=> flgtisop 14.000. - Štojerc peljg zg celo leto edgn goldinar. =• ?5. m&z mt iMlep si nas kmete ljubil!; Kmečki eTan, srečen stanf večkratnem liškem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje, -t Dopisi dj&rodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo m se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlaU.1 9. V Ptuju v nedeljo dne 30. aprila 1305. i VI. letnik. !če bolj hladnemu zraku, kakor je v hlevu, ij živina zaostane v svoji rasti in reji ter mine ijkrat več tednov, predno si živina toliko opo- i, da je v takem stanu, kakor poprej. Pri sla- vremena se lahko pojavijo še bolezni, ki kaj )0 vplivajo na poznejše uapevanje živine. Ne spu- jte toraj svoje živine prej na pašnike, dokler je navadili na zeleno klajo in zunanjni zrak, ter ne dajte zapeljati h temu, ako je bilo solnce tudi dni precej toplo. Dajte tedaj živini že nekaj i, predno jo ženete prvokrat na pašnike, zelene pomešane s krmo ali slamo v hlevu ter jo jtite vsak dan nekoliko na prosto, da se privadi janjemu zraku. V kratkih besedah povedano, za- mi kmetovalec to-le: Daj svoji živini krme in je s prvo muljavo, da se njen želodec navadi na fo klajo. Pripravimo se proti unladaiislri slani (mrazu). Letos je palo po naših gorah toliko snega, kaže leta in leta ne. Hribovci pravijo, da bo treba [dolgo čakati, predno se snežena odeja otaja. Radi rje izvanredno mrzle zime se je tudi zemlja 10 razhladila. Pomladanska slana (mraz) nas ne »raj prav nič iznenadila, če se pokaže ta dan ali |gi. Pripraviti se moramo toraj za boj proti nji. f Slana (mraz) pade samo v mirnih, jasnih mrzlih jfeh. Kedar zapade po naših gorah sneg in se nebo jasni, pa jo skoraj gotovo imamo. V vetrovnem »enu navadno ni pomladanske slane ker se zme-gorenji gorki in spodnji mrzli zrak. Če je nebo !no pridržijo oblaki toploto pri zemlji, zato tudi jbo slane, čim bolj je rastlina pognala, tem lažej pana škodi in tem večja je tudi škoda. V vino-|u nam radi tega pozna slana ne pobere samo (elek dotičnega leta, marveč dostikrat tudi pri-|njega. Sadna letina odvisi večinoma od pomla-»kega vremena. Če zasači slana sadno drevje v i, je šel pridelek. Zato se moramo na ta v na-sadjarstvu jako važen faktor ozirati tudi tedaj, )iramo posamezne sadne vrste in sadna ple-Vlege, ki so podvržene slani, sadili bodemo pozno cvetoče drevje. 'omladanska slana je najbolj nevarna v nižavah, v dolinah. To prihaja od tod, ker je mrzel )lj težek od gorkega, zato se vali podobno I navzdol. Po visokih gričih je pomladanska slana nenavadnega. Zaprte doline, iz katerih ne more zrak tako lahko uiti so bolj podvržene slani neg6 odprte. Blizu močvirja in obširnih travnikov, ki se po noči bolj razhlado, nastopa slana bolj pogostoma nego t šahih legah. Jutranje lege, kjer se zamrlo mladje bolj hitro otaja, trpe navadno bolj od slane nego zapadne; Kot najboljše sredstvo proti pomladanski slani spoznalo se je do sedaj kajenje. S tem, da napravimo nad poljem, vinogradom, sadovnjakom ki ga hočemo obvarovati slane mnogo dima, ubranimo, da se zemlja preveč razhladi. Dim deluje toraj kakor nekako po-grinjalo. On deluje pa tudi drugače! Skušnje so namreč pokazale, da se nekoliko premrzle rastline, lahko Še rešijo, če se polagoma razgrejejo in otope. če brani toraj dim prvim solčnim žarkom do rastline, se bo ta bolj počasi razgrela in škoda bo manjša. Poleg dima brani tudi vodena para, ki ss napravlja, ko žgemo mokre tvarine, da se zemlja razhlaja. Kajenje proti pomladanski slani ni nova iznajdba. V gorskih dolinah, kjer se prikazuje slana posebno pogostoma, poznali so kajenje že pred stoletji. Seveda ne pomaga kajenje vselej. Uspeh je bolj odvisen od tega, kako se kadi in kakšen mraz je. Če je pala toplota na 4, 5 stopinj mraza gotovo ne ubranimo pogube, in naj še tako močno kadimo, pač pa rešimo s kajenjem lahko še marsikaj, če je mraz nekoliko manjši. Kjer kadi en sam posestnik, tudi ne opravi mnogo. Kaditi mora cela soseščina tako, da ee dolina popolnoma napolni z dimom. Zato bi bilo najboljše, če bi vzeli občinski zastopi stvar v roke in vpeljali splošno dolžnost za kajenje proti pomladanski slani. Čim bi pretila slana, dalo naj bi se s zvonom, kakor takrat, ko nastane požar, znamenje in vsakdo naj hiti na mesto, ki se mu že prej določi. Za napravo dima rabimo lahko različne odpadke, ki jih dobimo v vinogradu ali blizu njega. Osobitoje dobro listje, rožje, plevel, gnoj, mah vejevje itd. Kedar netimo to tvarino paziti moramo, da ne gori v plamenu. Dovolj je, če tli, kajti tedaj se napravlja mnogo več dima. če so te tvarine presuhe, jih je nekoliko z vodo politi, da se napravi poleg dima tudi kolikor mogoče mnogo vodene pare. Nikdo naj ne misli, da bo pregnal mraz z velikim ognjem! Zgati je po mogočnosti na mnogih krajih, vendar ne preblizu rastlin, da se te ne preparijo. Na enem hektarju zemljišča žgati je vsaj 4 ognje, če jih je več, tem boljše. V nevarnih nočeh ni časa iskati tvarine za kurjavo, zato jo je pripraviti že prej! Pripravljene kupe zapali lahko sosed, če imaš ti kje drugod opravilo. Majhni kupi goriva se prehitro po-žgejo in dajo malo dima, zato napravljaj velike, ker zahtevajo tudi manj postrežbe. Gorivo je zapaliti, čim je pala toplota na 1 stopinjo nad ničlo in se sluti, da postaja vedno bolj mraz. V ta namen je dober toplomer neobhodno potreben. Toploto je meriti seveda tam, kjer preti nevarnost, toda oddaljeno od poslopja in drevja. To delo opravlja lahko eden bolj razumnih posestnikov, kateri da potem vsem znamenje, da je čas prižgati, če se med kadenjem pokažejo oblaki ali nastane veter ter se ni več bati slane, pomoriti je ogenj ter ostanek goriva spraviti za drugo ■ 5 ■» \ t nevarnost. H konca svetujemo, naj ne stavijo naši posestniki preveč upanja v kajenje proti slani, kajti boj proti vremenskim elementom ni labka stvar. Bolj priporočamo, da zasajajo v legah, ki so podvržene slani, take rastline, ki bolj pozno poganjajo in cvetejo. Yojska med Rusi in Japonci, Pomorska bitka? Vsaki dan nam lahko poroča, da se je rusosko brodovje z japonskim spoprijelo. Obe stranke mislite, da bo ta ali prihodnji teden njima veliko pomorsko bitko prinesel. Rozdestwenski je baje na disenterji zbolel. Z mandžurskega bojišča. Japonci se na vse čine trudijo da bi obe ruski krili obšli. Japonske izgube pri Mukdenu so že z novimi vojaki nadomeščene. Tudi na tem bojišču imamo vsak dan bitko pričakovati. Nemiri na Rusoskem. Notranje Rusosko se še vedno ni umirilo dan za dnevom poročajo časniki, kako razburjeni kmetje grajščine oropajo in si zemljišča razdele. Rusoska gospoda se posebno boji 1. majnika in z njim razburjenih delavcev. Čeravno je vse pripravljeno v mestah, da se vsak nemir takoj zaduši, vendar bogatini zapuščajo iz straha Ru3ko. V zadnjih dneh se ni manje nego 150.000 potnih listov (Reisepass) izdalo. Spodnještajerske novice. Kaplan Podplatnik še dalje pretepa. Poznan kaplan Podplatnik iz Gamsa še vedno pretepa otroke v šoli, čeravno se je že o tem poročalo v časniku. Nam se zdi, da še ima zdaj večjo veselje nad svojim surovim ravnanjem, ker je bil „pohvaljena javno v nMarburger Zeitung." Seveda pretepa samo dečke, „nam nič ne storijo kaplan", pravijo deklice. Na dečkih si hoče jezo ohladiti, ker je bil v mariborskem časniku dobil nauk, kako mora duševni pastir kot učitelj ravnati. Če katerega nedolžnega dečka dobro naklesti, pošlje ga k učitelju z besedami „pojdi k učitelju, da pridem zopet v „marburgercoa. Ljubi gospod Podplatnik, o vašem lepem ravnanju nam ne poročajo učitelji iz Gamsa, ampak stariši pretepanih Šolarjev. Misliš ljubi kaplanček, da so kmetje tako t te zaljubljeni, da si dajo tebi nič meni nič prete-pavati sinke, samo da si ti jezo ohladiš? Tvoje surovo ravnanje je krivo, da toliko otrok iz šole iz-ostaja, tebe se bojijo in tvojega Bšpaniš". Čas je, da se temu konec stori. Dolžnost okrajnega in občinskega šolskega odbora je, da se nebo godilo nadalje kaj tacega. Pavlihast kaplanček. Iz Celja se nam poroča: V Sredo okoli 11 ure po noči je naenkrat v ljubljanski cesti nekdo začel kričati pred mitnico (mauto) „odprite, odprite". Mitničar, misleč da ta krik dela kak pijanec, odpre okno in zagleda pred mitniško pregrajo en voz. Ta, ki je sedel zadi na v(H je spet kričati na vse grlo, naj mu pregraM Mitničar pa je rekel, da tega preje ne stoi^H mu ne plača mitnine po 22 v. Kričač pa H val, da se mu mora odpreti preje ograja. H se pričkala nekaj časa. Na zadnje vcn^B gospodek iz voza in mitničar spozna v njeoH kaplančeka". Ta vzame iz žepa mošnjico, vi bilo precej drobiža in zopet zahteva, da nrl odpre ograjo, predno da plača. Ker tega ml hotel, vtakne go?podek mošnjo z drobižomH gre k vozu, vzame malo torbico in poda izH ničarju bankovec po 100 kron naj si plačal po 22 vinarjev. Mitničar zagotavlja, da H menjati bankovca in prosi gospoda kaplana, I v drobižu, saj ga ima. „Imam drobiž", reč« ček, „pa jaz hočem s tem denarjem plačatiH reče, Če Že tako hoče, je dobro, naj pride I du mu izroči ostanek od bankovca; za imel prositi. »Moje ime Vas nič ne briga", I prijazen duhovnik. Mitničarju je kmala I burke, — celo voznik je majal z glavo, I reče, da bo bankovfc zanesel na policijo. 01 tedaj k redarstvu in tukaj začne kaplan zol staro borko in hočo plačati z bankovcem,™ mu kmalu ojasni, da si take burke morebiti voliti s svojo kuharico, ne pa z mostnini Nazadnje seže vendar kaplanček v žep in I vinarjev v drobižu, nakar je tudi odprli ograjo in gospod kaplan se je odpeljal k M na južni železnici, kjer je pod imenom »kal Selzek" dobro poznan. Dobro mu je rekel. Pred kratkim pril pater Albert iz Krškega na grajščini v grl nad Krškem. Vsa družina in sam graščak pol verno besedam duhovnika. Crez nekaj časal grajščak patru: „če hočete pridigovati božjo! pridigujte dalje, če pa hočete o politiki go« so vrata." Dobro mu je rekel graščak i al da si bo pater to zapomnil. Dandanes /M duhovniki govoriti o politiki proti deklam i nI in takim duhovnikom je treba pokazati dni Prav se jim zgodi. V velikonočnem tel iskali so se v Mariboru živeži, koje so k na trga ponujale na prodaj. Pri tem se je ženskah našlo, da so imele na prodaj mlek z vodo in so zaradi tega morale iti kaše p larka Barbara Mahorič iz Zlatoličja, okraj 1 nesla je v Maribor na trg poln žakelj kloba so bile napravljene iz konjskega mesa in b tega še močno smrdele. Tem klobasam se rala zahvaliti, da se bo spoznala z okrožnim in njegovo kaznijo. Dragi kmetje, pazite da čisto in nepokvarjeno, kar prinesete v c prodaj. Ce se vam enkrat ali dvakrat poa prodate pokvarjen živež, enkrat vas ven dar in okrajno ali okrožno sodišče v tem ne pt Prinesite pa vslelej dobro blago, boste kma ni kot dobri prodajalci v tem oziru, da san in sveže blago ponujate in imeli boste tJ 5 I Ne bode vam treba cel predpoldan Čakati, ^o vam eden kupi blago. Tedaj čistost in bost! Tatvina denarnih pisem, Slučajno se je posre- Eliki tatvini iz pisem z denarji na sled priti. Borko železnižke postaje Zidanmost (Steinbriick) jje 11. t. m., ko je po noči ob železnici Sel, Je okoli 80 pisem. Oa jo vzel ta pisma seboj, znamke dol vzel, kajti največ pisem bilo je iz ke. Hčerka, ki je takoj Blatila, da mora tukaj hndodelstvo zraven biti, prosila je očeta, naj ani, kar je našel. Ta je res to storil in iznašlo jla je bilo iz pisem okoli tisoč kron ukrade- n tat je prazne zavitke, (kuverte) iz vlaka vrgel. brežja Save so otroci dva povezka praznih de- h pisem našli. Poštno ravnateljstvo preiskuje to najnatančneje. Pd vlaka povožen. Od Sv. Duha v Lučah se 1 Deželna železnica PoljČane — Konjice zahteva darilo in sicer po 14-letnem obstanku, prvo Bko življenje. V nedeljo popoldan je povozil »2 let starega Matija Vekuš iz Mlač, kateri se »tel na železničnem tiru odpočiti in ni slišal vlaka. Lokomotiva ga je zadela tako hudo ii, da je po nekaterih- minutah brez da bi k za- |priže! — umrl. Od železničnih uslužbencev ni il noben te nesreče in se je to še le v postaji naznanilo. e6 orožnikov! Piše se nam od Sv. Duha v ; Zadnji čas ee klatijo predrzni tatovi, kateri jo po našem kraja. Pred kratkim so se ne-j kmetu blizu Poličan iz hleva voli vkradli. m. se je v tem kroju mesarju Škrabe iz za-hleva rejena svinja vkradla, na licu mesta in od tatov odnesla. Taki in enaki slučaji Jrjajo prebivalce, kateri so v velikih skrbeh Bc-vo lastnino in je vprašanje, da bi se nastali Sv. Duhu v Lučah orožniška postaja, zmiraj ■r-iir.o. c Dopisi. Iz Jaren'ne. Dragi »Štajerci" Ninam znano, da pil že dobil kak dopis od naših jareninskih „devic", a vendar imamo tukaj celo nekako castilk farške čistosti. Kar se tiče nas iz fare, nikakor nismo navdušeni od teh igralk gledaliških predstav, posebno ne, ker pilimo, da se bode tudi pri nas uresničila govo- da vsaka deviška cvetljica, kateri zalivajo farški ni, kaj rada usahne, ali pa vsaj zgubi svoj cvet, da ostane potem ženihu navadno samo — i Naše jareninske „device" so si izvolile za Inico neko na videz kaj pobožno, toda v res- iy korajžno zaljabljeno „jungferco.a In to si po danes ogledati malo bolj pri luči! Seveda ta farška nedolžnost tebe dragi »Štajerc" iz [oje duše, vedno povdarjajoč starim in mladim, vsaki na večno pogubljen, kateri te čita. A je ta „devic devica" samo na videz pobožna častilka Marije Device, med tem ko kaj rada na skri-vem šepeče se svojim ljubčekom, ravno tako čita tudi na skrivem kaj rada in prav temeljito „Štajerca". In kdo ga jej mora donašati? Njen Ijubček ga mora prinesti vsikdar s seboj! Ker se pa kot zvest farški podrepnik ne upa, da bi si naročil »Štajerca" mora ga vsikdar ukrasti, da izpolni željo svoji ljubici. To-raj na eni strani zmerja (šimfa) ta farška devica BStajerca", na drugi strani pa ga prebira skrivoma se svojim skrivnim ljubčekom, na eni strani pobožno obrača pri molitvi v beli svoji obleki oči in se roti svojega nedolžnega življenja, na drugi strani pa po-ljubuje skrivoma Bvojega ljubčeka, to je zares prava pravcata farška podrepnica in take so naše jareninske farške device vse! Mi fantje pa bodemo čislali samo take device, katere bodejo odkrito čitale „Sta-jerca", se na njega naročile in se ogibale farške zapeljivosti, ker take bodejo postale enkrat pridne kmetice, poštene gospodinje! Teatra imamo mi kmetje itak že dovolj, igra se nam prav pošteno na davčnem uradu, igra se nam na polju, v vinogradih, na travnikih, v hlevih, povsod in če „štrigla" kmečka deklina doma v hlevu krave, je to stokrat boljše, kakor da bi bila izvoljena od vsih popov v vsa farška društva kot predsednico. Te farške „device" naj postanejo farške kuharice, naj igrajo potem po farovžih svoje teatre, mi kmečki mladeniči hočemo imeti za bodoče naše gospodinje in kmetice nepokvarjene, poštene kmečke dekline, katere sicer rade zahajajo v cirkev, katere pa se ogibljelo vsake kaplanije naj bi še se cedil tam v debeli! curkih farški — med! Več jareninskih mladeničev. Iz Brežic. „Dragi Štajerc" že precej časa je minilo, da nisi od nas nič slišal, moram ti toraj enkrat naznaniti, da tudi pri nas černosukneži in kutarji po tebi udrihajo, prejmi toraj dogodbico. Kakor vsako leto, tako tudi letos opravljajo verni kristjani sveto spoved za veliko noč, da bi bili te velike praznike v katerih je Zveličar od mrtvih vsal, čisti od prizadetih grehov in da bi se zamogli veseliti z angelji v višavi. V predpretečenem tednu šla je neka deklica k spovedi h frančiškanom. Spovedni oče ižpraševal je vsakojako, tudi pozabil ni poprašati, kdo da so stariši deklice in kakove časnike da prebirajo pri hiši. Deklica seveda nič hudega slučeta, razodene vse in pove, je oče naročen na — „Štajerca" in „Slo-venski Narod:1 izposodi si tudi včasih „vahtarico", „tagblat" in druge katere po večerah, kdaj, da mu čas dopušča, prebira. Spovedni oče pa hitro povpraša, ali tudi ona te časnike prebira, deklica mu odgovori „da.K Komaj zasliši kutar besedico da, zahrumel je v spovednici da je bilo groza in skoraj bila bi deklica strahu skopernela, dal ji ni prej odveze, dokler mu iskreno ni obljubila, tacih časnikov nikdar več brati, naroČil ji je pa nasprotno, da naj se kratkočasi in bere „Naš Dom", »Gospodarja" itd. prej imenovane časnike potisne pa v peč. Deklica dobi odvezo, hiti prav obžalujoča od spovednice, a hipoma se obrne in poda se zopet nazaj, spovedni oče jo zapazi in po-praša, kaj da še želi, pravi deklica prav skesana. G pozabila sem na eden v nebovpijoč greh, katerega sem zamolčala in ta je, brala sem v „Slov. Narodu" med dragim tudi članek „prašič v talarju" in hipoma je zginila. — Kaj ne, da je dobro zadela! Mi verni kristjani pa pravimo, opravljajte kutarji vašo službo pošteno, ne zlorabljajte svetih prostorov za bedarije. Ste li pozabili na „Bcežke lilije" katere so pred dvema letoma tako lepo cvetele, mogoče da prineso letos sad in mislite si, da ko pridete na zbirco, bodomo vam vaše kute dobro pokertačili in čez prag potisnili, kakor vi „Stajercu" želite. Od sv. Lovrenca v Siov. goricah: Pignarja najbolj to jezi, da lovske karte ne dobi. Kaj ne, gospod urednik, tega še o njem niste slišali. Da, da, gospod Pignar iz Gradušaka, glejte da vas jeza ne zadavi. Pa seveda, vzrok za jeziti je očividen. Ce človek, kateri se že zanimo od mladi let za divjačino in lov se na stare dni hoče zanimati za njo gospodski z puško na rami, pa se mu ne dovoli. Zakaj li ne? Saj nosi baje gospod Pignar celo „škapulir", pa vendar so se rekurzi in prošnje odbile. Ni čudno? Pa jaz tvoj prijatelj vem za te boljšo zabavo nego puška in divjačina. Tako sila je za delavce in tako segreje človeka če cel dan vzdigoje kramp ali motiko. Ne bi tudi ti htel poprijeti tako kmetsko orožje? Bolje bi bilo! Če ei pa že hočeš čas kratiti poj si večkrat na dan pesmico, ki sem jo za te zložil; Pignar se je jezil. Da lovske karte ni dobil. Dab rajši z delom se potil, Bi zdaj v starosti boljši bil! Za danes dovolj iz našega kraja, prihodnjič pa si pogledamo našega župnika. Eden, ki vse dobro vidi. Veseli klerikalci. Iz Sv. Jakoba v Rožni dolini se nam piše: Naši klerikalci imajo večkrat zborovanje, katero traja do jutra. Pri sladkem vincu se najpred segrejejo in potem so tako vneti ti prijatelji črne suknje za svoje geslo, da celo na potu domu tulijo, kakor da bi volkovi prihruli. Seveda; tem se nič ne reče, saj so klerikalci pošteni ljudje. A jaz pa ne bodem se dal še enkrat v nočnem miru motiti, in vem za višje gospode, nego so naši klerikalci, kateri jim bode usta zamašili, da ne bodo po noči tulili. To za zdaj v svarilo! Eden, ki hoče po noči mir imeti. Iz Kotlje. Uredništvo ^Štajerca"! Prosim za odgovor na sledeča vprašanja: Ima župnik pravico, za krščenje otroka si eno krono zaračnniti, če je tudi otrok nezakonski ? Sme si za listke za velikonočno spoved 10 vinarjev zaračnniti? Župnikov prijatelj. Odgovor uredništva: Župnik nima pravice si niti za krst, niti za listke kaj zaračnniti. Ce si je pa zaračnnil, zahtevajte to nazaj. Ce vam ne da svojevolno, pritožite se na okrajno glavarstvo, in moral bo vse kronice nazaj dati, ki jih je dobil za krščenje. To velja za vse fare. Dobro bi bilo, če bi si naročili knjižico, kje natanko najdete, zakaj in koliko zna župnik zahtevati. Naslov ji je: „Cerk- vene pristojbine." Dobite njo skoraj v vsaki M niči. če hočete vam tudi uredništvo pove, kji z jo lahko naročite.) ^y Iz Polenšaka. Ljubi Stajerc, ima župnik pra^, da prepove pismonošu „ Štajerca" pri cerkvi m-j ^ nikom razdavati? (Opomba uredništva: Župnik^, pravice, da to pismonošu prepove. Piamonoša l^e odda pisma in častnike kjer hoče lastniku. se->ra] v cerkvi ne, pač pa naročnikom, ki grejo v coH ali stojijo oddaljeni od cerkve, brez da bi bilil službi božji, če se še enkrat zgodi, da se žfl vtika v poštne razmere, ki ga nič ne brigajo, aH se je pritožiti na upravništvo ^Štajerca", kateroM potem župniku že vjasnilo, kaj ima on pismonoo^B za prepovedovati. Mi prosimo, da se nam vsiB dogodki takoj naznannijo in da dobro okrtačimoH ki mislijo, da se smejo v vsako stvar vtikati. Nova tiskarna v farovžu v Slov. goricah. IzH Ruperta v Slov. goricah se nam piše: Kaj danfl človek vse ne dokača, je skoraj neverjetno. &H še noben faran vseh far tega ni doživel, kaj Naš župnik si je listke za velikonočno spoved ^ delal in jih potem svojim faranom razdelil. MojH da mu je denarju zmanjkalo in da ni imel potH nega drobiža, da bi si listke iz tiskovine Sv. Ca v Mariboru naroČil, mogoče tudi, da je na 1 čisto pozabil. Ta zadnji vzrok, da je bil pozab listke, je zelo verjeten in noben faran ne bo dv da ni to res. Kako pa to, da je župnik poz Oh ljubi farani, vsi vemo, kako se sedaj mučil vica našega župnika, vedno hodi zamišljen okoli,B učakljivost so mu bere iz obraza. Volitev za cerfaM konkurenčni odbor je pred vrati in ta je kriva,« je pozabil na listke. Saj vedno samo to št kako da bi dobil svoje „podrepnike" v oblast mu morali potem plesati, kako bi jim on zažvM Veliko, veliko si prizadeva z prijaznimi besf H kakor jih redko iz njegovih ust slišimo, prigoj faranom, naj volijo po njegovim acceptu, naj vjj kako jim skerbeči župnik veleva. Prijazno btf malo vinca in en „štamperl" mu bodejo mor tudi nekaj „podrepnikov" privlekli, a nas nepo jene kmete ne vlovi. Mi nismo tako žejni, d; nas njegovo vino zmotilo, to pa mu svetujemuj to opravlja, zavolj Česar je med nami. Kot Kris namestnik in oznanjevalec naj pridiga mir, ne hujska in dela sovraštvo. Temu zadnjemu g03pod župnik skoraj slovo, drugače bo naša pežljivost minula in slabi nasledki bi znali nas Prašajgakdi Iz Vojniku pri Celju. Ljubi „Štajerc", sliši nekaj iz našega trga. Radi bi te že večkrat n govali s kako novico, pa vemo, da imaš dela in črez. Sliši danes, kako v našem trgu huja proti nemški šoli. Da naši prvaki nemško šolo vse Črtijo, je verjetno, če pomislimo, da večina k kih starišev iz Vojniške okolice pošilja otrok nemško šolo. 1. t. m. vršil se je pri nas p| venček in čisti dobiček se je prepustil za sirom otroke nemške šole. Pri tem plesu bilo je 1 jjo Slovencev, — strašno, ko je vendar dobiček is nemško šolo. — Crez te aboge padla je jska žaba" z gromom in strelo, imenovala jih farje in Bog ve kaj še za imena jim je zmislila. ftojniški Slovenci? Smejali ste se jezi „celjeke J, regljanje te žabe vam je že dokaj znano in Ida se pameten človek zato ne zmeni. Poročati imo Ijnbi „Stajerc", da kmetje pri nas imenujejo iko žabo" namesto ,,Domovina" doma svina. V k čislanjn si ti ljuba Žaba. Ti ne primisliš, da Iti pristaši, ki jih imaš, zapustijo, ker se tako ■na tvoje regljanje sliši. Kmetje Vojniške okolice ikli, da bodo sami med seboj veselico priredili teti dobiček bo namenjen nemški šoli. Morebiti jtrfaj žaba od jeze! Neustrašen posestnik. Iz Morja pri Framu. Oča Tevža Koren je naš pni župan. To bi sicer ne bila nesreča, ako ne 1 Tevža strasten častilec farovžev. Pa še to bi mu ■pustili, ako ne bi bil vedno tako zamišljen. pak vedno in vedno mora študirati, da skrpa ■ za klerikalne časopise kak dopis in to je za-[nas občane skrbeti. Kot njegov prav dobri pri-lin znanec mu svetujem-, naj bi opustil te be-K naj bi raji skrbel za občino, posebno za, oble .-teze. Tevža, ti opaziš pri ljudskih občinah Hmalenkost, celo napisi te todejo v oči, kako K da ne opaziš strašansko slabih cest v svoji ■občini? Tvoj ^študiran" sin in pa tvoj pre- ■ „učen" sosed, naj bi raji vzela motiko in lo v roke, ter bi šla popravljat občinskih cest, ■pa da se pečata s politiko. Kaj bi bilo ako bi ■ sploh enkrat naš občinski zastop spremenili in ■r njega mlade, sveže (frišne) moči. Stari kolone „znuca", naj bi šel bil tako pogostokrat m. Tevža, da pa sem tvoj prav dober prijatelj i poznam tvoje razmere prav dobro, tega mi ne m zameril. Zakaj pa nisi poročal klerikalnim ■ neke dogodbice o — figah? Tevža, ali še se ■njaš, kako sva svoj Čas trgovala (hantlala) s ftnjami in kako željen si bil — fig? Plačala sva bo od kostanjev in fig, kostanje so nama pu-■fige sva pa morala dati nazaj! Zakaj le neki? ■ev;>a, za to pa le mirno in pametno! Popravljaj ■d dobra si spet bodeva! Gospod urednik, pri ■osti si ogledam malo bolj natanko en par ■mov v naši bližini in Vam poročam o njih ■ je začelo v njih — smrdeti. Tudi na znanega ■a iz Frama ne bodem pozabil! Prijatelj dobrih cest. ■H SV. Marka p, Ptuju. Piše se num iz sv. ■: Pred prazniki šel sem k spovedi. Med drugim i sem tudi, da nisem bil vsako nedeljo pri Božji. Ta velik greh zahteval je tudi primerno m Pridiga, dolga in ostra, molitve za pokoro so mt a jaz bi mora! se posebno pokoriti in zraven ■e pokore še 20 kronie v farovž prinesti za Iv Dober kristjan. ■pomba uredništva: Ta je pa nova, da mora ■ pokoro kronice v farovž nesti. Mislijo [že ■ki. da so na Rusoskem in kmet je nj-hov sužnik. Čakajte, čakajte, tudi za vas pride dan pravice). Začne se jasniti. Iz Celja se nam poroča; Trg Mozirje dal je vzgled vsem spodnještajerskim trgom in vasem: Mislili smo, da tamkaj možje vladajo, ki vse raje slišajo, nego nemško besedo. Pa glej ! Iz trirazredne šole naredili so sedaj Štirirazrednico, in sicer seje določilo v občinskem zboro enoglasno, da se bo v 4. razredu samo v nemškem jeziku pod-učevalo. Kako se nam poroča, celo občinstvo hvali to podjetje. (Opomba uredništva: Ljubi kmetje, posnemajte tržane naprednega Mozirja. V Spodnjem-Štajerju imamo mnogov trgov, kjer so celo šestrazredne ljudske šole, in koliko nemščine se naučijo otroci v šestrazredoici? Zahtevajte, da se vaši otroci nemščine naučijo, katere mČit jih morate na tuje pošiljati). Od Svetega Jurija ob Ščavnici. V številki 13, »Slovenskega Gospodarja" me je nek klerikalec kaj močno krtačil, ker imam nemški napis. Dragi mi, nisi videl, da imam poleg nemškega tudi slovenski napis? K meni tudi zahaja dokaj prijateljev Nemcev in dajo mi eno ali dve kronici zaslužiti. Bržkone mi zavidaš ta pičli zaslužek, ko si pa ti stotake pri Nemcih zaslužil, denarja nisi črtil? Jaz sem ti za tvoj Članek v »Gospodarju" celo hvaležen, ker sedaj je mnogo ljudij za me zvedlo in ti mi delaš s tvojim dopisom dobro reklamo. Le naprej! Tvoj hvaležni, znan prijatelj. Iz Zgornje Polskave. Naš velečastiti gospod ma-ziljeneo ima svoje farane za silno zabite in telebaste. On misli, da nič ne vidijo, nič ne slišijo in nič ne zapazijo. Toda mi mu povemo, da smo ga tekom teh treh let, odkar nam pridigajo, dobro spoznali in ga morebiti bolje poznamo, nego on sam sebe. Ker ga tedaj tako dobro poznamo, ker smo ga tedaj tako dobro pregledali mu tudi več ne verjamemo vsega jn ne trpimo, da bi z nami delal, kar on hoče. — Že pred letom dni, skoro ob tem časn, smo mu namignili, da se je začelo v kmetskih glavah jasniti, in da naj ne ravna tako, kakor da bi imel bogate kmete pred seboj, mi smo same sirotice. Pa kakor vidimo, Šle so mu naše besede pri enem ušesu noter, pri drugem pa spet vun. Prav kakor lani, je tudi letos zahteval, — mi ne vemo, od kod si je vzel to pravico on reče od „škofa" — po eno kronico letne cerkvene stolnine, Čeravno smo več kakor skozi 30 let plačevali samo po <>0 vinarjev. A ne samo to, še nekaj novega je letos dodjal. Ne v cerkev, v župnijsko pisarno se je moralo priti, in eicer najpred nežni spol, ženske, potem še le surovi, napuhnjeni spol, možki. Mislil je, da bo od žensk, ki so mehkega srca, lažje kronico dobil, nego od možkih. Pa vse zastonj! Močno se je blamiral. In kako grozno hud je postal naš dušni pastir, če mu je kdo vhotel plačati po stari navadi, samo 60 vinarjev. Ce se je s kom dobro skregal zaradi plače in je ubogi kmet jezen zapustil pisarno, je naš velečastiti gospod verno na uho vlekel in zraven stoječega moža prosil, 8 naj taisto stori, da bi slišal, ali ga „šinfaa jezen kmet gredoč iz pisarne in bi ga zamogel potem tožiti, in mu namesto ene kronice iz žepa izvlekel za dohtarja in sodnijske stroške več lepih, bliščečih kronic. Vprašamo pa, zakaj li se tako poteguje za kronico! Bog si ga vedi. Pa to mu rečemo, naše avstrijske kronice so prelepe, presvitle, da bi jih meni nič, tebi nič njemu dali. Drugo leto bo morebiti „go!dinarčeka pobral in nam krone pustil. Človek si pa nebi mislil, da so vendar ljudje v naši fari, ki rečejo, da je prav, kar župnik pove in dajo kronco in bi tudi dali goldinarček, čeravno se potem na skrivnem jočejo za zgubljeni denar. Mi pa, ki drugače mislimo, svetujemo vam samo to. Preselite se nekam, da od vas nič ne bomo več slišali. Jokal se gotovo nikdo ne bo. Ker se pa vendar včasih smejemo in nam vaše ravnanje, vaša „svetaa jeza včasih toliko veselih uric povzroči, hočemo biti hvaležni in vam obljubimo za slovo veliko bakljado z muziko, in že nabiramo po eno kronico, da bo vse za slovo pripravljeno. Vsi časniki bojo govorili o svečanosti, katera se bo vršila na dan vašega odhoda. V imenu vseh faranov. Sv. Andraž v Slov. goricah. Dragi nŠtajerc", sme nam naš novi poštar „Štajerca" zadržavati in pismonošu prepovedati, ga nam dostaviti? Mi si moramo baje sami po njega priti. — Več naročnikov. Dragi naročniki, Vaš poštar nima te pravice, on Vam mora vsa pisma in časnike dostaviti po pismonošu, če spadate pod občino Sv. Andraž. On je k temu po postavi primoran, morebiti še tega ne ve, ker je nov v službi. Pač pa si morajo tiste vasi, katere ne spadajo pod Sv. Andraž same na pošto priti po pisma in časnike. Vse druge zlorabe ali hujskarije proti našem listu naznanite nam takoj, da zamore-mo vsem sovražnikom našega lista, tem klerikalnim tepcem pravo pokazati. Uredništvo. Razne stvari. Samomor brezumtlice. Posestnico Alojzijo Weiss našli so 10. t. m. z veliko rano na vratu v krvi na postelji ležati. Ona je brezumna (nora) in je bila delj časa v norišnici. Lani je prišla domu, da bi do kraja vzdravela. Rano si je sama prizadjala z velikim kuhinjskem nožem, katerega je bila po dne v posteljo skrila. Smrt jo je rešila kmalu groznih bolečin. Dve mesti razrušilo, 1000 ljudi j ubilo. Zdaj še komaj zadobimo poročila o nesrečah, ki jih je zadnji potres povzročil. Glavno mesto Mandi se je do tal razrušilo. Mestu Sultanpure se baje ni bolje godilo. V obeh mestah je okoli 1000 ljudij smrt našlo pod razvalinami hiš. Skrivnost židovske krčme. V vesi Dobrzyce, okraj Kroštin, na Poljskem, stoji ena krčma že dokaj let, in je vedno v židovskih rokov. Sedanji krčmar, tudi žid, dal je podreti staro poslopje, da bi novo postavil. Pri razdiranju našli so delavci človeške kosti pod tlami spalnice. Nekaj dnij pozneje našli so zopet kosti od veČih Človeških trupelj. Državno pravdništvo preišče to natanko, morebiti se mu po- sreči, da odkrije grozne zločine, ki so se zgodili tej krčmi. Strašno maščevanje. V zaporu v Kiewn s^ en kaznjenec grozno maščeval. V spodnjem na stropju ječe je bilo v eni sobi 11 kaznjencev, m njimi 17 letni tat Ivan Kalašin in en žid, z imen Abraham Goroštišefakv. 30. marca obesil je e< kaznjencev svojo srajco na okno, da bi se posnš Ko jo je hotel spet spraviti, ni je bilo. Pri iska zapazil je Kalašin, da j@ žid nekaj skrival, in nazadnje so našli srajco pri Židu. V pričo vs drugih kaznjencev zagrozil se je žid Kalašinu, da še njega pomnil. In res, grozno, skoraj neverjel surovo, maščeval se je žid. Ko so vsi po noči spali, vstal je žid in stopil k svetilnici. Ca vaj, k ravno mimo šel, ga zapazi in ga praša, kaj da i opraviti pri svetilnici. Zid je rekel, da jo je 8a malo odškrnil in čuvaj je šel dalje. Crez nekaj č pa zbudi spanjače krik, Grozen pogled! srečen Kalašin bil je ves v ognjo, od bolečin zmoten tulil in skakal je po celi izbi, nesrečnež, ž baklja. Ogenj so sicer pogasili, pa vendar Kalašinu smrt gotova, ker dobil je grozne opekli Žid ga je bil z petroljem spečega polil in pol užgal. Morilec Jack, ujet. V New-Yorku so nek moža ujeli, kateri je obstal, da je on tisti mor Jack, ki je pred 15 leti, toliko ljudij s tem nmo da jim trebuh razparal. Policija misli, da je zares Jack, ki je po celem svetu poznan po svojih groz činih, posebno, ker so ga v New-Jorkn zaradi tak hudodelstva zaprli. Misliti moramo, da tak člo ne more biti pri zdravi pameti. Poduk v sadenju in reji zelenjadi: Na dež vinorejski šoli v Mariboru vršil se bode poda sadenju in reji zelenjadi od 11. do 13. niajn Učilo se bode, kako moramo zelenjad sejati, kako najbolj v korist uporabiti. Sprejelo se bode 20 o ležencev tega poduka. Oglasiti se je do 5. maju pri ravnateljstvo vinorejske šole v Mariboru. Izkajoca božja podoba. Kako bo Bolgarci p Grkom skoz „čudodelno božjo podobo" hujsk prepoveduje neki angležki mohamedanec Scheick dullah Kviliam. Božja podoba, katera se na pre strani omare nahaja, se prenaša po vaeoh oki Monastir. Skoz amno mehaniko pridejo podobi a in skoz gorečo molitev duhovnov govori slei besede, katere izhajajo iz v omari skritega fonogr „Joj Vi Bolgarci, resnični pridružniki svetega ki Vi ne bote nikdar uspeh proti Turkom dosegli to časa, dokler ne bote Grke Bogu kot dar doprini Grki so krivoverci, in krivoverec je v božjih ( bolj preklet kakor nevernik. Ubijte tedaj Grke ii prizaneste njim, po tem Vam bo Bog dal Vašo ščino.1. Predstava se zmiraj v cerkvi vrši in o podobe gorijo sveče^ Tako kakor — kje drugod. Tri umoril. Iz Londona se nam poroča, d prišel pred 2 mescema v Kensak Rise, seven predmestju Londona, en mož, z imenom Dever v odpravdništvo (Spedition) Bannister in je I 9 pohištva'in en plehnat kovček v shrambo. Dolgo se nikdo ni oglasil zaradi pohištva, dokler ni lega dne prišla tašča in poprašala po shranjenih reh. Ko je zagledala kofček, vzkliklnila je, kakor lotila kaj je v njem, na ves glas: „V tem lekn je mrtvo truplo moje hčerke." Hitro so po- po policijo, katera je kofček odprla. In groza! se v njem mrtvo truplo gospe Deveraux in i Djenih dveh malih otrok. Storilec polil je trupla z klejem (Leim), tako, da se ni mogel d razširjati. Deveraux je takoj policija prijela in papor vrgla. Vendar se misli, da storilec ni jravi pameti. Prijetno presenečenje. Iz Kopenhagena se piše: o dekle iz nepremožnega stana je iz Švedskega o, da bi listek vzdignenih številk petega razreda Bke razredne loterije pregledalo in eno obnovljeno Eko za šesti razred sprejelo. Kolekter ji naznani, v petem razredu tisoč kron dobila in izplača voto z kronskimi stotaki. Srečne dekle je v ih zalogah nakupovalo in je dotične reči izplačala bkrafc s stotakom. Uslužbencem se je to početje ■do zdelo in naznanijo reč skrivno policiji. Kmalu S civilni uradnik, pokliče dekle na stran in vpraša zno, od kod ima denar. Ko odgovori, da je la denar v loteriji, vpraša uradnik po kolekterju, iteremn sta se potem oba peljala. Uradnik se ptavi in želi zvedeti, če je mlado dekle danes |wldnem . . . Nato mu seže kolekter v besedo Ogovarjajoč: Moja gospodičina, Vi ste 10 tisoč zadeli in meni ni bilo mogoče za Vašo bivanje eti. Na ta način je policija nemisleč mlademu etu k denarju pripomogla. ospodarske in gospodinjske stvari. Kako je ravnati z porjavelim vinom ? Rjavkasto barvo vino dobi tedaj, če je v mošt o mnogo soka od gnilega grozdja. Pride tako vino akom v dotiko, kmalu porjavi. To prihaja od tod, jzvlečki iz gnilih jagod s pomočjo kisleca delajo leninske spojine, ki se potem težko usedejo. D vino se mora pretočiti v čist močno zažveplan Vsled tega se te gnilobne snovi tako spremene, povzročijo več rjavenje vina. Med tekom 15 BO dnij se vino precej sčisli in več ne porjavi, prido z zrakom v dotiko. Se li pa vino vendarle [noma ne sčisti in je tako nekako motno, kalno treba čistiti z želatino (žolico). Dobro želatino ja vsaka večja trgovina z špecerijskim blagom (menom želatina loignet. Kna tablica te želatine 30 g. in stane 20 vinarjev, ter zadostuje za polovnjak. torej okroglo za 3 hektolitre. Čistilo ! pripravlja tako: Želatino, kolikor se je rabi, je | v snažen prt in razbiti v majhne koščke, ka-potem namakati tako dolgo v mrzli vodi, da atina zmehča, razbuhne, nakar se voda, kar je več odlije. Nato se med vednim mešanjem pri- liva vino (4 litre na eno tablico t. je na 30 g) tako dolgo, dok da se želatina popolnoma razstopi. Sedaj jo je dobro stepsti s Čisto t. j. snažno metlico, da se močno speni. Tako pripravljeno čistilo se vlije v sod iz katerega se je poprej odtočilo 1 do 3 škafa vina, da ne sili taisto pri vehi vnn. Ko se je čistilo spravilo v sod, se vino z lesenim drogom ali s pocinjeno verigo dobro premeša; železna se ne sme jemati, ker bi utegnilo v vino priti preveč železa, vsled česar bi vino počrnelo. Potem se dolije vino, katero je bilo prej odtočeno, se še enkrat vse premeša, ter sod zapre. Prvi dan se tu pa tam nekoliko po zgornjih dogah s kladivom potrkava, da se čistilo ne prijema dog. Želatina dela takorekoč mrežo po vsem vinu, katera se pogrezuje in .vse snovi, ki povzročijo kalnost, seboj potegne. Kako hitro 89 kaže, da je vino čisto, torej, da se je vsedla vsa gošča, ga je treba takoj pretočiti, sicer bi se lahko zopet skalilo. Poslano.*) Nekoliko luči. _Ko bom dovolj močan, udaril bom po farjih in po doiilarjih. ker krnel je moj gospod." Ivan Križman. Ko je zagledal lansko leto avgusta meseca luč sveta „Slov. Štajrrc", so obšli slovenske politike različni občutki. Nekateri so takoj rekli: „Kaj pa je tebe treba bilo?" drugi so zaklicali svoj: nPozor!tt Nekateri so zmajevali z glavami, drugi zopet so ga pozdravili s pritajenim veseljem. Dasi je „Slov. Šta-jerc" zatrjeval v svojem programu, katerega je sestavil nek ljubljanski odvetnik, da bode strogo naroden in da se ne bode vtikal v domači prepir, bi bili vendar vsi slovenski politiki, ako bi urednika „Slov. Štajerca" tako poznali, kakor ga ne poznajo, takoj zaklicali: ,,Proč s Križmanovim ,Štajercem!" Toda mi se prav nič ne čudimo, da je Križman pridobil s svojim usi-ljivo priliznjenim vedenjem nekatere gospode za svoje umazano podjetje. Gospodje so mu sedli na limanice, kakor mu je sedel že marsikdo drugi. Nismo sicer politični prijatelji slovenskih roditeljev, vendar nas veže poštenje in naša časnikarska dolžnost, da svarimo slovenske politike, da se še o pravem času izognejo blamaži, ki jim preti od poštenjaka Križmana. Kadar ima Križman že precej „ta kratkega" in pa pol dacata čajev v svojem malem telescu, tedaj se vzravna, napihne kakor krota, ki je hotela biti tolikšna ko vol ter izgovori ,,regimentne" besede: Aston das ding, das ding, aeton das ding, pr' moj' duš', das ding, naš list je preveč dohlarski, das ding, je čisto dohtarski! Zato pa imamo, das ding, tako malo naročnikov!" — Ako se ga vpraša, kako to, da je njegov list dohtarski, ko vendar še ni v nobeni številki zagovarjal dohtarjev, tedaj se zopet zzravna mali Križman, ter zopet izgovori „regimentne" besede: „Das ding, dohtarski je, pa je! Das ding, das muss anderst werden, das ding!" Mimogrede morama omeniti, da Križman jako rad nemškutari, kadar ga ima *) Za la dopis uredništvo in opravništvo ni odgovorno. 10 malo preveč v svojem kurjem želodčku. Farji so sleparji, dohtarji pa oderuhi; tega mnenja je Križman vedno ! To svoje mnenje povdarja tndi napram svojim zanesljivejšim znancem posebno rad takrat, kadar je uže malo preveč .,duha" v njegovih možganih. Da je Križman velik doinišljivec, ve vsakdo, ki ga pozna. Po njegovem mnenju se tresejo pred njim vsi slovenski politiki, zlasti pa slovenski duhovniki. „Farji se mene bolj boje, ko ptujskega ,,Štajerca14, ker vedo, da sem jim bolj nevaren in da je vse učiteljstvo na moji strani." Mogoče je res, da se farji boje Križmanovega „Stajerca;', tako zelo sega pa gotovo ne boje,.kakor si domišlja Križman. Take duševne reve se pač ni treba nikomur bati. Strah pozna samo Križman, ki se tako boji farjev, kakor hudič križa. Poglejte njegov list, pa bodete videli, kako se boji da ne bi razžalil kakega duhovnika. Tako rad bi udaril Križman po duhovščini, pa si ne upa. „Če bi farji slutili, kam plovemo, potem bi bili uže davne udarili po mojem listn, pa Križman je lisjak in ga farji ne bodo po-gruntali." Tako govori Križman in si zadovoljno mane roke. Kakor uže gori povedano, ima Križman tudi slovenske dohtarje, to je odvetnike, v svojem želodcu. Tudi s temi bode pomete!, kadar pride njegov čas. „Ce bi slovenski dohtarji ne bili taki oderuhi, bi bilo slovenstvo na Štajerskem že davno rešeno. Ker so pa še večji oderuhi, kakor so nemški dohtarji, zalo jih slovenski kmet ne mara." Tako zatrjuje Križman, ki hoče sam na svojo roko pripraviti štajerskemu kmetu nebesa uže na tem svetu. Na kak način misli to storiti, povemo našim kmetom v prihodnji številki na kar jih uže danes opozarjamo. Slovenski advo-katje so se torej silno zmotili, ako so mislili, da bode Križman izpeljal slovenskega kmeta v njihove vode. Mislili so, da bode Križman razpršil črno meglo, ki obdaja našega kmeta, pri tem pa so popolnoma pozabili, da je njihov varovance fdliran trgovec, ki stremi samo za tem, da si napolni svoj prazni žep. Mari je Križmann liberalizem ali kleri-kalizem ali narodnost; vse to mu je deveta briga. Glavno mn je poln žep in pa — slava. Da pa doseže to, hoče izkoristiti liberalizem, klerikalizem in narodnost, najbolj seveda tistega, ki se da še najpreje preslepiti, to je slovenskega kmeta. Križman je samo „Gescrmftsmann" pa nič drugega! — „Cez čas bo nesel „Slov. Štajerc" toliko, da bom lahko dal vsako leto tisoč forintov na stran." Tako se tolaži Križman sedaj ko mora včasih sedeti pri praznem štamperln. Pa za štamperle redkokdaj zmanjka denarja, preje ga zmanjka za marke, tako da se včasih pripeti, da se „Križmanov Štajerc" samo zaradi tega ne more od-poslati o pravem času, ker se mora čakati, da pride kaj naročnine, da se morejo kupiti znamke. Gotovo je vsakemu znano, da veliko štamprlov in „frake!novu vpliva na Človeka tako, da ne ve, v kateri gostilni je pustil za svoj list namenjene dopise, ki jih navadno nosi s seboj v svojih žepih. Tako se mu je primerilo, da je pustil za časa svojego bivanja v Kamniku važne dopise v kamniški kavarni. Seveda se je potem govorilo po meatn, da je bil ,.gospod urednik" - z9 pošteno nadelan. Še važnejše dopise pa je pn neki gostilni v Kranju.) Gospod dr. Gr. je lahko vesB da niso dopisi prišli v neprave roke. Tej Križmano^H pozabljivosti pa se ne smemo čuditi, kajti ,.£Ospc| urednik" se ga včasih tako naleze, da zbija tretji, četrti ali peti uri zjutraj na zaprta gostilni vrata, da, včasih se zavali tudi po tleh, tako da morajo vzdigovati. Pa kakor na eni strani Križd lahkomiselno razmotava z denarjem, tako zna i drugi strani zelo varčevati. Našim zakonskim možl priporočamo, da posnemajo Križmana zlasti tak™ kadar je žena v otročji postelji. Kaj je na prim^H potreba ženi kur, pohanih šnit, vina in sto duižj še dražjih reči?! Malo neslanega fižola se ji da, ]d\ Zato pa ni nič čudnega, ako da žena take možu ,,ta suho" ako pride čez dva ali tri mesa domov. „Zate sem mrtva", je zapisala Križmanofl žena na doposlanega ji „Slov. Štajerca" ter poslafl istega Križnanu nazaj. In tak človek se hoče vsi' H poštenim slovenskim kmetom za nekakšnega voditelji« Da vladajo na Slovenskem zelo nezdrave razmerji dokazuje najbolj to, da se je sploh mogel vriniti m« prvake slovenskega naroda človek, ki ima edino | zaslugo, da je postal vsled preobilo zavžitega žgad faliran trgovec in faliran poštenjak. Slovenskim p^B vakom lahko čestitamo, da so dobili v svojo sre veleuma, ki jih bode rešil iz vsakih morebitnih ženskih preiskav, kajti med slovenskimi voditelji ni človeka, ki bi se tako razumel na kazenske ragrafe kakor urednik „Slov. Štajerca." Saj ima tudi vedno kazenski zakonik v rokah. Predno g spat ga študira, predno vstane ga študira, pred jed ga študira in predno pije svojo navadno „meric^H šnopsa ga študira. V kazenskem pravu ima torej va^H teoretične in praktične izkušnje ter bode lahko brefl vsakih težav iztrgal vsakega slovenskega voditelja ^H krempljev državnega pravdnika. To pa seveda samfl dotlej, dokler bode Križman potreboval slovenskimi politikov za dosego svojih namenov; kadar doseže t« potem bode vrgel slovenske voditelje med staro sarot-O uredniku „Slov. Štajerca" bi lahko pisali še mar^H kdaj. pa za banes bodi dovolj. Kako misli pomaga^B slovenskim kmetom, povemo, kakor uže gori rečen*" v prihodnji številki. Slovenske politike opozarjamo r.J Križmanove besede, katere je izgovoril že neštevilnoH krat rekoč: ..Ko bom dovolj močan, udaril bom po fafl jih in po dobtarjili, ker kmet je moj gospod." Sapient« sat. ^__ Pisma uredništva. Dopisnik iz Sv. Ruperta. Hvala za poslani dopjM Opozorimo vas na naš današnji članek, s katerim so tudi \'a^M želji uslreže. Prosimo„kaj drugega prihodnjič. Sv. Jurij na SČavnici. Preveč osebno, ni mogoče^! prosimo kaj drugega. ,vjr Virštajn. Naslov oskrbnice se glasi Josefine Itosmanl (iaberje šl. 18, pri Celju. -Ja Makole. Mi popravimo naš članek v zadnji številki, dfl nista kaplan Kramaršič in nadučitelj tožila fantov zaradi s!a-| bega pelja v cerkvi, ampak sla bila samo kot priči pri obrav-novi zaslišana. Po pomoti se je pisalo, da sta onadva tožil« • li Kalobje. Vaš dopis prepozno sprejeli za to Številko; fodnjič gotovo v listu. Dobje. Hvala za dopis; prinesemo prihodnjič, za to pilko ni mogoče. Faal: Kar »Slovenski Šlajerc« piše, naj Vam bo, kakor Banje žab. Poštenjaki so, katere ta cunja blati. 1 RogaČka Slatina: Imena dopisnikov se ne priobčijo. I Kokoše pri Slov. Bistrici: Ža prihodnje občinske vo-k se vzdmmite in izvolite v vašo korist napredne može. Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega lika v 1'ragi, ki slovi že na 50 let kot preizkušeno domaČe zdravilo, oje bolečine, prepreči vnetje in pospeSuje celjenje, vsled česar se je rilo Je po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To ma-'ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku in bi ga "" tega ne smelo majnkati v nobeni hiSi. Dobiva se tudi v tukajšnji ti gospoda Uehrbalka. | Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo, K« Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateri so ■jeni sluititi si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom p občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih Tih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali pre-job mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi (ki. se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino bo sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. Loterijske številke. [,dne 15. aprila: 5, 67, 25, 90, 41. |ec, dne 22. aprila: 17, 9, 70, 67, 59. Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) 66 feboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tudi med drugim Ttešni dunajski bolnišnici.) Zaloga pri Y, ScMM Y Ptuja. ičavničarskega učenca najraji kmečkega sina [sprejme Kari Schen, klju-imičar v Slov. Bistrici. 182 fmetne gnoje ■ Tomaževo žlindro, kalijevo I sol prodaje pod ceno |.Kupnik, Konjice Gonobitz ■Ud sprejme se liuii močni t rimi trgovski urrnec. V najem se da pod ugodnimi pogoji.od 1. naprej lepo manjše maja posestvo Dva učenca 129 Šolsko izobrazbo, ki sla kega in slovenskega sprejme v mešano Jwef Klinger, trgovec v m Gracu. (Windischgraz), ;)a hiša Ipdarskitfi poslopji vred se pod ugodnimi pogoji proda. H lik glavne ceste, v bli-firne cerkve ima 2 izbi, ku-Im2 kleti. Tik hiše je jako WS hlevu ima prostora po ■ iivinej razven tega do 30 ^Hjgo vred lahko se kuri §wk. Cena je 15CO gold. kupnine se počaka. sposobna za kakega tr-Kaslov (adres) pove Šlajerc". 189 ■hm j k L ki je oddaljeno kakih 20 minut hoda od mesta Ptuja. Naslov (adres) pove uredništvo Štajerca. 191 6 lepih malih posestev od 1200 do 10000 goldinarjev je na prodaj. Posestva s hišami in gospodarskimi poslopji ležijo ob glavni cesti blizu mesta Maribora v lepem in veselem kraju. Zemlja je rodovitna in za obdelovanje lahka, Cene so jako nizke. Več se izve pri Franc-U Podiipnik v Hari-194 boru, Thesen štev. 42. Kovaški pomočili k. kateri zna dobro podkavati, se takoj sprejme pri Betty Tamm, kovačija v Ptuju. 192 Usnjarski učenec 15 let star, močen, se takoj sprejme pri Dragotinu Kirbiš, usnjar pri 188 Sv. Trojici v Slov. gor. 50 vozov sena za prodati. Vprašanja naj se naslovijo 187 Gut Rotenturm pri Radgoni. Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočala 1S( Brata Slawitsch v Ptuju. Cena: 12, 16, 20, 80, 36 do 40 kron. Vozički so lično in močno izdelani, cena pa je jako nizka. Pismenim naročilam se (Očno ustreže. j ^~% ^k -«-» tf~* Cl ta^°j sprejme Jod. Goriupp ^*s ^^ VilVCl' usnjarski mojster v Ptuju. Koračnica ležoča ob okrajni cesti z velikim predmetom se da v najem pri Ed. Suppanz v Pristovi pri Poljčanah. Staroznana trgovina z mešanim Tfc1*l<*n¥H s vs0 Polrel)ščino, kakor tudi stanovanje, se Ulcl^UlIlj rja p0d nizko ceno v najem. — Vprašati je pri Ferd. Rakef v Vojniku pri Celju. 198 haloga 199 Radenske slatine (Badeiner Sauerwasser) na debelo in drobno priporočata posebno gostilničarjem Brata Slawitsch, Ipra v Ptuju. Lepo posestvo ^ v trgu Podčetrtek obstoječo iz enonadstropne lepo zidane gosposke hiše z 10 sobami, gospodarsko poslopje z smereČnim vrtom itd. čez 26 oralov zemlje od te 4 orale njiv, 19 oralov travnikov, 1'4 oral vrta, l'j4oral hosteitd. brez gospodarskih potrebščin in brez dolga in se tudi lahko razkosi. Ta kraj ima zelo ugodno podnebje in je posestvo radi bližine toplic Rogatec—Slatina zelo sposobno in na zdravem prostoru. — Postaja železnice je Grobelno, južni kolodvor. Bolj natančno se izve pri notarju v Oberzeiring Zgornje Štajersko. 192 x/ tajerc" išče zmožnega urednika. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Štajerca.B 12 priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za~pošredor vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstieže. 11 Ravnateljstvo. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.551*21 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . » 4,812.950 22 Od lega je odračuniti: K 14,181.601*48 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.66130 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.840 13 Hipotekama posojila.....•.....K 6,246.645-43 MejniCno stanje.............> 85.126 — Posojila na vrednostne efekte........ 16.329 83 Efektni zaklad .............> • 3,453.858 — Posestva................» 183.000 — Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 317.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih........ 330.425 20 Stanje blagajne ".kase)..........> 91.22963 Glavni reservni zaklad..........> 564.88188 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.353 92 Zaklad za penzije............> 32.44821 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 1041 sina hranilnica 387 (šparkasa) v Ormožu nraduje vsako sredo in soboto od 8 do 12 nre prd poldan. Pojasnila se dajo vsaki čas brezpiači Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujej) polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakt meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. ozi] roma zadnjega dneva meseca, v katerem se je deni vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembi vsakega leta pripišejo h kapitala. Vložitelja radi tegj pripisa ni treba priti v nrad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) sanj Hranilnica (šparkasa) se nadzoruj od države in je tndi ud zveze štajerski hranilnic in podvržena reviziji te zveze. - i3 - Zahtevajte pri nakupu Schichtovo štedilno milo z znamko „jelen.u Ono je zajamčeno Čisto in brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares (amčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo '1 vsak komad im* „SCHICHT" iu varstveno znamko „JELENU. Dobiva se povsod! & Veliko presenečenje. iXftfar več v življenja se ne p«-DHdi taka priložnost. | NO kosov samo 1 gld. 80 kr. (Ena krasno pozlačena 36 ur te-^toča precisaoker ura s sekundnim kuadom, ki natančno kaže in za (katero se jamči 3 leta, ena modema zidana kravata za gospode, 8 jako fini žepni robci, en prstan |tt gospode z imitiranim žlahtnim Umwiom, 1 nastavek za smodke i jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. j broSa za dame (novost), 1 krasno | topno tojletno zrcalo, 1 usnjat |mosnjiček, 1. žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, |3 pimbi za srajco. vse iz duple-| zlata z patentiranim zaklepom, ] krasen album za stike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, [katere povzročajo pri štorih in [mladih mnogo smeha, 1 jako ko* irislua knjiga, v kateri so zložena | pisma, 20 reči za korenSpondenco B Se 400 drugih različnih stvari, [latere se rabijo pri hiši in so za ftakogar potrebne, vse to se dobi ko vred, katera je sama tega »rja vredna, za samo gld.! 80. Silja se proti povzetju ali se denar pošlje naprej, skozi jajsko razpošiljalnico Ch. ]unq-wlrth, Krakau A;14. I0:i8 KB. Za neuRajajoče se denar vrne. ekovskega učenca i sprejme Johann Turčič, ski mojster v Pragerhofu. ____________________120 [Žaga na omrežje [GallersSge) se lakoj proda ali ■ tamenja tudi proti kolju Haagam) za hmet. Naslov je: Osk-Nštvo Forsthof pri Celju, 132 Zidana hiša ki ima 3 izbe, vežo, kuhinjo, prambo za jedila in klet se ta- po ceni proda. Hiša stoji v □jem Hajdinju ob glavni cesti je kakih 300 korakov odda- od kapele sv. Roka. Tik je vit in vodnjak z dobro [fodo. Vprašati je pri J. Ledinachek, Kuj, Sctilossgasse št. 4. .Ravno isti predaja tudi krompir za saditi in za rejo. 153 ! Lepa kmetija addiljena 10 minut od Štor (Slorč) mri Celju v najboljšem stanu, jako mnnerna za kakega fabriškega (jdavca, se zaradi bolezni posest- l&a 'akoj pod ugodnimi pogoji [ioda. Več pove gospa Therese Smodi, krčmarica v Laškem Trgu (Tuffer). 148 Novcmdana hiša se takoj po ceni proda. Niša je oddaljena kakih 20 minut od mesta Maribora, ima tri izbe, dve kuhinji, od katerih se lahko da ena izba in ona kuhinja proti niesečm plači o goldinarjev v najem. K hiši spada 1 oral (joha) obdelanega zemljišča. Cena je 2500 goldinarjev. T*koj plačati je treba samo 1500 gold.narjev. Vprašati jo pismeno in ustmeno pri Antonu Schmirmau', Thesen štev. 161, Maribor. 163 Malo posestvo v priljudnem nemškem kraju, pripravno za kovača ali pa za vsakega drugega obrtnika, tudi za kakega umirovljenca, se takoj proda. Cena 26C0 gld. Vknjiženo je 600 |M. Več pove posestnik Johann Potisk, kovač v Leilrrs-bergu pri Mariboru. 1(56 Kovaškega učenca takoj sprejme Econbard Smollnfl, kovaški mojster, Schwabegg, pošta Bleiburg. Koroško. 177 Išče se Vi\ lepo stanovanje na deželi. V najem se vzame tako stanovanje, kjer bi ?e redila lahko krava in več svinj. Naslov (adres) pove __________.Stajerc". ________ Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 600 komadov za 1 gld. 95fcr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade.20 različnih reči za korešpo-dcuco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama lega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal niča P. U3t, Krakov (Krakau) Nr. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. za O ■— 03 k Ko se je opustila neka fabrika za preproge, posrečilo se mi je nakupiti 8000 preprog na steno in 11000 preprog, ki se položijo pred postelje. Preproga za steno iz Chenille na obeh straneh popolnoma enaka, v lepih, pristnih barvah, 100 cm široka, 200 cm dolga, prav lepi vzorci, kakor 1 e v, psi, srne, labod, pav, jelen, c vetij ice in persiski vzorci, velja samo Sm- 2 gl. 50 kr. -*fe| Posebno se priporočajo te pregroge za vlažne sobe, ker so tako debele, da mokrota ne more skozi nje. Lepe preproge, ki se položijo pred posteljo veljajo samo po 00E** 70 kraje, vsaka. - 3vfe| Prva moravska razpošiljalnica preprog Julius Hoitasch, Groding št. 130 Moravsko (Mahren). Stotero pohvalnih pisem in zopetna naročila ležijo na razpolago. — Kar kupcu ne ugaja, se vzame nazaj in se denar vrne. l?i -z! — • "S" n 'j. N P © B ct» P* o ?r CD TJ CO 3 CD Portland cement lie iz Judendorla prodaje po ceni Adolf Sellinschegg, Ptuj. Ravno tam se dobijo tudi umetni gnoji, kakor: Tomaževa moka, kajnit, potem galica, žvep-lena moka, raftja in gumi za cepljenje trsja. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 14 Avenarius k ar b olinej um je najpripravnejša snov za kolje, katera obvaruje les pred prhljivostjo. Kolje v vinogradu, namazano s to snovjo, trpi 5 — 6 krat delj, kakor navadno kolje. Dobi se pri: 142 V. Leposcha v Ptuju. 6 mesecev na poskus pošljem vsakomur svetovnoznano edino pravo Samo 2 gold. z verižico in s tokom vred. patentirano anker-remontoar uro Roskopf (sistem „Strapaz*') z originalno plombo. Ta ura teče 36 ur, ima emajlni kazalnik (cifrenico), je izdelana iz črnega, imitiranega jekla ali iz nikelna. Vsako uro, katera nebi kupcu ugajala, vzamem v teku 6 mesecev zopet nazaj in povrnem denar. Tisoče pohvalnih pisem dokazuje, da je ura Roskopf sistem „Strapaz" svetovno znana. Originalna fabrirna cena z verižico in s tokom vred je 1 koniad 2 goldinarja. Kavno ista ura imenovana ara bodočnosti, s podobo v reliefu, kakor c. k. orel. jezdec na konju, kmet s plugom, z lepo lovsko podobo a'i s slko okolice velja 10 krajcarjev več. Ista ura z dvojnim oklepom velja :; gold. 40 kr., iz giildimi (Gold-Plaque) I gold. Iz srebra velja 3 gold, z dvojnim srebrnim oklepom 5 gold. Originalna ara »železniški Roskopf (Eisenbahn-Roskopf) tekoča v rnbinili (toda ne po sistemu Roskopf) velja 3 gold. 50 kraje. Za vsako uro se jamči pismeno za tri leta- Ure se razpošiljajo samo proti poštnemn povzetja (Postnaclinahme.) K veliki tovarni ur -K /P*™. -F3^"K T-, a] »Tar, WIEM, IV., J-VJ-ar-S: JSOXliiei^ Hargawtheii8tr.38 liferent c. k. uradnikov. Najstareja in naj veča firma. — Ustanovljena leta 1840, odlikovana z največjim odlikovanjem ..(Irand Prix*' in se zlato medajlo v Parizu leta 1904. Navadne Roskopf nre, katere se povsod priporočajo, veljajo pri meni samo 1 gold. 50 kr. Pazite strogo na mojo originalno plombo se znamko ,.Strapaz Roskopf." Veliki ceniki z več kakor 1000 podobami različnih ur in različne arobornine in ilatnine se pošljejo franko in brezplačno. Stari fexbaa:, 3?t"uio Ferdinand Stross, vštric male kasarne, priporoča se, da prevzame platno, možka in ženska oblačila v barvanje v vseh poljubnih barvah. Nadalje priporoča svojo mnogovrstno zalogo plavega platna, druka in robcev, vse vrste tkanin sa obleko, cajga, sadna, hlačni cajg, cvilih za blazine, pisan in moder barhent, platno za srajce, rokavce in gate, Široko platno za rjuhe, belo in plavo platno za konjske komote, zeleno in modro domače platno za predpasnike, iz domaČega platna narejene prte, odeje, koee, slamnjake (Strohsacke), delavske srajce, Slrikane srajce in spodnje hlače za možke in ženske, (gate), nogavice, predpasnike itd. Nizke cene! Postrežba dobra ih točna. 151 Najbolj po ceni in z največjim dobičkom se kupi usnje pri krznarju (Gerber) in usnjarju H. BAUMANN v Konjiča] (Gonobitz). Tam dobi vsak kupovalec jako dobre, po starem sistema] lane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberlj Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v vanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejSi nt Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakoi progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakorj izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o « kakovosti blaga. Ravnotam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno usnje, to je vsakovrstne kože, kakor goveje, telečje, svinjske in pesje in sicer suhe aH pa tudi sveže (IriSr Kupuje se tudi smrekova skorja cela ali pa zdrobljena, m jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje plačilo. ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano)! meso, najfinejše klobase, vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj-žji ceni (/) ti) o a ? J. Luttenberger, I mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo vestno in hitro! 3io Styria- bieikeli novi modeli 191 Cene za gotov denar: Styria-bicikelni mol (Strassenrad) po K 15( Styria-bicikelni, najfini (Strassenrad)poK 180-] Styria-bicikelni (Halbi Maschine po K 2 40. Styria-bicikelni (Lnxns-Herrenrad und Strassenrei mit Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300\ Že rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, M 120 kron. Na obroke (rate) podugodnimi pogoji prodajava samo zaneslji kupcem in proti dv^najstmesečnemu poplačilu in sicer samo nova! Na zahtevanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik z Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja toi na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne delej Ti bicikelni se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino,] trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (I potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vredni« brikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Sty) cikelni vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelj in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Liiftschliiuche 183 Laufmantel). Brata Slawitsch, r§£!5£ŽSl| Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih kol« razpošilja. 15 40 dni na kredit! 4© dni na poskus! Pazite na plombo! Takih in enakih kričaških priporočil moja svetovnoznana tvrdka za hvalo mojih ur ne potrebuje, rečem Vam toraj samo: pazite na tvrdko (firmo). Vsaka taka hvala je za priporočitev mojih ur cisto nepotrebna, ker v 40 dneh mi uro itak more vsakdo nazaj poslati, kdor ji Djo ni zadovoljen iu dam vplačani denai takoj nazaj. Solidnejše kupčije nikdo ne more zahtevali. T Pojasnilo! Jako čislane aiilimagnetitne remonter-ure na sidra (aflker) zistem Rosskopf, v nikelnastem okrovu se že nekaj let od mojih kupo-valcov kaj rade kupujejo, posebno jih čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi piav zadovoljni. Privatnim kupcem pošiljam moje prave amerikanske antimagnetičneremOBter-ure na Sidra, ZistCm Ro$$kOPf itCv. W Gako priporočljiva službena ura) s patentovanim email-kazalnikom, s sekund- J nim kazalom, v dobro se zapirajočem nikelnastem okrovu ali pa v črnem jeklenem okrovu ins pozlačenimi kazali, natanfno regulirana, s triletno pismeno garantijo P trpcinf Jkatljkl iz |C- lenoeega usnja, z nikelnasto oeriiico In obeskom pred, z karabinerjem In parstpenim obročem, velja komad samo 2.50 flld , 3 komadi 7 flld., 6 komadov pa 13*50 flld. PoSilja se proti poStnemu povzetju ali pa, če se denar naprej pošlje. HANNS **- KONRAD blagom slepiti, ki prva tovarna za ure v BrUXU U. 040 na Češkem, ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s ces. kr. avstrijskim orlom in s zlatimi in srebrnimi medaljami iz raznih razstav ter z več, kakor z 10 tisočimi pohvalnimi pismi iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša ter razpošilja v o$e dele SPCta. Ustanopljena je leta !$*7. Prepis pisma, ki sem ga nedavno sprejel: Ua$a blAgOrodnost! S posebnim veseljem moram Vam priznati, da tiste tri ure, katere sem pred nekaterimi leti iz Vaše tovarne dobil do današnjega dne brez prestanka prav dobro grejo in da jih še pri nobenem urarju nisem imel. Dovolil sem si tudi Vaše izvrstne ure pri vsakej priložnosti priporočati, kakor na pr. pri konferencijal). Za izvestno in trpežoo napravo Vaših ur odkritosrčno se zahvaljujoč prosim Vas. da blagovolite mojetno današnjemu naročilu tudi tako vestno ustreči. Spodnjistanetič (v Bukovini) dne 7.12.1903. Jan. Buczkovski 1. r. nadučitelj. "PfWOr ' ****' urarJ' m harantači ponarejajo moje kataloge in risbe ter navidezno svoje ure X WZUI . ceneje prodajajo. Te napideZRO cenejše ure pa so malopridno, 5lab0 blago, Često-krat niso repasirane, s slabim okrovom, za katere se ne more 3 leta pošteno jamčiti. Ne dajte je samo za oko ne pa za daljšo rabo! Pazite na mojo blizu Že 20 let Obstoječo turdkO. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Briixn štev. 949. "3*i Ilustrovani ceniki se na zahtevanje zastonj in franko dopošljejo. 166 A. Lovske puške eh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puskar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 Ceniki se dopošJjejo zastonj in poštnine prosto. parna žaga. Na novem fentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t, d. 58 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko* Prve vrsto parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadelphia. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladljl. — Nizke voine cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Kari Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice Štev. 41. 537 - iS se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago, gPter se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo1 hudo. t-žfco ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo rr.eCilno vlatno mazilo, tabo imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane Ciste, obvaruje iste, olajSuje vnetje in bo'.efiine hladi in pospešuje zaceljenje. ItazpoSUjii se vsak dan, Proti predplačilu K 8'16 se pošljejo 4 pugice, proti K 460 pa 6 puŠic. Kua pušiea velja 70 vinarjev. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponorano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c in kr. dobavitelj lekarna ,,pri črnem orlu'* Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št. 203. lekarnah AvstrvOfftrak*. V 1'tuju »*• tlobira i Irkami //, ly. tflirball;. \m Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne atroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — „ Singer Medium 90 „ — b Singer Titania 120 „ — „ Ringscbifchen . 140 „ — „ Ringscbifchen za krojače . . 180 B — n Minerva A .... ........100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . . 160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 Sadje iz juga ec O) ■2 8 ? £-a ca Čaj (te) rum Zaloga piva iz Steinfelda. Ogerke parne moke (mele) Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor semena za zelenjavo, za cvetljice. vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOSEF KASIMIR zaloga špecerijskega raaterijalnega blaga in semen v Ptuju zraven „Štajerca." RavDOtam se kupujejo tudi sveža (frišna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 141 Sirova in obžgana kava Zaloga vsakovrstnih mineralnih vod. Riž (Reis) sladkor (Zucker) 5f n 5" P go Milo (zajfa) soda. Tomaževa žlindrasta moki (mela). Za pomladansko setev se priporoča kot najl ši in najcenejši umetni gnoj z fosforjevo kislino inaževa moka (mela). Ta gnoj izvrstno upliva pri' setvas 11 u polju, v sadunosnikn, v vinogn in v vrtih. Posebno se priporoča tudi za travni in za deteljno setev. Tomaževa žlindrasto moko „Sternmarke" Tomaževih fosfatnih fabrik G. m. b. H. Ber ima v zalogi F. Kerschiscluiig v Radgoni. 80JP* Vsa ka vreča (žakelj) ima varstveno znamko (maj in na vsakem je izrecno napisano koliko moke njem. "£fefl Oblastno dovoljena pisai 193 za vojaške zadeve (Albin Schanil)] ,.le na Dunaju'* XVII.JIauptstrasse 67. zvedenske pojasnil svetovanja v vsih vojaških zadevah k naboru zvezanih, sluzečih rezervnih časinikov^in moštva. Vložbavsehvojnoj zadevajočih vlog, namestenje vojaških godcev, sprejemi! odgojeValne zavode itd. — Prospekt zastonj in poštnine] w------------------------------------------------------------------------- Naznanilo ptujskega mestnega pališča (Pettauer Badeanstalt)) Kopele V banjah se lahko rabijo vsak dan 8. do 12. nre predpoldan in od 1. do 7. popoldan. Kopele s hlaponom in sicer za ljudstvo se od 1. do 7. ure popoldan. Kopele 3 hlaponom in polivom vsak dan 8. do 12. ure predpoldan in od 1. do 7.| popoldan. 376 ______________ Živinski sejmi v Mariboi V Mariboru se vršita na v nalašč za to o nem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva žit sejma. Prvi vsako drugo sredo drugi vsako četrto sredi v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k teh sejmov. lilMMMMi hdajatelj in odgovorni urednik: Janez DrevenSek. Tisk: W. Blanke t Ptuja