Knjiga — sovražnica m Sodba, izražena v naslovu, ne velja za vsako knjigo. O dobri knjigi velja to, kar velja o dobrem prijatelju, da je sreča za mladega človeka. Kdor najde dobrega prijatelja, je našel zaklad: to je svetopisemska beseda. Knjiga je sicer prijatelj iz papirja, toda njena vsebina je plod človeškega duha ter vpliva na duha, bodisi v dobrem bodisi v slabem smislu. 0 plivu slabih knjig poučne, osobito še pripovedne vsebine smo v našem listu zapisali že mnogo mnogo svarilnih besed. Naši svetovnonazorni nasprotniki — liberalci in socialisti — so te besede sprejeli z zasmehom, kakor je to navada pri grešnikih brez pokore. Pa tudi nekateri dobro misleči jih niso dovolj vpoštevali, misleč, da so to pretiravanja in da dejansko stvar ni tako huda. In vendar je zadeva zelo resna. Vedno bolj se množijo pojavi mladinske pokvarjenosti. Odkod: se sprašujejo starši in pravi mladinski prijn telji. Na to vprašanje dajejo odgovor dejstva, in med njimi tudi naslednji dogodek, ki se je nedavno zgodil in o katerem so poročaJi vojvodinski in za njimi drugi časopisi. Blizu Novega Sada (mesta v Vojvodini) živi kmet Dejanovič. Nekega dne dobi nepodpisano pisrno, v katerem nekdo zahteva, da mora Dejanovič v teku 24 ur v nekem skednju pod doiočeno opeko položiti 1300 din, drugače mu bo zgorela hiša z gospodarskimi poslopji. Deja novič prijavi zadevo oblasti. Občinski stražnik se ob določenem času skrije blizu skednja in čaka. kdo bo prišel. Ura odbije polnoči. Temna postava se bliža skednju. Stražnik skoči proti njej, človek pa zbeži. Toda kmalu so ga ujeli. Stražnik namreč dožene, kje je bil papir in ovitek kupljen in kdo ga je kupil. Kupil ga je bil kmečki fant Steva Čirin, ki je pisal in odposlal grozilno pismo. Ko so ga pri zasliševanju vprašali, kako je prišel na to nesrečno misel, je odgovoril: »Kriminalni romani so tega krivi.« V knjigah in listih opisana zločinska dejanja, izvršena in dolgo zakrivana z največjo prefriganostjo, so mu tako ugajala, da je sklenil postati gangster (ropar). Da bi mogel začeti s tem poslom in priti do vlomilskega in drugega potrebnega orodja, za kar je potreben denar, ga je hotel izsiliti z grozilnim pismom. To je dejanski dokaz za kvareči vpliv, ki ga imajo kriminalni romani in druge slabe povesti na neizkušeno mladino. Brezvestni izdajatelji, pisatelji in časnikarji izdajajo, objavljajo in prodajajo ta strup za mladino. Kaj za to, če propada mJadina in narod, samo da imajo oni korist in dobiček! Taki zastrupljevalci mladine se nahajajo tudi v krogu slovenskih lažisvobodomislecev in naprednjakov. Pozor pred njihovimi listi in časniki!