Posamezna številka 6 vinarjev.
ŠlBV. 43. Izven Ljubljane 8 vin.
Leto XLII,
= Velja po pošti: s
ta celo leto naprej . . K 28'— ta en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-za en meseo „
V	opravi prejeman mesnino
= Sobotna Izdaja: =
ia celo leto • ■ • • • • >» za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
2-1-70
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poroina oznanila, zahvale.osmrtnice lil.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano:	1
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red,
£3- Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nltoi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št, 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
H»- Današnja številka obsega 6 strani
Moderna Rusija.
Znano je, da se Rusija po vojski z Japonsko in revoluciji, ki ji je sledila, z naglimi koraki presnavlja. Vzrok revolucije so bile slabe agrarne razmere, zato so se najprej lotili reform na tem polju in danes dela v Rusiji ogromen aparat na temeljitem izboljšanju kmetijstva. Francoski kapital pa dviga zlasti industrijo. Ta reformni proces, ki ga motijo žal še vedno neurejene ustavne in upravne razmere, je tudi vzrok, da zasleduje Rusija zadnji čas bolj energično politiko nazunaj. O napredku Rusije se v zadnjih letih, zlasti pa' lani in letos, zelo veliko piše, največ v angleškem, francoskem in nekaj tudi v nemškem jeziku. Na podlagi najboljših publikacij bomo od časa do časa iz tega ogromnega materiala priobčevali poglavitne reči.
POLJEDELSKE RAZMERE.
Znano je, da je precejšen del ruskega ozemlja nesposoben za obdelovanje. Na severu sc razprostirajo ogromni gozdovi, močvirja in tundre, na jugu puščave, v nekaterih delih pa orjaška gorovja.
Tudi te pokrajine skušajo z uspehom obvladati za poljedelstvo. Tako se je posrečilo v napol polarnih krajih okrog A.rh-angelska dobiti tekom kratkega poletja dobro travo, zelenjavo, špargeljne in rajska jabolka.
Kakor kaže zadnje ljudsko štetje, se žive tri četrtine ruskega prebivalstva od poljedelstva. Rusija zavzema med poljedelskimi državami zelo odlično mesto in njena poljedelska produkcija silno hitro narašča. Leta 1395. je znašala vrednost poljskih pridelkov štiri tisoč miljonov rabljev, 1910 pa že nad devet tisoč miljonov. Samo žito je bilo vredno 1. 1910. skoraj pet miljonov rubljev. Ceni se, da pridela Rusija 51 odstotkov rži, 25 odstotkov ovsa, 33 odstotkov ječmena in 22 odstotkov pšenice celega sveta.
Drug dokaz neizmerne važnosti oolje-delstva na Ruskem nudi dejstvo, da so poljedelske surovine vredne dva tisoč miljonov rubljev od onih pet tisoč miljonov, na katere se ceni vsa poljedelska produkcija v deželi.
Te odlične važnosti se v polni meri zavedajo odločilni činitelji na Ruskem. Tekom poslednjih let so našli nekako postavno razrešitev zemljiščnega vprašanja kmetov, s katero jc slednjim omogočeno oprostiti se srenje (s skupno posestjo zemlje) ter si pridobiti svojo lastno kmetijo.
Po starem sistemu srenjskih zemljišč z vednimi zopetnimi razdelitvami zemlje
LISTEK,
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lenard.
(Dalje.)
Od viačajočega sc župana so izvedeli drugi o Še log u in prihajali vpraševat, poslavljat se, tolažit in zagotavljat, da ne puste storiti krivice niti ženi, niti otrokom.
»Ne ženejo te v Sibirijo, ne v moskovske kraje, ampak odhajaš na Poljsko, med naše katoliško ljudstvo... Skrbeli bomo za te, pojde prošnja, da bi se vrnil tnož k ženi, oče. k otrokom.
Jutro jo bilo hladno in oblačno in dež jo padal v curkih, ko je Šclog stopil iz koče, prod katero jo stal uaorc-žen voz.
Vikta ga je spremila onkraj vasi, šla. bi še daljo, ker sc ni mogla ločiti, toda mož jc rekel:
»Vikta, misli na otroke... sami so v izbi kdo skrbi za njo... toda pomni, v cerkev no daj otroku, kajti (ega li nikdar ne odpustim.«
»Niti mrtvega jim no dam, kaj šo živega!« je zaklicala resno.
je bilo povsem nemogoče lotiti se racijo-nelnega kmetovanja, ker noben srenjski član ni bil gotov, da bodo od njega vpeljane izboljšave njemu v korist.
Pa s samo postavodajo še ni mogoče izboljšati kmetovanja. Ljudstvo jc bilo nevedno, strokovnih učiteljev malo. Da se opomore tem nedostatkom, so se združili vlada, zemstva (nekaki deželni zbori) in obstoječe kmetijske družbe. Začeli so snovati poljedelske šoie, kojih število rapidno narašča. Po celi državi so organizirali poljedelska predavanja, razstave, poizkusne kmetije in demonstracije. Država in zemstva so razposlala celo armado strokovnjakov po deželi, da pomagajo in svetujejo kmetom in izselnikom. Samo med leti 1909. in 1911. se je število teh kmetijskih učiteljev pomnožilo za 100 odstotkov.
Istodobno so razširili in izboljšali organizacijo poljedelskega ministrstva. Otvo-rili so celo vrsto raznih uradov za poljedelske stroje, za uničevanje škodljivih živali in žuželk, za znanstveno raziskavanje, za meteorologijo itd. in vse te urade opremili z laboratoriji. Zemstva in kmetijske družbe pa so otvorile eksperimentalne kmetije in polja, laboratorije in muzeje.
To delo in n;>pori so že obrodili vidni sad. Srenje začenjajo opuščati zastareli triletni, sistem (to je, da leži polje eno ielo izmed treh neobdelano) ter sc oprijemljejo modernejšega štiriletnega s sejanjem trave, in njihova preprosta poljska orodja se umikajo izboljšanim in strojem. Kolika iz-prememba se je zgodila v tem oziru, se more posneti iz dejstva, da so ruski kmetje tekom poslednjih 15 let nakupili za več nego tisoč miljonov rubljev izboljšanega poljskega orodja. V zvezi s tem napredkom je narastla tudi najemninska vrednost zemlje, in sicer v isti dobi za 25 odstotkov.
Izboljšave obsegajo vse panoge poljedelstva, vendar v nekaterih ozirih še niso zadostne, zlasti glede živinoreje; zahteve mesnega trga daleč presegajo dobavo.
Zanimivo jc dejstvo, da število kmetijskih družb silno raste. L. 1898, jih je bilo 296, med njimi mnogo le na papirju. Začetkom letošnjega leta so jih našteli 3700 živahno delujočih, in nove sc snujejo tako-rekoč vsaki dan. Nadalje se v svrho po-enolnenja delovanja krajevnih družb snuje Vseruska poljedelska zbornica, za katero so člani obeh zbornic že sestavili pravila.
(Sedma soja clno -'0. februarja ob pol 5. uri popoldne.)
Mod došlimi vlogami so nahajajo tudi protesti treh shodov, ki so jih pre-
XX.
In razšla so jo tajnost na novica, neznano odkod in kako, da jc prišel misijonar v dožolo, krsti otroke, blagoslavlja zakone, deli versko tolažbo.
Ta govorica jo prišla tudi v Tesno, vzradovalj so so verniki in povpraševali neprenehoma, če no pride tudi k njim, ki so tako užalostoni radi zaklenjeno, cerkve, preganjanja od popa in st ražnikov.
Prihajali so vpraševat tudi k Ma-linovemu, kaj jo na tem.
»Ako misijonar pride, so no bo izognil Tesno, ker je glasna po križu, katerega so sežgali brezbožni ki.
Bilo je žc dobro v noči, vsi so po-spali v izbi, samo Malinov jo kleče prod Materjo božjo Čonstoliovsko šo molil, kar je zaslišal tiho lajanje psa, takoj nato jo pa nekdo potrkal na okno.
Skočil jo na nogi, zasenčil si oči pred lučjo svetilke, pogledal v temo in vprašal tiho:
»Kdo?«
»Z dobro novico,« jo odvrnil nekdo.
Malinov je vrgel nase sukmano, odprl tiho ona in druga vrata in ko jo stal na pragu hiše: »Ali prihaja on?«
»Jutri... trguje z blagoa , \ voziček jc vprežen siv konj.,, kje naj sc ustavi?*
teklo nedeljo sklicali poslanci S. L. S. proti novim davkom.
Poslanec Ponton (krščanski soei-alec) je vložil nujni predlog za pre-membo lovskega zakona, dr. Grcgorin za podaljšanje Električne železnice Op-čine — Sežano, Dominco za izboljšanje plač učiteljem. Poslanec F on je vložil dva predloga: radi živinoreje na Goriškem ter glede novega čebelarskega zakona.
Med interpolacijami jo omeniti: grol Praudi (krščanski sooialoo) intor-pelira radi uporabo vinskega zakona, dr. Pod gorn i k glede poslopja goriške realke, germanizacije pri sodiščih v okrožju tržaškega nadsodišča, pošto na Lijaku ter radi Wioserja v Gorii i. Kovač jo interpeliral radi ne-dostatkov na vipavski železnici, pasjega kontumaca in lOIetnega bivanja v občini Trst. Mikuž jo stavil interpelacijo radi telefonske zvezo v Soški dolini.
Poslanec F o n je interpeliral železniškega ministra radi nameravanega znižanja osobja na vipavski železnici (Dornbergu) ter na učnega ministra radi poneverjenj v akr. šolskem svetu za goriško okolico.
Oster boj radi novega davka na vino.
Kot prva točka dnevnega roda jo poročilo dežel, odbora radi davka na privatni konsum vina.
Deželni odbor in večina deželnega odbora sc je prestrašila viharnih protestov goriških kmetov proti novim davkom. Zato je hitel popravljati v današnji soji svoj prvi predlog ter jc vnovič predlagal davek na zasebni konsum vina 7. opombo, da jo producent izključen od plačevanja, tega davka.
Prodno pa je poročevalec dr. Flego v tej zadevi dobil besedo, so oglasi k besedi dr. Frank o, ki stavi na deželnega glavarja vprašanje:
V deželnozborski soji dne 12. februarja je bil stavljen predlog deželnega odbora za. po.krit.jo deželnega primanjkljaja. Predlagal so jo nov davek na vino polog zvišanja zemljarine kakor tudi povišanje naklado na pivo. Ta predlog jo dal nam nasprotni stranki povod zu silno divjo agitacijsko gonjo po časopisih in po shodih. Govorilo so je v tem zmislu, kakor da hoče deželni odbor obdavčiti kmeta. Ljudstvo jo tako razburjeno, tla se je bati nevarnih posledic. V deželnem odboru pa se ni prav nikjer govorilo, da bi sc hotel zadeti tudi producent. Z novim davkom sc jo hotelo zadeti le zasebno konsu-mente v mestih. To je zmisel predloga deželnega odbora. Proti dobri veri pa
»Prosite, da no bi prezrl moje kočo.«
»Pride... z Bogom!« in izginil jo v temi.
Razveseljenl Malinov je zaklical, ko jo. stopil v sobo:
»Mati! Mariš! Stanko! Vstanilc, a hitro!«
»Jezus Marija! Mi gori?« je krik-nila žena ogrnivši sc.
»Praznik jc pri nas. kakor ga ni bilo žc skoraj dvajset, let, duhovnik, misijonar pride k nam.«	«
»Hvala ti, večni Gospod,« jo vzdili-
nila.
»Aie, kje so bo pa ustavil?« je vprašala Mariš.
»Izvolil jo našo nevredno hišo. <
»Jezus Naza renski.« se jo prijela gospodinja z rokama za glavo, »to je čast za nas... Mariš, hitro po vodo... toda no, Stanko, dajaj vodo... Mariš zakuri na ognjišču... a jaz grom po moko, moramo vse pomesti, očistiti in kaj speči... Zakaj me nisi poprej zbudil? Kako bom mogla... zasuči se Mariš... a ta se pa obotavlja z vodo...«
»Pomiri se mati... vse so bo storilo pravočasno, samo brez sile.«
>;Ali ne veš, če zjutraj ali popoldne ?:<
»Ilm .,. kakor bo mogel, kdo ve ..«
se je z 1 o b n o agiliralo proti moji osebi in tov. Dominca, češ, take odbornike imate! Zato vprašam g. dež. glavarja: Ali mu jo znana ta divja agitacija in zlobna gonja proti dež. odboru, posebno proti moji in osebi lov. Dominca? Ali jo voljan pojasniti razgovor v dež. zboru in zmisel doličnega predloga?
Dež. glavar Faidutti: Znano mi jc, da so se po deželi vršili shodi proti davkom na vino, ki bi ga moral nositi tudi kmet. Znano mi jc, da so jo govorilo to in ono brez prave vednosti, kaj jc nameraval deželni odbor. Ali naj sc vpelje davek na vino, so sc mnenja križala, bili pa smo vsi za 1o, da sc davek no smo naložiti producentu. Morda za. to niso vsi dobro znali. Iz lega so nastali glasovi proti dož. odboru in proti davku ne le na Slovenskem, ampak tudi v Furlaniji. Resnica pa jo ta, da deželni odbor ni mislil zadeti producentu. (Posl. F on: Prosim besede!)
F on dobi nato besedo in pra.vi: Jaz sem sicer mnenja, da pri našem poslovniku ta. način interpolacijo, kakor si je to dovolil dr. Franko, ni bil na mestu. Tako l>i bil lahko nastopil v debati, a sedaj ne. Toda nič no do. G. dr. Franko sc je z veliko silo zaletel v me — sicer no imenoma in v stranko, kateri mi je čast, cla pripadam. Rekel je, da zlo b 110 agitiramo proti deželnemu odboru, proti njegovi častiti osebi ter osebi prijatelja Dominca. Jaz sem minolo nedeljo govoril na dveh shodih, a na nobenem nisem no o n -krat izustil kakega imena. To potrdi tudi gospod dr. Podgornik, ki jc bil navzoč na shodu v Gorici in g. Furlani, ki jo z isto vohcmelico in zlob n ostjo agitiral proti predlogu deželnega odbora. Dr. Franko naj sc najprej obrne na svojega tovariša Fur-lanija in somišljenika Luznika.
Ivar so pa. tiče meritorno strani pa to-lc: .Na shodili so ni delala razlika. Govorilo se je le, da ta davek obtoži kmeta. Naravno jo, da deželni odbor pri tem ni dobil posebno polivalo. Sedaj trdite, da niste bili edini, ali naj sc vpelje davek. Po mojih informacijah pa. jo bil sklep soglasen. (Dr. Franko: Ni res!) Ali hočete, da vam imenujem osebo, ki mi jo to povedala? Kaj so si gospodje v deželnem zboru mislili, tega ne vem! Reklo se je, da se to nanaša na zakon iz lota 1909., v katerem jo baje rečeno, da producent ni podvržen davku. C.o pa prečita to dotični predlog, ni tam nič izjem! Zato sto danes predlagali dodatek, v katerem od davka i z v z o mate p r o d 11 c o n t a ! Jasna stvar ni bila! Mi smo imeli po-
Slednjič so je pomirila Malinova, a ker jo bila izvrstna, gospodinja, jo uredila vso, kakor treba in vsak jo prijel za svojo delo.
In delali so tiho, pri skrbno zaslo-njonih oknih, da ne bi kdo gledal ali poslušal šuma.
V tem so zaslišali trkanje na okno, poslušali so, zopet nekdo prihaja...
Malinov jc ugasnil svetilke in šel k zunanjim vratom in vprašal, kdo bi bil.
»Svoj... Marceli j. «
Odprl mu je vrata, spet so prižgali svetilko, a začudenj Marcelek jo zapazil, da so snažili klopi, police, mize, a gospodinja sama jc mesila testo.
»Kaj to je pa prignalo?« je vprašal .Malinov, palec ogenj v peči.
»Na noč som zvedel, da so zaprli mater v ječo, ker ni imela s čim plačati kazni za cerkev... Torej sem prišel z denarjem.
»to jc lopo od tebe ... toda denar jo že zložen v občinski blagajni in jutri izpuste tvojo mater.«
»Kdo je pa dal?«
>> Denar jo iz zbirke... vrneš drugim, kadar bo potreba.«
» Dovolite, da so oddahnem.«
Ti si vendar naš. bodi kol doma.«
(Dalje.)
polnoma prav, da smo nastopili proti davku. Predlog, ki je pred nami, so glasi, naj so obilne i vino, ki so použije. (Dr. Podgornik: S 3.!) Tam ne najdete ničesar za vas! Tudi § i. ni (iz leta 1909) jasen. Sicer pa ini nismo le proti temu, da se obdači producentl Mi smo sploh proti vinskemu davku! Na eni strani so bo vsled novega davka konsnm vina znižal, na drugi strani pa bodo ljudje bolj drli v krčmo! .Mi smo načeloma proti temu, da ljudje hodijo v krčmo! Da pa bo novi davek na vino koristil le krčmarjem, dokazuje vloga, ki so jo svoj čas krčmarji podali deželnemu zboru, naj so naloži davek na zasebno vino. Zato, gospodje, delate slabo v dvojnem oziru! Če vam jo to prav, je vaša stvar. Mi pa bomo z vso energijo delali na to, da tega ne boste storili!
Dež. glavar: Mi smo tudi proti krčmam, ker te škodujejo ne lo posamezniku, ampak družini, občini, deželi, državi in človeštvu sploh! Deželni odbor je predložil predlog, naj so obdavči vino. Če vam je prav, ga sprejmite, če ne, zavrzite! Dežela pa potrebuje dohodkov, ker je treba mnogo pokriti!
F on: Seveda! Vi z menoj polemizirate s predsedniškega stola! To jc nedopustno! Vi ste predsednik!
Deželni glavar: Jaz branim deželni odbor!
Fon: Ne, vi polemizirate!
Deželni glavar: Deželni odbor ima pravico, sc zagovarjati!
Fon: Prosim besede! (Dež. glavar F on u noče dati besede.)
Besedo dobi nato dr. Flego, ki vnovič predloži deželnemu zboru predlog deželnega odbora z dostavkom, da jc producent od davka izključen. Predlog se odkaže odseku.
Predlogi deželnega odbora.
Deželnia odbor prosi poblastila za najetje posojila 300.000 K za nakup delnic železnice Gorica—Červinjan—Bel-vedere in Gorica—Ajdovščina. Izroči se železničnemu in finančnemu odseku. — Deželni odbor predlaga zakonski načrt glede učnega ustroja realk. Se izroči šolskemu odseku. — Predložen je tudi zakonski načrt, naj se vpelje davek na javne zabave v korist ubožnim zalogam občin. (Fin. odseku izročeno.) Odobri se sklep dež. odbora, s katerim se je za cesto Dolenja—Gorenja Trebuša-Čepovan izplačalo 10.000 K podpore. — Tehničnemu odseku se izroči predlog za obnovitev podpore 10.000 K za cesto Kopriva—Vipolže. — Istemu odseku se izroči zadeva zgradbe sadne sušilnico na slov. kmetijski šoli.
Odobri se sklep deželnega odbora, s katerim se je nakazala nagrada finančnim organom, ki jim je bilo poverjeno pobiranje deželnih doklad na užit-nino tekom leta 1912.
Poročila o deželnem prispevku za Zgradbo železnice Ronke—Tržiška luka, Gorica—Červinjan in o deželnem prispevku za zgradbo ceste Belvodere — Gradež se izroče tehniškemu in železniškemu odseku.
Poročila odsekov.
Županstvu Volče za vodovod v Se-lu se dovoli 130 kron. — Podpora županstvu Ponikve — Klavže se zviša za 300 K. — Županstvu Medana in Bi-ljana so dovoli v svrlio graclbe ccstc bobrovo—Medana—Fojana 1200 K. — Prošnja županstva Bovec za napravo vodovoda se vrne dež. odboru. — Županstvu Vrtovin za zgradbo vodnjaka se dovoli 800 K. — Mlekarski zadrugi na Idrskom v kritje stroškov pri grad-bi mlekarne in nakupa mlekarskega orodja se dovoli 2000 K. — Društvu državnih uradnikov za zgradbo uradniških stanovanj 8000 K. — Prošnja županstva Grahovo, ki sc tiče nadaljne podporo za zgradbo vodovoda v Zara-kovcu so vrne dež. odboru. — Iderski mlekarski zadrugi sc dovoli 400 K. — Županstvu v Kanalu za kanalizacijo se dovoli 825 K. — Županstvu Renče za napravo vodnjaka v frakciji Mrljaki se dovoli 1500 K. — Županstvu Žaga zo zgradbo vodovoda pri Šekelnih se dovoli 800 I\. — Zviša sc deželni prispevek za zgradbo ceste Lokvica—skladov-na cesta Miren—Opatjeselo. — Odkloni sc prošnja za podporo županstvu Še-brelje za postavitev javne tehtnice. — Županstvu Podgora za zgradbo vodnjaka v Podsabotinu sc dovoli 875 K. — Županstvu Renče za zgradbo vodnjaka v Ozrinju se dovoli 500 Iv. — Upravnemu odboru iz Sovodenj za zgradbo dveh vodnjakov v Gabrijah so dovoli 2175 K. — Obnovi sc podpora za zgradbo kapnice na Sejmišču (1350 K.) — Vinarskemu in sadjerejskemu drtištvu v Rihenberku 200 K. — Vinarskemu in sadjarskemu društvu v Kamnjah 150 kron. — Vinarski zadrugi v Šempasu 400 K. — Sad jarskemu društvu v Komnu se dovoli 200 K, če predloži račun leta 1910., 11., 12. in 13. — Brijski podružnici »Goriškega kmetijskega društva so dovoli 100 K. — Zvozi proti kupčiji z dekleti se dovoli 250 K. — Av-
strijskemu vinorejskemu društvu jia Dunaju se dovoli 50 K. — Avstro-ogrsjki šoli v Aloksandriji se dovoli 100 K.
čč. oo. kapuclhi so prosili za pdd-poro za svojo cerkev. Poročevalec dr, Cescriutti predlaga, naj se ta prošnji odkloni. Poslanec Roječ naglaša, da bi to ne bilo prav! Če jim dovolimo podporo, to ne gre njim v korist, amT puk ima od tega korist dežela in mesto. S svojo cerkvijo so mnogo storili za olepšavo mesta. V dušnopastirskem oziru store silno mnogo dobrega, enako v šolskem oziru! In socialno njihovo delo! Le poglejte vsako opoldne reveže, ki se zbirajo tam pri samostanskih vratih. Oni na lcto< porabi jo samo moke nad 20 kvintalov za uboge; kosilo dajo 30 dijakom, večerjo 20. In to dan na dan! Upoštevajmo to. S tem izvršimo eminentno humanitaren čin. Predlog posl. Rojca podpira tudi dr. Gregorčič, nakar se po daljši debati sklene, naj sc prošnja odda dež. odboru, ki naj potom oo. kapucinom da podporo, v kolikor mogočo izdatno.
Dalje so dovoli pogorelccm v Kalu 800 K, za vodvocl v Kartečinah na Bukovem 500 K, županstvu na Trnovem za napajališče 100 K, za most čez Veliki potok v Gabrijah 1000 K, pogozdoval-nemu društvu v Bovcu 200 K, za spomenik pri Aspernu 50 K.
Poročevalec predlaga, naj sc prošnja katoliškega društva za varstvo deklet odkloni. K bosecli se oglasi poslanec Furlani.ki pravi: Če imate srce do naših deklet, morate dati podporo. Naša dekleta so podvržena v Egiptu velikim nevarnostim. Pošiljajo jih ne lc v srednjo Afriko, ampak tudi v Indijo. Ravno naša dekleta najbolj iščejo. Predlaga podpore 300 kron. Se vrne odseku.
Jezikovni zakon za Goriško.
Poslanec Roječ utemeljuje svoj predlog, naj bo učni jezik na goriških ljudskih in meščanskih šolah le slovenski, oziroma laški. Narodni boji med Slovenci in Italijani bi popolnoma prenehali, če se posreči napraviti zakon v varstvo narodnih manjšin. Toda od severa prihajajo sedaj Nemci, ki hočejo dobiti pot do Jadranskega morja. Našo zemljo hočejo germanizi-rati. Če se jim to posreči, začne narodni boj z vso ljutostjo. Proti temu se moramo zavarovati. Predlog se izroči šolskemu odseku.
Deželna zavarovalnica.
Poslanec Roječ utemeljuje svoj predlog za uvedbo deželne zavarovalnica proti ognju, toči in za življenje. Ta želja jc splošna. Zasebniki-kapitalisti, ki imajo sedaj zavarovalnico v roki, imajo ogromne dobičke. Stroški naše dežele bi sc lahko popolnoma pokrili z dohodki iz deželne zavarovalnice. Nekatere druge dežele že imajo svoje zavarovalnice. Danes gledamo veliki primanjkljaj naše dežele. Kako lahko bi se pokril kmalu ves primanjkljaj in mnogo novega bi se naredilo s tem kapitalom, ki gre sedaj v žepe kapitalistov. Namen predloga jc: 1. Dobiti nove dohodke. 2. Preprečiti, da si kapitalizem na stroške ljudstva brez žrtev in dela množi moč. Predlog poziva deželni odbor, naj čim prej predloži načrt. deželne zavarovalnice. Sprejeto. Nato F urlani utemeljuje svoj nujni predlog za ustanovitev deželnega vinarskega društva. Sc izroči kmetske-mu odseku.
Pettani predlaga, naj deželni odbor predloži načrt za uravnavo pravnega razmerja obč. tajnikov.
Učiteljske plače.
Skupaj sc razpravljata Domincov nujni predlog in Pettarinov predlog za izboljšanje učiteljskih plač. Deželni odbor so poživlja, naj predloži načrt za izboljšanje plač učiteljem. Dominco predlaga dotlej 25 odstotno draginjsko doklado. Se izroči šolskemu odseku.
Z glasovi slovenskih in laških liberalcev so odkloni predlog poslanca Rojca, naj se fin. odsek pomnoži za 9 članov. Proti je govoril dr. Podgornik. Dr. Rojcc. jc poudarjal, da to zahteva pravičnost in pa tudi hitrejše poslovanje. Cela. dežela se čudi, da imamo tako malo sej. Mi smo prišli som delat! Ne odrivajte nas od dela! Ros smo samo 3. a zastopamo veliko moralno moč na deželi!
Nato so so prebralo interpelacije.
Poneverbe v okrajnem šolskem svetu goriškem.
Poslanec F o n interpelira naučne-ga ministra: Ali so Vam znane poneverbo izza časa, ko jo bil okrajni šolski nadzornik v Gorici F i n ž g a r in kodaj misli država davkoplačevalcem goriške okolice povrniti denar, ki so gif v okrajnem šolskem svetu poneverili njeni uradniki.
Prihodnja seja bo na pepelni^no sredo.
Veliki shodi goriških kineiov
PROTI NOVIM DAVKOM. — NAD 2000 KMETOV ZOPET PROTESTIRA!
Gorica, 22. februarja 1914.
Danes so se vršili po Goriškem zopet veliki kmečki shodi zoper nove davke, ki jih hoče kmetu naložiti deželni odbor.
V Repentabru na Krasu se je vršil dopoldne shod, ki se ga je udeležilo nad 100 mož iz domače župnije. Predsedoval je domači župnik č. g. Krančič. Govorila sta gosp. poslanec Roječ in urednik K r e m ž a r. Poudarjala se je velika škodljivost novega davka na vino, mošt in zem-ljarino za kmečki stan. Zahteval se je davek na pivo in ustanovitev deželne zavarovalnice, kakor jo jc v dež. zboru predlagal, posl. Rojcc. Ogorčenje ljudstva proti novim davkom je velikansko. Sprejete so bile soglasno tozadevne resolucije.
Velikanski shod, ki se ga je udeležilo okrog 1000 ljudi iz celega kanalskega okraja, se je vršil v Kanalu. Predsedoval je g. Miha Z e g a. Poslanec Roječ je govoril o deželnih financah, davku na vino, zemljarino ter zahteval v prvi vrsti davek na pivo. Omenjal je velikanskega primanjkljaja okrog 170.000 K v okr. šolskem svetu za goriško okolico. Poudarjal je veliko važnost deželne zavarovalnice zoper ogenj, točo in za življenje. Protestiral proti nakupu Siidbahna za novo deželno hišo, za katerega liberalci zahtevajo 350.000 K, v teh finančnih razmerah. Ogorčenje velikansko. G. Zega, ki je shod prav vzorno vodil, je zahteval, naj urad za cimentiranje vinskih posod posluje v vseh vinorodnih okrajih. Priporočala se je tesna stanovska organizacija kmetov.
Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije:
Na javnem shodu okrog 1000 zbranih davkoplačevalcev odločno protestiramo proti nameravanemu davku na vino in mošt, ker bi s tem davkom bil udarjen najbolj naš kmet. — Odločno tirjamo, da sklene deželni zbor najprej postavo, s katero se obdači pivo z 8 K na hektoliter kot ptuj pridelek v smislu predloga deželnega in državnega poslanca g. F o n a v oktoberskem zasedanju deželnega zbora, — Smo odločno proti nameravanemu povišanju doklad na zemljarino, ki je z neposrednimi drugimi davki že visoko obda-čena, — Pozdravljamo predlog deželnega poslanca Rojca, da se ustanovi deželna zavarovalnica zoper ogenj, točo in za življenje ter prosimo visoki deželni zbor, da v najkrajšem času ustanovi z zakonom tak zavod, ki brani davkoplačevalce pred povišanjem davka, a daje deželi znatne dobičke.
Sijajen shod kraških kmetov se je
vršil popoldne v Komnu. Sklical ga je poslanec G r g i č. Navzočih je bilo 1000 mož iz celega okraja, ki so z ogorčenjem obsojali namere večine deželnega zbora proti našemu kmetu. Poslanec Fon je temeljito razložil celo zadevo in popolnoma razkrinkal hinavščino, ki jo uganjajo liberalci napram kmetu. Predlagane resolucije so bile z velikanskim navdušenjem sprejete. Predsedoval je g. župan komen-ski Vinko Jazbec.
Glavna posojilnica.
Včeraj dopoldne se je vršil v Mestnem Domu občni zbor zadružnikov Glavne posojilnice. V imenu likvidacijskega odbora je otvoril zborovanje g. Mikuž in konstatiral sklepčnost.
O poslovanju je poročal g. Mikuž, Iz poročila posnemamo: Likvidacija »Glavne posojilnice« se je sklenila na izrednem občnem zboru dne 8. januarja 1911. Likvidacijski odbor je na podlagi izgotovljene bilance napovedal dne 13. februatja 1911 konkurz. Drugi občni zbor je dne 26. februarja 1911 odobril tozadevno postopanje odbora.
Nato je sestavil odbor posebno prošnjo za državno podporo, odnosno za posojilo proti nizkemu obrestovanju. V ta namen se je odposlala na Dunaj tudi posebna depulacija. Tej prošnji pa c. kr. ministrstvo ni ugodilo. Danes se mora odkrito priznati, da bi od takrat eventualno dovoljene državne podpore ne imeli zadružniki nikake koristi, ker bi prišla ta državna podpora edinole v prid vlagate-ljem-upnikom »Glavne«, kajti upniki bi gotovo trdili, da je država naklonila podporo le njim, in od članov bi ravnotako kakor sedaj zahtevali pokritje ostanka njih terjatev, Slika seveda bi bila drugačna, če bi prejel odbor kako tako podporo pred napovedjo konkurza, toda na to še misliti ni bilo. Ako pa bi ministrstvo na takratno prošnjo dovolilo kako posojilo proti gotovi garanciji, bi pa odbor tega posojila ne mogel realizirati, ker garancijo za to posojilo bi morali dati zadružniki in teh takrat ni bilo.
Po konkurzu je likvidacijski odbor dognal, da jc še veliko oseb vpisanih v zadružni register, ki so že davno umrle. Dalje je konštatiral, da se nahajajo med zadružniki mladoletne osebe. Na podlagi korespondence je dugnal marsikatero odpoved, črtal jc iz registra osebe, ki so pri-
šle v konkurz itd. Proti likvidacijskemu odboru so se vršile različne pravde radi priznanja nečlanstva, toda večina zadružnikov je podlegla. O kaki poravnavi ni bilo niti govora, saj ni hotel biti nikdo član zadruge.
Po razsodbi nekaterih načelnih tožba in po treznem presojevanju premoženjskih razmer zadružnikov je prišel likvidacijski odbor do prepričanja, da zadružniki pod nikakim pogojeni ne zmorejo pokriti velikanskega deficita, ki se je pokazal tekom časa, vsled tega se je sklical dne 8. junija 1913 izredni občni zbor zadružnikov.
Na tem občnem zboru se je pooblastil likvidacijski odbor, da nemudoma poizkusi doseči poravnavo z upniki, in sicer na tej podlagi, da se upnikom-vlagateljem ponudi 30% njihovih terjatev najkasneje do 1. julija 1914, pod pogojem, da odstopijo od pravice, ki jo jim nudi zadružni zakon nasproti zadružnikom, ostane jim pa ta nedotaknjena, nasproti konkurzni masi »Glavne posojilnice«.
Vseh vlog, odnosno drugih likvidnih terjatev je približno 3,800.000 K, odštevši domače vloge (rezervni fondi, knjižice Hudnika itd.) v skupnem znesku okoli 370.000 K, ostane tedaj približno znesek 3,430.000 K, ki je za poravnati.
Na podlagi omenjenega sklepa bi bilo tedaj izplačati 30% od zneska 3,430.000 K, t. j. 1,030.000 K. Prištevši razne druge stroške okroglo 1,200.000 K, katere bodo morali plačati zadružniki najkasneje dne 30. junija tekočega leta,
Likvidacijski odbor je pošiljal večjim upnikom posebna pisma, v katerih je natančno pojasnjeval položaj in jih vabil k poravnavi. Najel je tudi posredovalce, ki so hodili od moža do moža in od zavoda do zavoda. Veliko se je storilo z ustme-nim in pismenim posredovanjem pri raznih! odličnih in vplivnih osebah, prosilo se jih je, da naj s svojo vplivno besedo pomagajo pri rešitvi tega vprašanja. V tem pogledu se je tudi precej doseglo.
Uspeh tega delovanja je do danes sledeč:
Znesek 3,430.000 K, ki je za poravnati, zastopa približno 1150 oseb. Hranilnih knjižic je 1350, drugih upnikov je le malo in so že vpošteti v skupni svoti 1,200.000 K, ki jo je treba plačati najpozneje dne 30. junija tega leta.
Likvidacijski odbor ima do danes izjave od 841 vlagateljev, ki imajo 952 hranilnih knjižic.
Te knjižice reprezentirajo glavnico v imenski vrednosti okroglo 2,000.000 K. Dalje je še več vlagateljev, med njimi tudi posestniki večjih vlog, ki sicer izjav še niso podpisali, so pa pripravljeni to storiti in reprezentirajo glavnico v okroglem znesku 650.000 K. Skupaj se sme torej računati, da je doslej vsota 2,650.000 K poravnana s 30%, oziroma da so upniki te vsote zadovoljni s 30% no kvoto in je za poravnati le še ostanek v približnem znesku 780.000 kron.
Od neporavnanih vlagateljev je velika večina, katera podpiše tozadevne izjave le pod pogojem, da se jim izplača dogovorjena 30%na kvota takoj.
Izkaz, katerega je sestavil odbor tekom leta 1911., izkazuje še 587 članov ? 3168 deleži po 5 K.
Vsled razsodb, smrti in na podlagV raznih drugih, povsem utemeljenih razlogov se je pa to število znatno skrčilo.
Danes je pravih članov le še 469, od teh je doslej umrlo 9, tedaj je še živih 459, ki imajo 1985 deležev po 5 K.
Za 30%no poravnavo se potrebuje okroglo znesek 1,200.000 K. Če se ta znesek deli s številom deležev, bi prišlo na vsak 5 kronski delež plačati prispevek v okroglem znesku 600 K,
Lahka rešitev bi bila, če bi bili vsi lastniki deležev solventni 7.a vso na deležih vplačano glavnico. Toda od teh 1985 še obstoječih deležev je delno solventnih komaj 500 deležev po 5 K. Če pa vpošle-vamo posestnike teh 1985 deležev, ki jih je danes še 468, pa pridemo do zaključka, da je od teh komaj 250, ki so deloma solventni, večina od teh pa zmore le z veliko težavo prispevati kvečjemu prispevek v znesku 600 K, kateri odgovarja temu računu. Skoraj brez izjeme so med solvent-nimi člani samo posestniki 5 kronskih deležev. Posestniki glavnih deležev so v veliki večini deloma popolnoma insolventni, deloma pa le delno solventni.
Opiraje se na to, jc odbor, upam, da popolnoma upravičeno, opustil za sedaj proračun prispevkov na tej podlagi.
Po naročilu zadnjega občnega zbora jc pozval likvidacijski odbor člane, naj sc izjavijo, koliko so pripravljeni prispevati.
Do danes je uspeh sledeči: Vseh izjav je doslej došlo 263, in sicer je 194 pripravljeno prispevati z manjšim ali večjim prispevkom, 69 članov pa iz enega aH drugega vzroka odklanja vsak prispevek. Dalje se še vzlic večkratni urgcnci ni odzvalo 160 članov; 39 članov je deloma neznanega bivališča, od teh največ v Ameriki, deloma pa notorično insolventnih.
Od devetih zapuščin umrlih članov še od šestih dediči niso ponudili nikakega prispevka.
Zgoraj omenjenih 194 članov, ki so podpisali izjave za prispevek, jc pripravljeno prispevati znesek 523.800 K deloma takoj, deloma v obrokih! Dalje jc med onimi, ki še niso vposlali izjav, še neka) takih, ki še čakajo, kako se bo stvar 'končno uredila. Po sedanjem stanju bi bilo dobiti na prostovoljnih doneskih najvec znesek 600.000 K, in sicer 400.000 k takoj ¿ gotovem denarju, ostanek pa v obrokih.
* Omeniti moram, da pnhaja odboru vse polno pritožb, češ, da zadružniki obremenjujejo posestva, plače itd. .Poudarjam tukaj, da nima odbor te moči, da bi ta de-
^^Od^strani odbora se jim to niti v zlo ne šteje če so vzlic temu pripravljeni plačati odmerjeni prispevek. Gode se pa slu-čaii ko taki zadruzniki odklanjajo vsak prispevek, češ, saj se mi ne more nič zgoditi. Takim bi privoščil, da jih poženejo
"^ Likvidacijskemu odboru ne napravlja toliko skrbi poravnava z upniki kakor skrb, kje bo dobil denar, da bo najkasneje dne 1. julija tekočega leta izplačal upnikom obljubljeno vsoto. Stvar je zelo resna. Skoro vsak zadružnik se brani, ja-dikuje in zatrjuje, da nima nič. Res je zelo hudo, ker ogromna večina zadružnikov nima mobilnega kapitala, po veliki večini je navezana na pičle stalne dohodke in na r osebni kredit. Med nami ni bogatinov, ki bi lahko utrpeli to zlo. Polom je neizogiben, če v zadnjem trenotku ne priskočijo na pomoč nesrečnim zadružnikom mero-dajni faktorji. Pomisliti je treba, da so zadružniki nedolžni, zakrivili niso ničesar in že davno vrnili prejeta posojila, Brez izjeme so vsled nepoznanja zadružnega zakona prišli v ta obupni položaj in sedaj se naj nje in njih rodbine vrže na cesto.
Poročilo se je odobrilo.
Nato je poročal g. Mikuž o ustanovitvi Zadruge z omejenim jamstvom, ki naj bi omogočila na najlažji način izplačati upnikom dogovorjeno vsoto. Iz poročila posnemamo: Glasom došlih izjav so pripravljeni zadružniki vplačati znesek
600.000 K.
Veliko je zadružnikov, ki so glasom izjav pripravljeni prispevati podpisane prispevke v Obrokih, toda od teh je velika večina uradnikov in častnikov in drugih stalno nastavljenih uslužbencev. Ti bodo morali v najkrajšem času ukreniti vse potrebno in si pri svojih delodajalcih izprositi primerna posojila, da bodo na ta način prišli do gotovine, katero bodo morali založiti v ta namen.
Enako bodo morali storiti drugi zadružniki, ki so navezani na stalne do-* hodke. Ti si bodo morali izposoditi denar od sorodnikov, znancev, odnosno s poroštvom od teh pri denarnih zavodih. Drugače ne gre.
Izgovori »jaz sem silno zadolžen, preživljati imam mnogobrojno rodbino itd.« ne igrajo tukaj nikake vloge. Upniki ne bodo povpraševali po rodbinskih razmerah enega ali drugega zadružnika, ampak preiskovali bodo žepe in rubili do konca.
Komur je le količkaj na tem, da se zadeva spravi s površja, bo pristopil kot član v novo zadrugo.
Ko bo nova zadruga izplačala vse upnike, bo od teh prejela cesije in na podlagi teh cesij bo zadruga odnosno likvidacijski odbor, ki bi v tem slučaju obstajal, še dalje .izterjeval od vseh onih zadružnikov »Glavne posojilnice«, ki ne bodo pristopili k zadrugi, dotične prispevke, kateri odpadejo nanje po razmerju deležev in izplačane poravnalne kvote z obrestmi vred od dneva izplačila.
V glavnem bo stvar izgledala tako, kakor da bi se našli nekateri, premožnejši zadružniki, ki bi izplačali poravnalno kvoto upnikom, potem pa na podlagi pridobljenih cesij tirjali povračila od ostalih zadružnikov po razmerju deležev.
G. dr. Fettich-Frankheim je nato očr-tal namene nove zadruge. Stvar je mišljena na sledeč način: Nova zadruga z omejenim jamstvom bi z državno podporo, za katero naj bi posredovali vsi merodajni politični faktorji, omogočila poravnavo z upniki »Glavne posojilnice«, člani bi pa s časom vplačali zadrugi svoje zavezane prispevke. Govornik poudarja, da je na prošnjo likvidacijskega odbora proučil zadevo nižjeavstrijske Nussdorfer Sparkasse in češke Sv. Vaclavske posojilnice. Zanimivo je, da so bili pri Sv. Vaclavski posojilnici, pri kateri je bilo 16 milijonov kron deficita, upniki zadovoljni s 25r/( no poravnavo. Upnikom Glavne pa se ponuja 30'v. in mogoče jc, da dobe še več, ako se tozadevna akcija posreči. Glavni namen nove zadruge bi bil: Od upnikov Glavne dobiti cesijskim potom vse njihove terjatve; upnikom zagotoviti in izplačati 30'?; kvoto njihovih terjatev; sprejemati in iztirjevati prispevke od članov Glavne posojilnice, določene v svrho poplačila 30';, poravnalne vsote; omogočiti članom, ki ne morejo takoj plačali, daljše posojilo za 5 do 10 letno dobo; izposlovati brezobrestno državno posojilo oziroma za nizke obresti; izvršiti čim najpravičnejše razdelitev poravnane vsote na posamezne člane Glavne posojilnice, vpoštevajoč njihove premo-
ženjske in kreditne razmere, pri čemur je že vplačane prostovoljne prispevke vpo-števati in odbiti; izterjati od posameznih članov Glavne posojilnice tako določen del, pri Čemur se naj proti članom, ki kažejo dobro voljo, postopa prizanesljivo, jim dovolijo obroki in druge plačilne olajšave, — nasprotno naj se pa napram članom, ki trdovratno odklanjajo plačilo, postopa z vso brezobzirnostjo in strogostjo po določbah izvršilnega reda. Na čelo nove zadruge naj bi stopili ugledni možje brez ozira na politične stranke. Predvsem pa je povabiti merodajne činitelje vseh političnih strank, da izposlujejo državno posojilo. Naprosili naj bi se tudi razni denarni zavodi, naj bi proti nizkemu obrestovanju naložili del svojih vlog v tem zavodu.
Nato je tudi dr. Švigelj podrobnejše razložil, kako bi naj zadruga poslovala. Naslov bi imela: Posojilnica »Podpora«, r. z. z o. z. Zadruga naj bi bila po njegovem mnenju včlanjena pri obeh obstoječih zvezah na Kranjskem, tako, da bi bila podvržena dvojnim revizijam.
Nato se je sprejel predlog, naj likvidacijski odbor nemudoma stopi v stik z vsemi inerodajnimi činitelji vseh političnih strank, da bi se izposlovalo državno posojilo iri tako omogočila 30'¿ na poravnava.
V pripravljalni odbor za ustanovitev nove zadruge so se izvolili gg.: Rajher, Mo-dic, Tavčar, Dimnik, Grobelnik, dr. Švigelj, Iv. Jelačin, R. Maister, Drenik, Mikuž, dr. Fettich-Frankheim.
Pri dopolnilnih volitvah v likvidacijski odbor Glavne so bili izvoljeni: Jak. Dimnik, Jos. Benedikt, dr. Al. Praunseis, Iv, Jelačin in Ant. Žnidaršič.
Gosp. Pintar je izrazil željo, naj bi likvidacijski odbor posredoval pri odvetniški zbornici, da bi po svojih članih vplivala pri tožbah, ki se tičejo Glavne, na poravnavo.
Na predlog dr. Marna se je izrekel nato blagajniku likvidacijskega odbora absolutorij, nakar se je občni zbor zaključil.
DRŽAVNI ZBOR.
Praga »Narodni Listy« poročajo, da hoče biti vlada iz finančnih razlogov na jasnem, če bo zbornica marca delala ali ne. Če se izkaže, da ne bo delala, hoče vlada izvajati posledice. Kakor znano, namerava vlada zbornico sklicati 3. marca, da se rešijo postave o najetju posojila, o brambni predlogi in o bosenskih železnicah.
NEMŠKA NESTRPNOST PREPREČILA SPRAVNA POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI.
Vodstvo nemške napredne stranke na Češkem je sklenilo, da se ne bo več udeleževalo spravnih konferenc med Čehi in Nemci. O tem sklepu je dvorni svetnik profesor Bachmann pismeno obvestil min. predsednika grofa Stiirgkha. V pismu izvaja Bachmann, da se vlada naravnost ne-čuveno ozira na želje Čehov.
Kako je to pismo vplivalo na Češkem, kažejo sledeče, danes došle brzojavke :
XXX
Praga. Vsi češki listi se pečajo z odpovedjo nemške napredne stranke, ki je izjavila grofu Stiirgkhu, da se ne bo več udeleževala češko-nemških spravnih pogajanj. Čehi so presenečeni. »Venkov«, glasilo čeških agrarcev piše: S kom naj se pogajamo, če je večji del nemških strank pogajanja odpovedal? Frivolnost Nemcev je spravo preprečila. »Narodni Listy« priporočajo hladen mir in naglašajo, da je nemška napredna stranka prevzela ob spravnih pogajanjih vlogo nemških radikalcev.
Praga. »Bohemia« poroča, da je dobil grof Stiirgkh Bachmannovo pismo v soboto dopoldne, V min. predsedstvu so bili presenečeni. Telefonično so obvestili o izjalovljenih pogajanjih praško namestništvo. Stiirgkh še vedno upa, da se mu še posreči pregovoriti nemško napredno stranko, da se omogoči nadaljnje pogajenje.
Praga. Češke stranke smatrajo, cla so se pogajanja med Nemci in Čehi izjalovila, ker ni misliti, da bi se nemški radikalci in agrarci sami naprej pogajali,
XXX
Parlamentaren položaj je po nemški objestnosti zelo poslabšan, poslabšan je pa tudi položaj vlade. Ni posebno verojetno, da bi zbornica, če se sploh še skliče, mogla delovati. Zato se tudi v listih naglaša, da se najbrže državni zbor razpusti, a še bolj verojetno je, da Stiirgkhova vlada odstopi.
IZ CUVAJEVE DOBE.
Proračunski odbor sabora je prišel na sled, da je soba bivše »banovke« pl. Cuva-jeve .stala 22.000 K, zimski vrt pa 70.000 K.
PLAČE BOSANSKIH SABORSKIH PREDSEDNIKOV.
V proračunskem odboru bosanskega sabora je Vančas predlagal, da se šahovskemu predsedniku in podpredsednikoma zviša plača od 8000. oziroma 6000, na 12.000, oziroma 10.000 K letno. Obvelial pa je protiv»redlo(r De-
hiš beg Mirlem, da se zvišajo na 10.000, 'oziroma 8000 K.
DR. MANDIČ PREDSEDNIK RAČUN-3	SKEGA DVOBA?
r »Obzor« trdi, da dr. Mandič ne po-htane namestnik deželnega šefa v Bosni, katero mesto se sploh ne ustanovi, ampak predsednik deželnega računskega dvora, ki se osnuje.
NOV KARDINAL.
Iz Ostrogoha se poroča, da bo |>a-pež l'i j X. na letošnjem konzistoriju imenoval za kardinala tudi tukajšnjega škofa dr. Csernoclia.
NOBENA SPREMEMBA KURZA V RUSIJI.
Oficiozna Rossija« piše, da so vesti, da bo Goremykin vodil reakcionarno politiko, neutemeljene. Vsako ministrstvo je podvrženo volji cara, ki hoče, da vlada in duma sporazumno delata. Tudi novo ministrstvo bo po tej poti hodilo.
SMRTNA OBSODBA ŠPIONA.
Nadporočnik Čedomil Jandrič, brat Aleksandra, obtožen spionaže, ko je še bil gojenec vojne šole, je obsojen na smrt potom obglavljenja, kakor poroča »Zeit«. Pu-blicirala se razsodba ni.
VOLITVE V RUMUNSKI SENAT.
V i. volilnem razredu ie bilo izvoljenih v rumunski senat 41 liberalcev, 8 demokratičnih konservativcev. Potrebno jc 10 ožjih volitev. Izvoh'eni so med drugimi Bratianu, Porumbaru, Radovici, Stelhan, Filepescu, Margilomau, Majorescu, Missir, Xenopol.
PRINC WIED PREVZEL OFICIELNO ALBANSKI PRESTOL.
Vprašanje albanskega vladarja je zdaj tudi formelno rešeno. Dne 21. t. m. so se zbrali v Kolinu albanski delegati, na čelu jim Essad paša, ki so se odpeljali v Neuwied, kjer jih je čakal princ Wied. Ko so došli, je nagovoril Esad paša Wieda albansko, mu ponudil albanski prestol in ga zagotovil, da bodo Albanci zvesti njegovi podaniki. Svoj nagovor je končal: Živio njegovo veličanstvo kralj albanski. Novi albanski kralj je odgovoril deputaciji nemško, da sprejme albanski prestol. Essad paši je podelil novi vladar naslov ekscelenca. Albanska deputacija se je ob pol 10. zvečer vrnila v Kolin. Predno odpotuje princ Wied v Drač, odpotuje še, kakor poroča »B. Z. am Mittag « v Peterburg, da se predstavi ruskemu carju.
POIZKUŠEN ATENTAT NA EGIP-TOVSKEGA PODKRALJA.
Nedaleč od vasi Minie so egiptovski nacionalisti postavili na tir, po katerem se je imel peljati angleški podkralj lord Ritschner na posebnem vlaku, težke hlode. Atentat so zapazili in hlode odstranili.
MESTO MONOPOLA NA ŽGANJE NA ŽITO.
Perterburg. Novi finančni minister Bark namerava monopol na žganje odpraviti in ga nadomestiti z monopolom na žito.
Štajerske novice.
š Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze za mesto Maribor ima v nedeljo, dne 8. marca, ob 10. uri dopoldne v Zadružni zvezi svoj redni občni zbor, na katerem bo govoril nadrevizor Pušenjak. — Dne 15. marca popoldne ob pol 3. pa se vrši v Leiteršpergu občni zbor okoliške skupine (Leiteršperg-Karčovina).
š Kratko veselje, Prevorje pri Pil-štanju je hribovska župnija. Tam so se vršile pred kratkim občinske volitve. Par liberalčkov je nekaj dni pred volitvami nekaterim nevarnežem popisalo glasovnice, češ, da mora tako biti, in slučaj je potem nanesel, da so bili v odbor izvoljeni možje, ki niso bili vsi na oficielni listi. In takoj je zvedel ves slovenski liberalni svet, da so v Prevorju zmagali naprednjaki; župnik pa da je s svojo stranko propadel. To je čisto navadna laž, ker večina izvoljenih mož je zvesta naši stranki.
š Gospodarsko-socialni tečaj v Ver-žeju, ki je trajal štiri dni, to je od 16. do 19. februarja, se je lepo obnesel. Udeležba je bila splošno izredno velika. Zastopane so bile vse muropoljske župnije, Predavali so: dr. Hohnjec, dr. Kovačič, župnik Rožnik, živinorejski inštruktor Krištof in nadrevizor VI. Pušenjak. Žal, da se radi narasle Mure sosednji ogrski Slovenci niso mogli udeležiti tečaja.
š »Pošten« Ncmec. V nemškoštajer-skem gnezdu Anger' je tamošnji načelnik krajnega šolskega sveta, trgovec in posestnik Rudolf Wagner poneveril 2100 K šolskega denarja. Prilastil si je tudi na nedovoljen način 3000 K denarja obrtne zadruge v Birkfeldu. Prijatelja tujih tisočakov so aretirali in izročili graškemu deželnemu sodišču.
1 š Nujna potreba. Vedno bolj se kaže, da jc skrajni čas, da se pri Dupleku niže Maribora postavi čez Dravo most. Veliko število občin na levem in desnem bregu Drave že leta in leta zahteva in prosi, da
država, dežela in okraj postavita ta toli potrebni most. Več tisoč davkoplačevalcev krvavo potrebuje most čez Dravo pri Dupleku. Znani lisjak, ptujski pek Ornig je začel zadnji Čas rovariti proti novemu mostu. Propagira misel, da bi bilo bolj potrebno sezidati od Šmartina pri Dupleku dobro cesto v Ptuj" in tako odvrniti promet od Maribora. Naj bodo občine pozorne in naj ne nasedejo Ornigovemu načrtu. Občine naj raje energično pozovejo mariborski okrajni zastop, da vendar enkrat stvar vzame v roke in stori vse potrebne korake, da se dolgoletni želji prebivalstva v Slovenskih goricah in na' Dravskem polju ugodi. Saj vendar okrajni zastop ni samo za to tukaj, da skrbi za tlakanje mariborskih ulic in polepšanje mestnega gaja, ampak za to, da dobi ljudstvo zaželjena in potrebna prometna sredstva,
š Nesreča pri stolni cerkvi v Mariboru« Radi južnega vremena se je s stolpa mariborske stolnice vsul težak ledeni sneg na cerkveno streho in je precejšnji del strehe (opeke) vrgel na tla, tako da je tekla voda v notranjščino.
š V deželno prizivno komisijo za osebnedohedninski davek so bili od deželnega zbora izvoljeni izmed Slovencev: poslanca Pišek in dr. Verstovšek ter kozjanski notar dr. Barle. Komisija sestoji iz 14 članov. Za namestnike so izmed Slovencev izvoljeni: župan Florijan Rak iz Braslovč, župnik Ivan Kunce iz Št. Jurija ob Ščavnici in poslanec Roškar.
š Sleparica. Trgovka z dežniki v Mari» boru Hedvika Hobacher je ponaredila na menicah podpis svoje bogate prijateljice. Menice je izročila pri vsenemški posojilnici »Aushilfskassenverein«. Govori se, da znaša vsota, katero je Hobacherca dvignila na goljufiv način, čez 6000 K. Dne 19. februarja so Hobacherco izročili mariborske» mu okrožnemu sodišču.
š Odpad od vere. List »Wartburg« po^ roča, da je v letu 1913. na Štajerskem izstopilo iz katoliške cerkve 406 oseb k pro-testantizmu. V Rottenmannu je bilo izstopov 6 (od leta 1898. jih je skupno 81), v Ljubnem 59 (864), v Knittelfeldu 23 (321), v Miirzzuschlagu 16 (283), v Brucku 14 (380), v Peggau 3 (108), Juclenburgu 4 (59), v C-radcu 186 (3711), v Eggenbergu 14 (114), v Stainzu 2 (179), v Lipnici 7 (112), v Für-stenfeldu 6 (50), vMari b o r u 50 (16511, v P t u j u 4 (180), v C e 1 j u 3 (378) itd. Na Štajerskem je od leta 1898. skupno odpadlo od katolicizma 8751 oseb. Za Knittelfeld Judenburg in Ptuj se ustanovijo samostojne protestantovske župnije. Lutrovske cerkve se nameravajo staviti v bližnji bodočnosti s pomočjo Gustav'Adolf Vereina iz Nemčije na sledečih krajih: Bruck, Gradec, Thörl, Aflenc in — Št. Ilj v Slovenskih goricah.
Primorske vesli.
— Tržaški mestni svet. Ker so imeli različne komisije veliko nalogo izvršiti, se je v petek, dne 20. t. m. zvečer vršila pod predsedstvom župana dr. Valerija to leto šele prva seja mestnega občinskega sveta v Trstu. Gospod župan naznani, da sta se dva poslanca, in sicer Liebman in pa Slo-venc dr. Černe, ki se je s svojo odvetniško pisarno preselil v Kranj, odpovedala zastopstvu. Nato prebere pismo županstva v Britofu, ki se tržaškemu mestnemu svetu zahvaljuje za izkazano pomoč pri rešilni akciji v prid ponesrečenim rudarjem. Že pri zadnji seji dne 28. novembra je poslanec Nicola o interpeiiral, zakaj se ne zasedejo prazna učiteljska mesta v Trstu. Sedaj je dobil odgovor, da tozadevna komisija zadevo natančno študira, nakar bo ugodila vsem željam in da se bo tudi položaj uči-teljstva iz tržaške okolice zboljšal. Tu bodo imeli, kakor je pričakovati, tudi Slovenci kaj koristi. — Na nujni predlog posl. dr. Pertota se mesto odstopivšega dr. Čer-neta v prvem okoličanskem razredu izvoli dr. Slavik. Oddali so mu glasove trije drugi poslanci iz prvega okoličanskega razreda. — Poslanec Nicolao je vložil interpelacijo, v kateri graja škandalozne razmere v škedenjski šoli, ki ma 476 laških in 890 slovenskih otrok, a kljub tolikemu številu mladine samo šestnajst šolskih sob in dve sobici, tako da se različni razredi s poukom vrstijo. Če bi bilo številno razmerje otrok po narodnosti obratno, bi gotovo ne bilo tega škandala. Nadalje je prišla na vrsto med drugimi tudi interpelacija zaradi snujočega se mestnega urada za preskrbo brezposelnih. Župan je odgovoril, da predpriprave še niso končane. — Največ debate je provzročila na stebrih sloneča hiša -Volta di Chiozza , ki je last zavarovalne družbe Assicurazioni Generali.Ta družba misli namreč meseca avgusta hišo podreti in novo moderno sezidati. Znano je, da podpirajo staro hišo tri vrste stebrov, nova pa bi jih imela samo dvoje vrst. Lastnica hiše prosi torej deželni zbor, da bi ji dovoli! tudi pod novo hišo postavljati za drugo vrsto kavarniške mize, in sicer proti isti ceni kot dosedaj. Prostor za prvimi stebri bi seveda moral ostati prost 7? pešcc. Sprejme se tozadeven predlog poslanca Lucatelli, da si občina pač pridrži servituto javnega pešpota
med obema vrstama stebrov, pač pa bo. pripravljena tudi zanaprej. dovoliti, da se, bodo proti vsakokrat primerni najemnini postavljale kavarniške mize za drugo vrsto stebrov nove hiše. — Potem ko se je rešilo še nekaj vpraš/inj zaradi bolniških strežnic, sc je mestiji;tržaški svet zaključil.
—	Parsifal se jc igraj v Trstu petnajstkrat. Zadnja predstava j« bila v nedeljo, dne 22. t. m. popoldne. Pri vseli predstavah je bil velikanski naval in mnogim Tržača-nom se ni spolnila želja, videti ta Wagner-jev umotvor. Kakor v drugih italijanskih mestih, tako je torej tudi v Trstu dosegel Parsifal večji uspeh kot po nemških mestih,
—	Porotna obravnava v Trstu sc prične dne 2. marca 1.1. Izžrebani porotniki so že proglašeni.
—	Za municipalnega tajnika na Reki je imenovan dr. Anton Šega.
—	Velik ogenj v Trsta. V soboto zjutraj ob 3. uri se je vnela streha med hišami št. 39 in 44 na Korzu. Požarna bramba jc bila takoj na licu mesta, a vkljub temu se je posrečilo ogenj pogasiti še le po treh urah. Za prebivalce ni bilo nevarnosti, pač pa je uničil ogenj predilno dclavnico pod streho, ki je bila last g. Antona Vodopivca. Zgorelo je mnogo šivalnih strojev, sedežev, miz, divanov, platna in drugih priprav. Lastnik delavnice ceni škodo na 15.000 K. Zavarovan je bi! samo za 10.000 K. Zraven tega ima tudi lastnik hiše do 2000 K škode, Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
Dnevne novice,
-f Deželni glavar pred cesarjem. Deželni glavar dr. Šusteršič je bil pozvan k cesarju k avdienci. Včeraj se jc odpeljal na Dimaj in se vrne v torek zjutraj.
+ Kranjski deželni zbor ima sejo jutri ob 10. uri dopoldne,
+ Volilna reforma za kranjski deželni Zbor. V seji odseka za volilno reformo tudi v soboto zvečer ni prišlo do edinosti. Dolgo sta se upirala zastopnika narednonapredne stranke, da bi privolila v rekonstrukcijo kmečkih volilnih okrajev po nasvetu S. L, S. Slednjič sta to storila, a samo pod pogojem, da se odpravi disciplinarni paragraf in izpremeni poslovnik. To zahtevo, ki jasno kaže, da narodnonapt edna stranka ne mara rednih razmer v dež. zboru, ampak da hoče njegovo delavnost izpodkopati s lem, da v deželni zbor zopet uvede anarhijo, jc morala seveda S. L. S. odkloniti. Jutri bo podal odsek zbornici poročilo v tem zmislu.
-(- Na čem se je razbita volivna reforma. Sedaj jc jasno, da liberalci ne marajo treznega in. pametnega dela, ampak da hočejo z razbijanjem onemogočiti delo-zmožnost deželnega zbora. Zato so zahtevali tako izpremembo opravilnika, da bi zopet postala obstrukcija mogoča. Ker mora S. L. S. seveda varovati čast in dostojnost deželnega zbora, se jc na tej liberalni zahtevi razbil sporazum" o volivni reformi. Razžaljeni Hausknecht -paragraf bo moral torej v zbornici krepko dokazati svojo upravičenost, kadar bodo liberalci zopet nastopili z obshukcijonističnimi manirami.
Ribnikarjevo zavijanje. »Narod« poroča o zadnji seji odseka za volilno reformo tako-ie: »Poslanec Ribnikar predlaga, naj se napravi 20 kmečkih volilnih okrajev tako, da bi se povišali mandati na strani S. L. S. za 3, na strani veleposestva za 1 mandat. Razen tega bi se narodno napredna stranka v tem slučaju zadovoljila samo z enim mandatom, ki naj bi pripadel industrijskemu delavstvu.« To »Narodovo« poročilo je popolnoma neresnično. Veleposestniki so takoj izjavili, da za svojo kurijo ne zahtevajo nobenega novega mandata, ampak samo čisto-nemške kmečke mandate za Hočevarje. Nato sc jc oglasil Ribnikar in je izrecno ponudil kočevskim Nemcem 1 čisto naroden nemški volilni okraj ter je to celo kot objektivno pravično utemeljeval. Ribnikar je izjavil, da narodno napredna stranka »privošči« kočevskim Nemcem en mandat. Dokazoval je, da je kočevski okraj tako velik, da ga je treba deliti deliti tako, da dobe Nemci svoj lasten mandat in da jc tudi število nemškega prebivalstva dovolj veliko za en mandat. Grof Barbo je takoj izjavil, da mu je Ribnikarjev predolg jako simpatičen. Po Ribni-karjevem predlogu bi vsi kranjski kmetje cele dežele dobili tri poslance, peščica kočevskih Nemcev pa enega. Tako pravično je hotel deliti Ribnikar politični kruh Nemcem in Slovencem. Ivo je videl dr. šusteršič, da so Nemci in liberalci .edini, da ustvarijo nemški mandat na stroške Slovencev, je stavil posredovalni predlog, da dobe slovenski kmetje vse 4 nove mandate, in cla se peti mandat esendira za Kočc-varje. Tako zadeva stoji in nobeno zavijanje jc ne bo moglo spraviti s sveta.
-j- Pakt med Slovenci in Nemci? Ker
se jc Ribnikar pri vprašanju kmečkih mandatov izkazal za tako zvestega oprodo nemške gospode, je pri nadaljevanju razprave pri mestni kuriji stavil dr. Eger
Rrcdlog, da naj se vse določbe o mestpij, kuriji prepusle narodnonapredni stranki, da si po svoji želji uredi mestne okrajp.c Seveda so zastopnici S. L. S. takoj j^i predlog odbili kot nemogoč. Kaže nam pa,», da so liberalci zlezli Remcem žc globoko, pocl suknjo.
Volivno gibanje na Notranjskem.
Včeraj sla sc vršila dva shoda na Krasu,' in sicer prvi dopoldne po sv. maši v Zagorju pred cerkvijo, drugi pa v Knežaku v' prostorih g. Urbančipa. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana.-. Govoril je na shodih drž. poslanec Gostinčar. V Zagorju je par liberalcev hotelo delati zgago, toda pozvani, da se oglase k besedi, so jo odkurili. Nek liberalec jc prinesel celo metlo; menda jc hotel pokazati s tem, kako potrebno je pomesti libcralce pri prihodnji volitvi. Na obeh shodih so zborovalci pazno sledili izvajanjem Gostiričarjevim. Kakor se čuje, hočejo liberalni mogotci pritiskati na one, ki so jim dolžni, da volijo liberalno. .Prosimo za obvestilo o vsakem takem slučaju.
Iz seje deželnega šolskega sveta dne 23. februarja 1914. Imenovani so bili: učit. v Stari Lipi Mencinger Lucija, učit. v Pod-stenju Penko Justina, nadučit. v Podbrezji I.ovše Anton, učit. v Bukovščini Papler Marija, učit. v Dobličah Završan Frančiška, nadučit. v Fara vasi Peterlin Alojzij, učit. v Grahovem Miselj Angela, učit. v Dobre-poljah Schvveiger Viktor, učit, na dekliški nem. ljudski šoli v Ljubljani Palme Marija, učit. v Loškem potoku Janežič Fran, učit. v Dovjem Bizjak Jerica, učit. v Mihovem Draksler Ivana, učit. v Vrhpolju pri Vipavi Vrhunec Frančiška, učit. v Olševku Slapar Jakob, učit. v Polici Šeme Helena, naduč. v Premu Vadnjal Ivan, učit. v Radovljici Zupane Apolonija, učit. v Rakitni Kavčič Feliks, učit. v Retečah Vidic Eduard, učit. v Rožnem dolu Premk Marija, učit. v Selili pri. Žumberku Škufca Ivan, naduč. v Štu-rijc Šuligoj Ivan, učit. v Dragi Jarh Josip. — Še enkrat se razpiše nadučiteljsko mesto v Ambrusu, v Št. Jurju in Loškem potoku, in učiteljsko mesto v Gotenici, v Šmihelu pri Žužemberku. — Albreht Luka se premesti v Cerklje, učit. v Stopičah Zurc Pavla, učit. v Šiški Berglez Avgust, Hubad Serafina, Krakar Angela, nadučit. v Vremah Vizjak Ciril, učit. v Vremah Vizjak Marija, učit. v Topli rebri Štravs Josip, učit. v. Starem kotu Blenkuš Alojzij. — Volitev učiteljev strokovnjakov v mestni šolski svet ljubljanski se razveljavi. — Član kraj. šolsk. sveta na Gorah Fran Hladnik se odstavi od članstva. — Glavno letno poročilo o ljudskih šolah se bo izdajalo v obeh jezikih. — Razširi sc ljudski šoli v Boštanju in Litiji na štiri razrede, v Vojskem na dVa razreda; ustanovi se nova ljudska šola v Golem. — Interpeliralo se e, če je šolsko vodstvo v Dragi poročalo, da je iz ljudske šole v Dragi izostalo 36 učencev in se ctvorila nova »šulferajnska« šola, in kaj je okrajni šolski svet v tem oziru ukrenii. — Počitnice na ljudskih šolah v krajih, kjer je meščanska šola, ob sklepu prvega semesta, se dovolijo in pri Uršiilinkah v Ljubljani se smejo mesto tega velikonočne počitnice pričeti že s cvetno nedeljo. — Rekurz nadučitelja v Žireh Leop. Báblerja zoper disciplinira-nje se zavrne in se prestavi kazenskim potom v Grahovo. — Ustanovi se še eno učno mesto telovadnega učitelja na II. državni gimnaziji v Ljubljani. — Obisk kinematografov se učencem ljudskih šol sploh prepove, le nalašč za mladino prirejene predstave sme objskati, toda lastnjk kinematografa mora soored poorej predložiti uči-teljstvu. — Mosche Alfred se nastavi za prof. suplenta v Novem mestu. Namestoval bo g. dr. Perneta v Kranju dr. Jakob Kotnik.
-f- Pritožbo idrijskega Sokola proti razsodbi, c. kr. deželnega šolskega sveta radi rabe šolske telovadnice je učno ministrstvo zavrnilo.
+ Šulverajnska šola v Dragi zaprta. Kakor znano, so otvorili Ncmci 27. januarja 1.1. šulverajnsko šolo, nc da bi imeli zato postavnega dovoljenja. Mislili so pač, da je tudi na Kranjskem Nemcem vse dovoljeno. Dne 11. febr. 1.1. so vložili poslanci S. L. S. v deželnem zboru interpelacijo proti tako protizakoniti otvoritvi šole, ki je tudi imela zaželjen uspeh. Oblast je šulverajnsko šolo zatvorila in zaukazala, da imajo v šulverajnsko šolo pristopivši otroci kakor preje tako tudi v bodoče obiskovati javno domačo ljudsko šolo v Dragi. Tako je prav! — Šulverajnski učitelj je zbolel, tako si pripovedujejo nemški bratci med seboj, ker je moral s šolo nehati.	j-
4- Pretirano pisavo nekaterih dunajskih listov, o kateri smo zadnjič pisali, obsoja vse pametno časopisje. Če se naglaéa, da Rusija namerava svoje mirovno efektivno stanje zvišati na 1,000.000 vojakov, jc treba pomisliti, da gá je Nemčija prva zvišala in sicer skoraj" na 800.000, Avstrija utegne tudi kmalu imeti mirovno starne 500.000 mož, Francija bo imela odslej 800 tisoč vojakov pripravljenih, Italija 30.0()0. Spričo tega ni zvišanje kontingenta'(rv tako ogromni državi kakor je Rusija na en milijon mož nič presenečujočega, ampak jc razmeroma še maihno. Na Balkanu obsto-
jajo tri države, Turčija, Bulgarija in Albanija, ki zasledujejo Rusiji čisto nasprotno politiko, Rumunija ima svobodne roke, Grčija in Srbija pa sle itak samo zvezani za obrambo pred Bulgarijo. Vrhtega moramo pomisliti, da se Rusija pripravlja na delitev Mandžurije med seboj in Japonsko in ima svoje skrbi ob amerik. in perzijski- meji. Bi !o bi zato želeti, da izvestno časopisje z vznemirjanjem prebivalstva neha, naj potem zasleduje n^men pripraviti javnost na nameravano zvišanje vojaških bremen ali pa so odzadaj zopet borzni manevri.
4- Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri sb zbere 5. t. m. v Pazinu. Treba se ¡e pripraviti za deželnzobrski volilni boj. Stvar je tudi zato resna, ker bodo Lahi in Nemci — to je večina c. kr. uradniki — šli topoi solidarno skupaj, kar se bo posebno poznalo v Pulju.
-I- lOOIeinica največjega sina Hrvatske in gotovo tudi največjega moža med Jugoslovani, znanega celemu svetu, . škofa Josipa Juraja Stross-mayerja, se bo slavila prihodnje leto. Strossmayer je bil rojen leta T815 v Osieku. Gotovo bodo Hrvati stoletnico kar najslovesnejše obhajali in se jim bomo tudi Slovenci po svojih skromnih močeh pridružili.
+ Kanada se hoče uc.d Avstrijo ma-čevati. V kanadskem parlamentu se je stavil predlog, naj se z ozirom na »krivično« preganjanje Canadian Pacific družbe v Av-stro-Ogrslu, od avstro-ogrskega blaga, ki se vedno bolj uvaža, pobira izjemna carina. Predlog se je odkazal posebnemu odseku.
4- Zimske vojaške vaje. Nemška vojna uprava namerava to zimo v.pokiicati večje število rezervistov k vojaškim vajam, da tako poveča svojo pripravnost. Tudi naša vojna uprava goji enako namero, tako da bi z letom 1915. ali pa morebiti že letos rezervisti morali odslej tudi po zimi na vaje. Utemeljuje se pa vse s tem, da je Rusija svoje mirovno stanje zvišala.
—	Ljudsko šolstvo. Namesto obolele učiteljice Sofije Suša je imenovana za su-plentinjo na ljudski šoli v Kranjski gori Frančiška Rihtaršič. — Izprašana učiteljica Marta Maicr je imenovana za pomožno učiteljico na pomožnem razredu za manj nadarjene, slaboumne otroke na IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani.
—	Osebne novice s pošte. Za c, kr. poštne praktikante so imenovani absol-virani srednješolci, in sicer: Jožef Lampé in Leopold Seebacher v Celovcu ter Frančišek Volavšek in Ljudevit Berger v Mariboru. — G. Vidovich, c. kr. poštni asistent v Trstu, je umirovljen.
—	Špioni in veleizdajelci. V Zemunu so aretirali lastnika tvrdke Božarskega in neko ženo zaradi suma špionaže in ju odvedli v petrovaraždinske zapore. — V ko-torski boki je bil pop Risto Šukovič anonimno zaradi veleizdaje ovaden. Oblast je uvedla preiskavo in zaslišala 24 prič. Izkazalo se je pa, da je Šukovič nedolžen.
—	Amerikanska prebrisanost. Andrej Zupan vulgo Tolmalnarjev iz Cer-kelj je bil uslužben štiri in pol leta v Ameriki v rovih. Tam je zbolel in zblaznel. Dolžnost Zediujenili držav bi bila, da bi skrbele za ubogega delavca. A te svoje dolžnosti so se na prav enostaven način iznebile. Dne 8. februarja je pripeljal Zupana elegantno oblečen Amerikanec v fijakerju vsega nesnažnega na Gorenje k njegovemu bratu in zahteval nekako potrdilo, da je blaznega Zupana res oddal. Slučajno je bil Zupanov brat tudi v Ameriki ter je razumel angleško govorico. — Torej ameriški kapitalistični sistem, kakor si lepšega niti misliti nc moremo. N«j-prvo izkoristiti ubogega delavca - trpina do zadnjega, izmozgati mu telesne in duševne sile, ko pa so le sile izčrpane, se ga otrese kakor nadležnega. Celo vožnjo v Evropo se riskira, samo da amerikanskému velekapitalit, ki jc dandanes vladar sveta, ni treba, skrbeti za svojo žrtev.
-- Izseljeniški škandal na Hrvatskem. Z ozirom na Zagorčeva odkritja reagira glasilo Frankovega krila stranke prava, »Hrvatska«, češ, da je izseljevalna agentura »Putnik« vsega kriva. »Putnik« dela z denarjem skrbskih kmetskih zadrug in je dobil monopol za izseljevanje zato, ker se je obvezal, da bo vsakoletni čisti dobiček dal v izseljeniški fond vlade. Tega pa >?Putnik« ni storil, ker so sc baje v njem pokazali srbski prsti, kakor »Hrvatska« pravi. Zato je vlada jela misliti na »Canadian Pacific«. Unkelhauser bi bil »Canadianu« podelil koncesiio, da ni bil na poti »Putnikov« monopol. Ko je vlada to agenturo prijela, da ji ne odplačuje dobička v fond, jc »Putnik« začel takoj plačevati. Skerlecz je naposled kljub temu koncesijo »Canadianu« podelil, ker jc stvar prevzela Tomašičeva »Parce-lacijska banka«, ki se jc obvezala, da ljudi ne bo naseljevala na farme, odkoder se nc morejo vračati. — Kakor se vidi, »Hrvatska« glavne stvari ne pojasnjuje. V Zagrebu se govori, da bo Zagorac polagoma še veliko več povedal, nego je že.
—	Dva slovanska umetnika v tujini. Naše mu koncertnemu občinstvu dobro znani in priljubljeni klavirski virtuoz go-
spod Anton Trosi se jc napotil z enim naj-odličnejšim Ševčikovim učencem, violinskim virtuozom Zlatko Balokovičem (iz Zagreba) na enomesečno koncertno turnejo. Oba umetnika sla sedaj v Kairi,' kjer ju je sprejel tudi avstrijski poslanik. Koncerti-rala sta tudi v poslaniškem klubu. Na po-vratku iz Egipta obiščeta najbrže tudi več italijanskih mest.
—	Pomiložčeni kaznjenci. Cesar je po-milostil 84 kaznjencev, od katerih jih je 8 v moški kaznilnici v Mariboru, 7 v moški kaznilnici v Kopru, 4 v moški kaznilnici v Gradiški in 4 v ženski kaznilnici v Begunjah.
—	Najden denar. V soboto, dne 14. t.
mes,, je Franc Bešter iz Selc nad Škofjo Loko št. 64 na opoldanskem vlaku gorenjske železnice med Ljubljano in Šiško našel nekaj denarja. Lastnik naj se javi pri ime-ji tel ju.
—	Zgorela je dne 14. februarja v Smledniku Šantovčeva hiša. Gospodinja je rešila le nekaj denarja in živino. Škode je nad 3000 K. Zavarovana je bila za 1500 K.
—	Poročil se je na Raki gosp. Vinko Bon, trgovec in gostilničar, z gdčno. Slavo Hrastnik. — Poročil se je v Dobu gosp. vet. med. Slavko Zarnik, dež. okr. živinozdrav-nik v Trnovem, z gdčno. Mimico Žnidaršič iz Ilirske Bistrice. Častitamo!
—	Železnična zveza Grčije z Evropo» oziroma začetek njene zgradbe, se je otvo-ril 21. t. m. v Papapuli pri Larisi. Železnica bo vezala Atene s Solunom,
—	Cigani v medvedjem brlogu. V bližini Kolpe pri Osilnici so se v neki skalnati votlini nastanili cigani, zakurili pred vhodom velik ogenj, obesili nad njim kotel in kuhali polento. Vsa družba je štela 15 glav. Sedeli so ravno pri pojedini, ko je veter začel pihati dim v votlino. Naenkrat so začuli cigani nenavadno zdehanje, mrmranje in grčanje, šumenje suhega lista, težke korake in — predno so se zavedli, je stal pred njimi velikansk medved, ki je prilezel iz notranjosti votline. Prestrašeni so začeli cigani bežati, otroci so z bosimi nogami skakali po žarečem pepelu, pri čemur so se precej opekli in s svojim kričanjem še povečali zmešnjavo. Končno so dospeli skozi odprtino votline na prosto in kričaje pribežali v bližnjo vas. Kmeije so se oborožili z raznim orožjem in s starimi puškami ter odšli na boj proti divji zverini. Z veliko previdnostjo so obkrožili votlino, pred katero so zakurili nov ogenj ter naložili nanj svežega lesa, da bi bilo čimveč dima. Čakali so uro za uro, a medveda ni bilo iz luknje. Nato so začeli iskati po snegu sledi za medvedom, ki so jih tudi našli, ki pa so vse peljale iz votline. To jih je opogumilo, vsled česar so udrli v votlino in jo z vso previdnostjo preiskali. Našli so sicer medvedovo iežišče, a ne medveda, ki jo je popihal na prosto. Medved je pred svojim odhodom tudi popolnoma izpraznil ciganski kotel in v zahvalo za pripravljeno pojedino pustil na licu mesta velik spominski list.
—	Kanal udri se je minuli teden V Glinški ulici zaradi premočnega deževja-in naglega tajanja snega. Kanal so morali mestni dclavci takoj obgraditi in ponoči razsvetliti.
LjiiHijaiiske novice.
li Sentpetersko prosvetno društvo V
Ljubljani naznanja, da se že dobe vstopnice k petletnici v Katoliški bukvami in pri trgovcu Iv. Podboju.
lj Konierenca »Sodalitatis« za mesto Ljubljana bode v sredo, 25. t. m. v Alojzi-jevišču ob 5. uri.
lj Kolodvorski okraj. Danes ob 8. uri zvečer sestanek v gostilni gospe Čcšnovar.
lj Družabni klub ima svoj zadnji zabavni večer v predpuslu v ponedeljek, dne 23. t. m. na verandi hotela »Union«. Začetek ob četrt na 9. uro.
lj Poroka. V Marijaniški kapeli v Ljub» Ijani je včeraj prelat A. Kalan poročil inženirja g. Milana Pertota iz Opatije z gdč. Jožico Majerjevo, hčerko okrajnega šolsk, nadzornika v Ljubljani.
lj Predpustna šala gdčne. Kamile Theimer, Pred kratkim je podala Kamila Theimer državnemu pravdništvu ovadbo, da jc vodja velesrbske iridente v Avstriji dr. Krek. On je posredoval že korespondenco med zarotniki, ki so umorili kralja Aleksandra, in sedanjim kraljem Petrom, ki je bival takrat v Švici. Dr. Krek jc oskrbel tudi, da je velesrbsko propagando financirala ljubljanska »Zadružna zveza«, ki je izdala v tc veieizdajalske namene do sedaj že »30 do 35 miljionov«, po računu gospodične Theimerjeve. To je bil smeh v justičnem ministrstvu, kamor se je poslala ta ovadba.
lj Porotna razprava proti našemu bivšemu odgovornemu uredniku M. Moškercu, določena 25. t. m., je za negotovo dobo od-godena.
lj Zagotovljen deželni prispevek za zgradbo mostu na Barju. Vsled prošnje tomišeljske občine na deželni zbor za prispevek k zgradbi mostu čez Ljubljanico pri Lipah, je deželni zbor obljubil v ta namen primeren prispevek,
če se okrajni cestni odbor in mestna občina izrečeta za zgradbo mostu. Ko se most zgradi na primer pri Lipah in zveže Barje z mestom po kratki cesti, bo vrednost sveta to- in enostran Ljubljanice poskočila takoj za 20 do JO odstotkov. Pomisliti je pa tudi, da se bodo ondotna obširna zemljišča v Kratkem kultivirala za pridelovanje sladkorne pese in bo potem potreba za izvoz iste in dovoz do tovarne krajše poti. Stroški za most se bodo pa znatno zmanjšali, čc se pomisli. da se bo dal pri tem porabiti tudi velik del raaterijala - kamna m železa - ki bo preostal od podrtih ljubljanskih mostov. So pa še drugi tehtni razlogi, ki govore z napravo tega mostu. Gospodu Koslerju mlajšemu pa gre pri tej ideji vsa čast, da so je za to zadevo prvi zavzel. Okrajni cestni odbor pa lx> izvestno razumel sklep deželnega zbora in upošteval potrebo za to komunikacijsko sredstvo!
Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v petek, dne 27. februarja 1914, ob pol 8. uri zvečer v hotelu ->Union< izredni občni zbor z naslednjim dnevnim dedom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitev predsednika in enega odbornika. 3. Razdelitev podpor iz dr. Loeschner-Maderjeve ustanove, 4. Slučajnosti.
lj Umrla je sinoči v deželni bolnici gospa Marija Blaž, stara 65 let, soproga zetnljeknjižnega vodje.
lj Umrla je mati župnika Schiffrerja ga. Marija Schiffrer, stara 82 let. Pogreb bo v sredo ob pol 4. uri popoldne iz Škofje ulice štev. 13.
lj »Debeli četrtek« sta še v petek zju-»raj na poseben način obhajala dva veseljaka. Mirno in tiho prišedša po Vodnikovem trgu do lončarice, je eden z nogo zadel in ubil lonec in ga tudi brez obotavljanja plačal. To ga je pa zelo razveselilo. Takoj nato pograbi drugega in ga z veseljem trešči ob tla in ubije, potem pa da denar prijatelju, da plača i tega, sam pa zopet nadaljuje svoj »posel«, katero škodo je prijatelj "v veselje lončarici kar sproti poravnaval. Ko je bilo čez nekaj minut procedure konec, sta se nekoliko med seboj posmejala in mirno odšla dalje. Ker je bila ura že osem, se je zbralo takoj nekaj ljudi, ki so se ti mirni burki prav iz srca smejali.
lj Pusta zažigajo v torek, 24. t. m. v naši deželi, posebno v ljubljanski okolici, pa tudi v kamniškem in vrhniškem okraju. Kdor gre proti mraku, menda ob 6., na ljubljanski Grad ali na Golovec ali pa tudi na Bellevue, bo gotovo naštel kakih 200 plamenov daleč naokoli; enega tudi na Šmarni gori. Pri nekaterih hišah, ki stoje bolj oddaljene od vasi, zapazili smo lani po 10 do 15 plamenov, ki se dvigujejo in ponižujejo. Ta poganska šega se je vzdržala v naši deželi in morebiti tudi v sosednjih slovenskih krajih. Pred dvema letoma smo bili neposredno v bližini neke vasi, nedaleč od Podutika, in slišali smo krohot, glasen smeh in vrišč okolu neke precej široke grmade, pri kateri so zažigali domači snopove, privezane na koleh. Pravijo, da stare metle sežigajo, pa za zabavo menda tudi kaj novih narede. Domačinom meščanom je ta stvar malo znana, tujcem pa še manj, in kadar se slučajno zaletž v okolico, se dokaj zanimajo, zakaj in kako je to. Mi meščani smo pustni torek, ko se mrači, vsi doma in se pripravljamo za zadnji večer pred pepelnico. Zato bi pa vendar bilo nekaj zabave več, ako ostanemo za eno uro več na prostem in se nagleda-mo originalnega veselja deželanov.
lj V glavni strugi Ljubljanice so pričeli v četrtek z delom pri opornem zidu blizu Trčkovc hiše (na levem bregu).
lj Domobransko topničarsko vojašnico nameravajo letos graditi na stav-bišču vrta c. kr. kmetijske družbe na Poljanah.
lj Prostovoljna prodaja hiš v mestnem pomeriju ljubljanskem je zadnji čas postala uprav mrzlična in epide-mična. Od lanskega leta do meseca februarja letos ni bilo v Ljubljani, Šiški in na Viču nič manj nego 3 0 hiš in vil prostovoljno na prodaj! Čudno na, tem dejstvu je to, da neso v Ljubljani nove hiše povprečno vendar 5 do 6 odstotkov. Splošna denarna kriza pa je vzrok, da se hiše ne morejo spraviti v denar.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Koštrin, delavec, 46 let. — Marija Krevs, služkinja, 18 let. — 1 erezija Pezdir, branjevka, 70 let. — Ivana Vodopivec, žena železniškega strojevodje in posestnica, 43 let. — Ivan
Mohar, nadsprevodnik v pok., 58 let. _
Vencelj Cernstein, mornariški oskrbnik v pok., 93 let. — Zvonko Gamerc, sin deželnega oficijala, 4 mesece. — Jožefa Prime, žena ključavničarskega pomočnika, 31 let.
lj Zopet tri izvenkranjske prisiljence So privedli minuli teden v ljubljansko prisilno delavnico, in sicer 211etnega Matijo Jedingerja iz Viicklabrucka ter 291elnega Jožefa Hoierja iz Lambrechtna na Gornje-Avstrijskem, kakor tudi 22Ietnega Jožefa
Ecclija iz Griimesa v tridentskem okraju na Tirolskem.	'
lj Nesreča v Vodmatu. Včeraj so pri Babniku v Vodmatu valili sode. Pomagal je tudi čevljarski mojster Benedikt Sattlerj pa precej neokretno, ker se je sod naenkrat nanj zvalil. Sattlerju je strlo nogo v členu in ga tudi sicer poškodovalo.
lj Dobro ohranjen pianino kupi Šent-, petersko prosvetno društvo v Ljubljani, Ponudbe s ceno naj se blagovolijo pošiljati na omenjeno društvo,
X X X
IZPRED TUKAJŠNJE POROTE. Žrtvi žganjepitja. Zaradi hudodelstva umora svoje žene Marije sedi na zatožni klopi 29 let stari Anton Tomšič, posestnik v Gornjih Zavinah, clo-sedaj še nekaznovan. Pred kakimi petimi leti se je poročil s svojo pokojno ženo Marijo, ko mu je prejoče Jožef izročil za lamošnje razmere precejšnje posestvo. Prvi dve leti je bil obdolženec dober gospodar, na kar se je pa udal žganjepitju, vsled česar je zanemarjal gospodarstvo. Dolgovi so naraščali, pogostoma je v gozdu pela tudi sekira. Umevno je, da so te rodbinske razmere povzročile vedne prepire, zlasti ko je začelo iti gospodarstvo rakovo pot. Ker vse prigovarjanje in opomini niso nič izdali, je predlaga obdolženčeva žena pri c. kr. okrajni sodniji, naj se njenega moža stavi zaradi zaprav-Ijivosti pod skrbstvo, kar se je tudi zgodilo. Dne 21. novembra so imeli v tej zadevi obdolženec, njegov oče Jožef in pokojna žena v skrbstveni zadevi Antona Tomšiča opraviti pri litijskem sodišču. Okoli poldneva so se vsi trije odpeljali z vlakom proti Zagorju, kjer so se ustavili v Šinkovičevi gostilni. Oče in obdolženčeva žena sta. sedela pri eni mizi, Anton Tomšič je pa sedel sam pri svoji mizi. Prva dva sta kmalu odšla proti domu, dočim je obdolženec šel še v Korbarjevo krčmo, od koder se je vrnil šele okoli četrte ure domov. Kakor priča Rozalija Kastelic pripoveduje, se je z obdolžencem pred hišo pogovarjala. Bil je močno razburjen ter ji je pravil, da je žalosten, ker so mu vzeli gospodarstvo. Omenil je tudi,da je ženi pri sodniji ponujal roko, a ona je ni marala sprejeti. Pripomnil je še nadalje, da bo starega očeta, če ga najde v hiši, »potegnil« (ustrelil), potem pa še ženo, tako cla bo za celo leto račun sklenjen. Pristavil je še, da naj posluša, kadar bo šel domu. Kakih deset minut kasneje jo je prišla obdolženčeva mati klicat, češ da je sin ženo ustrelil. Kakor se je dognalo, se je Anton Tomšič začel takoj prepirati s svojo ženo, katero je sunil s pestjo, na kar ga je ona sunila od sebe, cla mu je padel klobuk z glave. Nato je snel na tramu pod stropom visečo puško ter v trenutku, ko mu je žena obrnila hrbet, ustrelil iz daljave kakih štirih korakov vanjo. Žena se je takoj zgrudila mrtva lia tla. Rozalija Kastelic pravi, da je takoj priletela na lice mesta, a ni mogla vrat odpreti, ker je ležala mrtva žena tako, da je bila z ' nogami oprta na duri. Slišala je obdolženca zjutraj govoriti: »Ubogi otroci, ki ne boste poznali svoje matere, vse to so naredile naše razmere.« Ko se je priči posrečilo malo odpreti vrata, je na njeno vprašanje, če je res ustrelil ženo, odgovoril »res« in nabasal vnovič puško ter rekel: »Beži, mi je vse eno, kateri pricle.« Njegov oče je ravno tačas iz boste listje pripeljal. Kastelic ga je opozorila, naj beži, da ne bo še njega, ustrelil. Priča pravi, cla je Anton Tomšič večkrat grozil, da bo vse doma postrelil, potem pa še sebe. Anton Gričar, 82 let star delavec, izpove, cla mu je po dejanju obdolženec podal roko rekoč: »Tone srečno, jaz bom pa pod trto dejan.« Pri tem je pokazal z roko proti vratu. Orožniku, ki ga je aretoval, je pa pripovedoval, »da je služil pri 27. pešpolku in da je ženo ustrelil, kakor zibeenarji — Hoch an — Feuer, in sicer zato, ker ga je vedno šokirala.« Pristavil je še, da je bilo po njegovem vedenju soditi, kakor da bi bil zmešan. Priča posestnik Jurij Hauptman izpove, da obdolženec zadnje dve leti ni bil dober s svojo ženo. Zahteval je od nje, naj mu kuiia vedno meso, česar se pa na kmetih more le redko privoščiti. Tudi je svojo ženo večkrat topel in tudi s svojimi stariši večkrat grelo ravnal. Pred kakim mesecem je bil v Zagorju z ženo v neki gostilni in tu ji je prigovarjal, naj le pije, ker ji morda ne bo nikdar več pijače kupil. Obdolženec se jo zagovarjal, cla je ravnal v hipni razburjenosti, brez pravega premisleka in cla ni hotel žene usmrtiti. Prvo glavno vprašanje glede umora so porotniki zanikali, potrdili so pa vprašanje glecle uboja. Sodišče je obtoženca, obsodilo na šest let težke ječe, poostrene na obletnico dejanja z enim postom, temnico in trdim ležiščem.	' ^
SVOBODOMISELNE VEČINE V NEM- [ ŠKEM DRŽAVNEM ZBORU NI VEČ.
Liberalci in socialni demokrat jo so šteli po zadnjih državnozborskih volitvah v nemškem državnem zboru skupno 199 poslancev in so tvorili absolutno večino, ki se seveda ni uveljavljala. Dne 20. februarja t. 1. je pa bil izvoljen v okraju Jerihov konservativec, vsled česar so svobodomiselni izgubili absolutno večino.
MIROVNE POGODBE ZEDINJENIH DRŽAV Z OSMIMI DRŽAVAMI.
Senat Zedinjenih držav jc ratificiral pogodbe o mirovnih razsodiščih z Vel. Britanijo, Japonsko, Italijo, Špansko, Norveško, Švedsko, Portugalsko in s Švico.
Zadnje vesli.
PRAVDA LJUBLJANSKE OBČINE
ZOPER DOLENJSKE ŽELEZNICE.
Dunaj. V soboto se je dostavila razsodba dunajskega nadsodišča. Slednje je odbilo tožbo ljubljanske občine v celem obsegu, tako da je Ljubljana popolnoma propadla in ima družbi dolenjskih železnic in državi povrniti vse pravdne stroške. — Sedaj ima govoriti le še najvišji sodni dvor, če se ljubljanska občina pritoži,
BOLEZEN KARDINALA KATSCH-THALERJA.
Solnograd. Bolezen kardinala Katscli-thalerja se je tako poslabšala, da je bolnik na svojo lastno željo prejel sv. zakramente za umirajoče ter je prosil za papežev blagoslov.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. Zasedanje državnega zbora se prične dne 5. marca.
ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA.
Dunaj. Nemški zastopniki pri češko-nemških pogajanjih se zbero danes zvečer. Skoro gotovo se zedinijo na stališče dvornega svetnika Bachmanna.
SHTAHOVITA EKSPLOZIJA V ŠKOFIJSKI PALAČI.
Debrecin. Vsled pomanjkljivosti pli-nove napeljave se je v palači škofa Miklo-zsyja v Debrecinu danes dogodila strašna eksplozija, ki je palačo opustošila. Škofovskega tajnika in dve slugi so mrtve potegnili iz razvalin, dve drugi osebi ste smrtno-nevarno ranjeni, baje pa je še nekaj drugih oseb pod razvalinami. Škof, ki že nekaj tednov leži bolan, je ostal, kakor bi se zgodil čudež, nepoškodovan. Stanovanje in sploh vse poslopje je razdejano. Eksplozija je bila tako silna, da so mize in stoli leteli na ulico.
HRVAŠKI BAN NA REKI.
Reka. Hrvaški ban se je danes pripeljal sem. Na kolodvoru je bil oficielni sprejem. Ban je gost guvernerjev.
DALMACIJA STO LET POD AVSTRIJO.
Spljit. Spljitski škof dr. Gjuvoje je daroval 22. t. m. slovesno sveto mašo ob stoletnici, ko pripada Dalmaciji naši državi.
TRUPLO LEOPOLDA TOSKANSKEGA PREPELJEJO IZ RIMA NA DUNAJ.
Rim. V Rim je došel višji dvorjan nadvojvode Jožefa Ferdinanda, da vse potrebno ukrene, da se prepeljejo zemeljski ostanki Leopolda Toskanskega iz Rima na Dunaj.
ODHOD PRINCA WIEDA V ALBANIJO.
Neu Wied. Princ Wied se je s soprogo odpeljal od tu. Na cestah je princa in njegovo soprogo pozdravljala šolska mladina in mnogo ljudstva. »Berliner Tageblatt« pravi, da je doslej nerešena še sestava prvega albanskega kabineta. Essad paša se je izjavil, da portfelja vojnega ministra nikakor ne prevzame, on hoče imeti nekaj časa absoluten mir.
JUŽNA ALBANIJA.
Valona. Grške čete so pričele zapuščati južno Albanijo.
ČRNOGORSKI PRINC PETER V
SMRTNI NEVARNOSTI.
Cetinje. Črnogorski princ Peter se je včera j za zabavo vozil po skadrskem jezeru. Nakrat je y čolnu motor eksplodiral ter je čoln začel goreti. Princ jo skočil v vodo. Z brega so hiteli čolni na pomoč ter so rešili že popolnoma onemoglega princa.
IZDAJALČEVA SMRT.
Carigrad. Včeraj so izvršili smrtno obsodbo nad topničarskim poročnikom Kemalom, ki je med obleganjem Janine dezertiral in dal Grkom podatke o janin-skih utrdbah.
GROF MIELZYNSKI OPROŠČEN.
Mezerič. Grof Alfred Mielzynski, ki jf, kakor znano, ustrelil svojo ženo in 24-Ie^nega sorodnika grofa Alfreda Miazin-skega, ki ju je našel skupaj, je bil od povite oproščen in takoj spuščen na svobodo.
PEGOUD NEDOSEŽEN.
Berolin. Nemški aviatik Breitbeil je pri poizkusih posnemati polete Pegoudovc padel in se težko poškodoval. >
ŽURNALISTOVSKI TEČAJ.
Kolin. Na tukajšnji visoki šoli se vrši od 25. t. m. do 3. marca žurnalistovski tečaj.
STRADALNA STAVKA V RUSKEM ZAPORU.
Peterburg. V bakuškem zaporu so pričeli pred nekaj dnevi politični jetniki izvajati slradalno stavko. Boje se, da nekaj jetnikov radi gladu umre. Mestni glavar jc ukazal, da morajo s silo jetnike prehranjevati. Jetniki stavkajo zato, da bi bil odstavljen načelnik ječe, ki z jetniki zelc grdo postopa.
VLOM V PREFEKTURO V FLORENC1.
Florenca. V tukajšnjo prefekturo jc bilo vlomljeno. Tatovi so odnesli mnogo dragocenosti in nekaj dragih preprog.
STAVKA V FRANCOSKIH PREMOGO-KOPIH.
Pariz. Prcmogokopi v Alaisu, Aubinu in v Loireju so sklenili, da prično stavkati, da protestirajo proti sklepu senata glede na pokojnine rudarjev.
MEDVED RAZTRGAL STO GLAV ŽIVINE.
Sibinj. V okolici Vrhpoljca jc medved raztrgal do 100 glav živine.
MORILEC ZBLAZNEL.
San Rcmo. Morilec avtomobilist Albert Wolf, ki je tu v zaporih in ki je obdol-žen, da je umoril nekega lipskega trgovca, je v zaporu zblaznel.
VIHARJI NA FRANCOSKEM.
Pariz. Iz raznih delov Francije poročajo o silnih viharjih. V St. Etienne je vihar preobračal telegrafske drogove, v Lyonu je vihar napravil škode 1 milijon frankov.
VELIKE POVODNJI NA IRSKEM.
London. Na Irskem jc v grofijah Letrin in Roscommon velika povodenj. Voda še narašča.
PASJA STATISTIKA V EVROPI.
Pariz. Clemenceau objavlja statistiko psov v Evropi. Največ psov, 3,000.000, je v Franciji. Strupeno pristavlja pisatelj, da bi bilo bolje za Francoze, če bi se bolj zanimali za to, da se število prebivalstva dvigne, kakor pa da Francozi tako negujejo pse. V Nemčiji je 1,400.000, v Angliji 1.100.000 in na Švedskem 530.000 psov.
Po svelu.
Turki napadli katoliškega škofa.
Iz Carigrada poročajo, da so bulgafski krogi dobili vesti o napadu Turkov na katoliškega bulgarskega škofa v Odri-nu msgr. Petkova. Ko se je pred nekaj dnevi peljal Polkov iz vladne palače v svoje poslopje, so ustavili Turki njegov voz in ga dejansko napadli. Petkov, ki je že star mož, mora vsled tega napada varovati posteljo. Vzrok napadu je mencla to, da jo škof svetoval katoliškim Bolgarom, naj se no izseljujejo.
Nadporočnik ustreljen v dvoboju. V
Budimpešti se je 20. t. m. vršil med zavarovalnim uradnikom Sigmundom Babocsay in nadporočnikom 12. pešpolka Štefanom Hajdu dvoboj s pištolami, v katerem jc bil Hajdu ubit. Vzrok dvoboja je bila nad-poročnikova sestra Ilona Hajdu, ki je bila poročena z uradnikom Demonkovicsem, od katerega se je pa ločila. Ilona Hajdu je stopila v intimnejše razmerje z Sigmundom Babocsayem, čegar brat dr. Geza Babocsay je bil že poročen z eno nadporoč-nikovo sestro. Nadporočnik, ki je svojo sestro zelo ljubil, je bil nasproten tej novi zvezi, vsled česar je med njim in Babocsayem došlo večkrat do nesporazumljcnj. | Nedavno pa se je Sigmund Babocsay spri z Ilono Hajdu zaradi nekega novega klobuka. V tem prepiru se je Babocsay žaljivo izrazil proti njej in njegovi tašči. V zadnjem času sta se večkrat prenirala, ker je bil Babocsay zelo ljubosumen. Ob tej priliki pa je Ilona spravila svoje stvari skupaj ter ga zapustila in se vrnila domov k materi. Pisala je tudi svojemu bratu nadporočniku pismo, v katerem mu jc sporočila vse dogodke zadnjega časa, kakor tudi žalitve, ki jih je Babocsay izrekel napram njej in tudi o nadporočniku. Na podlagi tega je nadporočnik poslal k Ba-bocsayu sekundante, katerim je pa Babocsay odvrnil, da žalitve obžaluje in da je pripravljen prositi za odpuščanje. Nadporočnik je imel pomisleke in se je obrnil na višje vojaško poveljstvo, ki je odločilo, da se mora zadeva rešiti z orožjem v roki. Kljub temu je Babocsay še vedno skušal rešiti zadevo mirnim potom, kar se mu pa ni posrečilo. Dvoboj se je torej vršil in pri drugem strelu je bil nadporočnik smrtno zadet, vsled česar je kmalu umrl. Babocsay jc bil vsled nesrečnega izida dvoboja tako razburjen, da so ga morali prepeljati v neki sanatorij, ker se mu je pričelo mešati. Soprogo odvetnika dr. Gezc Babo-csaya je smrt njenega brata tako pretresla, cla je poizkusila dvakrat izvršiti samoumor, vsled česar so jo tudi morali oddati v neki sanatorij. — Tako rodi dvoboj, ki ga vsiljujejo vojaške oblasti, grozne posledice.
Kurzne cene
dne 2t. februarja 1914.
Schímpif, Ncmikc - slovenski slovar,
K 3.—. Katoliška Bukvarha v Ljubljani. Ker ima la slovar zelo pripravno žepno obliko, ter obsega poleg tega velik beseden zaklad, je zelo praktičen Icr priporočljiv posebno /a one, ki morajo nositi slovar seboj. Seveda bo pa skr •• tudi vsakemu drugemu dobro sLiíilj ker jk ( vsakem ozi-ru popoln.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4 konv. dav. pr. kron. renta dan —jul.) 4'2'' n avstr. velj, papir, renta. febr,—avg.) 4-2> avstr. vel), src-br. renta (april—okt.) 4U'„ avstr. zlata letita, davi:, prosta. . . 4°,o avstr. krons-a renta (inar«c—sept.) 4 "/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4"/,. ogr. renta v zlatu..........
4 °'o ogr. renta v kronali iz I. 1910. . . 4 Va°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. .
SANATORIUM • EMONA
U ZA-NOTRANJE • IN' KIHURGICNE • BOLEZNI.
•PORODNIŠNICA.
fl LJUBLJANA ■ KOMENGICEGA-ULICA- 4'
f/ SH^zD^-iKiPia-^-j-DR-FR DERGANC
Druge javne zadolžnicc.
4% kranjsko de2c.no posojilo iz 1.1888. 1'/_,% kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 ' ¿°/n kraniske deželne banke.....
4°/0 bosansko deželno posojilo.....
4°/,i obveznice Rurlclf. železnice . . . . 4 " o obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 1 n/0 obveznice dolenj, železnic.....
V globoki žalosti naznanjamo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše preljube soprogo, matere, staro, matere, teto, in svakinje, gospo
z znanjem slovenskega in hrvatskega jezika, stenografije in strojepisja. Prosilci, ki so zmožni tudi še laščine, dobijo prednost. Ponudbe pod .,poštni predal 47", Ljubljana.	59«
Za takojšnji nastop se išče
Srečke.
4 % drž. srečke iz I. lSbO. po 500 gld, a. v. 40'o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.18fi4. po 100 gld, a, v. Državne srečke iz 1.1S64. po 50 »Id. a. v. 5% don. nravii. pos. iz 1.1S70. no 100 gld. 3% avstr. zenilj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. ženili, kredit, srečke II. izd. Barlika budimp. iz 1. 18S6. po 5 gld.
Lutbljanske srečke po 20 gld.......
Rtideči kri/ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld, Rtideči križ ogr. iz 1. 18S2. po 5 gld. . Rudeči križ i tki. iz 1. 1885. po 25 lir . ,
[osziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1. 1SSS.....
soproga c. Isr vodje zemlj. knjige v pokoju
ki je včeraj ob 8. uri zvečer, pra-videna s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 65. let po dolgi in mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v sredo dne "-'o. t. m. ob 4. uri iz deželno bolnico na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Sv. Petra.
v Ljubljani, 23. febr. 191 .
(fein-, Mittel- in Grobzug)
in. 1 žični vezalee
proti dobremu akordnemu zaslužku. Znanje nemščine vsaj za silo jc pogoj. Samci imajo prednost, Dratfabrik Hirt (Koroško).	600
zdravniško priporočeno kriivoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4'50. Edina zaloga
Žalujoči ostali
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . , Avstro-ogrska banka . . . . Auglo-avstrijska banka . . . Dunaisko bančno društvo .
jadranska banka.......
Ljubljanska kreditna banka
y"ion banka.......
Živnostensl<a banka.....
Avstrijski Lloyd.......
Državna železnica......
Južna železnica.......
Alpine............
Škoda.............
Tržne čenč.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 21. februarj a 1 'J 14
Pšenica za april 1914.....12
Pšenica za oktober 1914 ...	11
Rž april 1914................9
Rž za oktober........8
Oves april 1914..............7
Koruza za maj 1914.....(i
Koruza za julij 1914.....7
Oves za oktober.......6
veletrgovina vina, vormoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
na poseben način namočena (specialiteta) dobiva so celi post pri g. Josipu Pollaku trgovcu, Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani.
Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati.
Na zahtevo dobi se lahko navodilo kako naj se pripravi.	540
k— g m r» »j «a a" is «a *> 2631 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiti n ra ca ca ca a ca ca ca ca c= ca ca C3 ca ca n
i)	n
¡1 Popravila šivalnih strojev g
¡1 se izvršujejo v v naših delavnicah točno in fl ii	stvarno.	362 s
Valute,
Odda sc mirni stranki lepo
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubel j . .
fj Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi
stroji v Avstriji.	" 1
[j Ljubliana, Sv. Petra cesta št. H. — Kranj,	H
jj Glavni trg 119. — Movomesto, Veliki trg 45.	y
□cacaaeacacacacacacacacacacacaa
Proda se krasen, črn, nov
Vsa tezadevna po'asnila se dobe tudi v podružnici c. Ur. pr.v. avs r, uredi;, zavoda v Ljubljani.
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majev-termin. Več so izve v Židovski ulici št. 1, I. n.	584
s petletno garancijo in lepa, čisto nova
„Mandolina"
za jako nizko ceno pri N. Loboda, Radovljica, Gorenjsko.	585
Proda se v Mošnjah
Kantina Corazza
Levade (Istra)
z vsem premičnim i« nepremičnim inventarjem prihodnji ponedeljek, to je 2. sušca 1914 ob 11. uri dopoldne. — Vsklična cena 3500 K. Dražba se vrši v Mošnjah na licu mesta.	599
France Resman
likvidator.
750 smrek v skupni kubični meri 3251 ni \ 1000 kubikov smrek ^00; 150 debelih rekljev so na prodai vak dan. Kupci nuj se oglasijo pri posestniku Jožefu Kulnarju Vel. Dole pi i Gombi-.šču, pošta .št. Vicl (Dolenjsko). (102
za ključavničarsko obrt. Kranjec Lu-
do vik, ključavničar, Trnovo na i\otranj
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
lahko vsak gospod, ki naroči sukno za obleko od priznane razpošiljalnice sukna
Vdani v božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je poklical Bog k Sebi v boljše življenje danes ob 9. uri zjutraj po daljši bolezni v 82. letu starosti, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, našo ljubljeno in nepozabno mater, gospo
Vzorci najfinejšega blaga za moške in ženske obleke za pomladno in poletno sezono se na zahtevo pošiljajo franko. 308 Zastopniki se povsod sprejmejo,
vilovo c. kr, ravnatelja zesnlsSškiSi knjig.
Pogreb predrage rajne matere se bo vršil v sredo dne 25. februarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Škofja ulica št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Predrago rajnico priporočamo v pobožno molitev !
Ljubljana, dne "23. februarja 1914.
608	Globoko žalujoči ostali.
šiirirazrednega šolskega poslopja na Bizeljskem
okraj Brežice dne 15, marca 1914 ob 10. uri predpoldne v bizeljski šoli na koncesio nirane stavbene podjetnike, kateri imajo naprej položiti 10% vadij. Tudi pismene po nudbe opremljene z vadijem se dopuščajo. Stroški za stavbo znašajo 58911.33 K.
Narčti, troškovnik in stavbeni pogoji so reflektantom na ogled pri krajnem šolskem svetu.	,
Krajni šolski svet na Bizeljskem
dne 19. februarja 1914.
Franc Balon
500	načelnik.
mmmmmmmmmmz =====--««
Clokar Cernste'n, c. kr. deželno-sodni svetnik v Kočevju, nnznnnjr v svojem kakor v imenu svoje sestre, gospe F.ne dr. Geiger, vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti dragega in nepozabnega strica m pra-strica, blagorodnega gospoda
mmsmj a, dt j s
c, kr. mesna-.-. Oi^ibnikn v pokoju, imejiielja c. kr. vojne svetinje, jubllejue svetinje
na rudečem tranu itd.
kateri je v nedeljo, dne 22. svečana 1914 ob pol 2. uri popoldne v 93. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v torek, dne 24. svečana 1914, ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti Sv. Petra c. 20, k sv. Križu, kjor se polože v lastnem grobu k večnemu počitku.
Sv. niuše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 23. svečana 1911.
oT&m matu
•»'• #>•) #>», #>»
r v 'f v y ?
■r s « »•». «S» c « >!* *'t «."•« i *«X»
.V**	• , ^'J.	,. . . .v« ....
- T T Y Y t 'r t V T T T
Izdaja konzorcij »Slovenca«,	Tisk: »Katoliške Tiskarne«.	Odgovorni urednik: Jožef Gostinčav. državni noslanec.