Novo vodstvo RO sindikata gradbenikov ČLOVEK JE NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIK UČINKOVITEGA DELA Vloga in pomen kakovosti meljnih organizacijah gradbene operative. Delavci TOZD Mehanizacija se vsem v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina zahvaljujemo. Ervin Drgajner pa moramo iskati v znanju in motivaciji za učinkovito delo. Iz tega sledi, da je hitrejši napredek v razvoju možen le z intenzivnejšim izobraževanjem in razvijanjem motivacij za delo. Vsaka napredna dežela predvideva v svojem razvoju razvoj lastnega znanja. Ta potreba ni izključno posledica ekonomske stabilnosti in neodvisnosti, pač pa tudi intelektualna potreba delavca. Smelo lahko trdimo, da bogastvo ni le več samo v zemlji, temveč v sprotni materializaciji znanja. Danes je novo znanje ter njegova uporaba v praksi kvalitativno in kvantitativno najpomembnejši faktor razvoja gospodarstva. Mnoge raziskave potrjujejo, da pogojujejo novo znanje preko 50 % gospodarske rasti ter je obenem eno najučinkovitejših konkurenčnih orožij v svetovnem gospodarskem prostoru. V sodobni delitvi dela nihče ne zna vsega, vsakdo zna nekaj, zato je za vsako delo treba predvideti in načrtovati kader z ustreznim znanjem. Spremembe, ki se dogajajo v sferi proizvodnje in potrošnje vplivajo tudi na spremembe v pristopu h konceptu kakovosti. Osnovni princip te koncepcije je, da Je povzročila večje zastoje v Želja po vedno večji učinkovitosti na vseh področjih človekove aktivnosti je prav tako stara kot človeštvo samo. Kakovost kot pojem ni rezultat znanosti, kulture in umetnost, obstaja odkar obstaja človeštvo in se je razvijala z razvojem človeka, civilizacije in produkcijskih sil. Kakovost je zanesljivo ena od pomembnih komponent potreb družbe kot sistema, in je ena od meril razvitosti družbe, zato je prav, da se pojavlja vse bolj kot sestavni del programov vseh družbenopolitičnih skupnosti. Problemi, ki so v naših razmerah vedno bolj izraženi v nedoseganju optimalnih rezultatov, še bolj poudarjajo stopnjo razvitosti in nivo družbene organiziranosti. Za vse zapletene naloge In razvojne procese je že dolao znano, da je učinkovitost izvedbe odvisna od dobre priprave. Vse te priprave in izvajanje vrši človek, zato upravičeno trdimo, da kadri pomenijo v kakršnikoli smotrni človekovi dejavnosti najpomembnejši dejavnik učinkoviteta dela. Zavedati se moramo, da obstaja danes med razvitim in nerazvitim svetom velik tehnološki in kulturni prepad, glavni vzrok za tako stanje Obilica snega v februarju — nametalo ga Je blizu 70 cm — proizvodnji, še zlasti v TOZD Mehanizacija. Foto Vili Šuster. 8. Januarja Je bila v Ljubljani skupščina sindikata delavcev gradbeništva Slovenije na kateri so sprejeli program dela za naslednji dve leti In izvolili novo vodstvo. Novi predsednik Je Franc Berginc Iz Ingrada, podpredsednik Nada Uršič Iz Salonita In sekretar Jernej Jeršan Iz Gradisa. Franc Berginc Je v svojem referatu, ki Je bil zelo odmeven, opozoril na preveliko razdrobljenost slovenskega gradbeništva (okoli 85000 delavcev dela v več kot 500 tozdih, ozdih In sozdih) In potrebna bo krepka kadrovska, organizacijska In tehnološka prenova. Poudaril Je, da Je rešitev problema slovenskega gradbeništva v ve- čjem opiranju na lastne sile, v zagotovitvi mlajši generaciji dovolj strokovnega In ekonomskega motiva za Izobraževanje In delo v gradbeništvu. (V. S.) TOZD Mehanizacija Nagrada za uspešno sodelovanje Prijetno smo bili presenečeni v TOZD Mehanizacija, ko smo na konferenci ZK GIP »Ingrad« Celje slišali novico delegata iz Gradbeništva Rogaška Slatina, da nam kolektiv omenjene TOZD daje priznanje in nagrado za delo in sodelovanje v lanskem letu. Ne gre le za podarjena denarna sredstva v višini dveh starih milijard, ki bodo zelo dobrodošla za razširitev materialne osnove dela, marveč za priznanje, ki ga nam le redko in redki namenjajo. Zato je tembolj prijetno spoznanje, da so na vodilnih mestih še nekateri razumni ljudje, ki vedo in znajo ceniti tudi dobro delo delavcev TOZD Mehanizacija. To priznanje še posebej cenimo, saj prihaja od temeljne organizacije, ki nam je znana po dokaj »ostrih« zahtevah dela. Cenimo ga tudi zato, ker so se naši delavci v lanskem letu na gradbiščih Rogaške Slatine resnično potrudili. Z druge strani pa je ta nagrada za nas tudi obveza in spodbuda, da bomo v naprej zagotavljali še boljše storitve. Sicer pa si v TOZD Mehanizacija želimo, da bi bil ta izziv iz Rogaške Slatine odmeven tudi v drugih te- moramo kakovost spremljati in analizirati v vseh fazah poslovnega procesa, začenši z analizo tržišča, preko vseh razvojnih aktivnosti, proizvodnje, porazdelitve in tudi načinov potrošnje. Za razvoj družbene produktivnosti dela predstavlja kakovost zelo pomembno — odločujočo komponento, saj z izboljšanjem kakovosti lahko zamenjamo na mnogih področjih dela in življenja tiste učinke, ki bi jih sicer dosegli z nadaljnjim ekstenzivnim razvijanjem in negospodarnim investiranjem v nove objekte in nove oblike družbene režije. Kakovost obravnavamo kot kompleksen sistem, ki zajema vrsto aktivnosti v organizaciji; gospodarnost pa je lahko merilo za uspešnost poslovanja in bi jo lahko enostavno izračunali, če bi poznali stroške za kakovost in vrednost kakovosti, saj je le-ta izražena z razmerjem vrednost kakovosti : stroški kakovosti. Težko je ugotoviti in vrednostno izraziti stroške za kakovost in prav tako je težko izraziti vrednost kakovosti, ki je skrita v konstrukciji, izvedbi, mišljenju porabnikov, pristopu dobaviteljev in trgovcev. Gre v bistvu za model optimalne rešitve kakovosti, ki zahteva: programi-nje, kreiranje, projektiranje, realizacijo proizvodnje in realizacijo porabe. Organizacija kontrole kakovosti je ena od pomembnih komponent poslovnega sistema delovne organizacije, vezana na mnoge pod-komponente kot: razvoj, tehnologija proizvodnih procesov, sredstva za delo, tržišče, družbenoekonomski in sociološki status idr. Področje kakovosti (organizacijska enota) kot komponenta sistema mora teme-lljiti na osnovnih principih kot: (navajamo le nekatere) — ne sme biti niti strokovno niti disciplinsko podrejena organizacijskim enotam, v katerih kontrolira kakovost; — izvajanje politike kakovosti, spremljanje in ocenjevanje kakovosti mora biti enotno za delovno organizacijo; — maksimalna zanesljivost in objektivnost, enakomernost spremljanja in ocenjevanja kakovosti temelji (Nadaljevanje na 2. strani) 7>f VLOGA IN POMEN KAKOVOSTI samo na tehnično razvojno-konstrukcijski in tehnološki dokumentaciji, ki je lahko edina osnova za ocenjevanje kakovosti proizvodov in storitev; — predlaga aktivnosti za izboljšanje kakovosti procesa in proizvodov ter storitev, sodeluje pri projektiranju in oblikovanju tehnoloških postopkov; — uporablja statistične metode, izdeluje kontrolne SUBJEKTIVNE SILE predpise in postopke (kontrolna tehnologija); — statistična analiza in poročila o kakovosti morajo biti objektivna osnova za motivacijo in povezovanje kakovosti z nagrajevanjem v obliki »kakovostne norme«, in sicer za tehnično, tehnološko in poslovodno osebje v proizvodnji in njenih pripravljalnih komponentah, katerih znanje, sposobnost in prizadevnost vpliva na kakovost ipd. V preteklem letu smo organizirali predavanje za direktorje TOZD in direktorje DSSS o sistemu kontrole kakovosti. Udeleženci seminarja so dojeli pomen kakovosti in potrebo, da tudi v naši DO pričnemo kreirati in uvajati sistem kontrole kakovosti. Ob pomoči strokovnjaka za to področje bi lahko v določenem času tudi pri nas napravili korak naprej na tem področju. V. O. IZVOLJENO PREDSEDSTVO ZK INGRAD Predsedujoči Franc Ramšak Primer uspešnega delovanja V času priprav na volitve se bolj kot drugikrat zavedamo, kaj so subjektivne sile. Največkrat sl pod tem pojmom predstavljamo organizirano politično strukturo, za katero so značilne nekatere skupne lastnosti. Največkrat so te skupne karakteristike vsaj skupni cilji, za dosego katerih se trudimo. Moj današnji namen pa ni razpravljati o subjektivnih silah z gledišča političnih o-predelltev, rad bi v tem sklopu opredelil posameznika kot osnovnega dejavnika — subjektivnih sil. 0) 5 a> 2 "S g £■S 55 2e nekajkrat sem razmišljal, kako In s kom bi našel najprimernejšo pot od posameznika kot individualno osebnost, strokovnega delavca — v našem primeru še vodilnega delavca — do občana — družbenopolitično aktivno vpetega v okolje, kjer živi In dela. Taka o-sebnost In delo se prepletata v takem obsegu, da lahko govorimo že o subjektivni sili, ki povratno deluje že tudi na oblikovanju širšega delovnega okolja. Naj ml sodelavec Polde Rihtaršič, dipl. gr. Inž. — direktor TOZD GO Sloven- ske Konjice tega ne zameri. Spontana ugotovitev na zadnjem kolegiju delovne organizacije v letu 1985, da se s pridobitvijo gradnje »Poslovnega centra Konus« celotnemu Ingradu nasmiha uspešnejše Novo leto 1986, me je še bolj prepričala o potrebnosti tega sestavka. Presenečen nad ugotovitvijo, da ni rojen v Slovenskih Konjicah, ampak v Rogatcu, sem sl ustvaril podobo malo trmastega, vendar kritičnega In samokritičnega Pohorca. Pri tej primerjavi mislim na povsem samorastniško, gradbeno usmerjeno osebnost, ki večkrat izkazuje navzven drugo podobo. Polde Je v prejšnjem letu praznoval Abrahama, pa je skupaj z njim praznoval tudi že 23 let dela v Ingradu. Njegov osebni strokovni razvoj se pokriva z organizacijskim razvojem temeljne organizacije Gradbena ope-rativa v Slovenskih Konjicah in za oba lahko trdimo, da sta več kot uspešna. Seveda, to ne gre deliti na dva dela, ker gre s stališča naših skupnih Ingradovlh ciljev upoštevati kot eno. Polde Rihtaršič Je s svojim delom od šefa gradbišča do direktorja TOZD u-spel združiti strokovno delo z uspešnim vodenjem TOZD, ki se je pozitivno odražalo v gospodarskem, družbenem in političnem prostoru konjiške občine. To Je dosegel poleg že omenjenih pogojev kot so: ustrezna Izobrazba, ustrezna delovna usposobljenost tudi zaradi svoje polne angažiranosti na drugih področjih dela In življenja družbenopolitične skupnosti. Ko človek tako razmišlja, ugotovi, da drugače ne more biti. Kot gradbenik, ki u- Na programsko volilni konferenci akcijske kanference ZK Ingrad, ki je bila 29. januarja 1986, so bili v predsedstvo akcijske konference izvoljeni: Boris Belehar — Proizvodni obrati, Franc Brinovec in Vinko Vrbnjak — GO Celje, Anton Firšt — Rog. Slatina, Rudi Gaberšek — IGM Medlog, Dušan Vanov-šek — Mehanizacija, Franc Ramšak, Zdenka Skakič in Marjan Vengust iz skupnih služb. Na prvi seji predsedstva, 10. januarja 1986, pa so člani predsedstva izbrali za predsedujočega za enoletno mandatno obdobje Franca Ramšaka in za njegovega namestnika Zdenko Skakič. Prav tako se bo njihova aktivnost razvijala še v naslednjih komisijah: v komisiji za spremljanje reorganizacije poslovanja, komisiji za idejnopolitično izobraževanje, v kadrovski komisiji in komisiji za spremljanje predkongresnih materialov. stvarja materialne pogoje za drugačno kvalitetnejše delo In življenje sam ne sme biti izključen iz teh razmerij. Sredina, ki z njim živi In pozna njegove družbene In delovne poklicne norme, mu bo zaupala tudi najzahtevnejša investicijska dela. Zato že dolga leta ni posebnih problemov pri pridobivanju In Izvajanju del na konjiškem območju. Skratka, subjektivne sile, ki so poosebljene v Poldetu In njegovih bližnjih sodelavcih v TOZD, delujejo na več področjih Istosmerno — to Je smer uspešnega osebnega razvoja zaposlenih, organizacijska In poslovna u-spešnost TOZD. V naštete uspešnosti Je vtkano delo Poldeta v funkcijah: podpredsednik IS Sk. občine S. Konjice, predsednika skupščine KS, predsednik odbora za družbeno ekonom, odnose pri komunalni SIS, predsednik skupščine TKS in še bi lahko naštevali. Pred njim so verjetno nove dolžnosti In funkcije za naslednji mandat, zavedajoč se, da Je to njegova dolžnost. Ta sestavek Je bil napisan z namenom, da za trenutek posvetimo pozornost našemu delovnemu sotovarlšu, ki to nedvomno zasluži z željo, da mu bodo leta In delovne Izkušnje še naprej omogočale uspešno vodenje TOZD In uresničitev naših skupnih ciljev, pa tudi, da bo uspešno končana velika zahtevna gradnja. Odgovorni urednik Franc Ramšak in Franc Murko. Foto Dean Šuster. IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OOZS INGRAD Predsednik Franc Murko Na konstituivnl seji konference OOZS GIF Ingrad Celje, ki je bila v začetku decembra lani in o kateri smo že poročali, so bili v izvršni Tako Je bil 10. februarja žameten vhod v Ingrad. Vabilo k sodelovanju V okviru priprav na izvedbo spremljajočih prireditev v počastitev 10. kongresa ZSS smo se na Zvezi kulturnih organizacij v Celju dogovorili, da bomo v večjih delovnih organizacijah organizirali razstavo ročnih in likovnih del delavcev. Razstava bo predvidoma odprta od 17. 3. do 31. 3. 1986 v Avli poslovnega centra GIF Ingrad v Celju. Pozivamo vse delavce, zaposlene v naši DO, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s karšnimkoli ročnim delom (likovno področje, pleteni izdelki, področje kiparjenja in rezbarjenja, izdelovanje raznih drugih izdelkov), da najkasneje do 25. 2. 1986 prijavijo svoja dela: — v TOZD kulturnem referentu ali tajništvu TOZD ali — Marti OGRAJENŠEK, tel. 33-511 (291), kjer dobite tudi vse ostale informacije. To razstavo si bo ogledala tudi posebna komisija za kulturo ZSS iz Celja in izbrala najboljša dela za razstavo, ki bo v mesecu maju v Muzeju revolucije v Celju. Časa je še dovolj, da pokažete svoje spretnosti! Kulturni animator odbor konference izvoljeni: Drago Šmarčan —■ GO Laško, Florjan Kos — Slov. Konjice, Jože Ključarič — GO Šentjur, Ranko Makarič — GO Žalec, Drago Stubičar — GO Ljubljana, Franc Orešič — Lesni obrati, Jernej Lioičnik — Proizvodni obrati, Branko Končnik — Mehanizacija, Peter Puhan — Proj. biro, Vinko Grošelj — Prevozi, Igor Romih — GO Celje, šipec Zvonko —• Rogaška Slatina, Janez šmelcer — Mobilia, Marjan Vengust — Sk. službe Celje in Anton šeško iz Sk. služb, izp. Ljubljana. Za predsednika izvršnega odbora konference je bil izvoljen Franc Murko iz IGM Medlog ter trije podpredsedniki, Darko Krušič iz GO Šentjur, Franc Ramšak iz skupnih služb in Janez Šporar iz GO Ljubljana. Sekretar izvršnega odbora bo Miro Medved, blagajnik pa Jožica Gnilšek. V nadzornem odboru so Zdenka Skakič kot predsednik ter člana Blaž Lilija in Zdenko Prosen. REFERENDUM USPEL Tik pred zaključkom redakcije smo Izvedeli, da Je ponovljeni referendum TOZD Mobilia, ki Je bil 19. februarja 1986, uspel. Da bo pravočasno izšla tretja številka glasila, to je še v mesecu marcu, vas vabimo, da prispevke oddate v uredništvo najkasneje do 10. marca 1986. EOvimmitiJA I V CiiJU ■ {■ Zmerni optimizem Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 predvideva za leto 1986 med ostalim tudi ohranjanje proizvodnje gradbeništva na ravni leta 1985. Tako naj bi se po več letih končno ustavilo stalno zmanjševanje investicij. Za nas gradbenike je to zelo pomemben element. Resolucija predvideva, da bi naj zgradili najmanj 9000 stanovanjskih enot, od tega polovico v družbeni gradnji. Več naj bi vlagali v prenovo stanovanjskih enot v družbeni gradnji. Več naj bi vlagali v prenovo stanovanjskih enot v družbeni gradnji. število predvidenih stanovanjskih enot za letošnje leto je znatno nižje kot v prejšnjih planskih obdobjih. Iz tega sledi, da bo moralo gradbeništvo svoje zmogljivosti in razvoj preusmeriti, oziroma slediti potrebam industrije, turizma in gospo- TOZD GO Celje Nadaljevanje izgradnje bolnišnice v Celju, Dom obrtnikov v Celju, Pekarno Celje, halo Grafike Aero Celje, Veflon II Cinkarna Celje in stanovanjske bloke Vrabče pri Zagrebu. TOZD GO Laško Obnova mostov Šmarje pri Jelšah, nadzidava garaž v Radečah in hidrantno o-mrežje Radeče. TOZD GO Šentjur Nadaljevanje del v Železarni Štore, montažna hala za Remont Celje, Petrol Celje, črpalka T. Velenje, Merx Celje — klavnica Šentjur, montažno halo za avtodvi-gala Maribor, poslovni objekt za Uniametal Zagreb, servisne delavnice Gradbinec Kranj, montažno halo Beti Metlika, montažno halo Metalna Maribor in montažno halo za Rudnik Hrastnik. Za Aero smo z montažno konstrukcijo podaljšali objekt Grafike. Sneg Je zavrl gradnjo. darske infrastrukture. Poleg tega bo gradbeništvo posebno pozornost posvetilo povečanju produktivnosti in izboljšanju kakovosti, kar pa lahko doseže le z ustrezno kadrovsko politiko in z vlaganjem v razvoj. Za pridobivanje dela na inozemskih tržiščih se bo potrebno povezati z drugimi organizacijami in tako skupno nastopati. Obseg del v GO za leto 1986 naj bi ostal v približno enakih okvirjih kot v preteklem letu. Vrednost del, pridobljenih v preteklem letu, ki se prenašajo v leto 1986 za GO, znaša okoli 4.700 milijonov. Letni plan za gradbeno operativo je predviden v višini ca. 15.000 milijonov. Zasedenost zmogljivosti v nekaterih TOZD gradbene operative v preteklem letu je bila zadovoljiva. Predvsem pa je skozi celo preteklo leto primanjkovalo dela v TOZD GO Žalec In TOZD GO Laško, delno pa tudi v TOZD GO Celje. Iz tega razloga tudi nista dosegli plana za leto 1985 GO Žalec in GO Laško. TOZD GO Žalec je dosegla plan le z 83 odstotki. V zadnjem trimesečju smo uspeli pridobiti nekaj zanimivih objektov, in sicer: TOZD GO Slovenske Konjice Kotlovnica Prevrat, kotlovnica Konus, preureditev Tehnične konfekcije Konus, vmesni objekt Konus in poslovna stavba Konus v Slovenskih Konjicah, ki je trenutno največji objekt, ki ga gradi naša delovna organizacija. TOZD GO Žalec Obnovitev tlakov TT Prebold, skladišče hmelja Žalec v kooperaciji z Gradisom Celje in proizvodni objekt za Cinkarno v Mozirju. TOZD GO Ljubljana Osnovna šola Koseze, Kino Domžale, zaklonišče Domžale, hlevi AIPK Banja Luka, Integral Ljubljana III. steza, vzdrževalna dela za Kompas Ljubljana, Bokalci II. faza, nadaljevanje gradnje pri Ljubljanskih mlekarnah. TOZD Gradb. Rog. Slatina Dograditev hale za modno konfekcijo, adaptacija hotela TTG Podčetrtek, samski dom TAM Maribor, vratarnica TAM Maribor, zamenjava strehe Zdravilišča Rog. Slatina, nadstrešnica Bohor Šentjur, osnovna šola II. faza Rog. Slatina, adaptacija Zagrebškega doma Rog. Slatina, zunanja ureditev pri Zdravstvenem domu Pregrada in Tekstilna konfekcija EMKA Pregrada. O stanovanjski izgradnji, pri kateri sodeluje naša delovna organizacija, bomo poročali v eni naslednjih številk. V začetku letošnjega leta smo prišli k intenzivnemu ugotavljanju predvidenih planskih nalog na področju investiranja. Podatki, s katerimi razpolagamo trenutno, so zmerno optimistični. Bojimo se le, da so plani posameznih Investitorjev tudi v določeni meri le želje. V kolikor pa so plani po izgradnji posameznih objektov le kolikor toliko realni, v kar ne bi smeli dvomiti, bi v posameznih TOZD gradbene operative ne smelo primanjkovati preveč dela. K. Vidali Obnovitev mostu čez Savinjo so delavci TOZD GO Celje Izvedli lani. Temelj za novo industrijsko pekarno Tik pred zaključkom lanskega leta je bila pri celjskem mlinu na Resljevi cesti slovesnost ob položitvi temeljneoa kamna za gradnjo nove Merxove industrijske pekarne. Objekt je prevzela v izgradnjo naša temeljna organizacija Gradbene operative Celje in naj bi bila gradbena dela po načrtu končana v prvi polovici leta, do septembra pa bi v novem objektu namestili tudi vso potrebno opremo. Pri vsem tem ne kaže prezreti dejstva, da je Celje e-dino večje mesto v državi, ki še nima takšne pekarne, zato tudi ni naključje, da pri financiranju njene gradnje sodeluje celjsko združeno delo. Nova industrijska pekarna naj bi veljala 595 milijonov dinarjev, od tega bo združeno delo prispevalo 120 milijonov din. Predvidevajo, da bodo v novi pekarni v eni izmeni napekli 2400 kilogramov kruha. Foto: Vili Šuster Na slovesnosti je predstavnik SOZD Merx govoril o pomenu Izgradnje objekta za Celje Spominski dokument je v temelj za novo industrijsko pekarno položil najstarejši pek v Merxu. PLANSKE USMERITVE STANOVANJSKE GRADNJE 1986—1990 Trenutni položaj Tako kot v gradbeništvu, so se zadnja leta znatno poslabšale tudi razmere v stanovanjskem gospodarstvu. Bistveno se je zmanjšal delež sredstev za stanovanjsko gradnjo v družbenem proizvodu. Viri sredstev iz leta v leto usihajo. Zaradi tega se zmanjšuje obseg gradnje (število stanovanj), OZD pa večji delež sredstev preusmerjajo v kreditiranje individualne gradnje, ker tako rešijo več stanovanjskih vprašanj. Takšna negativna gibanja v stanovanjskem gospodarstvu pogojujejo vrsto gospodarskih in socialnih težav. Gradbene OZD ne morejo izkoristiti vseh svojih zmogljivosti, kar 5% družin v SRS je brez stanovanja, še več pa brez zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja. Med temi, ki so brez ali imajo neustrezno stanovanje, je največ mladih. Tako je v praksi, v samoupravnih in družbenopolitičnih usmeritvah pa so bili programi jasni — izgradnja 65.000 stanovanj v obdobju 1981—1985, na kar je sledila korekcija plana na 58.000. Vsaka dosedanja usmeritev je težila k večjemu deležu družbeno usmerjene gradnje, kar pa se ni realiziralo v preteklem obdobju 1981—1985. Zgrajenih je bilo več zasebnih in manj družbenih stanovanj. Toliko o stanovanjski gradnji preteklega obdobja v širšem slovenskem prostoru. Kako v bodoče? V vseh samoupravnih stanovanjskih skupnostih so sklenjeni samoupravni sporazumi o temeljih planov, ki o-predeljujejo kompletno stanovanjsko politiko za srednjeročno obdobje 1986—1990. Ta se kaže v naslednjem: — financiranje se znižuje, ker dosedanjega obsega gospodarstvo ne zmore več. Nekatere občine so obdržale Isto stopnjo stanovanjskega prispevka, večina pa jo je znižala. Dosedanja je bila najvišja v Slovenskih Konjicah (9% BOD) in najnižja v Ljubljani: odslej pa najvišja 7,095 v Slovenskih Konjicah in najnižja 4,670 v Žalcu. Znižanje je šlo zlasti na račun sklada skupne porabe TOZD in občinske solidarnosti. Razmerje deleža sredstev za SSP TOZD in združevanje v občini oziroma republiki je najslabše v Celju (35:65) in Laškem (33:67 v korist občine) in najugodnejše v Slovenskih Konjicah (68:32) ter v Žalcu (59:41) v korist SSP TOZD; — skladno z zmanjševanjem obsega sredstev je v temeljih planov v občinah Nadomestitev stanarine Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje objavlja natečaj za evidentiranje upravičencev do delne nadomestitve stanarine za leto 1986. Do delne nadomestitve stanarine (subvencija) je upravičen imetnik stanovanjske pravice v stanovanju, ki glede na število družinskih članov po površini ne presega stanovanjskih standardov, ki so dogovorjeni v stanovanjski skupnosti, katerega izdatki za stanarino glede na dokazljive dohodke presegajo znosno stanarino in ki izpolnjuje naslednje pogoje: — če imetnik stanovanjske pravice ne oddaja delno ali v celoti stanovanja v podnajem, — če imetnik stanovanjske pravice ali katerikoli član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti, — če imetnik stanovanjske pravice ali katerikoli član gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, — če imetnik stanovanjske pravice ali katerikoli član gospodinjstva ne gradi stanovanjske ali počitniške hiše ali ni lastnik stanovanjske ali počitniške hiše in — če imetnik stanovanjske pravice ali katerikoli član gospodinjstva ni lastnik nepremičnin, katerih vrednost presega 100.000 din. Prosilci, ki menijo, da so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, pošljejo svojo vlogo obvezno na obrazcu SPN-1 (DZS — obr. 8,40 »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic«, ki je naprodaj v vseh knjigarnah v Sloveniji), opremljeno z resničnimi in popolnimi podatki ter mnenji o socialnih razmerah v družini, in sicer: — delavci mnenje organizacije združenega dela, v kateri delajo, — drugi občani pa mnenje krajevne skupnosti, v kateri živijo. V družinah, v katerih sta zaposlena oba zakonca, je potrebno zbrati mnenja obeh organizacij. Prosilcem, ki bodo uveljavljali pravico do delne nadomestitve stanarine do 31. 1. 1986, se bo ta pravica priznala od 1. 1. 1986, če bodo izpolnjevali pogoje, vsem ostalim pa od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine. Zahteve za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine je treba poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Gledališka 4, pri kateri prejmejo upravičenci tudi podrobnejše informacije. Prenovljeni In polepšani stanovanjski bloki Jugomont v Celju. Foto Dean Šuster zmanjšan tudi obseg stanovanjske gradnje, v okviru tega pa prevladuje družbeno usmerjena blokovna in zadružna gradnja; — v bodoče je namenjen večji delež sredstev za družbeno in zadružno gradnjo kot zasebno; — v programu ostaja prenova starih mestnih jeder (obnova starih nefunkcionalnih stanovanj). V Ljubljani je vključena še preureditev podstrešij v stanovanja; — glede velikosti stanovanj prevladujejo 2-sobna (57 m2). Interes za večja upada, povečuje pa se interes po 1 1/2 sobnih in enosobnih, kar prav tako kaže na prisotnost ekonomske stiske, tako kupcev dragih stanovanj kot uporabnikov stanovanj zaradi previ- sokih stroškov (stanarina, o-grevanje); — predvideva se prehod na ekonomske stanarine. Ta je po občinah različen in odvisen od že dosežene ravni povišanja v preteklem obdobju. Potrebno je omeniti še obvezno namensko varčevanje kot pogoj za pridobitev kreditov iz sredstev banke (vza-jemnostna ali vezava s strani TOZD). Zaradi izredno velikih težav pri financiranju gradnje je v sporazumih o temeljih planov nekaterih občin zaslediti težnjo po vzajemnostnem združevanju sredstev v okviru OZD. Kako smo zastavili naša prizadevanja za prebroditev finančnih težav na tem področju za to srednjeročno obdobje, smo predstavili v prejšnji številki glasila. V celotni OZD planiramo nakup po 5 stanovanj letno, vendar bo tudi ta skromni program najverjetneje ostal le želja. Tako nam bo ostala le skromna možnost kreditiranja ob pogoju obveznega namenskega varčevanja, če bo naše poslovanje seveda to dopuščalo. Za dvosobno stanovanje je potrebno odšteti že skoraj staro milijardo, katere pa ni tako lahko zagotoviti. Ker potrebe ne bodo manjše, se bodo večali pritiski na solidarnostna stanovanja in na kredite. Marija Gazvoda NOVA VIŠINA NADOMESTIL Na podlagi pooblastila DS TOZD strokovnim službam v DSSS in v skladu z objavo Zavoda SRS za statistiko in Republiške skupnosti za cene o gibanju povprečnih stroškov za zadnje trimesečje lanskega leta, objavljamo nove višine nadomestil za kilometrine, dnevnice, prenočevanje in za prihod na delo. Spremembe veljajo od 1. februarja 1986 dalje. Za uporabo osebnega vozila v službene namene gre nadomestilo v višini: za o-sebni avto 34 din, za motorno kolo 14 din in za moped 12 din/km. Dnevnice za službena opravila oziroma povračilo stroškov za hrano In prenočevanje je naslednje: za čas odsotnosti nad 12 ur 2.606 din, za čas odsotnosti od 8—12 ur 1.357 din in za čas odsotnosti od 6—8 ur 974 din. Stroški prenočevanja v hotelu A kategorije in višje se priznavajo na podlagi računa, vendar največ v višini 1.835 din, stroški prenočevanja brez računa pa v višini 770 din. Stroški prenočevanja v hotelu B kategorije se priznavajo v višini predloženega računa. Povračilo stroškov za prihod na delo: delavec prispeva sam 942 din mesečno ali 43 din na dan. Kjer ni možnosti prevozov z javnim prevoznim sredstvom se obračunavajo stroški prevoza oziroma nadomestila v višini 16 dln/kd. celje - celje - celje - celje - celje TRETJI DELEGATSKI MANDAT GRE H KONCU Tretji mandat v delu delegatske skupščine občine Celje se počasi Izteka. Tako bodo zadnje seje zborov celjske občinske skupščine v tem mandatnem obdobju 18. marca. To bo 42. seja zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Na zadnjih ločenih sejah v času tretjega sklica bodo delegati med drugim razpravljali o delovanju skupščinskega delegatskega sistema v zadnjih štirih letih, o delu izvršnega sveta v istem obdobju, o predlogu občinskega proračuna za letos, o izvajanju kadrovske politike pa tudi o uresničevanju nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. ZAKLJUČNI RAČUN 1985 V občinski organizaciji ZS posvečajo veliko skrb razpravam o zaključnih računih za leto 1985. Občinski svet bo posebej spremljal razpravo v 18 OZD, na podlagi sklepa Koordinacijskega odbora za spremljanje aktivnosti v »AKCIJI ZR — 85« pa je zadolžil poslovodne organe v OZD, da v ocenah o gospodarjenju in poslovanju izpostavijo pomen načrtovanja za tekoče leto in srednjeročno obdobje ter nagrajevanje po delu in rezultatih dela. IZ VARSTVA PRI DELU Lani za 8% več nesreč pri delu Leto 1985 se je že zdavnaj izteklo, analize o uspešnosti ali neuspešnosti na posameznih področjih pa so še vedno aktualne. V preteklem letu smo že v samem začetku, v zimski sezoni, uspešno opravili poučevanje in preizkuse znanja iz varstva pri delu skoraj vseh delavcev (od vratarjev do direktorjev). Vseh področij aktivnosti in dela ne bom našteval, kljub temu pa bi poudaril novost v delovni organizaciji, da smo v preteklem letu izdelali programe strokovnega izobraževanja deficitarnih poklicev (signalist, odrar, strojnik lahke gradbene mehanizacije itd.) ter se odločili, da od takrat v sklopu izobraževalnega oddelka usposabljamo delavce za te poklice in tako prispevamo boljšemu delu v o-perativi. Do sedaj smo strokovno — po lastnem programu — usposobili okoli 60 delavcev, proces usposabljanja pa se bo nadaljeval skozi celo zimsko sezono. Tako se ne dela! Prej ali slej bo padel Že v decembru lani smo skupaj s TOZD začrtali plan in program ukrepov za varstvo pri delu v letu 1986 in čeprav s težavo, izdelali skupno rekapitulacijo vseh najpomembnejših osebnih zaščitnih sredstev za delovno organizacijo. S tem pa smo tudi realizirali dolgoletno željo za centralno, oziroma e- notno nabavo osebnih zaščitnih sredstev, s čimer nismo le zmanjšali nabavne stroške, ampak poskrbeli tudi za boljšo kvaliteto in pravočasno nabavo. Prispela je prva serija, 1000 komadov zaščitnih oblek TIP INGRAD, ki smo jih po planu že razdelili v TOZD. Moram omeniti tudi novost, da smo se v službi varstva pri delu opremili z modernimi merilnimi napravami za meritev hrupa, temperature in relativne vlažnosti zraka v delovnih prostorih. V nekaterih sredinah smo že opravili meritve, vendar nas čaka tu precej dela, ker moramo izdelati ustrezno metodologijo in sistem dela. Nekateri prvi podatki analize nam povedo, da se je lani v delovni organizaciji pripetilo 230 poškodb na delu ter 31 poškodb na ali z dela, kar predstavlja glede na število zaposlenih 8,5 odstotka. Stanje nesreč pri delu (TOZD so rangirane z ozirom na odstotek nesreč) je naslednje: 1. Prevozi — 9 nesreč ali 12,6 % na zaposlene, 2. GO Celje 41 (11,7), 3. Mobilia 10 (11,6), 4. Gradbeništvo Rogaška Slatina 28 (10,98), 5. Proizvodni obrati 22 (10,8), 6. IGM Medlog 35 (10,41), 7. GO Ljubljana 46 (9,64), 8. GO Laško 10 (9,09), 9. Mehanizacija 27 (8,4), 10. Lesni obrati 5 (7,35), 11. GO Šentjur 5 (7,35), 12. GO Slovenske Konjice 5 (5,05), 13. GO Žalec 5 (4,2), 14. DSSS 9 ali 2,33 % na zaposlene in 15. Projek-tiva, ki ni imela nesreč. V primerjavi z letom 1984 se je število nesreč pri delu lani povečalo in sicer za 8 odstotkov. Podrobnejša analiza in vsi kritični momenti, ki so botrovali takšnemu stanju, še niso povsem raziskani. To bo storjeno do sredine februarja, ko bodo analize dostavljene v obravnavo vsem samoupravnim organom in vodilnim strukturam v temeljnih organizacijah. Letos bodo vse TOZD prejele dve analizi nesreč pri delu. Ena bo podrobno obravnavala nesreče pri delu dotične TOZD. Iz te analize bo razvidno število in odstotek poškodb na posameznih gradbiščih, delavnicah ali oddelkih. Ta analiza bo tudi natančno obdelala vse kritične točke, kjer se nesreče nai^ogosteje pojavljajo. Druga analiza bo zbir vseh analiz TOZD in bo prikazala stanje varstva pri delu za celotno DO. Namen dveh analiz je namreč v tem, da se vsi seznanimo s kritičnimi črnimi točkami nesreč pri delu tako v TOZD kot za DO pa tudi z načrtovanimi ukrepi za njihovo odpravo, oziroma zmanjšanje. Potrebno je, da se vsi skupaj angažiramo, da število nesreč, predvsem težavnejše stopnje, zmanjšamo, če že ne ustavimo. Mirko Tkalec Slovenske Konjice, 15. januarja 1986 Dan betoniranja talne plošče novega objekta za Konus. Pričetek ob 9. uri. Čeprav sredi zime, je vreme u-godno, sončen dan. Železo-krivci zaključujejo z vezanjem armature, blizu 120 ton so jo položili v enem tednu. Tesarji nameščajo še dodatne opore za opaže, betonerci pa že na dveh koncih vgrajujejo beton. Avtomešalci se stalno menjujejo. Betonska črpalka in vibratorji povzročajo velik hrup. Signalist brez besed usmerja žerjavovodjo. Tu in tam se zasliši klic delovodje. Betoniranje se brez prekinitve nadaljuje popoldan, celo noč. V četrtek ob 4.20 uri odpelje iz IGM Medlog zadnji avtomešalec. Okoli 800 m3 betona je vgrajenega. Hladno jutro pospremi u-trujene gradbince na počitek. Zaslužen! Gornji posnetki prikazujejo delovno vzdušje na gradbišču. Fotoreporter Vlil Šuster. Naša prisega - naša obljuba Petek, 20. decembra 1985 minu, saj je to dan, ko smo nam bo vsem mladim GIP od borcev naše DO prevzeli INGRAD ostal v trajnem spo- v čuvanje prapor in se pri V veliki dvorani Poslovnega centra Ingrad so se zbrali borci In mladi, poleg pa še člani vodstva DO In TOZD, predstavniki sindikata ter ZK, krajevnih skupnosti ter DPO občine Celje. Sledila Je predaja prapora. Predali so ga: Marko Fevžar, Alojz Dorine In Stefan Klenovšek. Prapor Je prevzel Blaž Lilija, predsednik Koordinacijskega sveta ZSMS, ki je tudi svečano prisegel. tem zaobljubili, da bomo nadaljevali njihovo delo. O sami podelitvi smo poročali že v prejšnji številki. Danes objavljamo še fotografije s tega nepozabnega srečanja. Po predaji je predsednik Delavskega sveta DO GIP Ingrad Ivan Rebernjak podelil Zlato plaketo Ingrada kot najvišje možno priznanje naše DO Aktivu Zveze borcev, sekretarka KS ZSMS Zdenka Šmarčan pa je podelila Aktivu Plaketo mladosti kot najvišje priznanje KS ZSMS. Po uradnem delu so borci in ostali prisotni še dolgo o-staii skupaj v prijetnem razgovoru. Tekst: Blaž Lilija Foto: Miran Terglav Zbranim Je spregovoril predsednik KS ZSMS, potem pa še predsednik Aktiva ZB GIP INGRAD Alojz Borlnc. Ob predaji pa Je besedo Imel Franjo Čevnlk (na sliki). V kulturnem programu so sodelovali dijaki In dijakinje Pedagoškega šolskega centra, pod vodstvom mentoric Silve Krošl, Ljudmile Kajtner In Lidije Feglc. IZ DNEVNIKA NAŠEGA GRADBINČKA Kar je res, je res. So resnično mož beseda. Lani so govorili, da bo letos še huje — vidiš, pa je rešili Žalb ALI PRI VAS KDO ŠTUDIRA OB DELU STROJNIŠTVO? BAJE SE TA PROFIL V VAŠEM TOZD-u POTREBUJE Od besed k dejanjem Stopili smo v novo — kongresno leto. Dvanajsti kongres ZSMS označuje čas vedno večjega razkoraka med možnostmi In željami, strahom in upanjem, čas ko se zavedamo, da je zastoj družbenega in gospodarskega razvoja odvisen od podobnih zakonov kot so tisti, ki utesnjujejo osvobodilne težnje po vsem svetu. Prav zato moramo vedeti, kdo smo in kaj hočemo. Rodili smo se v tej družbi in rasli z njo. Ne zanimajo nas predvsem notranji in zunanji sovražniki, temveč demokratično samoupravno sprejemanje vseh odločitev nadaljnjega družbenega razvoja, saj želimo živeti v sedanjosti, ki jo bomo ustvarjali tudi mi. To in še več so spoznanja do katerih prihajajo mlade generacije, to in še več se bo izpostavljalo na kongresih, o tem in še več bo treba sprejemati tudi sklepe in se nato po njih ravnati, to in še več bo vodilo za novo življenje. Tudi mladi GIP INGRAD bomo aktivno sodelovali in spremljali vso kongresno dokumentacijo ter aktivnost. Tako smo ustanovili pri Koordinacijskem svetu ZSMS posebno komisijo za spremljanje kongresne dokumentacije, katere naloga bo približati vsakemu mlademu u-smeritve, sprejete na Kongresu mladih. Osnutek gradiva za Kongres je pred nami in današnje besede so povzetek u-vodnika. Dobro je uvodničar zapisal, da se nemoč in nesposobnost kvalitetnega ter hitrega premagovanja obstoječih problemov zrcali v prelaganju rešitev z ramen ene generacije na drugo. Zato tudi mi ne smemo priznavati nikakršne delitve problemov na mladinske In družbene, ne glede na to, ali gre za dolgoročni repro-gram tujih dolgov, odlaganje rešitve vprašanja »nerazvitih«, nedorečeno reformo izobraževanja in družbenih dejavnosti, ali pa za prepočasno tehnološko, oziroma oportunizem ob zastoju prestrukturiranja gospodarstva. Blaž LILIJA KAJ NAM KORISTIJO ŠTUDENTJ OB DELU, MI POTREBUJEMO ŽE IZDELANE STROKOVNJAKE ZA TO PA IMAMO OGLASE I CE JE PA TAKO, POTEM PA TI VAŠI DELAVCI, KI ŠTUDIRAJO NA VIŠJI Soli resnično ne ustrezajo, vi POTREBUJETE PRAVE STROKOVNJAKE NE PA TAKŠNE? KI OPRAVLJAJO TO DELO ŽE SEDAJ VIDIŠ, PRAV IMAŠ SAJ NAS ŠTUDENTJE STANEJO VELIKO VEŠ KOT PA, ČE VSAK MESEC DAMO DVA OGLASA, POLEG TEGA PA BODO ONI NA SVOJE STROŠKE DOKONČALI JIH BOMO PA LAHKO ODLIČNO ZAPOSLILI : NE ŠTUDIRAJ OB DELU, Se ne POZNAŠ POSLOVNE politiki. SREČKO <. .ki Na pustni torek so nas obiskale maškare. Novoletna čestitka Pismo ž željami In čestitkami delovnemu kolektivu Ingrad od častnega člana DO, Franca Simoniča, je prišlo v času, ko je bila zadnja lanska številka glasila že v tisku, zato ga objavljamo šele v tej. »Dragi Ingradovcl! Spet Je minilo leto, za vas trdo, težko, delovno kot smo skupaj predvidevali že v začetku leta. NlčkaJ naklonjeno nam ni bilo to leto, vendar ste vi spet s svojo voljo, Iznajdljivostjo In dobro organizacijo zmogli tudi te težave. In kar Je zelo pomembno, delo ste še vedno Imeli In kot slišim se vam delo spet kaže, ne ponuja se sicer kot včasih, boriti se morate tudi za to, da ga dobite. Z vašim optimizmom In zaupanjem vase tudi to zmorete. Vam, ki ste mladi (tudi v poprečju), polni Idej In načrtov, spodbude niso potrebne, te so v vas samih. Ponosen sem, da sem član takega kolektiva. Rad pa bi vam povedal, da vam čestitam za letos opravljeno delo In vam želim, da bi se ob praznikih sprostili In dobro imeli. V prihodnjem letu pa vam želim dovolj dela, čimboljše uspehe v tem delu In nadaljnje utrjevanje (če trenutna rast ni mogoča) In notranjo krepitev kolektiva. Vsem skupaj In vsakemu članu kolektiva posebej s celotnimi družinami želim čvrsto zdravje, mnogo uspehov, sreče In zadovoljstva v prihodnjem letu.« Srečanje upokojenih sodelavcev Ljubljana, 24. 12. 1985. Franc Simonič Ob kulturnem prazniku V počastitev 8. februarja smo v avli Poslovne stavbe odprli razstavo slikarskih del Jožeta Krambergerja iz Slovenj Gradca. Krambergerjevi portretiranci živo zro v nas, njegova tihožitja z naslikanim starim posodjem, s svetili In dobrotami za lačne oči pa nas spominjajo na domačnost toplega doma, je zapisal likovni kritik. Strinjamo se z njim. (V. š.) Lani se je iz delovne organizacije skupaj upokojilo 66 sodelavcev: 10 iz ljubljanskih temeljnih organizacij in 56 iz ostalih TOZD v Ingradu, od katerih je bilo 21 primerov starostne, 30 invalidske in 5 predčasne u-pokojitve. V Celju so se zbrali na svečanem srečanju 18. decembra 1985. Tu sta se jim v imenu delovne organizacije zahvalila za njihov velik prispevek z aktivnim delom k skupnim dosežkom Ingrada v preteklih letih direktor kadrovsko pravnega sektorja Franc Berginc in predsednik IO Konference osnovnih organizacij sindikata Franc Murko. Na srečanju so tudi obudili spomin na 16 umrlih sodelavcev, ki so iz dela v lanskem letu za vedno zapustili našo delovno organizacijo. V prijetnem vzdušju in kramljanju, ki se je vleklo pozno v popoldan, so ob slovesu upokojeni sodelavci izrazili željo, da se tudi v bodoče večkrat srečajo. Usposabljanje in pripravniški izpiti 8. kulturno srečanje gradbenikov bo v Brežicah Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije in SCT Ljubljana kot organizator razpisujeta natečaj za 8. kulturno srečanje gradbenih delavcev. Tudi letos, kot že nekaj let nazaj, lahko sodelujete: na likovnem in fotografskem področju, s tapiserijami, literarnimi deli, pevci, instrumentalisti in folklorne skupine. Rok za prijavo je 1. marec 1986. Natančnejše informacije o tem lahko dobite pri kulturnem animatorju v skupnih službah. Sicer pa bodo letošnje zaključne odreditve v okviru 8. kulturnega srečanja potekale v Brežicah od 19. do 23. maja. Konec decembra 1985 in v začetku januarja 1986, je po uspešno opravljeni 6-me-sečni pripravniški dobi v TOZD GO Ljubljana, opravilo pripravniški izpit 13 pripravnikov, ki so v letu 1985 »kot naši učenci« zaključili šolanje na Srednji gradbeni šoli »Ivana Kavčiča« v Ljubljani. V času pripravniške dobe sta pripravnike strokovno u-sposabljala Drago Domjanič za dela »zidar za zidanje in ometavanje« ter Marjan Vizjak za dela »tesar opažev«. Mentorja sta zlasti skrbela za izvajanje programa strokovnega usposabljanja ter pripravnikom dajala stro- Skuplna zidarjev z mentorjem Dragom Domjanlčem Na sliki — z leve proti desni: Peter Naglič, Fehim Kurtovlč, Jožefa Skok, Boško Novkovič in Stefan Janušič V Ljubljani pa so prav tako ob zaključku leta 1985 povabili upokojene sodelavce na skupno srečanje. Od desetih, ki so se lani upokojili, 8 iz TOZD Gradbene o-perative in dva iz TOZD Mobilie, se je srečanja udeležilo pet upokojencev, o-stali so morali zaradi bolezni ostati doma. V imenu obeh temeljnih organizacij sta jih pozdravila Bogdan Curk, pomočnik direktorja TOZD in Janez Šporar, v imenu družbenopolitičnih organizacij. Ob kosilu in kozarcu vina so upokojeni sodelavci obujali spomine, z zanimanjem pa so tudi prisluhnili razgovorom o načrtih delovne organizacije v prihodnje. Želimo jim zdravja in veliko srečnh let, se je še glasil kratek zapis o tem Dragice Našič-Kohne iz Ljubljane. kovne nasvete in navodila pri praktičnem delu. Izpitna komisija, katere predsednik je bil Vlado Toplak, gradbeni delovodja iz TOZD GO Ljubljana, je bila dosledna pri ocenjevanju u-sposobljenosti pripravnikov za opravljanje samostojnega dela v poklicu, za katerega so se pripravniki usposabljali in dvema pripravniko- ma sporočila, da lahko del izpita ponavljata čez 1 mesec. Zavedajoč se, da bomo le z dobro usposobljenimi delavci lahko dosegli začrtane poslovne rezultate, se želimo ob tej priliki zahvaliti vsem, ki se kot volonterji ukvarjajo s to vzgojo kadrov. Pavla Jagačič Skupina tesarjev z mentorjem Marjanom Vizjakom kršitve delovnih obveznosti V zadnjih dveh mesecih 1985. leta je bilo na disciplinskih komisijah obravnavanih 25 kršiteljev delovne obveznosti. V dveh primerih člani niso izrekli ukrepa zaradi manjših kršitev, v enem zaradi pomanjkanja dokazov, prav tako v enem primeru, ko so ugotovili, da je bil kršen bolniški red, delavka pa je bila vseskozi za delo nezmožna. Bilo je izrečenih 5 opominov. Javni opomin VREš FRANC, vinjenost na delovnem mestu, KOLAR IVAN, neprimerno obnašanje do nadrejenih in zapustitev dela — oba TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, ERGE-LIČ MESUD, uporaba prevoznega sredstva brez dovoljenja nadrejenega (potni nalog) in povračila materialne škode TOZD Mehanizacija, MUJKIČ MEHMED in RIKIC BOGO-SLAV, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, oba TOZD GO Celje, BAŠAGlC HUSAIN, uporaba prevoznega sredstva brez dovoljenja in nastanek materialne škode, TOZD IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno BELINC ANTON, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina (pogojno na 1 leto), KLANČAR JOŽE, vinjenost na delovnem mestu, TOZD prevozi (disciplinska komisija je izrekla ukrep prenehanje, DS TOZD Prevozi spremeni v pogojno na 6 mesecev), VELIČ RAMO, neprimeren, grob odnos do nadrejenih in sodelavcev. TOZD GO Ljubljana (pogojno na 6 mesecev), KRAJNC MARJAN, neopravičen izostanek z dela ALI RAZMIŠLJATE O ŠTUDIJU OB DELU? Morda Je kateri med vami, ki razmišlja, da bi se odločil za Izredni študij. Želeli bi, da bi se oglasili v naši službi za Izobraževanje v PC, Lava 7. Lahko bi se o čem pogovorili, morda bi razjasnili kakšne dileme. Nekateri že študirate, pa ne vemo za vas. Radi bi Izvedeli za smer vašega študiji In kako daleč ste že. Tl podatki bi nam bili zelo dobrodošli. Če se ne morete oglasiti v naši službi, nas pokličite na tel. 33-511, Int. 203 ali 202. 6 delovnih dni, TOZD Mehanizacija (pogojno na 1 leto), IMAMOVIC MEHMED, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni in zamude na delo, TOZD GO Celje (pogojno na 1 leto). — dokončno JAKŠE FRANC, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, TOZD Mehanizacija, JANUŠIC VLADIMIR, ne- V mesecu decembru 1985 In januarju 1986 smo na novo kadrovali 27 delavcev, In sicer: TOZD GO Celje enega zidarja iz JLA in gradbenega tehnika — SANDA Iztok, TOZD GO Ljubljana 1 kuharja, 2 gradbena delavca — 1 iz JLA, 1 električarja iz JLA, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina 2 zidarja iz JLA, TOZD Mehanizacija 1 obratnega električarja, 1 strojnega ključavničarja iz JLA, 1 avtomehanika iz JLA, TOZD IGM Medlog 1 strojnega ključavničarja, 1 zidarja iz JLA, 2 že-lezokrivca, 1 delavca v obratu vzdrževanja in 1 delavca iz JLA, TOZD Proizvodni obrati 1 vodovodnega inštalaterja iz JLA, 1 stavbnega kleparja iz JLA, 2 monterja ogrevalnih naprav iz JLA, 1 elektroinsta-laterja iz JLA, 1 čistilko, 1 stavbnega ključavničarja, TOZD Mobilia 1 mizarja iz JLA, DSSS pomočnika upravnika delavskega naselja — gospodarja naselja — KROFLIČ Boris in samostojnega referenta v službi za zunanje trgovinsko poslovanje — RATEJ Albin. V istem razdobju Je odšlo Iz delovne organizacije 45 delavcev, In sicer: TOZD GO Celje 5 zidarjev — 2 v JLA, 3 tesarji in 2 gr. delavca; TOZD GO Laško 1 zidar in 1 gr. delavec v JLA; TOZD GO Šentjur 1 tesar in 2 delavca; TOZD GO Žalec 1 zidar; TOZD GO Ljubljana 2 tesarja in 2 zidarja v JLA, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina 1 zidar, TOZD Mehanizacija 1 avtoklepar, 2 strojna ključavničarja — 1 v JLA, 1 avtomehanik v JLA in 1 delavec; TOZD IGM Medlog 2 železokrivca v JLA, 1 strojni ključavničar, 3 delavci; TOZD Proizvodni obrati 3 kleparji v JLA, 2 monterja ogrevalnih naprav — 1 v JLA, 1 sliko-pleskar, 1 čistilka, vodja o-brata — HENČIČ Josip, opravičen izostanek z dela 6 delovnih dni in trikrat zamuda (po 3 ure) TOZD GO Celje, BABIČ RAMO, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD IGM Medlog. Prerazporeditev na druga dela BILBIJA Radomir iz del ču-vaj-skladiščnik, na dela na gradbišče, TOZD GO Ljubljana za dobo 1 leta (več kršitev). Z ozirom, da stanuje in dela na Jeprci, je bila potrebna odstranitev z dela in prerazporeditev drugam. Štefka Krušič TOZD Prevozi 2 strojnika težke gr. mehanizacije v JLA, TOZD Mobilia 1 mizar v JLA; DSSS 1 pomožni delavec v kurilnici DDF in receptor JE-SENEK Stanko. Invalidsko upokojena sta bila: AVDIČ Hamdija, zidar iz Celja, rojen 5. 6. 1933, delo je združeval od 19. 4. 1963 do 20. 12. 1985, stalno bivališče ima v Gornji Sanici, Biljani 17. ROŠKAR Janez, skupinovo-dja iz Laškega, rojen 4. 1. 1932, delo je združeval od 1. 7. 1959 do 16. 1. 1986. Stalno bivališče ima v Celju, Maistrova 20. Marija Ugovšek ZAHVALA Ob boleči Izgubi mojega očeta JOŽETA PERGERJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD GO Celje In DSSS za izraze sožalja In darovana venca ter spremstvo na zadnji poti. Sin Jože Perger ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame Fanike KOSTANJEVEC, se Iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ter enoti vzdrževalcev TOZD IGM Medlog za darovane vence In številno udeležbo na njeni zadnji poti. Sin Franc STRAŠEK ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta RUDIJA KLEMENTA se zahvaljujem sodelavcem v Delovni skupnosti skupne službe, v TOZD Mehanizacija In drugim za Izraze sožalja ter OOS za venec In obisk na njegovem domu. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste ga prišli v oddaljene Matjaševce pospremit na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujem za prisrčne In tople besede, ki Jih Je ob grobu nekdanjemu delovnemu sotovarišu v slovo spregovoril Inž. Henrik Čmak. Vsem hvala. Krista Novak Služba za Izobraževanje OBVESTILO! Vse delavce, ki so v lanskem letu prejemali otroški dodatek obveščamo, da morajo obnoviti svoje vloge na obrazcih SPN-2 (obr. 8,70) in jih poslati do konca februarja v knjigovodstvo OD. V obrazec, ki ga lahko dobite v svoji delovni enoti, se vpišejo samo spremembe (n. pr. spremenjeno število družinskih članov, nov naslov itd.), obvezno pa osebni dohodki, štipendija, preživnine in drugi dohodki. Oddelek socialne dejavnosti kadrovske vesti POROČILO UREDNIŠKEGA ODBORA O OBVEŠČANJU Z GLASILOM INGRAD V DO Glasilo redno beremo V preteklem letu smo na področju obveščanja z našim časopisom sledili smernicam, ki jih je sprejel Delavski svet DO ob začetku leta, tako glede vsebinske zasnove kot stroškov, ki smo jih planirali za izdajo posamezne številke. Kljub podražitvam tiska in klišejev med letom, nismo prekoračili planiranih stroškov po številki. Med letom smo tudi uskladili cene za prispevke in storitve, ki so dogovorjene v okviru panoge. Letnik Glasila 1985 obsega osem številk. Od teh so bile štiri dvojne, v obsegu 64 strani in skupni nakladi 24.000 izvodov. Objavili smo preko 300 različnih posnetkov naših objektov in dejavnosti ter osebnih fotografij. Časopisnih prilog lani nismo izdajali, izdali pa smo posebno glasilo ob Dnevu gradbincev Slovenije in zaključku 34. šlG Slovenije v Celju, ki pa smo jo uvrstili med redne številke. Uredniško politiko smo izpolnjevali preko posameznih delegatov v uredniškem odboru in drugih organov, kot osnovo za obveščanje pa smo jemali pravilnik o temeljni vsebinski zasnovi časopisa, ki so jo dogovorile temeljne organizacije. Spremljali in sprejemali smo tudi smernice Indok centra za obveščanje v združenem delu in se udeleževali usposabljanja, ki ga je center v preteklem letu organiziral za dograjevanje informiranja v organizacijah združenega dela. Vseeno pa smo težko uresničevali osnovne cilje temeljne vsebinske zasnove po sprotnem obveščanju, ker nismo imeli dovolj rednih prispevkov s posameznih področij. Zato smo v novembrski številki glasila opozorili s člankom »za uspešno pot v prihodnje leto« na to, da je obveščati in biti obveščen naša skupna obveznost. Ob analizi dopisniške mreže namreč vedno znova ugotavljamo, da se število sodelujočih ne povečuje in da se na straneh našega časopisa le redko pojavljajo nova imena, ki bi prispevala k večji pestrosti in tudi k boljši obveščenosti. Slab je odziv iz nekaterih temeljnih organizacij, od katerih brez predloga uredništva, pa še tako ne, skoraj ne pride do samoiniciativnega prispevka za objavo. Tudi nekatera druga področja, ki bi morala slediti temeljni vsebinski zasnovi časopisa, najdejo vse prevečkrat objektivne razloge za molčečnost, kot so, to ne bom .... ne smem napisati itd. Lani spomladi smo izvedli anketo, ki jo je Indok center Celje razdelil med nekatere večje celjske ozde s poudarkom na vlogo in kakovost glasila v celjski občini. Bila je to mnenjska anketa, ki naj bi z odgovori delavcev pokazala, kako ti ocenjujejo razvitost medsebojnega obveščanja v svojem delovnem okolju in kaj bi po njihovem mnenju storili, da bi bilo to boljše. Anketirali smo preko sto delavcev, v katerih so bile zastopane vse TOZD, z različno kvalifikacijsko strukturo. Iz odgovorov anketiranih smo ugotovili, da se večina navdušuje za mesečno izdajanje časopisa, da ga več kot Obvestilo o razpisu s V skladu z določili Statuta delovne organizacije je razpisna komisija pri delavskem svetu delovne organizacije razpisala dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — pomočnika glavnega direktorja za področje splošnih zadev, del samoupravnega in delegatskega sistema in koordiniranje z zunanjimi institucijami in — pomočnika glavnega direktorja za opravila združenih funkcij komercialnotehničnega in operativnega koordinacijskega značaja na nivoju delovne organizacije. Razpisna komisija pri delavskem svetu DS Skupne službe pa je v skladu z določili Statuta in glede na potek mandata razpisala dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — direktorja komercialnega sektorja in — direktorja sektorja priprave procesov. Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe je objavila prosta dela in naloge: — direktora projekta pri pomočniku glavnega direktorja za operativno področje, — vodjo trženja, — vodjo službe za pripravo tehnološke opreme, — programerja AOP, — operaterja AOP, — vodjo kontrole materialnega poslovanja, — opravljanje knjigovodstva in obračunskih opravil v knjigovodstvu realizacije, — opravljanje knjigovodstva v saldakontih — 2 delavca in — knjigovodjo v obratovnem knjigovodstvu II. Razpisi so bili objavljeni v dnevnem časopisju sredi februarja letos. Informacije o razpisih, oziroma pogojih za prijavo dobite v kadrovsko pravnem sektorju. polovica redno in v celoti bere, druga polovica pa ga sicer tudi bere redno, vendar le tisto, kar jih zanima. V glavnem v glasilu objavljeni prispevki pomagajo pri spoznavanju in razumevanju problemov v delovni organizaciji ter pri sprejemanju in uresničevanju planskih in drugih odločitev manj kot polovici anketiranih, drugi pa so povedali, da le delno. Več kot polovica anketiranih meni, da v glasilu najbolj pogrešajo prispevke o problematiki svoje TOZD, da pogrešajo prispevke o poslovanju in uresničevanju plana ožje enote itd. Med viri informacij za razumevanje stanja in problemov v delovni organizaciji in kot podlaga za dajanje mnenj in pobud so anketiranci navedli kot najbolj uporabne tele Informacije: na sestankih samoupravnih delovnih in sindikalnih skupin, v glasilu, od sodelavcev in prijateljev, na zborih itd. Skoraj trem četrtinam se zdijo besedila v glasilu razumljiva, medtem ko jih nekaj trdi, da so razlogi za težko razumljivost besedil tujke ter predolgi in zapleteni sestavki. Med ukrepi, ki bi izboljšali medsebojno obveščanje v delovni organizaciji so anketiranci ocenili, da bi se morali delavci sami bolj vestno seznanjati z informacijami, ki so na razpolago, skoraj tretjina pa jih sodi, da bi morali poslovodni organi in strokovne službe bolj odgovorno izpolnjevati svoje obveznosti v zvezi z obveščanjem. Spoznanje torej, da predstavlja glasilo drugi vir najpomembnejše informacije kaže na to, da bo potrebno tudi v prihodnje uveljavljati časopis v medsebojnem obveščanju delavcev, zlasti kot obliko mesečnega informiranja. Delegati uredniškega odbora so na seji 24. decembra 1985 sprejeli poročilo o obveščanju z glasilom Ingrad za leto 1985 in ocenili, da naše glasilo v sedanji obliki in nakladi uspešno uresničuje temeljno vsebinsko zasnovo, da pa včasih vendarle premalo odraža stanje, ki je prisotno v delovni organizaciji. Delegati priznavajo, da nosijo sami precejšen del krivde, saj premalo storijo ali pa sploh nič, da bi razvili sodelovanje iz svojih TOZD. Mnenja so bili, da bi bilo treba dati večji poudarek tistemu drobnemu utripu dela in življenja na terenu, v TOZD, manjših enotah, skupinah itd., saj ljudje čedalje bolj izgubljajo občutek, da kaj pomenijo v procesu proizvodnje. Zato bo treba pri vsebinski zasnovi v prihodnjem letu dati temu delu obveščanja večji poudarek, delegati iz TOZD pa bi bili povezovalci, oziroma nosilci oblikovanja informiranja iz TOZD. Delegati so bili enotnega mnenja, da se moramo vsi, tako samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni delavci, strokovne službe in posamezniki angažirati, da bo dovolj informacij za redno izdajanje časopisa. Predlog Izdajanja In višina stroškov za leto 1986: Mesečno oziroma dvomesečno (2—3 številke dvojne), poprečen obseg osem strani (oziroma od 6—12), naklada 3.000 izvodov. Obseg klišejev na številko do 30 ali več, če je dvojna. Stroški za eno številko v obsegu osem strani so planirani v višini 150 tisoč din, vendar je možno, da jih bomo presegli glede na stalne podražitve tiskarskih storitev. Mojca Jagrlč Osrednji prostor — hal sega skozi obe etaži In ga obdaja galerijski hodnik, okrašen s cvetličnimi koriti Zanimiv objekt Objekt za »Cimos« v Buzetu, v katerem so upravni prostori, ambulanta in družbena prehrana z vsemi spremljajočimi prostori, je zasnovan v dveh etažah. Projektant mag. inž. Blagajne je dokazal, da je možno tudi zahtevnejše funkcionalne enote izvajati z našo montažno konstrukcijo kljub raznoliki vsebini objekta, pri tem pa je izkoriščal široke možnosti za arhitekturno oblikovanje. Fotoreportaža: Vili Šuster Za objekt razpetlne 19.40 m Je bila Izbrana konstrukcija z nateznlml vezmi Medetažna konstrukcija Je tudi montažna, sestavljena Iz stebrov, »U« nosilcev In etažnih »Pl« plošč V zgornji etaži so pisarniški prostori *: • ' X, V-r ŠPORT IN REKREACIJA V INGRADU Tekmovalni uspehi so. Kaj pa množičnost? Športna in rekreacijska dejavnost je že tradicionalno prisotna pri delavcih Ingrada. Tudi uspehi ne izostajajo. Tu pa opazimo, da dosega te uspehe le peščica športnikov, kar je sicer vredno pohvale, vendar se moramo glede na številčno močan kolektiv vprašati, kaj pa je z množičnostjo, ki smo jo včasih bolj in predvsem negovali. Ali smo lahko zadovoljni zgolj s tekmovalnimi uspehi, ki jih dosegamo v občinskih ligah in v okviru gradbincev Smučarji Ingrada so letos priredili »beli dan« na Golteh In se pomerili med seboj v veleslalomu. na republiški ravni? Verjetno ne, saj smo na primer v tekmovanju množičnosti v občini Celje med delovnimi organizacijami na repu v svoji skupini, še pred leti pa smo bili povsem na vrhu. Kje so vzroki za takšen premik navzdol? Pogoj za množičnost sicer nudi tako športno društvo kot delovna organizacija, saj dajemo ogromna sredstva za vzdrževanje lastnih in za najemnine drugih športnih objektov, nimamo pa organizatorjev, ki bi animirali množi- SD Ingrad nudi: Telovadnica Tehniške srednje šole — vsak petek od 18. do 19.30 ure — odbojka moški — odbojka ženske — košarka — mali nogomet Telovadnica Osnovne šole »Frana Roša« na Golovcu — vsak ponedeljek od 18.30 do 20.30 ure — odbojka Telovadnica Osnovne šole »Ivanke Uranjek« — od ponedeljka do petka od 18.30 do 19.30 ure. — karate Telovadnica Blagovnega šolskega centra — od ponedeljka do četrtka od 18. do 20. ure — trening nam. tenisa Kegljišče Ingrad — kegljanje rekreacija ob četrtkih od 15. do 17. ure — kegljanje trening ob torkih od 15. do 19. ure, četrtkih od 17. do 21. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. ce. Pojavlja se tudi čudna miselnost v nekaterih sekcijah o zapiranju v ožje skupine, kar onemogoča širšemu članstvu sodelovanje v posameznih panogah. Prenehale so ali usihajo nekatere oblike rednih aktivnosti (n. pr. šah, kegljanje), ukinili smo jesenska interna srečanja, ni spodbud za TRIM akcije, v nekaterih sekcijah je več tujih kot In-gradovih delavcev, Itd. Menim, da bo napačna u-smeritev našega Športnega društva v vedno bolj tekmovalno dejavnost (kajti za to obstajajo strokovne organizacije — klubi, ki se skupno financirajo — preko ZTKO), če ne bomo posvečali več pozornosti za širše organizirano rekreativno dejavnost. O teh problemih bo treba spregovoriti na občnem zboru ŠD Ingrad, ki se pripravlja že skoraj dve leti. In kakšno je stališče sindikata do rekreacije? Vili Šuster »Celjski kerlc« je nova akcija za ljubitelje rekreacije. Obsega pet aktivnosti (smučarski tek, hoja, kolesarjenje, plavanje in tek), pogoj za o-svojitev plakete je udeležba na vsaj štirih. Prva akcija — smučarski tek — bo 6. marca ob 14.30 v Novi vasi. Karton in navodila dobite pri športnem društvu Ingrad. Vas zanima karate? V okviru ŠD Ingrad že tri leta deluje Karate klub, ki ima osnovni namen razvijati to vrsto športne aktivnosti in z njo telesne in psihične sposobnosti članov. Strokovno delo vodi mojster karateja Mile Blagojevič, predsednik kluba pa je zdaj Dušan Tanko. Treningi so vsak večer v telovadnici Oš »Ivanke Uranjek«. Dvakrat letno pripravlja klub tečaj za začetnike. V treh letih so se pokazali že prvi rezultati. Člani kluba so na republiškem tekmovanju dosegli 5 medalj, od tega 2 zlati. Svoje delo bi radi še bolj povezali s ŠD Ingrad, želijo več propagande znotraj Ingrada, da bi tako pridobili nove člane iz naše delovne organizaciie. Občni zbor bodo imeli ta mesec, vabijo pa tudi na tečaj za začetnike. Vpis je od 10. februarja 1986 vsak dan od 18.30 do 19.30 v telovadnici Oš »Ivanke Uranjek« Celje. K.Al ID IMUCl (llANb.) na kratko PRIZNANJI ZA INGRAD Industrija metalnih polizdelkov IMPOL Slovenska Bistrica podeljuje ob 160-let-nlcl obstoja PRIZNANJE delovni organizaciji GIP Ingrad Celje za uspešno poslovno sodelovanje ter razvijanje medsebojnih odnosov. Slovenska Bistrica, 13. 9. 1985. Delavski svet HP Pivovarne Laško je odločil, da ob 160-letnlcl (1825—1985) pivovarske tradicije v Laškem podeli PRIZNANJE delovni organizaciji GIP Ingrad Celje za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Laško, 28. 9. 1985. Od letos ŽNK Ingrad Kladivar Tako kot večina celjskih klubov, so tudi nogometaši našli svojega pokrovitelja. Od letos se zdaj klub imenuje 2NK Ingrad Kladivar Celje. V ta namen je sklenjena pogodba o obojestranskem sodelovanju. V. š. IZID ŽREBANJA Za novoletno nagradno križanko je prišlo preko 100 rešitev. Žreb je določil, da prejme prvo nagrado 500 din Zinka Majcen — IGM Medlog, drugo 300 din Ana Končnik — skupne službe ter štiri nagrade po 200 din: Fakturni oddelek DSSS, Janez Gabrič — GO Ljubljana, Ivanka Makuc — Menza Teharje in Maja Bratina — GO Laško. Čestitamo! ANONIMNOST NI MOGOČA! Sprejeli smo zanimivo karikaturo o manekenu ... Za objavo seveda, tudi z nekaterimi napotki, toda žal brez avtorjevega podpisa. Ker ne poznamo nrimera doma in drugod, da bi katerikoli časopis objavil kakršenkoli prispevek neznanega avtorja, vabimo tistega, ki nam je karikaturo poslal, oziroma jo narisal, da se tako kot je v dopisu navedel, oglasi. Moramo vedeti s kom sodelujemo in kdo želi s svojim prispevkom popestriti naš list. Anonimnost pri našem delu ni mogoča. Upajmo, da se razumemo. Pridite, pišite, predstavite se, posredujte svoj natančen naslov. Uredništvo »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16 . 7. 1974).