= flgfisop 14.000. — Šfajerc oelja za celo leto eden goldinar. — Naročnina za colo loto K 2—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. 87.11, V Ptuju v nedeljo dne 28. maja 1905- —- VI letnik, Šola na kmetih. i Mnogo smo že pisali o šolah, spodbujali kmete, J ne slušajo hujskače v, kateri jim zavidajo nemš-o in kričijo „ako se nemški učite, prišli boste cem pod jarem, — starišem, kateri pošiljajo svoje ke v nemško šolo, treba je v obraz'pljuvati." j se pa ti skrbni očetje, župniki in dohtarji ne je nemškega jarma, saj pošiljajo deco v nemške in sami nemščino rabijo, zakaj si eden dragemu plujejo v obraz, ker se njihovi otroci uče nemške? Vas kmete hočejo v temi imeti, ti ljobi kmet I bi mirno jim kroniee nosil in oni bi se ti po-lehovali. Tebi ni treba nemščine, ti niti nesmeš Imščme razumeti. (Je prideš v odvetniško pisarno fcovarjal se bo dohtarček, ki vedno nemški jezik ■tirava, vendar v nemškem jeziku s svojimi pdniki. Zakaj Ii? Ti nesmeš razumeti dragi kmet, ■ko „šefB podučuje in ukazuje da pride večji zne-p krone v stroškovnik. Ti nesmeš zapaziti, kakor pečejo kožo črez glavo. ,,Mi vas svarimo, pustite čino, bojte se je ko ta hudi križa" je nauk teh iih, za vašo korist tako vnetih gospodekov. Ven-to svarenje ne najde več mnogo pazljivih ušes. Bagoma jim pa vso „svarenje in kričanje'* nič ne paga, kmet ne posluša več njihovih ndobrih" petov. Ne zanpa jim več in ne več njihovim ob-. Sprevidel je naš kmet, da ni vse zlato, kar priliznjenci obetajo, prepričal ee je, da njihovo oje, njihovi dobri nauki samo ta namen imajo, letu svitle kroniee izpeljati. Smeje se že kmet ■Dgelija „kmet pri pljagu ne potrebuje nem-■e, kmet potrebuje poljskega poduka." Oboje po- trebuje kmet, vi pa mu samo poljski poduk privoščite, katerega si bo gotovo z veliko žlico zagrabil pri župnikih in dohtarjih. Gospodarstva se bržkone naj uči od — poginjenih konzumov. Prebrisan kmet že ve, da mu je nemščina potrebna, če si hoče stan poboljšati. Od kod pride večina kupcev? Iz Nemškega. Kam prodajamo večinoma naše pridelke? Na Nemško. Kedaj pa kmet najbolje proda, gotovo, če se z kupcem sam porazume, brez mašetarjev. Glejmo konzume, nemškim kupcem ponujajo blago, gotovo v neražkem jeziku. Kmet pa sam ne bi smel teh kronic zaslužiti, katere mašetar ali drugi zavodi zaslužijo? Kmet ne bi smel sam vino na Nemško ponujati ? Doma ga mora prodati, navadno klerikalskemu bogatinu, da si ta denar z kupčijo služi. Vse to so danes že misli vsakega naprednega kmeta, pa prišel bo čas, da se bo tudi zaspani kmet zbudil in z železno močjo pretrgal zadnje spone, v katerih ga imajo klerikalske, črne moči, Z gromečim glasom bo zahteval, da se uslišijo njegove zahteve, ne pa to, kar dohtarji in farji v njegovem imenu zahtevaju, in o čem niti sanjal ni. Kmet, ne voditelji, bo začel rabiti geslo „ Svoji k svojim", kmet bo se kmetu pridružil in ustala bo armada kralja Matjaža in pred njeno silo poskrili se bodo „prijatelji kmeta*4 v kotce, kakor sove pred solncem, tiho molčali bodo črnosukneži, tihi bodo dohtarji. Tu in tam se že sliši glas, nmi kmetje hočemo to in to." Marsikateri bi se rad pridružil, a on še trepeče pred dohtarjem, trepeče pred črno suknjo. Nezavest si je svoje lastne moči, omamljen tava za bandero teme. Kako dolgo pa še bo to trajalo? Kmalu kmetje boste imeli kmečke voditelje, zavrgli boste vaše dosedanje prilizovalce, klerikalce in dohtare, drugo geslo s bo-Vam donelo, geslo „Kmet k kmetu." Nebo več nemirov. Mirno bo kmet obdela val svoje polje in vesel popotnika pogostil, bo li ta ktere koli narodnosti. In vse to vejo vaši voditelji, ure njihovega gospodarstva so jim štete. Sedaj jim je geslo, »pomagaj na kak način moreš." Zdaj začnejo kmeta pridigo-vati; „za nemščino je na kmetskih šolah pre dobro priskrbljeno, in saj nismo sovražniki nemškega poduka." Kmet, ne daj se preslepiti z temi besedami, ne ver-jami njim. S trepetajočim glasom ti hočejo dokazati da se naprednjaški voditelji tebe bojijo, da se nebi osamo svojil te hočejo z nemščino posiliti. Hinavci, vi se bojite, da bi se kmet osamosvojil, vi se bojite. da bi se postavil na lastne noge. Pod vašim „očetov-skim krilom" ga hočete imeti. Naše geslo se glasi, „Kmet naj gleda svet jasno, ne pa spod farške suknje, črne megle, ki mu zakrivajo solnce, hočemo pretirati, kmet si naj bo svest svoje moči. Mladina naj v šoli dobi poduk, kakor ga Vi kmetje hočete, naj ae nemščine nauči, da vam ne bo treba otroke pošiljati v ljudske kraje se je učit. Na Slovenskem se zidajo velike šole in kaj se naučijo v njih otroki. Koliko nemški zna deček, ki je šestrazrednico obiskal? Ni se je toliko naučil, kakor bo se je kot vojak na tujem v nekolikih mescih. Poglejmo si pa naše starejše ljudi. Ni vsak zmožen nemškega jezika? Ne piše boljše kakor fant, ki je 8 let hlače trgal na šolskih klopeh? Vprašajmo pa: „Dedek koliko let ste vi hodili v šolo?4 „Dve ali eno leto" bo odgovoril. Naši dedi so se v enem ali 2 letah naučili nemški, naša mladina pa se tega ne nauči v 8 oziroma 5 letah! Zakaj li ne ? Na naših sedanjih šolah je nekterim učiteljem nemški poduk deveta briga, večkrat je učitelj sam ni popolnoma vešč! Kako pa bi se tudi naša mladina naučila nemščine od takega ali od učitelja, ki je zagrinznjen sovražnik vsega nemškega? In sovražniki nemščine je nekaj naših učiteljev. Zakaj pa se nemščina tako slabo podučuje? »Vi ste si sami krivi kmetje, vi ne zahtevate tega, kar vam je od postave dovoljeno in kar (Srosp. zdravnik, župnik bo umrl. (Spisal l\ Rosegger.) Ha, ha, moram se smijati! Kaj je ta potujoč rokodelčič naredil! Pa dobro je; če se ljudje burki smejijo, gotovo burkežu nič ne storijo. Pa bi bilo tudi škoda, če bi se mu kaj zgodilo. Vendar, jaz hočem Vam povedati, kaj je ta ptič naredil. Potujoč rokodelčič prišel je enkrat — bila že je precej tema — v mestice Orlovec. Svet je temen, pot slaba, naš rokodelčič truden in rad bi si že po-činil. Pa, resnici pravico, v mestu noče ostati; meščani so presneto neuljudni, gotovo mislijo, da je Bog zato vandravca ustvaril, da imajo tiw meščani Človeka, katerega zamoreje iz hiše vrči. Če prav premislimo, je pač siromak tak popotni rokodelec. Policaj in pes sta mu edina prijatelja. Pes mu že od daleč nasproti beži, pozdravi ga z lajanjem in ga poljubi v sama postava želi. Odločno zahtevajte nemški podnkli se vašej želji ne ustreže, obrnite se do okrajnega glil stva, kjer vam bo pravica." — Ne slušajte na prii valce, kateri vam hvalijo sedanje šole! Vrana m oči ne izkljnje. Župniki in nekteri učitelji so si del prijatelji, župniki v svojih klerikalskih cunjah ne I do kritizirali črez šolo, kajti senca padla bi na J tere prijatelje, na učitelje. Pregovor „Koliko jezikov znaš, toliko veli imajo ti klcrikalčki v zadnjem času v ustah, za] pa nepuste, da bi kmet smel reči, ,jaz znam vefi] zikov, zato tudi več veljam? Kmet ne sme drugi zik znati, za kmeta drugo ni na svetu kakor pij in plačanje davka. Kmet na noge, vzdratni sol zakliči: „Proč farji in dolitarji, jaz vas več ne potrelu Dolgo sem za vami taval in vas snžnik bil, sedaj sen jaz gospod, ustreglo se mi bo, kar bom želel, dobil I solo, kako jaz hočem. Jaz šole na kmetih plačam in j čem tudi od njih korist. Pa glej, cel članek sem pisal, kako potrebei nemški poduk našim kmetom. Po priliki vzan „Gospodarja" vroke in čudo, kar „Štajerc" že J 6 let pridiguje, kmetom nemški poduk, to piše j „Gospodar": Strahopetno, da ne bi bralci takoj vi da mora .sedaj drugače začeti, jo zavija, kakor maj okol vroče sklede. »Gospodar, gospodar", morebiti boš naš pristaš! Teliki sijajen tabor v Zald Slovenci, Rojaki! Pridite mnogoštevilno na slovenski tabor, tam zopet poživimo v srcih vi navdušenje za svojo domovino, — Pokažimo naij nim nasprotnikom svojo slogo in moč. S temi besedami vabila je »Domovina" I pristaše, vabilo celjsko politično društvo „Nap| svoje klerikalčke na shod v Žalec. Poglejmo si kako sijajen je bil ta shod, vreden, da se v sveii zgodovini zaznamva. nogo. Policaj ga takoj milosrčno izprašuje, od kod! kako se piše, če že ima nočno prenočišče — če mu ga radi priskrbe, včasih brez da bi prosil. beračenje, kako strogo je prepovedano. Pa vse to nič ne briga našega rokodelciča. ne berači, ni se mu treba bati policaja, to | hoče, rad bi še prišel v bližnjo vas Kolovec, kjen pred nekterirni leti v delu bil. Mojster, pri kta je bil pomočnik, je med tem umrl in njegovo a vdovo, hoče obiskati, — morebiti se da potolaj Vas Kolovec je še pa 2 dobri uri oddaljena od md Pa vandravcu pride dobra misel. Orlovski zdrafl ima Čilega konjiča in fini voziček. Skoda ea voz se ne rabi — Vandravec gre k zdravniku, pod na vratah in kliče: ,.Gospod zdravnik ustanite, 1 nik v Kolovcu bo umrl. Jaz sem sel." „Ravno spada v moj krog Kolovec, reče zdravnik, vendaj župniku ne morem odreči. Imate voz seboj, da peljam?" „0 ne, tega ne. V Kolovcu imamo m Shod je padel v mlako, tabor je jr o p a 1! Res je, da so prišli vsi ti voditelji, sokolci, od- Inlški škrici, mežnarji, hlapci (te je privleklo pivo, itero so mislili od prvakov zastonj dobiti) in mla- sniči, seveda taki, kakor jih od mladeniških »hodov mamo (n. pr. iz Sv. Lenarta v Slov. goricah). tvega pristnega kmeta nisi videl, nekaj posestnikov bilo raztresenih med množico, pa ti gotovo niso ižli svojevoljno privlekli so jih seboj debeli župniki suhi kaplani. Teharčani so se posebno sijajno v Wee pripeljali. Naprej jezdil je na pokvekastem jjusetn hišni hlapec (Hausknecht) dr. Štora. Na rem vozu sedela sfa dr. Štor in kaplan Cemažar, [ržeč se, kakor da bi šla za njima cela ruska vojska onadva bi bila vojskovodja. Vendar kako žalostno imo sta za seboj imela, pokazal nam je drugi voz, kjer je njnna četa zbrana bila, skopaj 15 ljudij, 2 ivljarja in G hlapcev. Iz dragih krajev tudi niso iče bili klerikalci zastopani. Kaplan, nekaj sv in mežnar, drngo ni prišlo iz posameznih ijev. O govorih natanko niti govoriti nočemo, ino, da so kmetje eden za drugim kimaje odišli, too da so govorniki henjali. Dr. Hrašovec je med [im rekel, da kmet pri pljugn ne potrebuje nem- jezika. Komaj je to zinil, vstal je eden izmed letov ter rekel: „Da, vi gospodje nam zavidate Sčino, sami pa pošiljate vaše otroke v nemške ■ Ko na to Hrašovec reče, „to je bilo nekdaj B je drugače" odišel je omenjeni kmet. Kaj si mislil? Dr. Karlovšek in župnik Žičkar sta ij kvasila, da nazadnje nista vedla, kaj vse sta lim poslušalcem po „dohtarskitf povedala. Na tnje kake vsebine so bili govori, rekel je odkri- Sno en kmet: „Nevem, nisem jih razumel, gos- so preveč »dohtarski" govorili. Nazadnje go- il je brez dovoljenja kuharice, katera vedno pravi iija, le kar tih bodi" župnik iz Žalca. Iz celega t*ega govora se ni drugo slišalo, je. Gospoda župnika konj je krumpast, krč-iv vozi drva, Tonetovega pa so med vojaške le vzeli. Hitro gospod zdravnik, drugače nam župnik v dragi svet odrajžajo." Zdravnik res ustane, hitro zapreže in oba sta la proti Kolovcu, da se je kar srce smejala na-ptičku? I Za dobro urico prideta v Kolovec. „Tako, reče idravec, ko sta pred farovž prišla, „zdaj bom jaz 1 in zbudil učitelja, vi pa glejte, da kdo iz farovža j! Jaz sem hitro nazaj." On skoči z voza odhiti par minut že trka na oknu vdove. Kaj pa zdravnik ? Ta sedi en čas na vozu, nikdo ride, ne sel, ne učitelj, konjiček že postaja nenazadnje vendar tudi on z voza skoči in popri farovžu. Kmalu se okno odpre in vun kuharica: „Pa to noč ne bo mira?" „Kako gmostra?" vpraša hitro zdravnik. „0 moj", rori kuharica, „ta je odrajžal." „To pa vendar ne, njeno sovraštvo proti Nemcem. Rekel je med drugim, da je treba starišem, ki pošiljajo svoje otroko v nemške šole v obraz pljuniti- (Znlo lepo gospod župnik! S takimi „nauki" hočete sloveti in se javno bahati! Sram Vas bodi, ki nosite črno suknjo, in tako umazano govorite !) Komaj je to zinil, začeli so se zadnji poslušalci odpravljati in nazadnje so bili gospodje dohtarji, župniki, mežnarji in Skrici sami, vrli kmetje so jih zapustili, ker so jih že u>eja bo* lela. Iz vsega je razvidno, da so prvaki s svoj:m shodom žalostno propadli. Lahko rečemo, slovensko ljudstvo se ni ude-ležilo tega shoda. Lazim nCeljske žabe" se moramo smejati, ker grozno mnogo o slav* nosti tega tabora piše, o krasnih govorih in velikem udeleževanju. Celokupni zbor ptujskega okrajnega zastopa. Dne 10. t. m. vršila se je popolna seja ptujskega okrajnega zastopa pod predsedništvom deželnega poslanca in župana Jožefa Ornig in v navzočnosti okrajnega glavarja pl. Underrain. Začetkom seje omeni predsednik zasluge pred kratkim umrlega družbenika Franca Leskoschegg; v znamenje žalosti vstanejo vsi pričujoči. Nadalje naznani predsednik, da je od zadnjega celokupnega zbora mnogo prošenj prišlo, da bi se poslal kulturni inženir na okrajni odbor in sicer je 307 takih prošenj dospelo. Hranil-nični knjigovodja Kasper poroča o pregledu računov za leto 1904. Dr. pl. Fichtenau poroča o zgradbi ceste Velovlek-Izvanci-Destinci. Poročevalec predlaga, naj cesta ne gre skozi vasi, ampak jih tangira, kajti s tem se skrajša cesta in bode tudi manj stala. Poročevalec stavi predlog. 1. cesta med gradom Dor-nava in vasi Pacing se naj opnsti. 2. Cesta Velovlek-Izvanci-Destinci naj se zgradi po njegovem načrtu. Prvi predlog se preloži, drugi se sprejme. Na prošnjo pa vendar ne", skeči v svoji žalosti dohtar. „Pred eno uro se je odpeljal v Orlovec k zdravniku", pripoveduje kuharica, „z vozom so prišli po njega. Ne veste, je že kaj boljše zdravniku?" „Kteremu?" „Orlovskemu, ta je je baje smrtni postelji. Sel je prišel po župnika, umirajoč baje ravno našega gospoda zahteva." Dohtar je kmalu vedel, da je nekdo iz obeh norca napravil. Godrnjajo se odpelja proti domu in najpoti sreča župnika ki se je od Orlovca domu peljal. „Dober večer gospod župnik" zakliče mu zdravnik nasproti, „kako gre Orlovskemu dohtarju?" „HvaIa za prašanje, tega je danes nekdo po osle poslal kakor mene, župnika iz Kolovec." Zdaj se spoti zdravnik, da je ta dan 1, april bil. Nato sta vsak na svoj dom se odpeljala. Naš rokodelčič si je sladko odpočil, in ni bil jezen, da je dohtar krivdo prvemu aprilu dal. Kdo pa je župnika po osle poslal ? Bržkone Orlovski kaplan, ker se ta vedno jezi, če gre Orlovski zdravnik v drugo faro, v Kolovec, k župniku kvartat in kave pit. 4 fie občini l?olanci dovoli, za Šolske stroške si 4550 K izposoditi. Prošnja občine Janžovci eno parcelo pašnika v velikosti 522 kvadratnih klaftrov prodati, da se plačajo šolski stroški, se odbije, ker hoče občina to parcelo za 91 K prodati, in ker se je pri eni prejšnih zborov določilo, da je se ne smejo prodati za manje nego 120 kron. Čebelarskemu društvu Ptuj in okolica se dovoli podpore 100 kron. Smešen protest klerikalcev. Na dnevoredu stoji volitev novega uda v okrajni šolski svet. Prečita se protest Zelenika in njegovih pristašev, v katerem stoji, da sedajni okrajni zastop nima pravice (?) novega uda voliti, ker je najvišje upravno sodišče razsodilo, da volitev ni postavna. Dr. pl. Fichtenau predlaga, naj se udje ne ozirajo na ta protest, ampak se k volitvi zjedinijo. Pri zadnji vo-litvi se je postavno postopalo, okrajni zastop velja, predsednik in podpredsednik sta zaprisežena. Zelenik reče: „Mi ne pripoznamo okrajnega odbora, mi smo protestirali in zapustimo dvorano." Izrekši odide s Bvojimi pristaši. Predsednik spriča, da je zbor sklepčen. Na mesto Dr. Brumen zvolil se je dr. pl. Fichtenau. Potem še se voli 5 udov za okrajni šolski svet. Imena izvoljenih smo v zadnji številki naznanili, V mescu septembru 1905 bo začel ta svoje delovanje. Predlog, da se cesta Ptuj, Budin^, Bukovci, Zavrč proti Varaždinu v okrajno cesto I. razreda spremeni, se enoglasno sprejme. Ud okrajnega zastopa Korenjak poroča o novozu ceste v Medribniku in prosi okrajni zastop za 1000 m;1 kamna in za 300 m3 prodeca. Predsednik pravi, da je Že prejšni okrajni okrajni zastop v to svrho tisoč kron obljubil. „Da obljubil," odvrne Korenjak, Bpa nič dalB. Enoglasno se prošnja usliši in predlog sprejme. Za uničevanje hroščev se kakor vsako leto tudi sedaj 500 kron dovoli. Potem še so se stavila nektera vprašanja in seja se je sklenila. Yojska med Rusi in Japonci. Boj na suhem. Japonci hočejo na vsak način odločilno bitko, predno nastopi deževna doba in predno dobe Rusi nove moči iz Evrope. Rusi so jeli prodirati proti jugu. Radovedni smo, ali bo imel general Linevič več sreče, nego Kuropatkin. Ta se vrne zaradi omamljenega zdravja z bojišča. Rusko brodovje. Kje se sedaj nahaja rusko brodovje, se ne ve gotovo. Poveljnik Roždestvenski je po poročilu nek-terih časnikov umrl, kar se pa iz Petrogradu prekli-čuje. Potopljene ruske ladje v Port Arturju. Japonska vlada namerava potopljene ladje dvigniti in jih popraviti. Stroški za dvignenje se cenijo za vsako ladjo na 3 milijone 6 sto tisoč kron. Ladjo nPalado" so baje že dvignili in popravili. Spodnještajerske novice. 0d Sv. Lenarta v Slov. gorici. Dr. Tiplie sej v svojim dopisom v Slov. Štajercu v pravi luči kazal, če kdo hoče njega dobro karakteriziratij mu treba ž njim občevati in ga opazovati, njegov dopis naj prebere, in dovolj bo vedel. S§ vsak članek konča z lepimi besedami, kakor pasja duša i. t. d. Mi se ravno ne čudimo, da] kot Bolikan" človek poslužuje takih „olikanih' razov. Iz cele njegove pisarije se sliši samo »smrt vsemu kaj je nemškega." Raca na vodi, da v sili Dr. Tiplič vedno k Nemcem pride. si ni neveste izbral morebiti celo na Rusoskem,^ kaj je šel po njo in njene kronice k nemški obil „K Sv. Juriju bom šel, kako hitro mi kdo pok] za zdravnika primerno stanovanje" so njegove bal besede. Čudno se nam pa to le zdi, zakaj sij zida nov hram v Sv. Lenartu, ne pa pri Sv. Jo Zakaj li? Črnosukneži, njegovi prijatelji tako h( pri sebi ga hočejo imeti. Gospodu Dr. Tipliču pa to eno svetujemo, da naj vlada v dopisih, pod h\ se u|>a javno podpisati, samo resnica, ne pa sovn Začne se jasniti. Na podlagi § 19 tiskori zakona, prosi podpisano županstvo, da se popnj št. 9 ž 3ne 30 aprila 1905 pod napisom: „Zači jasniti" obavljen dopis s tem, da se je nasvet, se ustanovi v Mozirju četrti razred s popolnoma škim jezikom in z nemškim učiteljem v istini si a bil je v istini enoglasno odobren in v zapj sprejet samo tako, da se naj v četrtem razreda] dučuje tudi nemščina kot učni predmet. Županstvo trg Mozirje, dne 5. maja 1905. Žapan:] Jvan Ovčji Mozirje. Dragi „Štajerctt! Kakor si že po ti cenjenem listu naznanil, ti tudi mi priobčimo, je predlog stavil, da se ob priliki odtvorenja 4/ reda v istem nemško podučuje in da bi 4. podučeval nemški ali boljše rečeno nemškemu ji ne nasprotni učitelj. Občinski odbor obstoji iz Slovencev in sicer iz kmetov, kateri ne morejo lahko svojih otrok v Celje, Gradec in Dunaj ljati, kakor to lahko mozirski tržani store, na čemo toraj, da se naša deca v domači ljudski] prepotrebnega nemškega jezika nauči. Zahvalil Vam končno za Vaše priznanje. Prosti kmetje iz Mozii Sv. Martin pod Vurbergom. Naš častiti ž< še nas zdaj komaj poznajo, ker je čas zbirce. pod žapnik, mi naj bi Vam vselej ustregli, kakj Vi nam? Spomnite se, kake velikonočne prai smo imeli? Namesto da bi ljudstvo te velike nike molilo se je jezilo in godrnjalo. Kaj rečete,! raje slove vzeli od nas? Več kmetd Bistrica pri Mariboru. Pred kratkim smo v naši občini volitev. Kakor povsod, je tudi pi črna suknja agitirali na vse moči, da bi bil ' na no i pri] iz« I s erikalski gostilničar. Plačilo tega agitiranja tudi ni talo. Okrajno glavarstvo je celo reč natanko preči, klerikalcem račun raztrgalo in volitev prevrglo, prihodnji volitvi pa bomo se kmetje vedli varolii takih agitatorjev. Gospod župnik Kocuvan, sli-pte!Ce pride tak agitor, razburjen od vroče jeze, bomo s takoj na sveži zrak postavili da se malo ohladi. ■panj bomo pa pustili, da bi črnosukneži tako ■tirali, kakor pri volitvah za deželni zbor. Tedaj svarilo, gospod župnik, drugače pride krtača in ha povestica, Več kmetov, Surov šolar. Pri Sv. Jurju v Slov. gor. je šolar prane Rošker svojemu sošolcu Francu Schonwetter »gnal kamen tako močno v glavo, da je moral Kreti ta deček vkljub zdravniške pomoči črez tri ■doe. Sreča v nesreči. Iz Celja se nam poroča: To- dne 16. t. m. proti 6. uri večar peljala sta se Japca gospoda Maloprou v Babno pri Celju. Ko J8e črez železnico peljala, pridrdral je v tem tre- o nočni vlak ter voz zlomil. Hlapcu, ki je aj sedel, se nič ni zgodilo, med tem ko je zadi ga tako močno z voza vrglo, da se je težko aval na glavi. Nezavedenega so pripeljali v jsko bolnišnico. Tam bo morebiti kmalu ukreval. gica sta pri vsej nesreči še vendar srečo imela. nepoškodovan. Učni tečaj za vinogradarstvo in sadjarstvo, za viničarje. Bralce opozarjamo na naš inserat ta poučni tečaj posebno toplo priporočamo našim jtom. kmetskim sinom in viničarjem. I Maribor. Zadnja številka znanega „leibblatlna" m gospodov „Stidsteirische Presse" imenuje na- Iriojake morilce, tatove, pijance itd. Lepe besede fceh nst, katere bi morale Kristusov mir pridigo- Zapomnimo si te besede, prišel bo morebiti ta klerikalček v sili k nam, potem pa mn po- vrata in recimo mu, naj gre v Maribor v ko- nlice pomoči iskat. miljena sestra uišla. Iz mariborske bolnišnice e sestra Augustina. Med 4 stenami bolnišnice ozko postalo in z dovoljenjem matere, katera tnica v eni vesi na dravskem polju, je po noči ici in sestram slovo dala. Ljubezen je baje riva bila, da ni morala obstati. Delavci pri reguliranju Savinje. Pri reguliranju oje se najeineje delavci, kateri hočejo v akord i Marljiv delavec si lahko zasluži na dan 2 do ne. Orodje za kopanje dobi vsak delavec. De-[fiprejema ogleda Rokus Grengo v Sv. Petru v dolini, Ljudski delavci morajo seboj prinesti bnkvice. , Tomaž blizu Ormoža. Pri Sv. Tomažu je zelo pobožno, celi dan in celo noč bi tičali £i. Vendar na drugi strani so med temi vernicami tudi taki, kateri si iščejo celo plena >mašnem vojaku. Eden takih vernih ukradel je vojašku bluzo in škornje vojaku iz hleva ce-žrebcev. Bržkone je ta pred tatvino v cerkvi polil, da bi imel srečo in rino tatvino dopri- ■ nesel. Tako daleč so že klerikalci vaši pristaši, da že siromašnemu vojaku ne puste pičlega imetja. Pred takimi vernimi klerikalci mislimo celo berač nebi bil varen krajcarja. Mala nedelja. Naš župnik so baje milostivega knezoškofa prosili, da bi jim podarili novo faro. oe že hočete gospod župnik oditi, bodite prepričani, nikdo Vas ne bo prosil, da bi ostali. Ce pa hočete v miru pri nas živeti in da Vas bomo vsi radi imeli, obhajajte slovesno trojičko in angeijsko nedeljo, slovesno kakor Vaši predniki v naši fari. Pri prejšnjih je bila cerkev ob takih praznikih nakinčena in raz-vitljena, da je človeka kar strah božji objel, ko je videl to lepoto. Pri Vas pa? Kako je rekel Slomšek: „Gospodar se pozna po strehi, župnik pa po cerkvi." Prihodnjič si čemu pogledati našega cehmojštra. Miren opazovalec. Izpred mariborskega porotnega sodišča. Tri razprave zaradi nmora. Ivan Arnuš. V pondeljek, 15. t. m. vršila se je pred porotnim sodiščem razprava proti Ivanu Arnuš, 17 let staremu, ker je v noči od 10. do 11. februarja t. L svojega lastnega očeta ubil in ga oropal. Pred sodiščem izgovarjal se je s tem, da je očeta sovražil, ker je ta pregrešno živel z lastno hčerjo, njegovo sestro. Arnuš pri obravnavi ni tajil ničesar, obstal je, da je očetu po umoru ukradel 261 K 42 v. Zaradi tega je bil obsojen glede na svojo mladost na 18 let težke ječe. — Franc Breg. Dne 16. t. m. vršila se je obravnava pred porotnim sodiščem proti Franc-u Breg, 19 let staremu, viničarskemu sinu iz Flekušeka. Obtoženec je v noči od 28. na 29.' marca t. 1. pri tepenju viničarju Alojzu Šriinpf z nožem prizadjal take rane, da je ta kmalu umrl. Sodišče ga je obsodilo na 4 leta težke ječe, preostrene z enim postom. — Martin R e p n i k. Martin Repnik iz Latinje vesi in Marko Ačko sta šla v družbi drugih težakov domu. Med potom sprla sta se omenjena, Martin Repnik je potegnil nož in Ačkota tako silno v glavo zbodel, da je rezilo (klinga) noža obtičalo v glavi. Ranjenec je 3 ure pozneje umrl. Zaradi tega umora obsojeni je bil Repnik dne 16. t. m. na 3 letno težko ječo. * * * Poglejmo si pa, kaj pišejo klerikalci o teh 3 morilcih! O morilcu lastnega očeta, Ivanu Arnuš, pišejo te klerikalne cunje, da je bil Štajercev pristaš. Z nesramno predrznostjo pišejo, da je našla sodnijska komisija pri Arnušu „Štajerca." Ko smo prvokrat o tem umoru pisali, smo že umenili, da so se našle v hiši umorjenega BMohorske knjige!" Pri razpravi prišla je resnica sodnijsko na dan. Iz sodnijskega akta se je prečitalo, da je komisija na mizici tik postelje našla „Mohorske knjige.1" Vpričo temu predrznile so se cunje klerikalskih tepcev pisati BŠtajerca se je našel, Arnuš je Štajercev pristaš." Vaš pristaš je, vaš sad, farizejci. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pri obravnavi zvedlo se je tudi, da je umorjen oče pred večimi leti sedel 10 let zaradi umora. Hinavci je že takrat „Štajerc" bil? Takrat so samo vaše cunje vladale in hotele vtemniti ves svet. In po- 8 glejmo si hčer oziroma sestro Arnuš. Predno, da je porodila (imela je grešno razmerje z lastnim očetom) bila je v »Marijinem društvo." Kaj ne, Marijine drnžbenice „Štajerca" čitajo. „Gospodara in „Naš dom" so jim evangelij, „Gospodar" in „Naš dom" bila sta evangelij o*etu in sinu. Upate še se nadalje trditi, Štajercev pristaš je bil Arnnš! Kar se tiče domačije morilca, ni ravno okolica Sv. Lovrenca v Slov. gor. tabor klerikalcev? Tam ne vlada „Štajerčev šnops", kakor pri vsaki priliki kričite, tam vlada le Koserjev šnops, klerikalskega žganja se je napil morilec, da je dobil korajžo. Poglejmo si pa druga dva obsojenca. Nista tudi iz krajev, ki so znani kot kle-rikalska gnezda? Pfnj vas bodi nesramni lažnjivci, pfnj vas nesramni črnosukneži. Vaše podrepnike, nočete zaznamovati kot Stajerčeve pristaše, ker so se vam tako lepo obnašali. Vas sad so ti 3 morilci, navdušeni klerikalski pristaši morali so v luknjo. Čuditi se moramo tudi „Slovenskemu Narodu". Tudi ta napredni list piše, da je morilec Arnnš baje naš pristaš bil. Nismo mislili, da celo »Slovenski Narod1 regljanje klerikalakih cunj svojim bralcem ponuja. Spet dva umora. L Umor v Trivanji* (v Slov. Gorici). Petek, 12. t. m> našli so na domačem vrtu trupla Terezije Markuzzi. Ležala je na hrbtu, prša je imela gola na vratu pa strašno rano, prizadeto z nožem. Umorjena bi morala v 4 tednih poroditi. Orožniki so takoj hudodeljstva sumničili njenega ljubimca, 19 letnega Antona Pauko, željarskega sina iz Sterteneka. Ta je namreč očetovstvo otroka tajil in iz jeze ljubico umoril. Podali so se na njegov dom in ga izpraševali. On je sicer tajil, a našli so na njegovi obleki sledi krvi, in na 2 prsteh je imel rane, ki mix jih je umorjena s tem prizadjala, da ga je pri bojevanju ugriznila. Hud boj sta gotovo imela. Markuzzi je imela skoraj vse lasi izpipane. Ta fini ljubinec je zdaj pod ključem. — II. Umor pri Slivnici blizu Maribora. Soboto noč bil je nmorjen in oropan Matevž Koren, znan posestnik in živinski trgovec. Omenjeni dan popoldan prodal je v Mariboru slamo in z denarjem se je podal proti domn. Podoč ukrenil je v Slivnici v gostilno Vreg. Od tod je odišel okoli ob 8 uri večer, domu v Orešje. Koren pa ni šel po cesti, ampak volil je pešpot, katera pelja tik železnice proti Orešju. Drugo jutro našli so ljudje, ki so po tej poti v Maribor šli, mrtvo truplo Korena v jarku pri travniku ležati. Takoj so o tem oznanili in prišla komisija je dognala, da je zločinec Korena najpreje zadrgnil in mn potem denarje in uro vzel. Samo rožni venec je pustil umorjenemu v žepih. Orožniki so se na vse načine trudili zločinca na sled priti, in hvala Bogu, posrečilo se jim je. V Hrastniku so vlovili morilca v osebi Franca Ojsteršek, pristojenega v Marijin-Gradec, 12. t. m. izposodil si je v Kalsdorfu 6 kron stem, da jih bo drugi dan vrnil. Ta dan peljal se je v Hoče in drugi dan 13. t. m. vidli so še ga vedno v Hočah, Po noči od 12. do 13. t. m. bil je Koren umorjen. Ojsteršek je hotel po umoru izginiti iz okolice, pa marljivi orožniki so ga zasačili in okrožnemu sodifl Maribor izročili. Dopisi. Stanovsko pri Poljčanah. Sitno silno je zb« naš članek tičoč se naših občinskih volitev par na klerikalčekov in sicer tako, da se od jeze kar pen Radi tega so skovali nek članek poln bedarij in 1 in ker te neumnosti celo „Gospodar" ni hotel sp jeti, poslali so njo šnopsuredniko tje dol v Kranj Kranjsko. Klaverno zavija dopisunček tako, kal da bi bili zložili poljčanski farani dopis ter ž d branili župnika. A vendar ni temu taka! Poljčan farani se prav živahno smejijo, ker dobro vedo, je pisan Članek le v farovškem zidovju. Med drug bedarijami in oslarijami piše dopisunček, da so t kajšnji naprednjaki — „nemčurjea jih imenuje, stopali proti prejšnim dušnim pastirjem, Jurju, Šeb in Lenartu. To je debela laž! Rajnki župnik J je bil gotovo v Poljčanah zadovoljen in je bil i priljubljen. Postopanje in dejanje gg. Šebata Lenarta pa še danes šumi faranom po ušesih. R merje med g. Šebatom ter neko klobučarico nad ne omenimo; črez postopanje, preganjanje do znanega g. Lenarta še danes vrabci na strehah p pevajo. Da je g. Lenart farane, kateri mu niso o jali, vedno tožaril ter poštenjake, kteri pri sodni niso tako pričali, kakor bi se*gospodu dopadlo, ganjal in vsled neznosnega stanja moral oditi, znana reč. Mi starih rečij neljuboma ponavlja k temu nas klaverno dopisnnče v „Slov. Štajer sili. — Nadalje piše to dopisunče, da se tukaj nemškntarji ravnajo po svetopisemskih besed „ Udaril bodem pastirja in razškropile se bodo ov< Te besede svetega pisma imajo prav lep pomen, kaj pomagajo taki pastirji, kateri ovcam le ve volno strižejo, ter iste, katere se prav striči ne stijo, preganjajo. Dopisunče nadalje graja grundna kateri proti visokim obrestim posojujejo ljudstvo ogromno hvali „posojilnice". Tega pa ne pove, mora kmet biti dober gospodar in še mora tudi ii dva dobra poroka, če hoče posojilo od »posojilni! Siromašnemu kmetu se seveda posojila samo obi ljajo, posebno ob času volitev, potem se pa mu 8 jijo na tihem hinavski klerikalci, ker so na t fini način dobili glas. — Prav po farizejski na napada dopisun Albin Grundnerja, pa vsi nesra napadi temu hrabremu in jako spoštovanemu ml; nišu nič ne škodujejo, kajti ljudstvo ga zaradi govih dobrih lastnostij in pametnega obnašanja j spoštuje. Med drugim imenuje ga deviško čiste O da, ko bi bil kdaj Albin polsg župnikov in 1 lančekov oknaril, klerikalcem in njih vodnikom o zane njih roke poljuboval, na znanih mladeni« shodih razsajal, tulil, pijančeval, za svetnika 'M bil morebiti razglašen. O ti klerikalni hinavci!! dalje pravi dopisnnče v „Slov. Štajerca" ; rnarsiklB naprednjaki „giftne krote" — so ali nemškutarji,B padniki in izdajalci ali pa goljnfi, tatovi in moj 7 i pa vsi skujaj. Kaj pa večina klerikalcev, posebno »dniki, v tem je tako tih, ko grob. Nič ne pove, f je pred par leti na Koroškem kaplan župnika za-rnpil in mu denar ukradel, tih je o kaplanu, kije [celjskem okraju precejšno število nedolžnih šolskih Iklet onečastil, tih o večih takih slučajih. So ti idi ^Štajerca" čitali? To so gotovi „deviškočistnežitt! ebi pa hinavski dopisun, tepec, farizejska peka svetujemo, piši raje v tvojem aenn, pa ne zavijaj tako, kakor da bi bili za jboj Poijčanski farani; ti poznajo dovolj vse te, ka-ire ti napadaš, ti jim ne odvzameš dobrega mnenja neh teh, kateri se tebi, hinavec od pet do glave p dopadajo, kajti oni. so poštenjaki. Pa tudi tebe irizejec, volka v ovčjem oblačilu dobro poznajo, pa Bragem oziru. i Sv. Jurij ob Šcavnici. Gospod urednik! Že vmi-jalem letu smo Vam poročali, kako imeniten zago-Kik je naš učitelj Kocmut. Takrat smo omenili, ■je ta gospod ob enem tudi tolažitelj in zagovor-iik vdov, posebno mlade, Če imajo količkaj premo-nja. kaj rad zagovarja. Pred kratkim je ta gospod Kel v družbi neke vdove in večih možev v gostilno tepoda Podrepšeka; tukaj je Kocmut tako postopal, I je krčmar bil prisiljen, mu nekaj trdih v obraz pedati in mu pokazati, kje so duri. — Kako so ki Jnrjovški časniki v „ženeki obleki" pozneje trli. so se Podrepšekove glasne besede še več dnij Icmntu na obrazu poznale, čudo, kako močan glas bra ta gostilničar imeti. Ljubi gospod Kocmut, mk bi bilo, ko bi se ti bolj držal svoje službe, Itero si skoz milost komaj in komaj dosegel; pusti ne razmere, ki tebe nič ne brigajo, pri miru, kdor ■ smolo prime, ©smoli se, pravi pregovor,'Ce si pa ■ravno tako usmiljenega srca in to posebno proti lovam. tedaj se nodaj v bližnji Sovjak, v jurjovško Knjo, tam je zadosti vdov in starih devic, tiste tolaži. ■ misli pa si ti gospodek, da smo ta dopis vzeli ■iz tistih črnih bukev, v katerih imamo tvoj celi ■jenjepis in tvoje zasluge zaznamovane. Gospodu ■drepšeku pa se moramo zahvaliti, da ti je gospoda Kazal z svojimi „glasnimi besedami" nam pa pov-Hil mnogo smeha, tvojim zvestim prijateljem. I Iz Slatine. Dragi „Štajrec* ! Na prošnjo kmetij-I podružnice na Slatini poslal nam je deželni od-I gospoda kultornega nadinženerja, da nam je v Heljo 21. maja popoldan v Kupnikovi gostilni na Hplatii predaval o poboljšanju mokrih travnikov z ■lažnimi cevmi. Poduka se je udeležilo blizu 100 Hnšalcev iz sosednih občin. Omenjeni gospod nad' leoer prepričal nas je s svojim temeljitim podukom, ■or tudi, da se je sklical na že narete drinaže v ■i bližini tako, da se nas je še tisti dan več pomikov odločilo, svoje travnike na ta način zbolj-m. Kakor nam je gospod inžener obljubil, dobimo Bazne cevi brezplačno, kakor nas tudi gospod in-k in preddelavec ne bosta nič stala. Pri tej Bid je tudi več kmetov pristopilo k kmetijski poklici na Slatini, kar bi že bilo vzlic raznih koristi, m se ndje c. kr, štajerske kmetijske družbe lahko udeležijo posnemanja vredno. Za letno plačo 3 krone dobiva ud vsake 14 dni slovenski časopis „Gospodarski glasnik" v katerem vsak kmet obilno koristnih naukov najde. Udje pa si tudi pri podružnici lahko brezplačno različne gospodarske stroje posebno travniško brano izposodijo. Gotovo bo podružnica zopet prav v kratkem priredila v našem kraju Še kak poduk o živinoreji posebno o zdravljenji navadnih bolezni in o nezgodah pri živini. Več mladih posestnikov. Sv. Mihael pri Mozirju. Tudi mi hribovci se obrnemo na edini prosti kmečki list, in to si ti, ljubi „Štajerc"! Poročamo Ti, da smo bili z rajnkim župnikom g. Ramorjem prav zadovoljni, nikakor pa se nam ne dopadete njegov naslednik g. župnik Gunčer. Če so milostljivi g. knezoškof mislili, da je za hribe vse dobro, so se zmotili. Ta farška družinca, župnik, kuharica in stric se vedno kavsajo, a vkljub temu pričakujejo prav v kratkim mladino in lahko še pričakamo, da se bodo okoli cerkve plenice sušile. Sv. Mihael, le dobrega, čistega zraka navajen, bi vsled tega pleničnega parfema gotovo iz oltarja pobegnil. Toraj gospod Gunčer, pošljite Vašo farško devico prej ko prej v Gradec kuhat učit, da ne bo prepozno, mislimo, da je Rim že blizu. Ob priliki več! Vaši, navidez zabiti farani. Razne stvari. 700.000 kron pri kvartanju zaigral je veleposestnik Bela pi. Just v Budimpešti. Grofi Pavel Szapary in Anton Sigrey, kakor princ Thurn Taxis so baje dobivalci te vsote. 39krat OŽenjen. Pred sodiščem v Chicagi začela se je razprava proti Janezu Hoch, kateri se je v kratkem času 39krat oženil. Ženo je ustrupil in oropal, potem si pa drugo vzel. „Domovini" v odgovor. Celjski regljači po imenu „Domovina", ki je na nesramen način napadala ptujskega župana gospoda Orniga in našega urednika, odgovorimo v nekem prihodnjem daljšem članku. Pokazati hočemo zopet, kako hinavski, kako nesramen Je ta prvaško klerikalen list! Župnik — obsojen. Župnik v Fiiedburga, (Gornje Avstrijsko) pater Janez Hartl, je v cerkvi enega učenca za ušesa tako močno mikal, da ta 4 dni nič ni slišal. Zategadelj je bil župnik pri okrajnem sodišču Mattinghofen obsojen na 1 teden zapora. Nova vojna luka. Država baje namerava novo vojno luko napraviti in sicer v Sebeniki na Dalmatinskem. II oseb utonilo. V Szatmar-u peljalo se je 10 kmečkih deklic in 2 moža z ženama v čolnu preko ribnika. V sredini ribnika prevrgel se je Čoln in vseh 10 deklic in ena žena so utonili. Dva moža in druga žena so se rešili. Župnik zgubil škornje, hlače in klobuk. Nekje na Slovenskem (vas raje zamolčamo) imajo klerikalci konsum, v katerem se večkrat prav divje popiva. Tudi te dni je bilo v konsumu veliko pijančevanje, H katerega se je udeležil precej znani duhovnik. Naslednjo jutro so ljudje našli na cesti škornje, hlače in klobuk. V zamazanih hlačah našli eo nliebsbrinc" od najzvestejše drage. Kar je kazala že adresa tega pisemca, še so potrdile druge okolnosti, da je namreč duhovnik, čigar ime in prebivališče pa bodi zamolčano, v pijanosti na cesti zgubil škornje, hlače in klobuk. Nedeljski počitek. Bralce opozarjamo na naznanilo trgovske zadruge v inseratnem delu. Vinogradnike in vse, ki imajo delavce, prosimo, da že v sobolo izplačajo, da si lahko delavci v nedeljo dopoldne potrebščine kupijo, ker ob 12. uri se morajo prodajalnice zapreti. Zaradi hrošča ubit. V Hoflein-u splezala sta 2 fanta gredoč iz šole na drevo, da bi hrošče stresla. Ko sta še bila na drevesu, prišel je trgovski sin Erich Weigl in vzel enega hrošča in od bežal. Ko to onadva vidita, hitro za njim, ga dobita ter sta ga z kamenjem tako močno po glavi tolkla, da je deček obležal in kmalu umrl. Koliko poje dvoje lastovic na dan. Če račanimo, da lastovici, (samec in samica) od 4. ure zjutraj do 8 ure zvečer lovita, tedaj 16 ur delata in vsako uro samo 20 krat k gnezda priletita, prideta cel dan 640 krat pitat mladičev. Vsaka prinese vsakokrat 10 do 30 mrčesov. Recimo vsakokrat prinese 10, toraj celi dan 6400 mrčesov. Toliko pokončajo pa tudi druge ptice pevke, toraj Čuvajmo jih, pustimo jih mirno gnezditi in z lepim petjem bodo nam hvalile. Vojni Stroški Rusije. V zadnjih 30 letah izdala je Rusija za svoje vojske 6700 milijonov mark; ena marka je v našem denarja 60 krajcarjev. Bi raje ta denar za kaj druzega uporabila, za šole in poljedelstvo. Ameriška sodba o avstrijski mornarici. Ameriški admiral O'Niel pravi takole črez avstrijsko mor-narnico: Avstro-Ogrska ima najhitrejše vojne ladje celega sveta. To je prav pripravno brodovje, ki prenaša dovolj teže ter se mu ni treba bati nobenega sovražnika, ker po lastni razsodbi se lahko spusti ali v bitko ali pa se ji izogne. Posebno hvali vojne ladje, ki so zgrajene v Trstu in Paljn. — Gospodarske in gospodinjske stvari. Kedaj in kako naj se žvepla? Med sredstvi, ki so se priporočale proti grozdni plesnobi (pepelu na trtah, oidium Tuckeri), sponeslo se je edino prašenje trt z žveplenim prakom ali žveplanje. Prvi je porabljal to sredstvo proti gornji bolezni vrtnar Kyle na Angležkem leta 1846. V kratkem se je razširilo to delo povsod, kjer raste vinska trta. Žvepleni prah razkroji se namreč na solncu in okoli vsakega praška napravi se žveplena sokislina, to je oni puh. ki se napravlja, če žveplo zažgemo (žveplen dim). Žveplena sokislina je proti vsem glivam stru- pena, osobito pa proti grozdni plesnobi. Čim M drobno zmleto je žveplo, tem lažej se razkroji, tei bolj tudi zaleže. To žveplo se pa tudi mnogo laži razprši, nego na debelo zmleto. Zato ne smemo lin niti s par novčiČi, katere moramo dati več za U^ žveplo. Saj prihranimo potem na žveplo sarad mnogo; ker zavzema drobno žveplo več prosta nego debelo, ga mnogo manj porabimo. Da se] moglo žveplo razkrojiti, žveplati je v gorkem in tiha vremenu. Če žveplamo v rosi ali dežju napravil iz žveplenega praha na trti nekaka Skorja, katei pa se ne razkroji tako lahko in zato se v taka vremenu žveplanje ne priporoča. Najboljše je žvepU potem, ko je minula jutranja rosa in kaže lep, va dan. Žveplati smemo tudi v vročini, Jutranje žl planje pa več izda nego popoldansko, če piha veil ne bo žveplanje mnogo koristilo, ker odnese s« vso žvepleno sokislino, kar se je napravi. Usd žveplanja pokaže se navadno že isti dan. Grem« po žveplanem vinogradu, občutiti moramo duh ] žvepleni sokisSini. Če pride kmalu po žveplanju d kateri je žveplo spral ali zmočil, je delo ponon Tudi neposredno pred škropljenjem se ne sme k plati, pač pa po škropljenju, ko se je galična ra topina že posušila. Ker se razvija oidium vrhu jad listja in mladja, zamoremo bolezen, (nasprotno pel nospori) tudi potem zamoriti, ko se je pokazala. naših krajih, kjer nastopa oidium vsako leto br izjeme, ne smemo pa čakati šele do tedaj, ko bol« vidimo, marveč bojevati se moramo proti nji že pj Dokler je mladje še majhno in je v vinogradu še mi semena te bolezni zamorimo jo mnogo lažej in hj gotovo nego potem, ko se je trta razrastla in bold razširila. V prvo žveplati je, koj ko se razvijejo do 4 listi v drugo je žvepleti nekoliko pred cveti in v tretje koj po cvetu. Potem ni potrebno j žveplati toliko časa, dokler se ne zapazi v vinognj bolezni. Za žveplanje rabimo različne priprave, j prvo žveplanje, ko je mladje še majhno, je najbofl rabiti kositerjevo, cilindrasto posodico, ki je na spi njem dnu preluknjana. Da se žveplo boljše raztrl mora viseti poleg lukenj nekoliko bombaževih trakcj Tudi vrečica, ki se s palico tolče, je za prvo žj planje dobra. Za naslednja žveplanja rabijo se tj lični žveplalniki ali mehovi. Navaden žveplalnik, je med ročnimi žveplalniki najboljši, je oni, hA ima od zadej ročaje. Dobiva se pri vsakem klepan V novejšem času pa so se napravili tudi nahrbj žveplalniki, ki delo jako olajšajo in vrhu tega tudi žveplom varčijo. S pomočjo klinčka zamore se a planje poljubno regulirati. Prvi žveplalnik (Vindoba 1900) deluje samo tedaj, če se pritisne ročaj navd drugi žveplalnik (Vindobona 1902 D) pa ima i meha in deluje, ko se pritiska ročaj dol in gor. E| se polni od zgoraj, in stane pri tvrdki Fr. Nechfl na Dunaju V/l Margaretenst. 25 K, drugi se pl od zadej in stane 30 K. Kar je delo s to pripd jako dobro in lahko, priporoča se vsakemu večd vinogradniku. Predno stavimo žveplo v žveplal dobro je, če ga presejmo skozi sito, da razdrobi 9 be. Žreplalnika seveda ne smemo popolnoma na- iti, ker bi ne mogla potem sapa predreti žvepla. j Kedar žveplamo, ne posipajmo trt z žveplom, [postanejo vse rumene. S takim žveplanjem si prav lahko ožgemo, kajti, žveplena sokisiina todi |nim rastlinskim delom škoduje, če je je preveč. »bito moramo paziti na to, ko žveplamo v vročih Popolnoma toraj zadostuje, če trte same to- poprašimo, da se žveplo lahko spozna. Posebno imo pred močnim žvepljanjem todi v jeseni, ker išel dnh po žveplu lahko v vino. Pri žvepljanju išimo samo grozdja, marveč tudi listje in mladje, bolezen napada, kakor prej omenjeno, tndi te le dele, Poslano.*) 11 Ko bom dovolj močan, udaril bom po farjih in po dohtarjih, ker kmet je moj gospod Ivan KriŽ.man, I Že v predzadnji številki smo namignili, kako ■sli Križman pomagati slovenskemu kmetu. Dasi Eriki sin, kakor se sam včasih pobaha, ga vendar [sram. da nebi na najgrji način zlorabil na koncu pada stoječega kmečkega ljudstva. — .Tadi učitelje bom pustil; moj list je samo list." Tako pravi Križman. „Kaj mi pomaga par ducatov učiteljev in pa tistih par farjev in farjev! Kmet> kmet, to je masa, to je nekaj krone, udi je samo vsak deseti kmet moj naročnik." — jbo Križman dovolj močan, to se pravi, ko bo (zadosti kmečkih naročnikov, takrat bode udaril rjih in po dohtarjih, takrat bode začel ■ kričati, edini on kmetov prijatelj. In kmet, ki je še da ne vidi dalje, kakor od svoje bajte garovške palače, bode kričaču Križmanu verjel, mu bode na limanice, kakor so mu bili sedli jHmanice učitelji, farji in dohtarji. Kmet je tisti, le nakopičil Križmanu bogastva, kmet je tisti, kode volil Križmana v deželni zbor štajerski, kmet isti, ki mu bode postavil sredi Ptuja spomenik! [so Križmanove sanje, sanje, ki se imajo po nje-mnenju gotovo uresničiti. Do vresničenja teh pa mu bode pripomogel samo slovenski kmet in dragi. In v zahvalo, da mu je kmet nanosil ienja, da ga je kmet volil v deželni zbor, bode ran v svojem listu udrihal po farjih in dohtar-Ft deželnem zboru pa bode kot kmečki poslanec pvoje volilce kimal, kakor kima poslanec E —r. ne Križmanova izpoved! Tako misli po lastnih jedah pomagati kmetu! — Za denar in za slavo Iriiman, ne pa za narodnost ali za kmeta. Da le njemu dobro godi, kmet lahko lakote umerje. doeego svojih namenov, poslužuje se Križman naj-framnejših sredstev, najpodlejših obrekovanj; svoje rtnike hoče spraviti v ječo, ker se boji, da bi ajaka Križmana pokazali svetu v pravi luči. za štajerske Slovence, katere zastopa lazili brezznačajni Križman! Ti pa slovenski kmet, ki imaš menda mnogo denarja, pošiljaj pridno svoje kronce v Kranj, kajti tam je mnogo šnopsa, ki se mora plačati, kar pa ni Križmanova navada. Daj, slovenski kmet, da bode urednik „Slov. Štajerca* kmalu zapel: nAston das ding: sedaj sem že dovolj močan, da farja vdarim in pa dohtarja, ker kmet je moja molzna kravica! *) Za ta dopis uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Pisma uredništva. Velika Nedelja. Če so se kaplan res poboljšali in več ne udrihajo po »Štajercu*, pustili bomo jih pri miru. Če pa to.ni res, ampak kaplan še vedno po stari poti hodijo, potem dobijo pa na debelo. — Pilštajn: Priobčimo nekaj časa pred volilvo, prosimo še za en dopis. — Dobrna: Ni za rabo, prosimo za kaj drugega. — Sv. Jakob v liožu: Vaš pikantni dopis smo sprejeli; ker ni dopisa, ni za rabo. — Dopise brez podpisa ne priobčimo, torej raj kaj tacega ne vpošljite. — Vsem dopisnikom ne moramo takoj ustreči, prosimo za potrpljenje. — Teharja: Prepozno prišlo, prihodnjič. — Crešnjevec: Vaš izvrsten, dopis žali Hog prepozno sprejeli, v prihodnji številki ga priobčimo. Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo, namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) ? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali preobilno o1") mizi Življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec.______________________ Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja. c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi Že na 50 let feot preizkušeno domaČe zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se .ie razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi Če ga leta in leta hranimo nič na učinku in bi ga vsled tega ne smelo majnkati v nobeni hiši. Dobiva se tudi v tukajšnji lekarni gospoda Behrbalka. Najboljše krepilno sredstvo za bolnike, za bledične in malokrvne je Somatose. Za priporočati je posebno tudi istim, ki so na pljučah bolani, kakor tudi slabotnim otrokom, ker jim vzbuja tek in jim tako krepost ohranjuje. Dobiva se vseh lekarnah. Loterijske številke. 22, 25, 27, 15, 42. 80, 21, 64, 52, 11. Trst, dne 13. maja: Gradec, dne 20. maja Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) 66 je najboljša grenka voda.(Eabi se ta voda tndi med drugim v splošni dunajski bolnišnici.) Zaloga pri V. SCulllflak YPtUJO. Lepo malo posestvo, Vi ure hoda od Maribora, tik glavne ceste. Hiša obstoječa z 3 sobami, 2 kuhinji, lojpa, klet, Živinski hlevi. Škeden, kolarnica, studence z imenitno vodo.- Pri hiši je lep vrt, 2 njivi travnik, 2 gozda, vsega skupaj 3 orale, lep pašnik, tako da se lahko redi 3 goved. Poslopja so zidana in z opeko krita. Cena 6000 K. izplačilo po pogoju, nadalje Malo posestvo, 1 uro hoda od Maribora, na lepem, veselem, ravnem kraju. Hiša je zidana, z slamo krita in obstoji iz 3 sob, kuhinje in kleti. Pri hiši je živinski hlev za 4 goveje živine, škeden, svinjski hlev. Nadalje je velik sadonosnik, o njiv, 5 host, 1 travnik, vsega skupaj 6 oralov. Posebno sposobno je to posestvo za živinskega trgovca. Cena 4000 K. Izplačati so mora takoj 2000 K. Na posestva je mali vžitek, za katerega pa ostane 1200 K brez obresti, Več pove Franz Podlipnik, Thesen 42 pri Mariboru. 2*0 10 Sonratose mesna beljakovina Najodličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krc- pilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Trije travniki2" se takoj v najem dajo. Več pove JožefGoriupp, usnjarski mojster v 1'tuji. Ugodna prilika. Posestvo z dohodki najmanj 400 K, se da v najem istemu. kateri povsodi 400—800 K na 2 leti; za posojilo se da zanesljiva varnost. — Več pove Jan. Zmajšek, pošta Pilstajn. 243 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki v poslani fotografiji po ceni Otto Neumann Prag, Karolinental St. 130. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 242 Izvrstna trgovina Z Špecerijskim blagom, na ugodnem prostoru se zaradi družinskih razmer po ceni proda: Natančneje se zve v uredništvu ^Štajerca." 235 Učenec 245 ki ima veselje za č revij a rs t vo. se takoj sprejme. Starost 14—10 let. kje. pove upravnišlvo ^Štajerca." Učenca sprejme V. M. Jaklin, trgovina z mešanim blagom v Ribnici (Krajnsko). 233 Lepo tele, bikec, proda Jožef Ornig, Ptuj. 239 Novozidana viti podobna hiša, ^ Se 11 let davka prosta, lik glavne ceste, v bližini farne cerkve, '/, ure hoda od Ptuja, lepo dvorišče, z drevjem nasajeno, 2 vrta za zelenjad, studenec pri domu. se po ceni proda. v Naslov pove upravnišlvo „Šlajcrca". Pekovskega učenca takoj sprejme Johann Turčič, pekovski mojster v Praoerhofu. 216 Trgovsko društvo v Ptuji daje naznanje: Na podlagi ukaza visokega c. kr. nainestništva v Gradcu smejo pro-dajalnice (štacuni) ob nedeljah in praznikih samo od 6. zjutraj do 12. dopoldne odprte biti. Ob 12. nri opoldne morajo se takoj prodajalnice zapreti. Ker velja ta ukaz za vse kraje, kateri imajo pod 6000 prebivalcev, tedaj tudi za vse prodajalnice na deželi, razglasi podpisani predsednik trgovskega društva to javno in opozarja na nasledke, katere zadenejo tiste, ki se tega ukaza ne držijo. 236 Predsednik Schulfink m. p. Kdo si hoče kaj zaslužiti in se nemščine naučiti naj pride dne 1. junija t. I. v gostilno Jurija Golob v Sv. Trojici (Slov. gor.) Prišel bo ija oskrbnik iz Koflacha. kateri bo najel 20—30 delavceh za rudokop v Voitsbergu. Kdor marljivo dela, lahko si zasluži 3—4 krone na dan. Združite se torej mladeniči in pridite v omenjeno gostilno, da se z oskrbnikom pogovorite. Dopisi se naj vpošiljajo pod »M. W. I« poste restante KOHach." 23-i Preložitev slikarske obrti. Spodaj podpisani uljudno naznanja cenjenemu ol da je preložil svojo slikarsko obPt z 1. majem AllerhelligengassB na minoritski trg na! minoritski cerkvi. 1'riporoca se kot slikar (mal barvar. Ptuj. v mesecu maju 1905. Franz Kreinz, slikar (mm^», Trgovina z mešanim blagom in g dobro vpeljana, na ugodnem prostoru se izurjenemu I v najem da. Ta mora vešč biti slovenskega in nemškega ter nekaj premoženja imeti, da zamore tudi najemnino Dopise sprejme lastnik L. pl. Matthteu v Zrečah (Rotse pri Konjicah. (Gonobitz.) Razglas! V štajersko deželno sadje in vim sko šolo v Mariboru bode se v za? šolskega leta 19056, toraj z 15 sepi broni t. I. sprejelo brezplačno več nčenj Prošnje se morajo vložiti vsaj do 15. julija] osebno (toraj vsaki prošnjik sam) pri ravnatelj sadje- in vinorejske Šole v Mariboru. XatanCneja pojasnila so navedeni dotičnem razglasu štajerskega deželnj odbora, kateri razglas smo priobčili v zadnji številki. Od dežel, odbora štajerske, Naznanilo* Na deželni sadjerejski in vinorejski Soli v Mariboru se bode poletni tečaj za vinogradarstvo in sadjarstvo inj od 19. do 24. junija t. 1. Prvi tečaj ima nalogo poucevj poletnih opravkih v vinogradu in sadonosniku. o zalj škodljivcev, teoretično in praktično drugi, viničarski lečj je namenjen samo praktičnemu pouku. Tečaja za vinogradarstvo in sadjarstvo udeležili sej 40 oseb. Poučevalo se bode brezplačno. Udeleženci viničarskega tečaja dobijo podporo v ta to dovolijo sredstva, ki so zato v razpolago, fcli, kateri; tako podporo, naj to v svojih prošnjah za sprejem pa navedejo in si puste potrditi od občinskega urada: 1. da so siromašni posestniki, potrebni podpore, 2. sinovi takih posestnikov, ki pa delujejo na očetovi posestvu, ali pa 3. viničarji takih posestnikov. Isti, kateri ne zahtevaio podpore, naj to v svojih njah za sprejem omenijo. V prošnjah za sprejem mora se tudi starost pi navesti. Teoretičen pouk vinogradarskega in sadjarskega prične se dne 19. junija ob 9. uri dopoldne. Udeleženci: carskega tečajo naj se pa istega dne ob 8. uri dopoldi oglasijo. Prošnje za sprejem naj se pošljejo do 1. junija 1.1. pisanemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo deželne sadje- in vil' rejske šole v Mariboru. vmss Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, sliVOVko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramn tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kapi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (mante). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. 227 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin, Roedl=nova 231 iz kemične tovarne PRAGA VII Sternberg ulica št. 574 je najboljša. -*pf Povsod za dobiti. Hans Wouk, trgovec v | Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogalo zalvgo blaga za možko in žensko bbleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. jKopuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. ■ Sa prodaj ima tudi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 228 22« Naznanilo. Občinski in okrajni zastopi, kakor tudi podružnice kmetijske družbe na Štajerskem dobe smodnik za streljanje proti toči od deželnega odbora po znižani ceni 1 kg. za 76 vinarjev in sicer: a) v zabojih (kištah) po 25 kg. b) v sodih po 112 kg. Naročila se morajo poslati deželnemu odboru štajerskemu v Gradcu pravočasno, t. j. dva do tri tedne pred rabo smodnika, da se zamude zabranijo, ker vlaki za prevažanje smodnika ne vozijo vsaki dan. Naročilu naj se priloži natančen naslov, posebno pa zadnja železniška postaja, kamor se naj smodnik pošlje. Odpošiljatev preskrbuje ces. in kr. topničarska založnica (Artillerie-Zeugs-Depot) in sicer od svoje zaloge smodnika v Kalsdorf-u. Vštevši zaboj (kišto) in voznino od zaloge v Kalsdorf-u stane en zaboj smodnika (25 kg.) 20 kron 62 vinarjev in en sod (112 kg.) 93 kron 17 vinarjev. Znesek za smodnik se mora takoj poslati z naročilom na deželni odbor. Nepoškodovani sodi in vreče se vzamejo nazaj odštevši 15% odškodnino za porabo, ako se pošljejo na postajo Kalgdorf. Ta smodnik, namenjen streljanju proti toči, se ne sme porabiti v drug namen. GRADEC, 6. majnika 1905. Od deželnega odbora štajerskega. 12 Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka Schiehtovo štedilno milo z znamko „|elen." Ono je zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ^SCHICHT"1 in varstveno znamko „JELENU. Dobiva se povsod w%r$^mamnmBamz$' >$m&m:m:&^mmmmmm Veliko presenečenje. Nikdar ve$ y življenju se ne p«-mdi taka priložnost. 500 losov samo i gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranitn žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 krasno žepno toj letno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 Šepni nožič z pripravo, 1 par manšctnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco m Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80 Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne Novozidana hiša s petimi izbami, oddaljena kakih 15 minut od Maribora se takoj prav po ceni proda. Tik hiše je lepi vrt tudi nekaj zemljišča. V lilevu redi se lahko do H glav Živine. Nadalje se proda lepo posestvo 22i ki meri okoli 20 oralov Cjoh). Na posestvu stoji lepa hiSa. Posestvo je oddaljeno od Maribora eno uro hoda. Celo posestvo je prav sposobno za kako mlekarno. Več pove Anton LogariČ, Sv. Miklavž poŠta Hoče (Kotsch) pri Mariboru. Majhna trgovina z mešanim blagom, prav izvrstna, se takoj odda. Trgovina je na deželi in je pripravna posebno za takega, ki bi začel z trgovanjem. Odjemalec mora znati oba deželna jpzika. Naslov (adres) pove „Stajerc.tt 260 Učenec 204 dobrih slarišev in z dobro Šolsko izobrazbo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme v trgovini Kari Tischler, Velenje (VVollan). Maslo, jajca 210 kupuje v vsaki množini Amalija Šmvra, VVien, XVII. Elterlein- platz 7. Lepo posestvo v bližini sv. Jakoba pri Mariboru, katero meri okoli 28 oralov (joh), se takoj proda tudi na dele. Posestvo ima jako dobre njive in travnike, redi se na njem lahko 8 do 10 glav goveje živine. K posestvu spada tudi veliki sadu-nosnik, vinograd in mladi gozd. Vei pove J. Kola, Sv. _____Jak»h pri Mariboru. 21S Hlapec 215 ki je vešč nekoliko tudi nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovini s špecerijami in kolonijalnim blagom Josef Srimz v Celju. Lepo posestvo v Savinski dolini oddaljeno '/a ure od mesta Celja se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo meri 1 hektar 95 arov in 81 štiri-jaških melrov. Na posestvu stoji enonastropna h Sa s krasnimi sobami, ki so sposobne za stanovanje za vsako gospodo. Tik hiše stojijo gospodarska poslopja, katera so v najboljšem stanju. Tudi njive in travniki so v najboljšem stanju. Več pove lastnik (iašpar Dernošek, posestnik na Babnem str-y. 1-") pri Celju. 213 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisoa ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepnozrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, '1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-bnlanlom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade. 20 različnih reči za korešpo-deuco in Še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama lega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. flunsjska centralna raz pošiljal niča P. Luat, Krakov (Krakau) Nr. 41. Ni;, ^a neugajajoče se denar vrne. Kinč za vsako izbo. 03 U M 4,312.950 22 Od tega je odračuniti: K 14,121.501-43 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.66130 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.84013 Hipotekama posojila.....•..... K 6,246.64543 Mejnično stanje............. » 85.126*— Posojila na vrednostne efekte....... > 16.329-83 Efektni zaklad ............. > 3,453.858 — \ Posestva................ > 183.000-— Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ » 317.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih....... » 330.42520 Stanje blagajne JkaseJ.......... > 91.22963 Glavni reservni zaklad....... . . . > 564.881-88 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference * 315.35392 Zaklad za penzije............ » 32.44821 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 1041 Mestna hranilnica 387 (šparkasa) v Ormožu ! araduje vsako sredo in soboto od 8 do 12 ure poldan. Pojasniia se dajo vsaki čas brezpli Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obresti polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsal meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. roma zadnjega dneva meseca, v katerem se je dfl vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decei vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelju radi pripisa ni treba priti v urad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) Hranilnica (šparkasa) se nadzoi od države in je tudi ud zveze štajersl hranilnic in podvržena reviziji te zv< 15 Star Line, Antwerpea v Ameriko. vrste parobrodl. — Naravnost brez prekla-v New York In v Philadelphijo. — Dobra hrana. -na oprava na ladlji. — Nizke vozne orne. Pojasnila daje: , Star Line, 20, Wiedener Gflrtel, na Dunaji ali Kari Rebek, konc. agent l Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 637 leščanska parna žaga. novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven lice in plinarske hiše peetavljena je nova parna. žaga vsakemu v porabo. \&mn se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Ido pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 Styria- ^TYRIA" bicikelni novi modeli 1905. Cene za gotov denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K 150*—, Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad)poK 180-200 ^ Styria-bicikelni .(Halbrenn-Maschine po K 240, rbicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300*—. Že rabljene (oda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do ^t Na obroke (rate) podugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim Bin proti dvanajstmesečnemu poplačila in sicer samo nova kolesa. ■teranje se vsakomur, ki misb>bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. ini so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovorna vstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), je garantirano dobro in se ne sme z matije vrednimi fa-ijati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. imava tudi vse posamezne dele bicikelnov Reithoferjeve zračne cevi (Luftschlauche und Laufmantel). 4q mio-iiri-fcAli zastopnika za okraje Ptnj. da OldUllJ&L/Il, Ormož in Rogatec. )Jm-~ caj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles ne Q razpošilja. Najbolj po ceni in z največjim dobičkom se kupi usnje (Leder) pri krznarju (Gerber) in usnjarju H. BAUMANN v Konjicah. (Gonobitz). Tam dobi vsak kupovalec jako dobre, po starem sistemu izdelane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberleder). Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v izdelo-v vanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejši način. Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakovrstno progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakor tudi izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o izvrstni kakovosti blaga. Ravnolam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno surovo usnje, to je vsakovrstne kože, kakor goveje, telečje, ovčje, svinjske in pesje in sicer suhe ali pa tudi sveže (frišne). Kupuje se tudi smrekova skorja cela ali pa zdrobljena, nadalje jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje gotovo plačilo. 92 Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ sj meso, najfinejše klobase, 5 i vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- 2, o zjj ceni E g t J. Luttenberger, 1 mesar v Ptuju, Zunanja naročila odpravijo se m vestno in hitro! 346 H - 16 - se morajo skrhno varovati pred vsako nesnago, 'ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša, rana razvije v zelo hudo, ti žko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane Čiste, obvaruje iste. olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje zaceljenje. ItazpoSUja se vsak dan, Proti predplačilu K 8'i6 se pošljejo 4 pušice, proti K 460 pa 6 pušic. Kna pušica velja 70 vinarjev. }'si deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dobavitelj 136 lekarna ,,pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št 203. Zaloffft •' 1'si'h Ii-I.-iii-iiii/i slrMlrn-Oifrrxki1. I 1'liijii .<"■ ilitiiii'tt •' li'/mri-i 'j. /;/. lirhrlmlk. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschiaen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — „ Singer Medium 90 „ — h Singer Titania 120 „ — , Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 B — „ Minerva A . ...........100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Dell (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 Sadje iz juga rC ra O E d ca Čaj (te) rum Zaloga piva iz Steinfelda. Ogerke parne moke (mele). Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor semena za zelenjavo, za cvetljice. vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOSEF KASIMIR zaloga špecerijskega niaterijalnega blaga in semen v Ptuju zraven »Štajerca.4* Ravnotam se kupujejo tudi sveža (friSna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 1*1 Sirova in obžgana kava Zaloga vsakovrstnih mineralnih vod. Riž (Reis) sladkor (Zucker) ni ji # Milo (žajfa) soda. Tomaževa žlindrasta moki (mela). Za pomladansko setev se priporoča kot najl ši in najcenejši umetni gnoj z fosforjevo kislino maževa moka (mela). Ta gnoj izvrstno upliva pri va setvas na polju, v sadnnosnikn, v vinograj in v vetih. Posebno se priporoča tudi za travni) in za deteljno setev. Tomaževa žlindrasto moko ^Sternmarke11 Tomaževih fosfatnih fabrik G. m. b. H. Beri ima v zalogi P. Kersohischuig v Radgoni. WF* Vsaka vreča (žakelj) ima varstveno znamko (mai in na vsakem je izrecno napisano koliko moke njem. Oblastno dovoljena pisai 193 za vojaške zadeve (Albin Schanil) ,.Ie na Dunaju" XVII.,Hauptstrasse 67. zvedenske pojasnil svetovanja v vsih vojaških zadevah k naboru zvezanih, služečih rezervnih častnikovjnmoštva. Vložbavsehvojnop zadevajočih vlog, namestenje vojaških godcev, sprejem vi odgojevalne zavode itd. — Prospekt zastonj in poštnine Živinski sejmi v Maribo V Mariboru se vršita na v nalašč za to o nem prostoru (Moiling) vsaki mesec po dva žin sejma. Prvi vsako drugo sredo drugi vsako četrto sred v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k o teh sejmov. m V ptujskem mestnem šopa kopal • v v 1SCU SO dobijo odsihmal kopele s hlaponom po i jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I poldan in vsako nedeljo in vsak praznik oh predpoldan ?a 60 vin. (30 krajcarjev). Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pet Badeanstalt). "si G3BaE3EaK3 SI Izdajatelj in odgovorni urednik: Janez Drevenšek. Tisk: W. Blanle v Ptuj