Poštnina plaZana v gotovini Maribor, četrtek 28. oktobra 1937 Štev. 246. Leto XI. OCVJIM MMBHgga—————————rag»- OT. iHMimHnaKjmm——^—————mmm—— MARIBORSKI 1 VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Proti „ Ta-Ta** Znana je borba našega trgovstva proti raznim kartelom in predvsem veleblagovnicam. Naše trgovstvo je ramo ob rami z ostalimi plastmi našega gospodarstva ponovno opozarjalo na kvarne Posledice, ki jih imajo veleblagovnice za Naše trgovsko gospodarstvo. V zvezi z akcijami proti veleblagovnicam je sklenilo trgovstvo v naši državi, da zapre v znak protesta svoje obratovalnice in sicer od danes pa do sobote 30. t. m. Kakor v Beogradu, tako so tudi v Zagrebu sklenili tamošnji trgovci, da se priključijo borbi proti veleblagovnicam, Predvsem proti »Ta-Ta«, katere lastniki so iz Prage imigrirani Franc Steyer, Emil Fischer in Rudolf Taussig. V Zagrebu so“; bile danes vse trgovine zaprte. Po poročilih pripravlja zagrebško trgovstvo za jutri veliko zborovanje, na katerem bo Protestiralo proti veleblagovnicam, zlasti proti »Ta-Ta«. 1 Tudi ljubljansko trgovstvo je danes sklenilo, da se priključi akciji beograjske- j ga in zagrebškega trgovstva v borbi proti veleblagovnicam. Radi tega so . ljubljanski trgovci danes opoldne zaprli, svoje trgovine in jih bodo v znak pro-1 testa imeli zaprte do sobote. V teku pa je tudi druga akcija, ki gre za tem, da se pridružijo temu protestu tudi kavar-tiarji, gostilničarji in restavratorji. Iz Beograda pa poročajo; V znak protesta proti otvoritvi veleblagovnice Ta-Ta, ki je danes zjutraj odprla kuncem svoja vrata, so sklenili beograjski trgovci, da ne odpro danes svojih trgovin, tako da so vsi trgovski lokali v znak protesta zaprti. Trgovci so nalepili na vrata trgovinskih obratovalnic in izložbe plakate, kjer sporočajo občinstvu, da so Se odločili beograjski trgovci za zaprtje svojih trgovinskih obratovalnic v znak protesta proti »Ta-Ta« in slične veleblagovnice, ki uničujejo individualno trgovino. Nadalje je zapisano na letakih, da bo nadaljevalo trgovstvo borbo proti veleblagovnicam do zmagovitega konca. Ker obstoja nevarnost incidentov, je policija že storila primerne varnostne ukrepe. Pred 4 nadstropno palačo veleblagovnico »Ta-Ta« pa stoji na stotine ljudi, ki čakajo, da pojdejo lahko v veleblagovnico nakupovat. Tekle Havariate novi vodja abesinskih puntarjev DŽIBUTI, 28. oktobra. Iz zanesljivih virov se doznava, da je položaj v mnogih delih Abesinije precej daleč od urejenosti in da italijanska oblastva s silnimi težavami pomirjajo deželo. V zadnjem času se zopet vodijo ogorčene borbe po raznih delih zemlje. Zatrjuje se, da je bivši abesinski delegat pri Društvu narodov Tekle Havariate prevzel vodstvo nad vso abesinsko vojsko, kj se uspešno bori v pokrajini Šoa. Tekle Havariate razpolaga, kakor se zatrjuje, tudi s tanki in drugim modernim orožjem in novo vrsto strojnic. Taktika abesinskega voditelja gre za tem, da se italijanskim vojnim edinicam postavljajo zasede, ko se pomikajo iz mesta v mesto, v prekinjevanju telefonskih in telegrafskih zvez ter uničevanju polj onega dela Abesincev, ki so pokazali naklonjenost italijanskim oblastvom. de 6» M&mm je kmumrnitiim! i PARIZ, 28. oktobra. Včeraj je bil v Lyonu senzacionalen proces, ki ie zbudil veliko pozornost radi osebnosti, ki so zapletene v ta proces. Predsednik francoske socialne stranke, preje Ognjenih križarjev, polkovnik De la Rocque je namreč tožil kneza Pozza Di Borga, ker je trdil, da so Ognjeni križarji sprejemali od dveh vlad izdatne subvencije. V članku, ki ga je bil nedavno objavil knez Pozzo v listu »Choc« se zatrjuje, da sta bili dve vladi, Jvi sta očitovali desničarske tendence. Spričo tega je bilo jasno, da gre za vladi Tardieuja in Lavala. De, la Rocque je na te obtožbe odgovoril, da so laž. Knez Pozzo je radi tega vložil tožbo proti De la Rocquu radi klevete. Včerajšnji potek razprave pa je ime] za De la Roqua precej neprijeten potek. Tardieu je namreč izjavil, da je svoječasno na priporočilo vojaškega dostojanstvenika sprejel De la Roqua, ki ga je naprosil za subvencijo z utemeljitvijo, da bi se denar uporabil za okrepitev pokreta Ognjenih križarjev in zal Francijo uprav senzacionalnega značaja, ustanovitev mladinskega gibanja v okvi- se pričakuje v 8 dneh. ru navedene organizacije. Tardieu je iz-1 Hem mduik m (tc4qmje Sivik javil, da ga je za časa njegovega ministrovanja od leta 1926 do leta 1932 polkovnik De la Rocque obiskal najmanj 25 krat v njegovem privatnem stanovanju. Vsakokrat mu je izročil kakšen znesek. Ko je prevzel predsedstvo vlade, sem nadaljeval z izplačevanjem. V aprilu 1932 mu je izplačal 60.000 frankov. Pozneje pa je Tardieu spremenil svoje mnenje o de la Rocquu in njegovih načrtih. Prepričan je, da predstavljajo ideje polkovnika de la Rocqua nevarnost za Francijo in njeno demokracijo. Med zasliševanjem Tardieua se je večkrat dvignil silno razburjen de la Rocque ter izjavil, da Tardieu laže, če trdi, da je prejemal od njega kakšne subvencije. V svojih izpovedbah je Tardieu omenjal, da je de la Rocqua uvedel tudi pri Lavalu in da je prepričan, da je tudi Laval dajal Ognjenim križarjem velike subvencije. Zanimivo pa je, da ni prišel k razpravi Laval z utemeljitvijo, da nima ničesar izpovedati. Razsodba v tem procesu, ki je za P^Setki Trije... Van zeeland odložil bruseljski MANDAT. — URADNIŠKA VLADA NA VIDIKU. BRUSELJ, 28. oktobra. Posvetovanja za rešitev vladne krize še niso rodila konkretnih rezultatov. Van Zeeland je I celo odložil svoj bruseljski poslanski Mandat. Časopisje upa, da bo mogoče 1 yzdržati blok nacionalne unije. V slučaju. da bi to ne bilo tnožno, bo sestavila Nevtralna osebnost uradniško vlado, kar bi politične stranke smatrale kot manjše zlo. Reksistični vodja Degrelle upa, da ko lahko iz tega koval svoje politične račune. STOCKHOLM. 28. oktobra. Mala Estonija se mrzlično oborožuje. V državi se vodi živahna diskusija, ker se je vlada obrnila na duhovščino, da da državi na razpolago železne križe in spomenike • grobov za gradnjo dveh podmornic. Jav- nost se radi tega vznemirja, ker stoji na stališču, da gre v tem slučaju za kršitev pravic zasebnega lastništva. Povdarja se, kako je paradoksno, da se jemljejo križi mrtvim z grobov za pobijanje živih. CIANO POJDE V LONDON! LONDON, 28. Oktobra. »Daily Mail« Poroča, da se bo Eden ob priliki bruseljske konference devetih sil pogajal z grofom Cianom. V slučaju uspešnega pote-j3 pogajanj, bo Eden povabil Ciana v London. Italijanska uvozna dovoljenja p'dalj: *3na. Italijanska uvozna dovoljenja, ki s‘° s 30. septembrom t. 1. izgubila veljavnost so bil" podaljšana do dne 31 de-tembra 1937. Naša trgOvlra z Avstrijo je po avstrijskih službenih podatkov v letošnjem leto aktivna za 35 milijonov šilingov. Sdimkov itadec tajkovsluU ^asft&dmskfh stisk BERLIN. 28. oktobra. Dr. Schacht je kot državni gospodarski minister odstopil. Ostane pa še nadalje guverner nemške narodne banke. S tem je Goring zmagal. Vojaški krogi so radi dr. Schachto-ve£a odstopa silno vznemirjeni. Kako težko izgubi ima s tem nemško državno gospodarstvo, bo šele pokazala bodočnost. Šušlja se. da bo njegovemu odstopu sledila popolna preosnova v vodstvu nemškega državnega gospodarstva v duhu Goringove štiriletke. Ta trenja kažejo, v kolikih stiskah se nahaja gospodarstvo nemške države. „Hitaiski Mmmt* ftadei ŠANGHAJ. 28. oktobra. Japonci so zasedli tudi upravna poslopja ob severnem kolodvoru, ki so znana pod označbo »Kitajski Alcazar«. Razen tega je zavzeta tudi važna točka Markham Road. kjer se stekajo črte Šanghaj—Nanking in Šang- haj— Hangčau. Ves Capej gori. Kitaici so v popolnem umiku polagali mine in zažigali poslopja. Gre za največji požar na Daljnem vzhodu od tokijskega potresa V celjski »Novi dobi« čitamo v št. 43 pod dopisi iz Polzele: »Potrebno pojasnilo. Dne 12. t. m. je objavil »Slovenec« notico o žalni svečanosti dne 9. oktobra 'na Polzeli. Poročilo je zafrkljivo in netočno. Da ne bi bila javnost o stvari napačno informirana, ugotavljamo sledeče: »Fantje fantovskega odseka«, ki so po tem poročilu zbujali tolikšno pozornost, so bili navzoči peci in piši — trije, če je to polnoštevilno, je za Polzelo vsekakor slabo znamenje. Od »občinskih odbornikov« smo videli v cerkvi samo gospoda župana. Kje so bili drugi odborniki ta čas, nam ni znano. — Da bi pa videl poročevalec v bodoče tudi tiste, ki jih v poročilu tako pogreša, mu nujno svetujemo, da si ob drugi taki priliki natakne očala.« Ironija »Nova doba« poroča v št. 43: »Slovenija prednjači žalibog tudi v tem pogledu in ker je izrazito pasivna gosto naseljena pokrajina z velikim odstotkom prebivalstva, ki je prisiljeno vsled pomanjkanja lastne zemlje iskati dela in 'kruha v industriji in obrti, jo je kriza našega denarništva zadela izmed vseh pokrajin najobčutneje. Ironija usode je hotela, da je proslavilo ravno te dni slovensko zadružništvo, ki preživlja že sedmo leto najhujšo krizo, stoletnico rojstva Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva! Slovensko zadružništvo, ki je skozi dolga desetletja vzgajalo in navajalo naš narod k varčevanju, je zaslužilo pač malo več pozornosti in podpore s strani države.« Konfeti in piškoti _ V »Del. politiki« v št. 86 beremo: »Zio-činske metode«. V Ljubljani izdajajo listič za študente, torej za takozvano inte-! Hgenco, z reče tiskanim naslovom: »Mi mladi borci«. Ta rdeči naslov ima svojo barvo najbrž od rdečih ornatov, kajti listič je sicer skozi in skozi usmerjen proti vsemu, kar je količkaj »rdeče«, pa ne nosi škrlatnega ornata, tudi proti »rdečim« katolikom. — Za kakšno »inteligenco« se tiska ta listič se vidi na primer iz poročila o zločinskih metodah »rdečih« v Španiji. V štev. 3 (1. okt. 1937) •podaja izjavo nekega španskega profesorja, da so »rdeči« sami 'metali bombe med svoje žene in otroke in sicer samo zato, da so lahko napravili fotoposnetke trupel, ki jih potem kažejo svetu in dol-že generala Franca. Strašno, kaj ne! — Skoro vsak dan beremo v časopisih, celo v »Slovencu«, o Francovih bombah in granatah, ki jih pošilja »rdečim«, toda po izjavi tega profesorja, oziroma »Mladih borcev«, so te bombe in granate najbrž samo škrniclji konfetija in piškotov, ker bi sicer »rdečim« ne bilo treba samim moriti svojih žena in otrok zato, da lahko delajo foto-p osne tke razmesarjenih trupel. — Ko je ta profesor zabrusil »rdečemu« ministru v obraz, da je on iikazal vreči bombe me,d žene in otroke, jo minister kot pripoveduje profesor dalje: »... pobledel od besnosti, ni pa zanikal moje trditve, ampak je brez besede odšel.« — Tudi mi ne bomo zanikali te trditve. Ni potrebno! — Še en očenaš za generala Franca! —ivar.« 6,378.000 komadov avtomobilov je znašala produkcija v času od avgusta 1936 do avgusta 1937. Največ avtomobilov je leta 1932. Vrhovno poveljstvo na šang- producirala Amerika, in sicer 5.7 nrili-hajski fronti je prevzel sam Čangkajšek. I jonov komadov. pjtojska (ustne 28. riien! Letošnja otvoritev gledališke sezone je bila v znamenju krstne predstavo J. Kranjca komedije »Skedenj«. Skedenj je nedvomno komedija z realistično pretežo v svoji notranji dramatski zgradbi. Tudi psihološko razpoloženje in zahteva realistične smeri v dramatiki je v prvem dejanju popolnoma v skladu s takšnim pojmovanjem. Z znanjem, ki je potrebno, jc pripravil v njem avtor temelje svoji zgradbi v realistično-komedijskem stilu, pripravil pa na to psihološki tudi gledalca. Takšno je prvo dejanje, ki nadvse zadovolji, ker je enotno, bogato na izmenjavi karakterjev in ker z mnogimi naznačitvami pravilno usmerja v nadaljnje dvige in zaplete situacij. V drugem deianju pa se prelomi enotnost in prvotni Stil in zgodi se, kar se rado pri povdar-janju takšne snovi: avtor se vlovi v tanko romantično in simbolistično mrežo. Zdi se mi, da ga predvsem problematika komedije zapelje v to, in zato se ni čuditi, da njegov sociološki realizem le preveč prehaja v romantično anarhijo, ki notranjo psihološko napetost in razvoi tuintam preseka (n. pr. v prizoru pred sodniki). Pa še nekaj: prehajanje komedije v burko je velika osnovna napaka, za igralce tako nevarna in nič manj za publiko. Vendar pa je v »Skednju« J. Kranjc ustvaril toliko komičnih situacij in v nje nakapljal toliko tihe ironije, da v splošnem zagrabi. Njegov groteskni realizem ja zadržan, toda zelo topel in človeški. Vsemu poteku je dal neprisiljen tempo, situacije pa zna spretno spletati, vezati med seboj in obarvati s Kranjcu svojskim satirično-tendenčnim humorjem, ki ga označuje neke vrste satirično zbadanje in v simbole skrita žolčljivost. Sploh je jKranjc marsikaj skril v simbole in v svoje tipične karakterje. Komika situacij je njegova značilnost, zopet drugod sociološko poglabljanje. Težišče te social-no-programatične komedije je tam, kjer se najbolj dokoplje do psiholoških vzmeti človekove notranjosti in človeške družbe in kjer ostane zvest karikiranemu realizmu osnove svoje zgradbe v prvem dejanju. Ptujska diletantska družina je bila v igri uravnovešena, posebno Senica (Spat) ki je znal v sebi najti vsa psihična na-strojenja, vsa občutja. Le ponekod zaradi neenotne izgraditve komedije ni mogel uravnovesiti realističnega in romantično-simbolističnega tona v harmoničen akord četudi si je prizadeval na vse kriplje. Po sledica je bila dvojnost: v prvem dejanju in pozneje ponekod psihološka igra, drugod pa, četudi le, mirna patetična vznesenost. — Sumim, da je radi tega bil v zadregi tudi režiser B o r k o, ki je z najboljšim namenom skušal s svojimi režiserskimi in spretnimi inscenatorskimi po-sežki zabrisati simbolistične in romantične vložke, ki se med seboj izpodrivajo, tako ponekod res da zabrisal, drugod pa še celo povdaril. Kratkomalo: bil ie v zadregi, hotel si je pomagati, pomagati avtorju in z režijo dvigniti tisto, kar je občutil, da ne tvega enotnosti. — Špat ni doslej še v nobeni vlogi tako notranje zaživel. Ves njegov pojav na odru, igra, mimika in gibanje, vse je bilo prepriče-valno. Njemu je moč v igranju sicer retorika, toda ima pa igralsko strast v vsa ki žilici. Marjanco je Drobinova kre-irala z njej značilno zadržujočo notranjo razvojenostjo, bolestjo, ki ni smela na dan, in tesnobo, ki je večkrat prehajala v analitično vglabljanje vase. Takšne vloge ji ležijo v njeni osebni dispoziciji. Remce v a , je v Jerici prirodno igrala in je zato osveževala. Svoje mlade igralske zmožnosti je povdarila s krepkim realističnim zanosom v sočni in temperamentni igri, ki je bila sproščena in zunanja. Bolestna figura Mihe (Tory), naivno samozavestni Andrej (Toroš) in resignirani Peter (Kostanjšek) so nudili pestro izmenjavo karakterjev, ki so jih vsak po svoje oblikovali z izrednim razumevanjem. Tat (Samec) je bil zunanje efekten, toda igralskega doživljanja je bilo pri njem manj. Je pa to tudi karakterni vloga, ki zahteva že poklicnega igralca. Policijski komisar (F ii r s t) se v začetku ni mogel pravilno znajti, neka nemoč je bila v njem. Pač pa ga je v tistem trenutku, ko se tat vrne, notranje preblisnilo in takrat ga y, eni sami BENEŠ Danes praznuje bratska Čeltosiovaška svoj državni praznik. V dobi svobodnega fttit mktkim državnega in narodnega življenja je v bratski češkoslovaški narod dokaza?, kaj premore tvornost in delavnost v svobodnem, neoviranem razmahu. Krasna ure-isnest bratske republike na vseh področjih narodnega in državnega življenja pa je najlepše spričevalo zrelosti in sposobnosti češkoslovaškega naroda. Prezi-denta Osvoboditelja T. G. Masaryka ni več med živimi. Bratska republika bo letos prvokrat praznovala 28. njen brez iistvsritslja republike ter njenega vodi-tsla. Toda napredek in razmah bratske republike je zajamčen, saj jo vodi živo utelešenje uuha in miselnosti prezšdenta Osvoboditelja, sedanji prezident dr. Be-neš. Masarykov duh nj mrtev. Pod vodstvom dr. Beneša naj 'bratski češkoslovaški narod še vnaprej raste in zori do skrajnih možnOstnHi meja. Naj živi bratska češkoslovaška republika, naj živi njen prezident dr. Edvard Beneš. Proueuimo real o vas! Sresko učiteljsko društvo Maribor levi breg je zborovalo v soboto 16. t. m. v krčevinski narodni šoli ob sijajni udeležbi članstva. Otvoril in vodil je obč. zbor predsednik g. Vauda Mirko, ki je uvodoma poklonil jedrnate besede v spo-din velikemu Slovanu pok. T. G. Masa-ryku, spomnil pa se tudi 20 letnice smrti dr. J. E. Kreka. Ugotovil je razveseljivo dejstvo, da je skoraj vse, za srez premeščeno in nameščeno učiteljstvo vstopilo v to učit. ruštvo, kar dokazuje pravilno razumevanje programa JUU in stanovske solidarnosti med učiteljstvom. Svoja letna poročila so prav temeljito podali vsi društveni funkeijonarji, predvsem že imenovani predsednik, dalje tajnik g. Šajna Janko, blagajnik g. Rajko Augustin-čič in predsednik nadzornega odbora g. V kritiki o »Sodniku Zalamejskem« je pomotoma izostala navedba igralca Ju-sta Košute, ki je mimično, glasovno ‘H gibno učinkovito ustrezal podobi ve^)’ g mer godrnjavega, preklinjajočega, toda,; na dnu duše dobrega, poštenega generala Don Lopa, ki bi ga bil mogel iz vrst* našega dramskega ansambla le malokdo^ tako mojstrsko izoblikovati. Just Košuta spada med one naše rnlajše igralce, K) ; si od predstave do predstave utirajo pot k vse lepšim uspehom ter kreacijam. ' • »UčUelj«. Osrednje glasilo Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v Beogradu je izdalo te dni drugo (oktobrsko) številko z naslednjo vsebino: Učiteljeva teorija: Znanstveno in pedagoško delovanje Tomaža Masaryka (Em. Radi), Pojem samotvornosti in pedagoškega dela v no* ske prakse (J. Demarin), Vzgoja čustva v splošni pedagogiki Voj. R. Mladenoviča (M. R. Miloševič), Ruska pedagogika v 20. stoletju (V. Zjenjkovski). Učiteljeva praksa: Uspešen način, s katerim lahko učitelj proučuje vas (Nikifor), Čitanje v osnovni šoli, kompleks »Poplava« (S-Ljubičič), Priprava za izlet (Ž. Markovič). Učiteljeva bibliografija (M. R. Maj-storovič), Beograd, Kralj Milutinova 66. gesti spreleti notranje doživetje.Stražnik (S t o ž e r) je iz svoje manjše vloge izgrebel vse, kar je le mogel in podal živ lik v govoru in mimiki, posebno pa v gibanju. Režiser Borko je vokviril vso zamisel režiserske in inscenazorske izvedbe v harmonično zrast vse igralske družine in v usmeritev k resničnemu čustvovanju in notranji uravnovešenosti. Že ob prvi predstavi nam je dokazal, da so res študirali in da ima s ptujsko dilet. družino resno prizadevanje, ki ga njemu in igralcem pri uprizoritvi »Skednja« nihče ne more odrekati. A. D e b e n a k. From Vekoslav. Vsa poročila s predlo-gom za absolutorij s polivalo vsem tunk* cijonarjem so bila sprejeta z aplavzom. Na,željo dosedanjega blaganika jc bil izvoljen novi blagajnik in sicer g. Roman Rošutnik. Naše obmejno učiteljstvo pa se je tudi tokrat v polni meri zavedalo važnosti svojega položaja ter je v svoj delovni načrt sprejelo na predsednikov oredlog: proučevanje naše vasi s posebnim ozirom na obmejno narodno - gospodarsko - socijalno situacijo. Ker je g. M. Vauda na letošnji banovinski skupščini JUU v Ljubljani bil izvoljen za skup nega referenta o obmejnem šolstvu, je bil za tukajšnjega sreskega obmejnošol-skega poročevalca izvoljen g. Adam Sardoč. Vsi sklepi s obili sprejeti soglasno ter je bil ta občni zbor spet lepa manifestacija stanovske sloge in vsestranske agilnosti našega obmejnega učiteljstva! Zato čast, komur čast! K zadnji oBčinski seji dodajamo še sledeče: Ker je zbudila Zrkovska cesta v zadnjem času mnogo kritike, je sklenil občinski odbor, da bo to cesto popravil in sicer po načinu »krpanja«; Cesto bodo primerno razširili do pos. Gabrona, premaknili križ pred pos. Reibenschuhom bolj v ozadje, kar je radi naraščajočega nrometa in v izogib nesrečam neobhod-no. Predsednik je mnenja, da občina, četudi ima denar na razpolago, ne moro ceste iz temelja popraviti, ker je na vidiku most, za katerega se ne ve, če bo prišel na nivo sedanje ceste. Od posestnikov Riedla, Sprahmana, Volavška, Reibenschulia in Gabrona se bodo skušali dobiti čim ugodnejši pogoji za odstop potrebnega sveta za razširjenje ceste, popravilo pa se bo izvedlo, ko bodo na razpolago vozniki. Obč. odb. Frini-šek predlaga, da občina sama kupi tovorni avto in navaža gramoz na svoje ceste, nakar mu odb. Železnik pojasni, da to ni izvedljivo. Pač pa bo občina sklenila pogodbo z kakim voznikom, ki bo stalno vozil za občino. Ker jc železno ogrodje obstranske ograje na obmejnem mostu čez Muro pričelo rjaveti, je avstriska deželna vlada dala isto na svoji strani na novo prepleskati Mnenja smo, da bi bilo to delo nujno potrebno tudi na naši strani. Gornjeradgonsko pokopališče dobiva sicer zadnje dni nekolkio lepše lice, kakršnega bi moralo imeti itak že skozi vse leto. Toda kupi trave in starih vencev ter kamenja okrog pokopališčne kapele in vhodnih vrat prav gotovo ne krasijo božje njive. Morda bi bilo tudi tukaj boljše, če bi to skrb prevzela v roke občinska uprava ali pa poseben odbor. Darujte za az*?ni sklad PFU Masanrk o sebi (K 28. oktobru.) To je bila moja prva ljubezen. Odtlej sem mnogo razmišljal o ljubezni na pobudo lastne izkušnje kakor tudi tega, kar sem opazoval krog sebe, predvsem pa mi je za to dajala povod literatura, ki se peča z ljubeznijo vendar v visoki meri. O njej sem po svojih poznejših doživljajih ter pod vplivom svoje žene pisal precej in samo ponavljam: ljubezen, močna, ljubezen, prava ljubezen, ljubezen med možem in ženo, ki sta spolno nepokvarjena, je — kakor pravi pesem vseh pesmi — krepka kakor smrt, je krepkejša nego smrt, ker vzdržuje življenje in ustvarja novo življenje. Po pravici ji posveča literatura največjo pozornost. Samo da je baš v tem večinoma le »literatura«. Od svojega detinjstva do danes sem nenasiten čitatelj. Napisal sem študijo o svojem razmerju do literature; morda jo bom obelodanil. V njej sem si hotel pojasniti, kako in v kaki meri more učinkovati tuj narod na človeka, kako daleč si moremo usvojiti, tuj jezik in prodreti v duh tega naroda; koliko tega tujega prevzamemo, kako je možna sinteza ter kako ti vplivi intelektualno in moralno oblikujejo naš značaj. Dalje časa sem imel namen, da spišem te nazore in študije kot »Čitateljev dnevnik« — če čitaš od svojega osmega ali desetega leta, koliko prečitaš v teku let! V Lipskem — bilo je po letu 1877. — se mi je primeril doživljaj, ki je bil odločilen za vse moje življenje in ves moj duševni razvoj; to je bilo moje znanstvo s Šarloto Garrigue-ovo. Slišal sem o njej in vsej njeni rodbini, posebno o njenem očetu, zelo mnogo pri nekih Goringovih. Gospa Goringova je imela v Lipskem penzijo, kjer sem tedaj stanoval. Izvedel sem, da pohajajo Gar-rigue-i iz starega hugenotskega rodu; Mr. Garrigue, ki se je rodil v Kopenha-genu, je spoznal Goringove, ko je bil zaposlen v Lipskem v neki knjigarni. Njegova žena, Šarlotina mati — rojena Whi-ting — je pohajala z amerikanskega za-pada ter enako iz stare rodovine. Oče torej potomec hugenotov, mati iz rodu pijonirjev na amerikanskem zapadli — kakšna tradicija žive, nravne energije se je nahajala v tem! Leta 1870. je bil bival Mr. Garrigue z delom svoje rodbine v Nemčiji; Šarlota se je posvečala že tedaj študiju godbe, sviranju na klavir. Imela je priliko, da je posečala Liszta. Prisostvovala je muzikalnim prireditva mv cerkvi sv. Tomaža, katere slavni regens cliori Bach je v tradiciji živel dalje. Leta 1877. je poslal Mr, Garrigue. Šarloto zopet b Goriiigo- vim, da bi dovršila svojo izobrazbo na konservatoriju; toda delna ohromelost roke je prekinila njeno muzikalno kari-jero. Prirodno je bilo, da sem bil od vseg^ početka radoveden na njo. Ko bi naj pr1" šla, sem čakal ob oknu. da bi jo videl izstopiti iz droške. Nekoč smo napravi*1 vsi izlet tja, kjer se nahajajo nekdanje slovanske vasi pri Lipskem, ki so bile napravile vtis tudi na Kollarja. Peljali siup se s čolnom čez reko, čoln se je zadel o° breg, gospa Goringova je padla v Ycjc"' Ubožica je bila strašno obsežna in bi bi a ufonila, tedaj sem skočil za njo in seru spravil na breg. Pri tem sem se prehladi; in zdravnik mi je predpisal nekoliko di^ hišnega zapora. Predlagal sem Miss Gaj-rigue-ovi ter gospodični Goringovi, skupaj z menoj nekaj bereta. Citali sni angleške knjige, pesmi in predvsei^ Buckle-jevo »Zgodovino civilizacije«* Tedaj sva se zbližala. Šarlota se je peljala na lurinško v gersburg k neki prijateljici. Ko je b,la' potovala, sem se zavedel svojega >£ ^ merja do nje ter sem ji pisal l5'sm0’ katerem sem ji predlagal zvezo za ' Ijenje. Njen odgovor je bil iiedolot-^n. ^ daj sem pospravil svoje stvari in s potoval za njo — denarja sem imel IV. razred. Zedinila sva se. (Dalje sledi.; ždwt/slw Borba proti komarjem. Kakor v sosednjem lendavskem in ljutomerskem srezu ter na Dravskem polju se je tudi v srezu Murska Sobota tekom poletja Pojavila bolezen malarija (trešlika). Malijo prenašajo samice komarjev (Ano-pneles). k j jih je tudi v teli krajih zelo veliko. Zato je dolžnost vsega prebivalstva,^ da ta mrčes z vsemi silami uničuje. Velika nevarnost obstoja, da se drugo leto malarija še bolj razširi in tako zadene naše prebivalstvo težka bolezen, 1 zelo oslabi človeški organizem. Zato se mora vsakdo zavedati, da je v borbi proti malariji najbolj uspešno sredstvo uničevanje komarjev, ki se zelo hitro jnnožijo posebno v močvirnatih krajih, jdr je dosti stoječih mlak in neregulira-Uih tekočih vod. Dokazano je, da se iz dne same samice izleže v šestili genera-c,iah v enem samem poletju do 64 milijonov komarjev. Smo pred zimsko dobo, je Prilika za uničevanje komarjev naj-bolj ugodna. Pokončati je treba samice, ki iščejo zavetja za prezimovanje po špra njah, v kleteh, hlevih, Skednjih in drugih Prostorih. Pokončati jih moramo, predno ■se zaležejo v topla skrivališča. One sa-mipe, ki ostanejo pr$ko zime žive, polagajo na spomlad v najbližnji okolici v nauke in stoječe vode svoje jajčeca. Najbolj preprost in vendar uspešen način je Pobijanje komarjev po stenah s cunjami •hi muhalniki, kakor se pobijajo tudi mu-le- Za temeljito uničenje pa se uporab-uajo kemična sredstva, ki sežejo tudi v ^Pranje kamor se s cunjami ne more, n. Pp 2—5% razstopina aphidona, razsto-Pina maznega mila s tobačnim izvlečkom. Komarje uničujemo z brizganjem eh razstopin. Uspešno je tudi žveplanje Prostorov, s čemer se komarji omamijo er nato pokončajo. Tudi kajenje z borovi vejicami je v zaprtih prostorih uspejo-. važnejše je uničevanje komar-,evih ličink v'vodi. Uspešno sredstvo je Dertolizacija stoječih vod in mlak, ki se jnorajo osušiti. Posebne vrste rib (gam-buzi) se dajejo v vode, da uničujejo zarod komarjev. Čez zimo naj vsakdo skr-*. da se ne bo nikjer nabrala stoječa vo-l1, V luže in mlake, v raznih odvrženih Posodah, loncih in črepinjah se lahko nabere voda, v katero potem spomladi le-Zeio samice komarjev svoja jajčeca. Za-‘° je treba take posode in črepinje od-&oaniti, stoječe vode pa osuševati. Sadje spada med najbolj zdrava živila JJ1 odlično koristi vsemu organizmu. V ^e|odcu in črevih regulira prebavo, čisti r‘> osvežuje človeka in v hudi poletni t r°čini zmanjšuje žejo. Pa tudi redilno je -adj.e. v svoji lupini ima sadje obilo vitaminov in se ga zato poslužujemo tudi kot Pravila pri mnogih boleznih. Toda sadje T°re človeku koristiti le tedaj, če ga uži-\a Pravilno in upošteva nekatere važne ‘‘kijenske predpi -. Pri uživanju sadja 110ramo imeti pred očmi predvsem na-Udnja pravila: Jesti se sine le popolnost zrelo sadje. Pred zaužitjem se mora sako sadje temeljito oprati. Če imamo nirav želodec, sadja nikoli ni treba lupiti. e Pa imamo zelo občutljiv želodec, tedaj h'd.je olupimo, vendar skrajno tenko. Iz sakega sadja moramo predvsem odstra-1 1 črve in druge zajedavce. Sadje mo-vedno dobro prežvečiti, ker ga si-r želodec le s težavo in le napol pre-fav‘- Sadja Jn ker im„ , ^ uu lItuavc uuv ' Uhkobe. Sadje uživamo po možnosti Otvoritev mestnega dnevnega zavetišča za V. okra] Kakor znano je že prejšnji mestni svet v zvezi s sklepom za postavitev šolskega kompleksa kralja Ujedinitelja v V. mestnem okraju sklenil otvoriti novo mestno dnevno zavetišče za deco petega mestnega okraja, ki je pretežno delavski okraj. Kakor znano je mestna občina kupila v Magdalenski ulici 28 lepo vilo, kjer je sedaj izvršila prizidek in bo v nedeljo ob 10. uri slovesna otvoritev novega mestnega dnevnega zavetišča, združena z nagovorom mestnega župana, blagoslovitvijo zavetišča, ogledom prostorov in pogostitvijo dece. Povse ni treba sladkati s sladkor-lma v sebi že od narave dovolj v . m svežem stanju. Večjih koščic če-ri'J. češpelj, breskev in marelic ni treba izt niti. ker so neprebavljive in lahko ./hvejo zaprtje v črevesju. Povzroče tu-? ,abko kako vnetje v črevesju. Toda more zaradi češnjeve ali dobiti vnetje slepiča, Nit' Z n‘aeiner dokazan in upravičen, nio' niti DO zaužitju sadja ne sme- iz"’ P v°de. ker voda obenem s sadjem ln;;^ v želodcu hudo napetost in one-norf°Cia redno Pr«bavo. Če se to večkrat kat ■ 'abki0 dobimo težak črevesni ■??>. da se vespi.eve koščice !l! doslej Nova razporeditev ©snovnih šol Prosvetni minister je v soglasju z notranjim ministrom in na osnovi § 30 finančnega zakona za 1. 1937-38 izdal uredbo o razporeditvi šol, na katere se nanašajo določbe 1. odstavka § 101 zakona o narodnih šolah, po katerih imajo učitelji in učiteljice po določeni službeni dobi pravico do učiteljske službe v večjih mestih. V poštev prihajajoči kraji so bili po omenjeni uredbi razdeljeni v štiri skupine. V prvi :o mesta, na katera smejo reflektirati učitelji in učiteljice z 12 službenimi leti, za drugo skupino mest je določenih 10, za tretjo 8, za četrto pa 5 službenih let. V prvo skupino spadajo Beograd, Zagreb, Ljubljana, Skoplje in Subotica, v drugo v dravski banovini Celje, Kočevje, Kranj, Novo mesto, Maribor in Ptuj, v tretjo spadajo Kamnik in Murska Sobota, v četrto pa Braslovče, Breg, Brežice, Črnomelj, Črnuče, Devica Marija v Polju, Domžale, Hajdina, Hrušica, Jesenice, Ježica, Kamnica, Kostanjevica, Krčevina, Krško, Laško, Lendava, Limbuš, Litija, Ljutomer, Dolnji Logatec, Metlika, Ormož, Petrovče, Pobrežje, Primskovo, Radeče, Radovljica, Razvanje, Ribnica, Slov. Bistrica. Slo-venjgjadec, Studenci, Sv. Jurij ob juž. žel.. Škofja Loka, Šmarje, Šmartno, Šmihel prj Novem mestu, Šoštanj, Št. Vid, Teharje, Tezno, Tržič, Višnja gora, Vrh- . . nika in Žalec. Učitelji in učiteljice bodo i51 sinoči v samomorilnem namenu pre-imeli pravico do službe v teh krajih, če i J"eza^a, žile na zapestju leve roke 761etna so zahtevana službena leta odslužili vsaj • .ldon!ia Kličeva. Poklicani maribor-s povprečno oceno »dobro«. V poštev ( j ^ševalci so jo odpremili v tukajšnjo prihajajo vse tri glavne namestitve in sp!?,?n?. boMišnico, kjer^ so ji zdravniki sicer imenovanje, reaktiviranje in pre- i resdl zivljenje. Pri zaslišanju je Krečiče- iiisereratom! Ker ostane sobotna številka z due 30. t. m. radi nedelje 31. in ponedeljka l. novembra, praznika Vseh svetnikov, tri dni aktualna, ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čita-teljev, priporočamo to številko našim pridobitnim in poslovnim krogom kot dobro insercijsko konjunkturo. Oglase za to številko sprejema uprava »Večernika« na Grajskem trgu 7d. nadstropje, tel. 2455, do petka 29. oktobra do 18.30, v izjemnih slučajih še v soboto 30. oktobra do 9. ure dopoldne. Mašim mm Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možnosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. Te dni smo poslali zamudnikom opomine, da nam dolžne zneske takoj nakažejo. Uftmm Posestva Iz rok v roke. Hišo v Masa-rykovi 20 je kupil od gospe A. Krenikove primarij dr. J. Benčan za 143.000 din. Slovenske služkinje izganjajo iz Avstrije. In mi? ... V kraljestvu šaha. Predsinočnjim se je pričel v kavarni »Central« splošni klubski turnir Mariborskega šahovskega kluba in so bili rezultati prvega kola naslednji: Kukovec:Kresnik 1:0, Šetinc:Ra-dolič 1:0, Stojnšek:prof. Sila 1:0, Senica: Nosan 1:0, Mišura:Rupar remis, partija Lukežnnž. Pnek pa je bila prekinjena. Drugo kolo bo v torek 2. novembra ob 20. uri v Centralu. — V petek 29. t m. ob 20. uri se vrši v kavarni »Central« klubski šahovski brzoturnir za člane Mariborskega šahovskega kluba. Mladi jn stari rod izumira, v tukajšnji splošni bolnišnici jc umrla v najlepši dobi 29 let ga. Moraus Julijana, soproga poštnega mehanika iz Rač pri Framu. V Novi vasi Bolfenkova cesta 5 pa je preminil v častitljivi starosti 76 let vpokojeni kaz-nilniški paznik Rubin Ivan. Žalujočim naše toplo sočutje! Ljudska univerza Studenci priredi za svoje člane v petek 29. t. m. skupen ogled banovinske sadne razstave v Unionu pod strokovnim vodstvom, ob znižani vstopnini Din 1.—. Sestanek ob 16. uri na Glavnem trgu. Vsi prijatelji in člani vljudno vabljeni. Radi bede in boieznj hotela v smrt. V svojem stanovanju na Tržaški cesti 82 mestitev. Določbe te uredbe veljajo tudi za učitelje in učiteljice na šolah, odnosno šolskih oddelkih z manjšinskim učnim jezikom. Za vrtnarice določbe te uredbe ne veljajo. Francoski general v Mariboru. do popoldne je prispel v Maribor fran- va izpovedala, da je hotela v smrt radi bede in bolezni. • Na sadnem sejmu in sadni razstavi je tudi včeraj ves dan vladalo živahno vr-1 ; venje in življenje. Obe prireditvi si je! | tekom včerajšnjega dne ogledalo okoli \ y 1500 obiskovalcev in je bilo med njimi zelo veliko tujcev. V Maribor je prišlo coski general Le Rond, ki je bil med več skupin iz dunavske, drinske in mo- vojno prvi generalštabni šef maršala Fo- aorskiJi ref>?»!!! ,P+°d vf)dstvoni S^spo-cha, po vojni je predsedoval v Parizu ' n\nravji- tarnosn-nl't banovin, ki glavni razmejitveni komisiji za določitev : ^pipni* -m ans. 110 ekskurzijo na naših mej napram Avstriji, Madžarski in 1 h‘nr vV ra* avo. v Mari' Bolgariji. S svojim odličnim, vztrajnim .^ laskavo izraziti*o obsegu‘inTva-in pravičnim prizadevanjem si je prido- L 8 , Kva bil velike zasluge za našo mlado državo. ien. n Ka, sadja: ,sadni ae' Visoko ga jo cenil naš pokojni kralj Ale- d()l ve^iu/ ^°/animanJ?’ venciar ksander I. Ujedinitelj, pri katerem je bil Sedvsem Srnm t0 večkrat gost. - General Le Rond, ki S if f KlC'dC cen pozna vse predele Jugoslavije, se je ho- zahteVain ™ roclaLentl namreč tel seznaniti še z obmejnim delom Slo- k‘Dci ra f dinarje, venije ter Je takoj pri prihodu v Mari- boljše ;orte_ ^ 3 f ^'krogih pro-bor obiskal »Putmka«, ki mu je poslužil ri„rPntm, no,., • ? 1 Kr°2iu pro z vsemi podatki in z vso potrebno lite- 5e DOčaka ^ n!’SP ’ da se,.s Pr°daJ° raturo. Danes v četrtek si je v sprem- "l cene b0'd° d°fSh Zaht'Va’ stvu arhivarja profesorja g. Baša in rav- skladišča L ^ ..m vt ®pravih .X natelja »Putnika« g. Loosa ogledal tudi ra zavrphsv ■ 1 k - količinah spravili mariborski M„,b„r ,U „e- £ ^ stro okoheo s svojimi bogatimi muzej-j »poprežki prezident« žrtev prometne /_fjp JTi .Jre,|naif-raV 1 .lianj najboljsl, »ezgode. Na državnem mostu je včeraj vtis tei je gen.ral ki je bil nad Pnjaz-, popoldne neki kolesar podrl na tla de- h!T vzradoščen, oblju- lavca Lu.dvika n ti£ s Pobrcžja! ki ,c bil. da pride spomlad, s svojo soprogo znan pot imenom ;>Pobrežki prezident«. v Maribor na daljše bivanje. - Gene ra Hantič je pri Jcu zad.obi, pošk.odbe na Rond je danes popoldne odpotoval Ievj rok5 jn na -elu | Uprava mar borskega pododbora Udru-je ženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je pokazala na njegovem pogrebu. Nepre- prejela za kongres UROIR, ki se vrši gledna množica pogrebcev iz vseh sta- začetkom meseca novembra v Skoplju, nov in slojev prebivalstva ga je pospre- nekaj brezplačnih vozovnic. Člani, mila na njegovi zadnji poti. Žalostinke je ; ki žele kongresu prisostvovati, naj se t a-jsvirala gasilska godba. Vzornemu možu koj zglase pri predsedniku pododbora, 9, kjer prejmejo Le 7 hrzovjakom iz Maribora, Priljubljenost pok. L. Vlahoviča se p n l,'Cras' Dunajska vremenska napoved s \v':. Bržkone nobenih večjih sprememb pada|begii vremena, visoki oblaki z za- dcn^A10 'e' ako se še dalje mudi tukaj. Padiva-tri, ko ti bo vse jasno, mi boš hvaležna, da sem tako storila.« (Dalje.) lada« konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.