5 DIGNITAS n Začarani krog slovenske tranzicije Slovenska družba več kot trideset let po prvih demokratičnih volitvah in nastanku samostojne in neodvisne države in z njo po- vezane države danes še vedno trpi za lovkami tranzicije. Medse- bojna povezanost in prepletenost politike, gospodarstva, medi- jev, kulture, znanosti, izobraževanja in športa je ne le v zadnjih tridesetih letih v dobršnii meri ohromilo ustvarjalnost v slovenski družbi, od gospodarstva do znanosti in izobraževanja, temveč jo še vedno omejuje v današnjem času. Medsebojna simbioza, pove- zanost in prepletenost tranzicijskih elit je v zadnjih letih ustvarila sovjetizacijo na vseh področjih družbenega življenja, ki jo obvla- dujejo poklicane tranzicijske elite, ki samovoljno razlagajo javni interes, tako da varujejo njihove zasebne interese. Rado Pezdir je v svoji monografiji natančno opisal, kako so elite v prejšnjem re- žimu vzpostavile »vzporedni mehanizem globoke države«, ki še vedno obvladuje slovensko družbo. 1 Tranzicijske elite so se s po- močjo posameznikov in omrežij lahko okoristile javnih financ, saj so s svojo močjo ugasnile vse institucije demokratične in pravne države. 2 Ne le, da so jih ugasnile, temveč so jih prevzele od zno- traj, si jih podredile in jih še vedno obvladujejo. 3 Zato ni presene- tljivo, da so kazenski pregoni najhujših zlorab izostali oziroma so se neuspešno končali. Tranzicijske elite ne vključjejo le starejših generacij, temveč tudi mlajše generacije, ki so iz zibelke vstopile v tranzicijske privilegije. Institucije pravne in demokratične države so bile in so še vedno le lupina, ki skrivajo okoriščanje slovenskih javnih financ in bogatenje tranzicijskih elit. 4 Zato ni preseneče- nje, da je slovenska država le v dobrih tridesetih letih po uvedbi 1 Pezdir, 2021. 2 Avbelj, Letnar Černič, Justinek, 2020. 3 Pezdir, 2021, str. 27. 4 Avbelj, Letnar Černič, Justinek, 2020. Začarani krog slovenske tranzicije Jernej Letnar Černič 6 DIGNITAS n Uvodnik tržnega gospodarstva dosegla podobno raven premoženjske ne- enakosti, kot jo poznamo iz več kot stoletnih ustavnih demokracij na severu Evrope. Hkrati je varstvo človekovih pravic še vedno parcialno, selektivno in pristransko. 5 Medsebojna prepletenost tranzicijskih elit in politike, gospo- darstva, medijev, kulture, znanosti, izobraževanje in športa ter gospodarstva je povzročila tako škodo v višini bruto družbene- ga proizvoda slovenske države kot tudi v delovanju institucij slo- venske države. Zaradi vseprisotne globoke države se v slovenski družbi živi slabše in zato slovenska države še vedno ni uvrščena med dvajset najbolj razvitih držav po indeksu človekovega ra- zvoja Organizacije združenih narodov. Tranzicijske sile so v času nedemokratičnega režima in kasneje ter še danes želele prikriti obstoj globokih omrežij, njihov zlorab, kraj in sistematičnih kr- šitev človekovih pravic. 6 Kljub močnim poskusom za utišanje so številni raziskovalci po demokratizaciji počasi, a vztrajno začeli odkrivati zlorabe tranzicijskih elit preko njihovih globokih omre- žij. Obstoj globoke države, njenih omrežij in tranzicijskih elit je danes tako zgodovinsko dejstvo kot tudi znaličnost aktualne slo- venske družbe. V takšnem danem stanju je vsakršno tekmovanje na različnih področjih družbenega življenja nepošteno in diskriminatorno, saj so tranzcijske elite in njihova mentaliteta vzpostavile pogoje, ki onemogočajo meritorno delovanje v vseh družbenih segementih, ki so neposredno ali posredno povezani z delovanjem slovenske države. V zadnjih tridesetih letih so na različnih področjih življe- nja sicer nastali različni otoki svobodomiselnih ljudi. A ti otoki so praviloma osamljeni in predmet neprestanih, sistematičnih in vse- plošnih napadov s strani tranizicijskih elit zaraščenih v institucijah slovenske javne in državne uprave, ki pod pretvezo birokracije obračunavajo z drugače mislečimi na številnih področjih družbe- nega življenja. Sanje običajnih ljudi o življenju v državi z močnimi institucijami, vladavino prava in visoko blaginjo so se po treh de- setletjih razblinile. 7 Tranzicijske elite so si skoraj povsem podredi- le sodno vejo oblasti in večino izmed državnih nadzorstvenih in- stitucij. Upravljanje javnih zadev na podlagi vladavine prava so v sodobni slovenski družbi še vedno oddaljene sanje. Presenetljivo 5 Letnar Černič, 2018. 6 Puhar, 2021. 7 Ypi, 2021. 7 DIGNITAS n Začarani krog slovenske tranzicije je, da celo nekatere državne nadzorstvene institucije odločajo le s pomočjo prava. Vladavino prava prepogosto nadomešča vlada- nje s pomočjo prava, ki jo starejše generacije dobro poznajo iz ne- demokratičnih režimov. Vladanje s pomočjo prava le opravičuje samovoljne odločitve na podlagi moči posameznikov in omrežij v državni oblasti. Takšno vladanje dobro poznamo iz avtokratskih režimov. V zrelih ustavnih demokracijah seveda ni prostora za vla- danje s pomočjo prava, saj temeljijo na podlagi vladavine prava, ki omejuje moč posameznikov in omrežij v državnih oblasti. Tranzicijske elite iz globoke države si ne želijo reform in upra- vljanja z državo na podlagi vladavine prava, saj čudovito uspevajo v neenakih, samovoljnih in pristranskih razmerah, kjer enaka pra- vila igre ne veljajo za vse. Namesto, da bi si prizadevali, da se slo- venska država po razvitosti in blaginji uvrsti med dvajset najbolj razvitih držav, si tranzicijske elite želijo ohraniti svoje privilegije, tudi če je potrebno obnoviti zlorabe nedemokratičnega sistema. To pa zagotovo ni dobra popotnica za sedanjost in prihodnost življenja in delovanja v slovenski državi. LITERATURA IN VIRI Samostojne publikacije Avbelj, M., Letnar Černič, J., Justinek, G. (2020). The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Oxford: Bloomsbury. Letnar Černič, J. (2018). Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi. Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije. Pezdir, R. (2021). Vzporedni mehanizem globoke države. Ljubljana: Podjetniška analitika. Ypi, L. (2021). Free, Coming of Age at the End of History. London: Allen Lane. Članek v reviji Puhar, A. (2021). Spomin na neminljivo. Delo, 18.5.2021, str. 7.