List 33
Rožjenica.
Po Štajarskem, posebno po lotmerških goricah se nahajajo rožjenice ali zasadišča mladih ter t (Reben-schulen), ktere posebno gospoda pri svojih vinogradih na-pravljati daje, da ž njimi vinograde popravlja.
Rožjenice so posebne grabice ali grede zvunaj goric v dobri zemlji in v primernem kraji, v ktere se spomladi rodovitno, zeleno, več ko en šolenj (čevelj) dolgo rožje v rede nasadi, da tu tri ali štiri leta raste; potem se pa v gorice presaja.
Napravi pa 8e rožjenica tako-le: Morajo se en šolenj globoke, dolge grabe skopati, en šolenj narazno, v ktere se perhek in droben gnoj ali pa dobra zemlja nadeva; v toto zemljo se mora rožje po pol šolnja vsaksebi saditi, tako, da dve očesi izpod zemlje stojite. Boljše pa še je, ako se grabe popred skopajo in dalji čas tako pustijo, da jih sonce dobro presuši, in po tem še le se sadi. To jako hasne, da rožje rajše in lepše raste.
Taka rožjenica se more vsako leto obrezati tako, kakor prave gorice; dvakrat najmanje okopati, in ters opraviti lepo in snažno; samo da je treba plitvo kopati in tersu koreničja ne spodrezati, da mu življenja in moči ne vzame.
Rožjenica ne sme biti v pesku ali v ubožni zemlji. Ker se taka zemlja prehitro suši, ne derži tersu potrebne vlage in živega ne dava. Rožjenica mora biti v lahki, čer ni in močni zemlji, da se rožje hitro prime, močne korenike dobi in jako raste. Mokre leta posebno rožjenicam in saje-nemu tersu nagajajo. Tudi ne sme biti rožjenica na severni strani, ampak proti solncu, da ima bolj toplo in da tako lahko ne pozebe.
Rožjenica bo hitreje napredovala, ako se trikrat okopa, in opleve in očisti; sicer mlado in slabo tersje trava zaduši in mu rast vzame.
Ako pri taki oskerbi ni hudo vreme, ne suša ali toča, zima ali kaka druga nesreča rožjenici škodovala, že tretje ali če ter t o leto začne ters roditi, močno in dolgo rožje imeti, da se more že v jeseni, pozimi ali na sprotletje (spomladi), če ni snega in zemlja ni zmerznjena, izkopati in v vinograd saditi, kjer sa rečine in tersa manjka. V jame pa, ktere se za sajenike kopajo, se mora dober in masten gnoj ali dobra in rahla černa zemlja nasipati. Ako je v goricah zemlja sprekopana in zavlečena, sajenike ne rastejo rade.
Okoli Marburga pa imajo kmetje še poseben način rožjenic; tu se namreč nahajajo cele njive z rožjem nasajene, in tretje ali četerto leto, kadar je že rožje zrastlo, ima gospodar že bratvo; potem pa izkopa tersovje, naloži celi voz tersovja (grebenic), in pelja v mesto na prodaj; zato pa se vidijo v Marburgu ob času saditbe celi vozovi tersovja ob sabotah na sejmu. Tako ima gospodar dvojni hasek od svoje rožjenice.
Toto tersovje ali grebenice (grobanice) kakor jim na goričkem ali po slovenskih goricah pravijo, si kupujejo vinorejci, da ž njimi svoje gorice popravljajo ali pa si celo novo gorico nasadijo.
S tem, da se iz rožjenice tersje v gorice prenaša in presaja, se le gorica zgosti in popravi v šestih ali v osmih letih, da je namreč ters v rožjenici tri ali štiri leta najmanje rasti mogel, preden je bil za presad goden; zdaj v vinogradu pa mora rasti tri ali štiri leta, če srečno napreduje, preden rodi in grojzdje donese, in se gorica popravi.
Od drugih sredstev in pomočkov, kako se beržeje in gotovše slabe gorice popravijo, hočemo govoriti v drusrem členku.                                                                              š.