinarski kongres v Beogradu Dne 4. t. m. se je sestal v Beogradu pripravljalni odbor za vinarski kon- gres. Po odposlandh so bili zastopa- ni: Vinogradarski savez Negotin, Vi- narsko druStvo za dravsko banovino, Vinogradarska sekcija poljoprivred- nega druStva Vršac, Udruženje gor- njobačkih vinogradara Subotica, Udruženja vinogradara Sremski Karlovci, Zupski vinogradari, Savez srbskih zemljovadniskill zadrug No- visad, Kmetijska družba Ljubljana, Zadružni savez Split, Zadružna Ma- tica Split, Zemaijsko gospodarsko veCe Split, Savez hrvatskih vinogra- dara i voCara Zagreb, Central a udru- y.cnja veletrgovcev vina Beograd. Pismeno so dali svoj pristanek za kongres Vinogradarsko udruženje Šibenik, Zadružna zveza Ljubljana in štajerska sadjarska zadruga Ma- ribor. Iz Slovenije sta se udeležila konference gg- inž. Lah, ravnatelj Kmetijske družbe in Lovro Petovar. Po celodnevni razpravi se je so- glasno doloöilo, da se vrši prvi jugo- slovanski vinarski kongres 9. marca ob 10. dopoldne z naslednjim dnev- nim redom: 1. PoroCilo o občem sta- nju vinogradarstva v državi; 2. bo- iezni in škodljivci vinske trte ter njih pokonfevanje; 3. izvoz, vina in grozdja; 4. brezalkoholna uporaba grozdja; 5. konzum vina v državi; 6. vinski zakon; 7- organizacija glavne- ga saveza vinogradarjev in sadjar- jev kraljevine Jugoslavije; 8. resu- lucija. Strokovne refcrate so prevzeli po- leg drugjh odlični strokovnjaki gg. ravnatelj Žmavc, kmotijski šef v p. Stanko OžaniČ in profesor Kajtner. O ortranizaciji glavnoga savoza vino- gradnikov je prevzel poročilo g. Lov- ro Petovar. Po dolgotrajnih večmesečnih poga- janjih in razpravah bo konsino veiv dar prišlo do- te velepomembne pri- reditve. V celi Srbiji nimajo po- membnejSih vinogradarskih organi- y.acij. Srbsko poljoprivredno društvo, v katerega vodstvu žal ni praktikov vinogradarske stroke, pa stoji neka- ko nerazumljivo ob strani. Treba je bilo dobiti direktnega kontakta s srbskim vinogradnikom. To se je vse izvršilo tako, da bodo na kongresu zastopane vse vinogradniSke pokraji- ne naše države. Na predkonserencah se je že vse dognalo in ertalo, kar bi moglo v cni ali drugi pokrajini vz- buditi nesoglasje, tako da bo nastop vinogradnikov na kongresu enoten. Namen kongresa je, da doženemo naše stanje v celi državi, da ugoto- vimo, kaj bi moglo naš obstoj zasi- gurati in da po kongresu zaprosi tarn izvoljena deputaeija na vseh pristoj- nih mestih, da se upravičenim že- Ijam ugodi. Drugi dan po konferenci se je de- l>utacija pripravljalnega odbora oglasila v pristojnih ministrstvih in zaprosila za podpore te prireditve. Povsod, zlasti pa v notranjem mini- strstvu, je dobila zagotovilo, da bodo prireditelji naSli v vsakem oziru pod- poro. Potrebno je, da se tudi iz dravske banovine udeleži čim več interesen- tov tega velevažnega kongresa. Vsakdo, ki ima opravka z vinom, pa naj si bo vinogradnik, trgovec ali go- stilničar, ki hoče vinogradništvu v resnici dobro, lahko na tem kongre- su sodeluje. Trdno sem pa uverjen, da bodo tudi oblasti svojim strokov- njakom omogočile udeležbo na kon- gresu. Zaprošeno je za popust na že- leznicahin prepričan sem, da bo tudi ta prošnja ugodno rešena. Lovro Fetovar. Vse pletenine jopice, kostume, žempene, otroške obleke itd. kupite naiceni-je z znatnim popustom samo pri B. Pušnik Celie, Cankarjeva cesta 4. Solidno dornače delo. Naročila po meri se točno izvršujejo. ¦ Sis* Lfc la traipfst zasigurano odležan, oklisen in vzdržljiv poinomastni Din 25'-, polmastni Din 20'- po kilogramu od 5 kg dalje, franko po poSti ali žel^znici nudi odlikovana stara rnle- karna in sirarna JOSIPÄ HEÖÄlHNH v KonČamci, (Savska banovina). Na zahtevo P'isljeiu etnik ostalih svojih proizvodov: ra- znih vrst sira, surovega rnasla in stnt-iane. Spremejo se ucenci in ucenke Zglasiti se je v četrtek ves dan. »Metka«, meh^nična tkalmca, d.zo.z., Celje. Benjamin Ipavca ulica. Ssnoking dobro ohranien, za s.-ednio postave, se po ceni proda. Celjp, Ra/Iagova ulica 11, pritličie desno. Krasna damska maska zelo poeeoi na prodaj pn ge PuSnik, modisT.inji, Gosposka ul. 17. Kdor mi posodi 30.000 Din proii vknj žbi, dobi stanovanje in zemljišče na deželi, Naslov v upravi. S © b a z 2 po^teljama; parketirana, z elfktr. lučjo in posebnim vhodGm, s e o d d a. lstotam se odda Iep KABINET. Naslov v upravi list;*. DJplomirans mmk iz Racienskih toplic sprejema na- ročila za na dorn Osrane samo mesec dni v Celju. — Poiasniia v trgovini I. Ravnikar, Celic. Stanovanje lepo, suho, z dverr.ü velikimn sobama, veliko kuhinjo ia pritiklinami, na lepem, mirnem, solnfncm kraju na rieželi, dve niinuli od postajc, primerno za upokojenca brez otrok, se odda takoj ali pozneje.Naslov v upravi lista. 2-2 Celjska posojünica!: v Celju v lastni palači Narodni dorn Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000000 Lasina glavnica in rezerva nad Din 13,000.000 — Spt*ejeitia hranilne wiege na knježi&e in tekoči račun proii ugodnemu obrestovanju in točnemu izplačitu« Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Mariboi% Sostanj Samo na veliko! m/tf (HJk^MMf^ Samo na velikoi KAwll | praženo in surovo, od najcenejše in naifinej^e vrste i po najjnižj:fo konku^enčnih cenah nudi | CELJE, KRALJÄ PETRA C. 22 i vfcletrfcovina kolonijalne^a in špecerijskega blaga i Lastna ppažarna kave IVHijm za dišave i i kleparstvo, vodovodne inStalacije, strelovodne nanrave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-32 Organizator v:i prodajo clobro idočih strojev se ižče Mi Celje. V poAtev prihajajo samo a^ronomi ati trgovci s poliedehkimi stroii. Ponudbe pod »Za — 22.304« na Publicitas, Zagreb, Gunduiičeva 11. H^as^ova «frwa uporabna za peč, po 30 Din za 100 kg postavljena na dorn, prodaia Tovarna parketov in lesne volne Sv. Peter v Savinjski dolini. Učeeca sprejme fotoatelje Josip Pelikan, Celie, Razlagova ulica. 1-2 Šoferja za skorsjSnji vstop išČs tovarna barv Viljem Brauns, Celje. Prodam sBadko seno in slffi*eBjoP vsakega po 1 vagon, po Želji tudi preSano. Matija Šmid, trgovec, No*/a vas pri St. Jurju ob juž. žel. 2-3 Na prodaj 30 sežnjev suhih, cepanih hukovih drv franko Ceije. Seženj Din 425"—. Trgo vina I. Schauperl, Dobrna pri Ceiju. Brezplačno poskusno kuhanje kave „HäG", proste kofeina, se bo vršilo v sredo 19. fe- bruarja v trgovini IV. RAVNIKAR, CEIJE Vsi cenjeni odjemalci so vabljeni! I ZAHVALA. Za številnc izraze tolažbe v času dolgotrajnc in niučnc boleznj ter odkritega sočutja ob smrti dragega nam sina oz. brata foška ZdoIšeKa izrekamo vsem, ki so se nas kakorkoli spoinnili, syojo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa dolgujemo vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Zlasti se moramo zahvaliti cenj. peveem za žalostinko in g. Josipu Drofeniku za tolažilne besede ob odprtem grobu. Št. Juiij ob juž. žel., 15. februarja 1930. Žalujoča rodbiua Zdolšek - Anderburg. \mmamBmmmmm^—ammmmmmmmamm^m——mmmmm Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan Öetlna. — Oba v Čelju.