Leto LXVI PoStnTna pla?ana v gotovini. T ffulrtfanT, 9 MrteK, dne 8. sepfembra 1938 Stev. 206 a Cenaf.SflflMi Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 404)1, 40-03, 40-03, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 75b3, Zagreb štv. 39.011, Prasa-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Iz pisarne Nj. Vel. kralja Belgrad, 7. septembra. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. VeL kralja čast izraziti hvaležnost posameznikom in ustanovam za poslane čestitke o priliki rojstnega dne Nj. VeL kralja, kakor tudi vsem onim, ki so se vpisali v dvorske knjige. Skrivnost angleške politike Dve stvari sta posebno, ki britskemu imperiju pri poseganju v sporne evropske zadeve današnjega časa narekujeta veliko previdnost in neko čisto svoje stališče, ki ga Anglija kljub svojemu zavezništvu s Francijo ne more pustiti iz vidika. To so prvič: možnost, da se pojavijo na evropskih bojiščih čete rdeče armade, to je, sovjetske države, čije interesi so britskim nasprotni tako v Evropi, kakor v Aziji, in drugič kitajsko vprašanje, ki za britski imperij ni nič manj važno, kakor spor med Češkoslovaško in nemškim rajhom. To bo izprevidel vsak, ki pomisli, da je v vzhodnem Kitaju. ki bo kljub vsem težavam kmalu postal japonska last ali vsaj kolonija, investiranega angleškega kapi-iala okroglo 500 milijard v našem denarju. Recimo, da bi Anglija v slučaju kakšnega krvavega obračuna v Evropi ne imela ničesar proti posegu ruskih sovjetskih sil v zapadne zadeve, bi morala v takem precej neverjetnem slučaju računati s tem, da bi Japonska dobila na Kitajskem popolnoma proste roke: to pa je stvar, ki ni niti malo v skladu z veliko nevarnostjo, ki bi jo to dejstvo pomenilo za pretežni vpliv in koristi Anglije v Aziji. Kako zelo je mar Angliji njenih ogromnih političnih in gospodarskih koristi v Aziji, kjer bi bilo lahko ogroženo jedro njenega svetovnega imerija, Indija, nam dokazuje njena diplomatska in finančna borba zoper prodiranje Japonske v osrčje Kitaja. Zato so Angleži izdali geslo, da se bodo borili proti Japonski do zadnjega — kitajskega vojaka (To fight Japan nntil the last Chinese soldier!),.. Pomnimo, kako se je razburila vsa Anglija, ko je bil slučajno ranjen njen zastopnik po japonskih pilotih, kako je zavrelo v Londonu, ko so Japonci zavzeli največje angleško gospodarsko središče v vzhodni Aziji Šanghaj, in kako je gospod Eden, ki sploh ljubi energične nastope, lanskega novembra sklical v Bruxe!!esu konferenco, da bi se začele izvajati proti Japonski proslule gospodarske sankcije. Obračun med Japonsko in Britanijo bo končno moral priti, naj se še tako odlaša, in zato je Angliji vse na tem, da ne bi bila vezana na evropski fronti, ko bo treba zastaviti vso moč in vpliv v vzhodni Aziji, kjer mora Britanija varovati veliko več nego sovjetska Rusija in Amerika, ki ima več denarja naloženega na Japonskem, nego v Kitaju. Trenutek, ko se bodo morali angleški in japonski diplomati vsesti skupaj za zeleno mizo, da se ali mirno pobotajo ali pa pomerijo svoje sile, se čedalje bolj bliža. Japonske armade prodirajo proti središču kitajskega odpora. Hankovu, iz katerega so se manj važne upravne oblasti že pred tedni preselile v Čunking, to je v glavno mesto najzapadnejše kitajske province Sečuan, kjer Kitaj meji že na Tibet. Kljub junaškemu odporu Čankajšekove armade je skoraj izključeno, da bi se HankoT držal, če pa bo mogel Čankajšek organizirati uspešno borbo za osvoboditev Kitaja iz pokrajine, ki leži 1500 km daleč od morske obale, dočim bo ves vzhodni Kitaj v črti od Pekinga do Kantona odrezan od zapada, ki je reven, brez prometnih zvez in zabit v gorah, je veliko vprašanje. Japonska bo imela v svojih rokah vse bogate obmorske province Kitaja in z njimi vso njihovo gospodarsko silo. Da tudi Anglija s tem računa, se razvidi iz tega, da so se med jajionskim zunanjim ministrom generalom Ugakijem in angleškim poslanikom Craigiejem že pred enim mesecem začela pogajanja, ki se sedaj očividno nahajajo na zelo važni točki, ko se bo treba Angliji odločiti za to, ali se z Japonsko sporazume glede vseh vprašanj, ki jo na ogromnem kitajskem ozemlju zanimajo, ali pa, da se odloči za politiko, v kateri bi Anglija odslej nastopila kot brezpogojen in odkrit nasprotnik japonskega cesarstva. Zaenkrat se menijo samo o posameznih vprašanjih, predvsem o svobodi plovbe po Jangceju, po katerem se vrši prodiranje japonske armade in kjer ima Anglija v dolžini celih 1000 km nepretrgano verigo svojih monopolov, namreč skladišča, obrežne železnice, tovarne, čiščenje reke, ladje in koncesionirane naselbine. Zaenkrat podpirajo ta sporazum tudi japonski velekapitalistični krogi, ki vedno predpostavljajo dobiček v miru krvavi razpravi, dočim mlada japonska generacija v Angliji vidi svojega največjega nasprotnika v razširjanju življenjskega prostora japonskega naroda, ki ne sili samo v Kitaj, ampak tudi na jug. Na vsak način pa se Angleži z Japonsko ne bodo mogli sporazumeti kakor samo pod pogojem, da ustavijo vsako podporo, ki jo do zdaj v obilni meri izkazujejo nesrečnemu Kitaju in njegovemu hrabremu vodji. Zato se bodo ta pogajanja zavlačevala, dokler ne pade Ilankov, kar ne bo pomenilo samo poraza Kitaja, marveč tudi Anglije. Takrat bo namreč nastalo vprašanje ali se Angliji še izplača podpirati Čankajšeka, ki ima namen, da z zahodnega Kitaja organizira zopetno osvo- Novi predlogi praške vlade Nemci bodo imeli na ozemlja, kjer so v večini, svojo vlado V evropskih prestolnicah pravijo, da praška vlada več ne more popustili Praga, 7. sept. KTS. Glavne točke novega vladnega predloga obsegajo: 1. Sprejme se načelo, da se državni uradniki nastavljajo sorazmerno po narodnosti. 2. V pokrajinah, kjer živi samo, epa narodnost, bodo nastavljeni samo uradniki te narodnosti. 3. Pokrajine bodo imele policijo dotične narodnosti. 4. Novi zakon o uporabi jezika bo slonel na popolni enakopravnosti. 5. Industriji v pokrajinah, ki je največ trpela zaradi krize, bodo dali podporo. Ta podpora ho izvedena v obliki posojila v višini 700 milijonov kron in pod ugodnimi pogoji. 6. Enakost narodnostnega pravilnika ho slonela na narodnostni avtonomiji na ta način, da se bo uvedel kantonalni Sistem. Tako bo nemška narodnost imela svojo vlado v mejah svoje naseljenosti, kjer so Nemci v večini. Vsa vprašanja, ki se ne nanašajo nit edinstvo države, se bodo obravnavale v teh manjših zbornicah. Nedotaklji- vost meje in edinost države bosta dejansko zaščiteni. 7. V osrednji vladi bodo ustanovili posebne okrožne oddelke in na čelo teh oddelkov hndo imenovani zastopniki tistih narodnosti, ki jih ti > oddelki obsegajo. Ti oddelki bodo morali skrbeti srn svoje narodnosti. 8. Narodnostne pravice državljanov bodo zavarovali s posebnim zakonom, ki se bo imenoval: zakon proti raznarodovanju. Te pravice bodo va- !" rovali tudi zastopniki posameznih narodnosti v parlamentarnih ustanovah. Vsi zastopniki bodo imeli pravico pritožbe, če bi bile v kakršnemkoli primeru pravice in koristi njihovih sonarodnja-kov kršene. Za vsako narodnost bodo uvedli in . sestavili posebne registre. 9. Takoj bodo storili vse, da bi prišlo do sporazuma v vprašanjih, za katere ni potreben zakonodajni postopek. Vse te nove zakone ho vlada izdelala v sodelovanju z zastopniki stranke sudetskih Nemcev in jih predložila parlamentu. Ti zakoni bodo v najkrajšem roku uveljavljeni. Praga, 7. sept. c. Današnji dan je bil v Pragi zopet zelo dramatičen in popoldne se zdi, da se je položaj zopet precej poslabšal. Glavna dogodka, ki spremljata sta: snočnji sestanek med Benešem in Kundtom ter Sebekovvskiin in pa dejstvo, da je agencija Reuter ponoči objavila nove predloge češkoslovaške vlade. Sestanek med Benešem in nemškima poslancema je moral biti zelo pomemben, ker je predsednik vlade dr. Hodža po tem sestanku Kundta in Sebekovvskega poklical k sebi. Toda Kundt ni odšel v predsedstvo vlade, ampak se je odpeljal v Ach, kjer je vodstvu svoje stranke poročal o položaju. Zato je predsednik vlade nove vladne predloge dostavil čez noč ekspresno sudetskemu poslancu, tako da je Kundt nove vladne predloge sprejel zjutraj ob 8 na svojem stanovanju. Ob 11.30 je nato Kundt odšel v predsedstvo vlade, kjer se je sestal s Hodžo, predsednikom vlade. Vodstvo sudetske nemške stranke je nato objavilo uradno poročilo, v katerem potrjuje, da je Kundt zjutraj ob 8 v svojem stanovanju prejel nove vladne predloge. Stranka obžaluje, da so bili predlogi že prej objavljeni in prav tako obžaluje pisanje nekaterih čeških listov in pravi: Poslanec Kundt je danes ob osmih dopoldne prejel najnovejše načrte vlade. Ob 11 je seznanil s temi načrti zastopstvo sudetskih Nemcev, ki so ji poverjena pogajanja. Ob 12.30 sta bila poslanca Kundt in Ross poklicana k predsedniku vlade dr. Hodži. Zastopstvo stranke sudetskih Nemcev je proučilo vladne predloge ter jih bo, čim dobi potrebna obvestila, poslalo pristojnim organom stranke sudetskih Nemcev. Stranka sudetskih Nemcev od strani lorda Runcimana ali kakega drugega člana angleške misije ni sprejela nikakega predloga. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo sudetski Nemci nove predloge sprtejeli kot podlago za nova pogajanja. Pravijo pa, da bodo stavili gotove pripombe, da bi onemogočili hitro in popolno rešitev sudetsko-nemškega vprašanja. Novi predlogi prispeli v London London, 7. septembra. Z dobro obveščene strani se je zvedelo, da eo novi predlogi' praške vlade preko angleškega poslaništva v Pragi danes dopoldne prispeli v London, V Foreigen Office ta čas proučujejo te predloge. Znani poluradni in konservativni list »Times« je danes objavil članek, v katerem pravi, naj se izvede revizija češkoslovaških meja. Članek je vzbudil izredno pozornost. Popoldne pa je bila objavljena izjava vlade, ki pravi, da vlada ne zastopa tega stališča. Prvi odmevi z nemške strani Niirnberg, 7. septembra, c. V Niirnbergu izjavljajo voditelji narodnega socializma, da vedo o novih Hodževih predlogih samo iz časopisja in da še nimajo uradnega besedila. Sicer pa poudarjajo, da praška vlada še ni krenila s poti »kupčevanja« in če je že dosedaj mnogo popustila, bo v bodoče še več. jitev kitajskih centralnih provinc, ali pa naj prepreči, da ne bi Japonci raztegnili svojega osvajalnega pohoda na Kanton, kar bi ne pomenilo nič manj, kakor da bi angleški llonkong izgubil vse svoje zaledje in postal za Angleško brezpomembno breme. Na drugi strani ,pa ima Japonska tudi velik interes, da si zasigura v Angliji prijateljico, ki bi ji posodila potrebne kapitale za organizacijo tistega velikega dela Kitaja, ki je že danes v japonski rokah. Na ta način bi Anglija rešila tudi tiste stotine milijard, ki jih ima naložene v tem delu kitajske države, seveda bi morala priznati s tem tudi premoč Japonske v vzhodni Aziji, kar bi za britski imperij pomenilo veliko žrtev. Ti momenti so zelo velikega pomena tudi za stališče, ki ga Anglija mora zavzemati v Evropi, kjer bi bila v slučaju kakega oboroženega spopada angleška pomorska bojna sila zlasti v Sredozemskem morju, kjer preži hud nasprotnik britske velesile, hudo prizadeta, če bi se Anglija odločila za to, da svoje koristi v vzhodni Aziji brani proti Japonski s svojo oboroženo pomorsko silo. Zdaj bo bolj razumljivo, zakaj vrši Anglija na Češkoslovaškem tak pritisk, da bi se zaradi sildelskega vprušauja ne vnel splošen evropski spopad. Sicer se pa vidi, da tudi sudetsko - nemška stranka ne mara ničesar storiti pred Hitlerjevim zaključnim govorom na ko.ngresu. Danes se je Henlein sestal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom, nikdo pa ne ve, če se je že sestal s Hitlerjem. Inozemski časnikarji poročajo svojim listom, da se v narodno-socialističnih krogih zmeraj bolj poudarja, da mora dati praška vlada sudetskim Nemcem »Home rule«, to je, da mora Sudctska v okviru ČSR biti nekaj istega, kar je danes Irska v okviru Velike Britanije. Praga, 7. septembra, e. Vodstvo sudetsko-nemške stranke je objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da sprejema vladne predloge kot temelj pogajanj, pač pa prekinja pogajanja z vlado zaradi današnjih dogodkov v Moravski Ostravi. Dosedaj je sudetsko - nemška stranka odklanjala vladne predloge, pa nadaljevala s pogajanji, a sedaj pa se je to spremenilo v tem smislu, da sudetska stranka sprejema vladne predloge, toda odklanja pogajanja. v Moravski Ostravi Praga, 7. sept. c. O dogodku v Moravski Ostravi 6e izve, da sta bila tam napadena dva sudetsko-nemška poslanca. Napadla ju je baje policija na konjih in sicer ravno v trenutku, ko sta šla protestirat zaradi tega, ker je policija ponoči vrgla iz postelj 82 Nemcev ter jih zaprla, češ, da je pri njih našla večje količine orožja. Iz Moravske Ostrave so poslali protestne brzojavke Hodži in notranjemu ministru Černyju. V teh zahtevajo kazen za policijske uradnike, ki so odgovorni za te dogodke. Policija pa trdi, da so bili zaprti samo tisti, ki 6o osumljeni tihotapstva, prebivalstvo pa zahteva, naj bode* vsi takoj izpuščeni na svobodo. Policiji sta baje oba poslanca pravočasno pokazala svoje legitimacije. Proti večeru se je izvedelo, da je sudetsko-nemška atranka sklenila prekiniti pogajanja z vlado in to baje zaradi današnjih dogodkov v Moravski Ostravi. Odmev v Londonu in Parizu London, 7. septembra. AA. (Reuter.) »Times« komentira predloge čsr. vlade ter pravi, da nobena osrednja vlada ne bi mogla tega storiti, če ne bi imela v svojih rokah inozemske politike, narodne obrambe in financ. Če bi sudetski Nemci zahtevali več, kakor pa jim nudi češkoslovaška vlada v svojih zadnjih predlogih, bi se moglo sklepati, da gredo 6udetski Nemci dalje, kot pa je navadna odklonitev sporazuma. Iz tega bi se moglo sklepati, da 6udetski Nemci ne marajo biti v okviru češkoslovaške republike. V tem primeru, piše Times, bi mogla Češkoslovaška znova postaviti vprašanje, ali bi bilo morda potrebno ali ne zavrniti osnutek, ki je bil v gotovih krogih z zadovoljstvom sprejet, in po katerem bi se v interesih večje homogenosti odcepil oni pas ozemlja, naseljenega s prebivalstvom, ki meji na narod istega porekla. »Daily Telegraph« s simpatijo ugotavlja dejstvo, da Hitler v svoji poslanici na niirnber-škem kongresu vprašanja sudetskih Nemcev še ni omenil. Lord Halifax je že v Londonu in jutri zjutraj se-.vrne v London iz Balmorala predsednik vlade sir Neville Chamberlain. Ni izključeno, da bo ju- tri ali pa v petek zopet nujna seja angleške vlade. Pariz, 7. septembra. AA. (Havas.) Današnji jutranji pariški časopisi poudarjajo, da gre vpra-šn: ie sudetskih Nemcev počasi proti mirni reši'vi, »Petit Parisien« piše: Dr. Beneš je postopal no samo kot šef države, ampak tudi kot človek, ki se globoko zaveda svoje odgovornosti. Vse države, ki-so prijateljice Češkoslovaške, to njegovo delo visoko cenijo. »Jour« in »Echo de Pariš« pišeta: Sedanja popustljivost se more smatrati kot popolnoma zadovoljiva. Nemški rajh se mora zavedati dobre volje, ki so jo pokazale evropske velesile, da rešijo evropski mir. Leon Blum piše v glavnem listu socialistične stranke: Češkoslovaška je storila vse, kar ji je nalagal njen razum in modrost. Ona hoče obdržati najtesnejše stike z Anglijo in Francijo. Zdaj je prišla vrsta na Nemčijo, da tudi ona stori svojo dolžnost. »Figaro« piše: Lordu Runcimanu se je posrečilo doseči, da je beseda o češkoslovaški nepomirljivosti izginila z dnevnega reda mednarodnih razprav. Dosegel je, da je Praga doprinesla to težko žrtev. Ali mar morejo Nemci zahtevati še kaj? V Niirnbergu ČSR doslej še niso omenili Kongres bo dosegel svoj višek konec tedna Niiunberg, 7. septembra. (KTS.) Včernj dopoldne je prišel v Niiriiberg voditelj sudetskih Nemcev. Baje bo v razgovorih s Hitlerjem proučil važna sodobna vprašanja. Politični krogi pričakujejo ob zaključku narodno-sociulističiiega kongresa v Niirnbergu odločilnih dogodkov. Ob pričetku narodno-socialističnega kongresa v NUrtibergu je gaulajter VVagner, ki ima zelo podoben glas kakor Hitler, prebral Hitlerjevo poslanico, v kateri je med drugim rečeno, da je velika Nemčija vpostavljena. Netočne so vesti, da Nemčija išče kakih novih pogodb s komurkoli. Hitler pravi, da nima teh namenov. Ne stopam pred vas, pravi v proglasu, s kakim novim paktom, ampak s sedmimi provincami, za kolikor se je povečala Nemčija. Organizacija tega novega ozemlja nam l>o za prihodnje leto dala primernega opravila. Proglas poudarja, da so nesmiselne govorice, da bi mogel kdo Nemčijo blokirati. Nemčija si je nakopičila toliko rezerv glede vojnega materiala in hrane, da nimajo nobenega upanja tisti, ki računajo, da bi jo z blokado mogli k tlom pritisniti. Končno izraža proglas veliko zadovoljstvo, da je tudi Italija pričela preganjati Jude in se v tej stvari izenačila z mišljenjem narodno-socinlistične Nemčije. Na proslavi za »službe dela« je imel kancler Hitler govor pred 40.000 delavci in 16.000 delavkami. Hitler je v tem govoru poudaril požrtvovalnost in premišljeno delo. Posebno je pozdravil delavce iz svoje ožje domovine. Po kratkem opisu bojev za ustanovitev Velike. Nemčije je izjavil, da ta »služba dela« gre za tem, da se zagotovi varnost nemškega rajha in njegov nadaljnji razvoj. Hitler je pokazal tudi na uspehe »službe dela« v obmejnih pokrajinah ter je z vzvišenim glasom vsem navzočim poudaril, tla »služba dela« tudi na zahodu brani nemški rajh. Hitler je pozdravil zatem člane »službe dela« z izrekom: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal. Niirnberg, 7. septembra. AA. (DNB.) Do torka zjutraj je v Niirnberg prispelo skupno 234 posebnih vlakov z okoli i"5.000 potniki. Pa tudi v rednih vlakih se je vozilo veliko število potnikov, ki so se udeležili ntirnberškega kongresa. Teh je bilo mnogo več kot pretekla leta. Do torka jc torej prispelo še pred otvoritvijo 6lrankiuega kon- gresa v Niirnberg okoli 400.000 ljudi. Šele v drugi IKilovici tega tedna bo ta številka udeležencev dosegla svoj višek. Niirnberg, 7. sept. c. Zunanji minister von Ribbentrop je danes obiskal diplomatski zbor, ki stanuje v salonskih in spalnih vozovih na severnem kolodvoru. Po obisku je priredil slavnostno kosilo na čast vsem voditeljem inozemskih zastopstev. Maršal Goring je včeraj sprejel italijansko zastopstvo, ki je prispelo v Niirnberg, da se udeleži kongresa narodnosocialistične stranke, ki ga vodi narodni poslanec Farinaci. Pruski ministrski predsednik maršal Goring se je dalj časa razgo-varjal s fašističnim poslancem. Lomlon, 7. septem. b. Diplomntski zapisnik »Daily Expressa« doznnva, da se bo angleški poslanik Henderson sestal v Niirnbergu s kanclerjem Hitlerjem, kateremu bo priobčil sledeče: 1. Da angleška vlada ne more ostati nevtralna, če bi v srednji Evropi prišlo do kakega konflikta. 2. da hoče Angleška podvzeti vse, kar je v njeni moči, da se mirno reši spor češkoslovaške vlade s su-detsko-nemško stranko. 3. da je češkoslovaška vlada po mnenju Anglije v svojih zadnjih predlogih šla do skrajnih mej. Praga, 7. septembra. AA. Današnji jutranji časopisi objavljajo obširne in izčrpne članke o niirnberškem kongresu in soglasno ugotavljajo, da dozdaj Češkoslovaškem na tem ko,ngresu še niso omenjali. Poluradni »Prager Presse« sklepa po Nadalievanie na 2. strani Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost se bo povečala v zapadnem delu države. V polovici zapadnih krajev bo deževalo. Zemunska vremenska napoved: Oblačnost se bo v zahodni polovici povečala in bo ponekod deževalo. Deloma oblačno na vzhodu. Megla v dojinah in kotlinah. Noči hladne, temperatura pa se bo dvignila. Dunajska vremenska napoved: Zboljšanje vremena se nc bo vzdržalo, na zapadu in jugu se bo pooblačilo, lahne padavine, temperatura šc pod normaio, na vzhodnem ruuu Alp še večinoma jasna (Nadaljevanje s I. strani) proklamaciji kanclerja Hitlerja, da je čas politične in gospodarske osamljenosti Nemčije končan, ter da ni več mo,goče izvršiti blokade nemškega rajha, kakor za časa svetovne vojne, Ntirnberg, 7. septembra. AA. (Štefani) V političnih krogih trde, da je neutemeljen optimizem, ki je nastal po novih predlogih praške vlade, ker ti predlogi ne ustrezajo niti 80 odst. zahtev su-detskih Nemcev, čeprav poročila iz angleških virov drugače trde. V teh krogih stoje na stališču, da je treba videti v sedanjem stanju samo obdobje, ne pa konca pogajanj. 6000 italijanskih delavcev odhaja v Nemčijo - Rim, 7. sept. b. Med italijansko in nemško vlado je bil dosežen sporazum, po katerem bo te dni odpotovala v Nemčijo prva skupina okoli 6 tisoč italijanskih gradbenih delavcev in industrijskih specialistov, ki jih bodo zaposlili pri gradnji novih nemških tovarn. Predvideno je, da sc bo število teh delavcev znatno povečala, če bi bilo treba. Ta sporazum se je napravil radi tega, da se na eni strani zmanjša število nezaposlenih delav-ccv v Italiji, na drugi 6trani se pa nadomesti pomanjkanje potrebnih delavcev v Nemčiji, zlasti v gradbeni in industrijski 6troki. Lansbury spet v Londonu London, 7. septembra. AA (DNB). Delavski narodni poslanec Lansbury se je vieraj vrnil v London. Zastopnikom tiska je izjavil, da se je na svojem potovanju po Balkanu in srednji Evropi razgovarjal s kraljem Karolom, knezom namestnd-kom Pavlom in kraljevskim namestnikom admiralom H o r t h y | e m. Vse vodilne osebnosti, s katerimi se je pogovarjal, žele v prijateljskih odnciajih živeti z drugimi narodi Lansbury je popolnoma prepričan, da ni nujno, da bi bilo treba gospodarske in teritorialne težave reševati z vojno. Lansbury je nazadnje rekel, da je popolnoma prepričan,' da bi bila vojna samomor za Evropsko civilizaci.o. Angleška vlada je sestavila gospodarsko zastopstvo, ki ga vodi lord Lloyd, bivši visoki komisar v Egiptu. To zastopstvo bo v kratkem odpotovalo v Bukarešto, da začne s pogajanji za sklenitev romun-sko-angleškega gospodarskega sporazuma. Manevri sovjetskega brodovja Varšava, 7. septembra. AA. (Štefani.) Iz Tal-lina poročajo, da ima sovjetsko brodovje velike manevre v Finskem zalivu. Na iraneosho-nemšhi meji Pariz, 7. sept. b. Skupno število francoskega vojaštva, ki je danes v službi, znaša 600.000 mož. Od teh je 200.000 mož na Maginotovi liniji, 400 tisoč pa v raznih garnizijah. Posebna armada 125 tisoč mož je v Afriki. Če bi se položaj poslabšal, potem bo, kakor se javlja iz poluradnih krogov, potrebna mobilizacija še nadaljnih čet. V celoti ima Francoska 5 in pol milijona izurjenih vojakov, ki imajo vsi za seboj dvoletno vojaško službo in ki bi se mogli v najkrajšem času pozvati pod orožje. Rim, 7. sept. b. Italijansko časopisje obširno komentira odlok francoske vlade, da se pozovejo rezervisti pod orožje in da se povečajo posadke v utrdbah do gotove linije. »Tribuna« piše, da je Francoska izvedla delno mobilizacijo, ki je bila potrebna, da se dolgi obrambni pas Maginotove linije popolnoma izpo- Slavnosfni obed v kraljevem dvorcu na Bledu Bled. 7. septembra. AA. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja je bil včeraj oh 13 v gradiču na Bledu slavnosten obed. ki so se ga udeležili Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Ogla in kneginja Elizabeta, vojvoda in voj-vodinja Kentska, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej in Nj. Vis. kneževiča Aleksander iu Nikola. Nova samostojna župnija Studenci pri Mariboru Maribor, 7. septembra. V lavantinski škofiji je največja župnija fara sv. Magdalene v Mariboru, ki šteje blizu 20.000 duš. Ze dolgo let obstoji načrt, da bi še ta fara razdelila na več manjših župnij in da bi se predvsem odcepila občina Studenci, ki sama šteje 5200 duš ter ima že sedaj vse predpogoje za samostojno župnijo. V Studencih delajo namreč že precej let očetje kapucini in je poleg samostana tudi lepa velika cerkev, ki bi za potrebe nove župnije povsem zadostovala. Ta načrt je pa naletel na nepričakovane ovire pri svoječasnih občinskih upravah v Studencih, ki so bile vse v rokah socialistov. Prejšnji občinski odbori so se krčevito upirali, da bi postali Studenci samostojna župnija, dasi je bila to želja celokupnega tamošujega prebivalstva. Pri sedanjem občinskem odboru so pa naleteli merodajni krogi na večje razumevanje. Te dni je bilo vprašanje nove župnije v Studencih končnoveljav-no rešeno. V ponedeljek je bila seja občinskega odbora v Studencih, kateri so prisostvovali tudi okrajni glavar Eiletz, magdalenski dekan Strgar in kapucinski gvardijan. Občinski svet v Studencih je soglasno odobril načrt za ureditev posebne župnije. Studenški kapucini so pa šli občini na roko, tako da dobijo Studenci iz neke dedščine cerkve sv. Jožefa 20.000 din brezobrestnega posojila za dobo 10 let. S tem denarjem se uredi celotna regulacija prostora pred studenško cerkvijo. Samostanski hlev, ki sedaj stoji sredi trga pred cerkvijo, bodo podrli iu prestavili na drugo stran za samostanom. Pro«tor pred cerkvijo bodo pa regulirali ter bo služil Studenčanom za trg. Izravnali bodo tudi Slomškovo ulico, z ostankom posojila pa bodo Studenčani povečali svojo oskrbnišnico ter nabavili nekaj inventarja za vzdrževanje cest. Maribor, 7. septembra. Seja mariborskega občinskega sveta bo v torek, to je 13. septembra, ob 18. polni, za kar je bilo potrebno gotovo število vojaštva, častnikov in tehničnih moči. Pristavlja pa, da ti u krepi nikakor ne morejo biti opravičenič posebno v času, ko je nemški narod zbran okoli svojega voditelja. To je zelo nevarna igra in voditelji francoske ljudske fronte morajo vedeti, da na tak način ne morejo ničesar doseči pri narodu, ki si je svest svoje moči in svojih pravic. »Tribuna«: javlja dalje, da Nemčija gotovo ne bo prepustila milijone svojih sonarodnjakov goli usodi. Turška verska na va'ah Carigrad, 7. septembra. AA. (DNB). V petek 6e bodo začele v bližini Antiba ob sirski meji poletne vaje turške vojske. Prisostvoval jim bo tudi načelnik glavnega grneralšlaba general Cakmak. Prav tako bo te dni imelo tudi turško vojno brodovje v Egej-skem morju svoje vaje. Angleška bančna skup:na Jugoslaviji ponudila posojilo Belgrad, 7. septembra, m. »Jugoslovanski Kurir« poroča, da je skupina angleških bank ponudila Jugoslaviji večje posojilo. Gre za isto bančno skupino, ki je dala posojilo tudi Turčiji. Pogoji bi bili za Jugoslavijo lažji kot za Turčijo. Naša vlada se še ni odločila, ali sprejme ponudbo, vsekakor pa se želi pogajati z omenjeno bančno skupino direktno, to je brez posredovalcev. Polfska se zanima za mednarodni položaj Variava, 7. septembra, AA. (Havas). Predsednik republike Moscicki je včera) dopoldne v kraljevskem dvorcu predsedoval izredni seji vlade. Poročala sta predsednik vlade in zunanji minister. Točnih podatkov o vladni seji še ni, vendar pa menijo, da se je največ govorilo o mednarodnem položaju. Varšava, 7. septembra Poljski tisk in javno mnenje z velikim zanimanjem zasledujeta mednarodne dogodke. »Express Poranny« je z ozirom na mednarodni položaj objavil članek, v katerem med drugim piše: »Velik nemir pretresa Evropo, medtem ko se angleška vlada mrzlično trudi, da bi rešila vprašanje sudetskih Nemcev. Ni še padla beseda »vojna«, toda mnogi trepetajo ob misli, da bi mogla izbruhniti. Poljska je mirna in ta mir je poslcdica narodne zavesti, ki upa, da vihar še ne bo izbruhnil in posledica goto-vesti, da naj se zgodi, karkoli, sleherni Poljak bo storil svojo dolžnost. Angleški listi so pisali, da je zadržanje Poljske v tem trenutku odločilno za mir ali vojno. Če je to res, ni nobenega dvoma, da bo Poli-ska še nadalje delala za mir. To ni nobena skrivnost ne za poljsko javno mnenje, ne za one, ki zasledujejo razvoj mednarodnih vprašanj.« »Kurier Poranny« pa sledeče opredeljuje poljsko stališče: »Poljska izključno zasleduje politiko neod- visnosti napram velesilam, napram blokom in doktrinam. Naš narod je vedno pripravljen, da prelije svojo kri, toda izključno 1e za brambo naših lastnih pravic, naše lastne politike in naše lastne časti, Naš mir ali naša vojna mora biti zato izključno odvisna le od volje naše države in se nikdar ne sme zgoditi, da bi bili avtomatično potegnjeni v kak mednarodni vrvež. Poljska ima svoje obveznosti, ki jih ji nalaga Zveza narodov in ki so iste ki so jih prevzele druge dražve, razen tega imamo pogodbo s Francijo in Romunijo, ki je podlaga naše zunanje politike.« Beck odhaja v Prago Varšava, 7. septembra. AA. (Pat.,) Kakor so obveščeni politični krogi, bo poliski zunanji minister Beck danes preko Berlina, kjer se bo zadržal tri dni, odpotoval na Češko. V Istih krogih ob tej priliki poudarjajo, da je predsednik poljske republike sprejel pretekli ponedeljek v avdienci zunanjega min:stra Becka in predsednika ministrskega sveta Skladkow-skega. 1'raga. 7. sept. A A. Danes se je pripel jal v Prago načelnik političnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva. . Romunija sovjetskim četam ne dovoli prehoda preko svojega ozemlja Bukarešta, 7. septembra. Vest, ki jo je prinesel nek irancoski list, iz katerega jo je posnel ves veliki mednarodni tisk, da se je namreč Romunija sporazumela s sovjetsko Rusijo v tem smislu, da bo dovolila prehod sovjetskih čet skozi romunsko ozemlje, ako bi se vnela v Evropi vojna, je po avtentičnih informacijah v zunanjem ministrstvu popolnoma i z -mišljena. Romunija, tako izve naš dopifnik na pristojnem mestu, ni nikoli sklenila z Rusijo kakega takega dogovora in tudi v sedanjem trenutku ni začela v tej smeri nobenih' razgovorov, V zunanjem uradu pravijo, da Romunija v nobenem primeru ne bo prevzela takih obveznosti napram Sovjetom, ne samo z ozirom na svojo varnost, ampak tudi, ker bi taka obveza bila v popolnem nasnrctiu z romunsko-poljsko zvezo ter sploh z življenjskimi interesi romunskega naroda. Prehod boljševiške armade skozi Romunijo bi otfro-žal sam obstoj romunske države in je v tem scnii vpisovanja.) PRICETEK POUKA je dne 15. septembra ob osmih. VELJAVNOST ZAVODA IN IZPRIČEVAL: Trgovski učni zavod 1n njegov Enoletni trgovski tečaj je državno priznan na podlagi zakona, pravilnikov Ministrstva trgovine in industrije ter odlokov Kr. banske uprave. Izpričevalo tega tečaja ima vse po zakonu predvidene pravice. Vpis v ta Enoletni trgovski tečaj se vrši samo na naslov: Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Ljubljana, Kongresni trg 2. — Istotam se dobe brezplačno ustno ali pismeno vsa pojasnila in prospekti. V časi rojstnega dne kralja Petra II. Brzovlak povozil orožnika Sava pri Litiji, 7. septembra Orožniški kaplar, 35 letni Temnikar Franc, v službi pri orožniški postaji Zagorje, je moral v torek, 6. septembra, proti večeru z nujno pošto na Polšnik. Ko se je ponoči vračal na postajo Savo, je malo pred 11 še govoril s službujočim prometnim uradnikom g. Dobičein nn Savi, kateremu je izjavil, da bo šel peš po progi nazaj v Zagorje, ter se odpravil po progi proti Mošeniku. Tam ga je pri km 526.2 brzovlak št. 4, ki ob tem času vozi iz Zidanega mosta proti Ljubljani, zadel tako nesrečno, da je obležal na progi nezavesten. Vsega okrvavljenega je našel na nasprotnih tračnicah, kamor ga je pahnil vlak, progovni ob-hodnik Šuštar Anton., ki je z znamenjem ustavil sredi progo osebni vlak, ki vozi iz Ljubljane v Maribor, kamor so nezavestnega orožnika naložili ter ga prepeljali v bolnišnico v Celje. Temnikar, ki je doma v šmartnem ob Paki, ima veliko zevajoČo rano na glavi, razmesarjeno levo ramenje ter odrezano lepo stopalo. Ob 9 jo bil v celjski bolnišnici še v nezavesti, zdravniki pa so vsako upanje na njegovo rešitev izgubili. Kako se je nesreča dogodila in zakaj Temnikar ni šel z osebnim vlakom v Zagorje, bo ugotovila preiskava, ki je že v teku. Z velike vojaške parade na Banjici pri Belgrada Dr. Korošec govori. Slovcnci kočevskega okraja prihajajo s harmoniko na okrašenih vozovih. f pravite? Nisem ie kmalu tako z zadoštenjem (ital pod tem naslovom raznih perelih vprašanj, ki so dostikrat tako vaina, da bi jih bilo treba veikrat ponavljati, kakor v rSlovencu« z dne 30. avgusta 1.1. Kar dobro mi je delo, ko sem to (ital, še bolj l)i bil zadovoljen, (e bi vedel, da bo kaj pomagalo. Sem preprost kmet z enorazredno šolo in se mi zdi nespametno, da bi .jaz dajal nauke drugim, ki so imeli sreio do vetje izobrazbe. Vendar me sr(no boli, ko vidim in slišim, kako malo slovenske zavesti, ponosa in ljubezni do našega jezika je med nami. Vsak zaveden Slovenec ieli, da bi imel naš narod, naš jezik ugled in spoštovanje pri drugih narodih, pa tudi pri naših bratih Srbih in Hrvatih. To pa ne more biti, dokler ne bomo mi sami svoj jezik, svojo narodnost bolj cenili kol do sedaj, ko si ve(ina domišljuje, ko pride tez domaii prag, da mora govoriti vse druge jezike (tetudi jih ne zna dobro), samo slovensko ne. Zdi se mi, da naša inteligenca v tem veliko preži. Na eni strani nekateri to posnemajo, vsi pa prevet molte to prenašajo. Če bi se vsak tega zavedal, pa po svoji moti in zmožnosti grajal, pa ibi se ta naša narodna napaka odpravila. Kaj pravite, g. urednik? Ali ni dolžnost vseli, posebno pa tasnikarjev, da to vedno — pa resno poudarjajo? . Ko bomo Šimenci sami sebe cenili, ljubili tn spoštovali svoj jezik, svojo narodnost, potem šele smemo upati, da bodo nas spoštovali drugi. \ Danes vsi | Koledar Četrtek", 8. septembra: Rojstvo Marije Device; Adrijan, mučenec. Petek, 9. septembra: Peter Klaver, spoznava- lec; Serafina. Novi grobovi + Ga. Josipina Herič, vdova po žel. uradniku je odšla v večnost. Pogreb bo v petek ob pol petih popoldne iz hiše žalosti v Lepodvorski ulici št. 28 v Ljubljani. Naj počiva v mirul Žalujočim naše sožalje! . + Ga. Marija Urankar, vdova Perhaj, je izdihnila svojo dušo po dolgi bolezni. Pokapali jo bodo v petek ob dveh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidavdanski cesti. Naj ji sveti večna luči Svojcem naše sožaljel Osebne vestt = Poroka. V cerkvi sv. Petra v Ljubljani sta se poročila v torek, 6. t. m. g. Janko Romaniuk, obratovodja električne centrale v Gajdobri, z gdč. Savo Zupanovo. Mlademu paru želimo obilo sreče. • — Okrožni telovadni nastop v Dolu pri Ljubljani. Zgodovinsko znani kraj Dol pri Ljubljani nas vabi, da ee udeležimo današnjega telovadnega nastopa vseh odsekov zasavskega okrožja ZFO s sodelovanjem DK. Spored je tale: Ob 1 popoldne sprejem gostov in sprevod. Ob 2 litanije in ob 3 nastop. Po nastopu prosta zabava. Dol, ki ni daleč od Ljubljane, je lepa izletna točka in zelo gostoljubni ljudje nam jamčijo, da bomo z obiskom te prireditve zadovoljni. Izvenljubljanski gostje, pripeljite se z vozovi, za ljubljanske pa vozi avtobus (Krekov trg) ob 12 in pol 1. — Blagoslovitev šole na Homcu se zaradi nepredvidenih ovir ne vrši in preloži za pozneje. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 72. kosu z dne 7. septembra uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; uporabo čl. 11, odstavka 2, mednarodne konvencije za oprostitev carinskih formalnosti, podpisane v Ženevi dne 3. nov. 1923; pristop Birmanije in angleške kolonije Aden h konvenciji o izenačenju nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku; pristop Estonije k zrakoplovni konvenciji; lianovo uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v območju dravske banovine. — Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah, svetujemo, da se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zavod izobrazuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana možnost odpreti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo ee predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah in tako 6e dijaki (inje) že v šoli praktično pripravljajo za nastop služb. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje in kar je najvažnejše. zidano le v šolske namene v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten. Ker je v lastnem poslopju, je šolnina najnižja. Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prospekte daje ravnateljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno, tudi v nedeljo in na praznik. Potrebne so Vam i?* Luta-peči, Ljubljana VIL tel. 32-52. Glej Velesejem, paviljon »F«. — Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine! Samo danes in jutri I KGII Majfflard KINO SLOGA Tel. 2730 V filmu napetih J|||19Ki Z9P3(l3 I in njegov čudovito drealranl konj Taraan Danes prvič ob 18., 17., 19. in 21. uri pustolovščin Učiteljica — častna občanka Kafeo naše ljudstvo časti in ljubi dobre učitelje l I na Velesejem 11 — Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 (prostori Dopisno trgovske šole), se vrši dnevno. Pričetek rednega pouka je dne 15. septembra. _S posebnim vlakom v Trst dne 16. oktobra Vas vabi »Putnik«. — Absolventi raznih šol, ki čakate na službe, Izurite se še v stenografiji, strojepisju, nemščini, italijanščini, knjigovodstvu in drugih trgovskih vedah. Izkoristite ugodno priliko in se vpišite v Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Vpisovanje vsak dan tudi na praznik in v nedeljo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Rečica ob Savinji, 6. sept. Zadnje dni avgusta se je poslovila od svojega službenega kraja na Gorici, občina Rečica ob Savinji, učiteljica, gdč. Iva C e r n e. Službovala je nekaj časa izven slovenske domovine, tako v Salzburgu, v Krki na Koroškem in v Trstu. Leta 1906 pa je dobila po prošnji novo službeno mesto na trirazredni osnovni ljudski šoli na Gorici. Celih 32 let in še čez je vztrajala na tem mestu. Kljub temu, da je Ljubljančanka, jo ni mikalo drugam, ampak je ostala do svoje upokojitve na tem mestu ,kjer je posvetila vse svoje zmožnosti odgoji tukajšnje mladine. Posebno pozornost je polagala na versko vzgojo njej izročene mladine. S kakim veseljem je poleg duhovščine pripravljala najmlajše na prvo sveto obhajilo! Pa tudi starejšim je bila verna svetovalka. Ni čuda, da je bilo vsem težko, posebno materam, ko 60 zaznali, da gospodična odhaja. Službovala je 38 let Zal pa je bila kljub temtf predčasno upokojena, ker se ji namreč niso štela leta, ko je službovala poprej na treh zgoraj omenjenih krajih. Vendar jo naj tolaži zavest, da ji je naše ljudstvo iz srca hvaležno -za njeno vzgojno delo v šoli in izven nje. Saj ji je naš občinski odbor soglasno podelil za vse njeno delo častno občan-stvo občine Rečica ob Savinji. Redki so primeri, da se podeli častno občan-stvo učitelju, še redkejši, da se to podeli učiteljici. S tem pa so odborniki, ki so zastopniki ljudstva v občini, pokazali, kakd cenijo delo onega učiteljstva, ki gre roko v roki z ljudstvom. Gdč. učiteljici želimo vse najboljše z željo, da bi še dolgo dobo let uživala zasluženi pokoj v beli Ljubljani. Visoko odlikovanje ljubljanskega župana Iz Belgrada nam je prišla vest, da je bil ljubljanski župan dr. Juro Adlešič odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. G. županu, tako zaslužnemu za napredek Ljubljane, iskreno čestitamo! Nenadna smrt Ljubljana, 7. septembra. Nenadno je umrla danes ugledna mesarica g. Ivanka Zupančič s Poljanske ceste 36. Udeležila se je pogreba, po pogrebu pa je odšla v prostore pokopališkega upravitelja, kjer je nenadno padla na tla in se onesvestila. Poklicali so reševalce, ki so takoj prihiteli s svajim vozom, a gospa je bila že mrtva. Gledalce četrtek, 7. sept.: »Gejša«, opereta. Izven, Petek, 8. sept.: Zaprto. Sobota, 9. sept.: »Boris Godunov«. — Izven. Znižane cene. Nedelja, 10. sept.: »Grofica Marica«, opereta. Izven. Znižane cene. Državno odobreni enoletni trgovski tečaj na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15, ima namen: T. temeljito priučitev vseh trgovskih predmetov, ne da bi se učenec preobremenil, ter pripravo za bodoči poklic; ..... 2. n ra vne moči učencu razvijati in jih ne samo za izpite, temveč za življenje pripra- viti; pobude in odgovornost pospeševati in utrjevati; . . . 3 v šoli ustvariti moralično ozračje, v katerem se morejo učenci svobodno razvijati; 4." mlade ljudi vzgojiti, da bodo v svojih poklicih delali vztrajno, voljno in z veseljem. Starši, ako ste z nami istih misli, potem vpišite svojega sina ali hčerko v naš zavodi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska 15. — Opozorilo vsem trafikantom in neorganiziranim državnim upokojencem. Začetkom oktobra vsakega leta je treba predložiti prav vsem državnim upokojencein-kam, vdovam itd. »Prijave« zaradi prejemanja pokojnine. Te tiskovine pa por trebujejo državni upokojenci tudi ob raznih drugih prilikah (spremembah števila družinskih članov, ob smrtnih primerih itd.). Iz teh vzrokov je neobhodno potrebno, da so »Prijave« stalno na razpolago v vsakem kraju vsaj v eni trafiki. Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, Woltova ulica 10, je založilo to tiskovino v pravilno predpisani obliki z vsemi potrebnimi navodili. Trafi- KINO UNION Tel. 22-21 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Edinstven fllm lz sveta neuteSlJlvega hrepenenja po umetnosti in slavi. Umetnina, ki je zadlvila vse gledalce na letolnji bienall v Benetkah Muzika: Gounor in Chopin Labodja smrt Igra in pleše na^a slavna rojakinja Mlia torak-Sla venska — Pojačena tujsko-prometna propaganda na Madžarskem. Da bi pojačila propagando in informacijsko službo o Jugoslaviji na Madžarskem, je ravnateljstvu društva »Putnik« odredilo kot svojega propagandno - informativnega uradnika pri jugoslovanskem konzulatu v Budimpešti g. Vladi-šlava Zubkoviča. Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, naproša izdajatelje tujsko-pro-inetnih edicij, prospektov itd., da mu dostavijo čim več propagandnega materiala na nasov: Jugoslovanski konzulat, Budapest IV., Veres Palme 17. — Prijavite se pri »Putniku« takoj za izlet v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra po znižani ceni 78 din._ Najpopolnejše tehnične pripomočke z zadnjimi novostmi za tehnike kakor tudi vse ostale risalne in šolske potrebščine priporoča po ugodnih cenah _Iv, Bonac — Na vse zadnje se boste kesali, če ne boste izrabili edinstvene prilike za prijetno in zanimivo jx>tovanje (z avtom) v sončno Dalmacijo od 26. 6ept. do 3. okt. Poleg ogleda vseh znamenitih krajev, bo še izlet z ladjo na prelepi otok livar, trgatev grozdja in — nova maša. Cena 450 din. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — K zločinu v Beznici. V »Slovencu« št. 204 od 6. 9. »Zločin v Zg Beznici pojasnjen« se trdi, da se je umorjeni Jerala vračal iz gostilne Papler. To ni res, gostilna Papler je bil takrat že zaprta, zato se umorjeni ni mogel vračati iz gostilne. — Toliko zaradi resnice. _ Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 je sedaj v seotembru vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 2 do 7; tudi v nedeljo in na praznik. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene m ustne informacije brezplačno na razpolago. kantje lahko naročijo te tiskovine z običajnim popustom. Cena 1 din za izvod. Še neorganizirane državne upokojence pa opozarjamo, da dobe vsi društveni člani s septembrsko številko društvenega glasila »Upokojenec« po en izvod »Prijave« zastonj. — Le 78 din vplačate pri »Putniku« za enodnevni izlet v Trst, kateri se vrši 16. oktobra. Potrebne so Vam ^ —JT Lutz-pcči, Ljubljana VII. tel. 32-52. Glej Velesejem, paviljon »F«. — Slovarček nemškega in slovenskega jezika s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavila prof. dr. A. Piskernik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevez. knjižici je 20 din, vezani 30 din, ima 232 strani. Ze dalj časa smo pogrešali Slovenci mal priročen slovarček nemško-slovenskega in slovensko-nemškega jezika v eni knjigi, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam sedanjega časa. Imamo pač izvrstne večje slovarje, ki pa so tudi precej dragi in za navadno uporabo preobširni. Zato bodo ta mali slovarček pozdravili predvsem dijaki naših srednjih šol in njim sorodnih šol — zlasti pa samouki nemškega jezika, v katerem dobe dovolj besednega materiala za njih uporabo. Posebnost tega slovarčka pa je,, da ima posebne slovnične podatke, ki jih drugi slovarji nimajo. Samostalniki imajo povsod pri-dejan spolnik, potrebne končnice in označbo preglasa. Pridevnikom je dodano stopnjevanje, glagoli pa so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe tega slovarčka navaja založništvo v predgovoru natančna navodila. Upamo, da bodo vsi učenci nemškega jezika to delce z veseljem pozdravili. — Udeležite se enodnevnega izleta na Koroško dne 18. septembra Zahtevajte podrobne informacije v »Izlelni pisarni M. OKORN«, Ljubljana — hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove lil.! — Za 78 din po osebi Vas popelje »Putnik« s posebnim vlakom dne 16. oktobra v Trst. — Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu z vsemi pravicami, vpisuje dnevno. Šolnina 150 din. Zahtevajte prospekte I Plut Najugodnejše za vse šole v Cirilovi! Prireditve in zabave »Revček Andrejček« v frančiškanski dvorani. Drevi ob pol 8 se uprizori v frančiškanski dvorani »Revček Andrejček«, ljudska igra s petjem v 3 dejanjih. Režira in sodeluje gosp. Novak, poleg ostalih najboljših moči dramatskega odseka prosvetnega društva Bežigrad. Kdor si želi dobre zabave, naj si preskrbi vstopnice že v predprodaji, ki bo danes ves dan pri blagajni frančiškanske dvorane! Prosvetno društvo v Dravljah priredi drevi ob 7 veličastni verski misterij »Naša apostola« s sodelovanjem godbe. Igra bo na prostem za cerkvijo sv. Roka v Dravljah. Nastopi nad 70 oseb. Cerkveni vestnik Cerkvena slovesnost v čast sv. Petru Klaverju, D. J., bo v četrtek, dne 8. sept. ob pol 8 zvečer v cerkvi sv. Jožefa. Misijonska pridiga: preč. o. V. Kopatin, D. J. Pete litanije in blagoslov. Pri po-božnosti ljudsko petje. V petek, dne 9. sept. ob 6 zjutraj sv. maša z izpostavljenim Najsvetejšim. Vse vernike prisrčno vabimo k oblini udeležbi. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. KINO KODELJEVO Tei.41-64 Danes ob 3, 5 in 8, jutri ter v soboto ob 8 izredno napet špijonski velefilm Galantni Spifon (Konrad VVeidt) Obešenjah (Danielle Darieux) Pozor l Akademiki, poslužite se ob delavnikih znižanih vstopnin ii Din 3"50._ 1 Sv. maša za rajnega g. Štefana Goričana bo v petek, dne 9. sept. ob pol 7 pri sv. Petru. I Slavnostnega obhoda v torek zvečer na čast rojstnega dne kralja Petra II. so se udeležili tudi vojni invalidi v močnem zastopstvu, in sicer takoj za prostovoliei. 1 Poziv ljubljanski javnosti. Danes popoldne ob 13.18 prispe s potniškim vlakom v Ljubljano iz Maribora moški pevski zbo,r »Binički« iz Les-kovca v vardarski banovini. Javnost prosimo, da se udeleži sprejema na kolodvoru ter njegovega koncerta, ki se bo vršil v petek ob 20 v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani. Pokažimo bratskemu pevskemu zboru svojo ljubezen in razumevanje do niegovega dela. 1 Vse člane zasavskega okrožja opozarjamo na današnji telovadni nastop v Dolu pri Ljubljani. Udeležba obvezna. Prijatelje in ostale ljubljanske odseke vabimo, da pridejo na našo prireditev v čim večjem številu. Avtobus ob 12 in ob pol 1 (Krekov trg). I Ljubljanske pevske zbore vabimo, da se udeleže v petek, dne 9. t. m. ob 20 koncerta bratskega zbora BINIČKI iz Leskovca. Uprava Hubadave župe. 1 Pevski zbor Binički iz Leskovca koncertira jutri v petek, dne 9. t. m. v veliki Filh. dvorani. Zbor Binički je moški zbor in šteje 36 članov. Na svojem sporedu ima skladbe slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev. Zbor je izvrstno ubran in je eden najboljših zborov južne Srbije. Na koncert bratskih pevcev iz Leskovca opozarjamo naše koncertno občinstvo, predvsem pa ljubljanske člane pevskih in glasbenih društev sploh, Predprodaja vstopnic v knjigarni Gl. Mat. na Kongresnem trgu. Opozarjamo, da je koncert jutri v petek, 9. t. m. ob 20. 1 Državni konservatorij v Ljubljani sprejema gojence od 9—12 v pisarni drž. konservatorija, Gosposka ulica 8. Sprejemni izpiti bodo 12. in 13. t. m. Redni pouk se začne 16. t. m. 1 Nesreča v livarni »Zvon«. Karel Završnik, 28 letni delavec iz Podgore št. 39, ki je uslužben v livarni »Zvon« v Št. Vidu nad Ljubljano, je vlil neko raztopljeno kovinsko zmes v model. Ta model pa je bil najbrž še moker in razgreta zmes je z veliko silo brizgnila Završniku v oči. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico, toda bati se je, da bo ubogi delavec ostal vse življenje slep. 1 Razne tatvine v Ljubljani. V zadnjem času je bilo prijavljenih upravi ljubljanske policije veS tatvin, ki so bile izvršene v mestu. Tako na primer je bila dne 2. t. m. ukradena iz pisarne Banovinskega dečjega doma nekemu uradniku listnica s 1100 din gotovine, legitimacija za polovično železniško vožnjo in še nekaj drugih listin. — Dan prej pa je na vrtu posestnice Katarine Kmetec na Resljevi cesti neznan tat odnesel železen primož, ki je bil vreden 100 din, dva oblica in črno usnjato torbo z raznim ključavničarskim orodjem v skupni vrednosti 300 din. —< Ivanu Moretu pa je bila 4. sept. v tramvaju ukradena črna usnjata denarnica, v kateri je bilo 700 dinarjev gotovine, orožni list in druge listine, tako da ima More 800 din škode. — Iz nekega avtomobila, ki je 3. sept. stal pred glavnim vhodom velesejma, pa je neki tat odnesel šoferske naočnike in dve šoferski kapi v skupni vrednosti 280 din. — Kakor je videti, pride tatovom vse prav in jim je popolnoma vseeno, ali pridejo do denarja kar naravnost, ali tako, da potem prodajajo' UftVkdeHe" jE>ralmete. Policija je dobila tudi prijavo tatvine, ki se je primerila nekemu ljubljanskemu" trgOVcu' V1 Bpalnem vozu brzovlaka Belgrad—Ljubljana, in sicer med postajama Sisek in Zidani most. Omenjenemu trgovcu in tovarnarju je nekdo med spanjem odnesel črno usnjato listnico, v kateri je bilo 2300 din, potni list, orožni list, legitflnacija SPD in še razne druge listine, tako da ima trgovec 2800 din škode. 1 Prijavljenci za mariborski narodni tabor niso vsi prišli na magistrat po svoje vplačane 4' dinarje ter 60 jih tako dobrosrčno darovali ljubljanskim mestnim revežem. In iz tako malih zneskov se je nabrala prav lepa vsota 1900 din, ki je spet prav razveseljiv dokaz dobrosrčnosti Ljubljančanov in njih velike skrbi za reveže. Vsota je izročena mestnemu ubožnemu zakladu, kakor je bilo javljeno v dnevnikih. Vsem darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje ter izraža svoje veselje, da je tudi med našimi premožnimi sloji tako mnogo ljubezni do ubogih. Lep spomenik • dar pokojnim Ogled spomenikov - dolžnost interesentov Stalne razstava - nizke cene FRANJO KUNOVAR, kemnoseltvo Sv. Kril-Ljubljana Tel.49-09 1 Izobraževalni in učni tečaj Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trg. društvo »Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za italijanščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8 do 14. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. 1 Posebna ortopedska šolska telovadba držnv-ne šolske poliklinike v Ljubljani bo tudi letos v telovadnici I. drž. real. gimn. v Vegovi ulici. Telovadne ure bodo vsak torek in četrtek popoldne, ločeno za dečke in deklice. V tečaje se sprejemajo otroci osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki imajo slabo telesno držo, slabo hojo, so slabo razviti in so potrebni posebne gimnastike. Poliklinika ima v ortopedskem odseku zdravnika in učitelja telovadbe. Vpis v tečaje se vrši na Državni šolski polikliniki vsak dan v dopoldanskih urah. Začetek pouka bo v četrtek, dne 15. sept. ob 15, kjer se bo vpisovalo dosedanje gojenke in gojence. I Pričetek šolskega leta in davčni uradi. Zanimiv in poučen odraz najde začetek šolskega leta pri vseh davčnih uradih v državi, kajti po taksnem zakonu morajo dijaki, ki obiskujejo razne srednje šole vseh tipov in strok, kakor tudi slušatelji univerz, predložiti pri vpisu uradno potrdilo o višini neposrednih davkov, ki ga izdaja pristojna davčna uprava in ki navaja neposredne davke, plačane tako od učenčevih staršev, kakor tudi od učenca samega. Tako od 30. avgusta naprej je bil na obe davčni upravi v Ljubljani velikanski naval strank, ki so prosile za omenjena davčna potrdila. Vsakdo, brez razlike, bodi siromak, bodi bogatin, je moral pri vpisu šolski upravi predložiti to potrdilo Mnogi reveži niso dostikrat zmogli predpisanih kolkov za ta potrdila. Vsakdo je moral na davkariji za to plačati 30 din. Prve dneve pred vpisom na srednje šole je bil na obe davkariji takšen naval. neka»ere dneve do 300 strank, da je uradništvo s težavo zmagovalo delo. Na obeh davčnih upravah jc bilo do včeraj opoldne izdanih nad 3000 takih davčnih potrdil. Dolžnost slehernega Slovenca Kamniški govor bana g. dr. Natlačena 4. t. m. Na velikem kamniškem taboru dne 4. t. m-je bil glavni govornik sam ban dravske banovine g. dr. Natlačen. Imel je naslednji jedrnati govor, ki ga je ljudstvo zanj nagradilo z mogočnim pritrjevanjem. Prav je, če te misli podamo .vsej slovenski javnosti: Spoštovani zborovalci! Naprošen sem,_ da vam spregovorim o tem, kakšne imamo dolžnosti do naroda in države. Mislim pa, da prav storim, ako navežem svoje misli, ki vam jih hočem o tem predmetu povedati, na pietetno slavje, ki smo mu pravkar prisostvovali. Kamnik se je danes oddolžil svojemu rojaku generalu Maistru. S tem, da mu je postavil na hiši, ki je v njej zagledal luč sveta in preživel svojo prvo detinsko dobo, spominsko ploščo, mu je dal Kamnik za njegovo delo, ki ga jo izvršil v izpolnjevanju dolžnosti do naroda in države, javno priznanje. In prav je tako. Narod, ki svojih velikih mož ne ceni, ki njihovega spomina ne spoštuje, jih vreden ni. In general Maister, ki ga imajo Kamničani čast prištevati med svoje rojake, spada tudi med velike slovenske može in zasluži, da se ga Kamnik in ves naš narod spominja s hvaležnostjo in ^spoštovanjem. Zasluži to zaradi svojega junaštva, ki ga je pokazal v službi naroda. Ime generala •Maistra bo trajno zapisano v zgodovini našega naroda in naše države; saj se imamo zahvaliti predvsem njegovemu junaštvu, porojenemu iz silne ljubezni do slovenske zemlje in slovenskega naroda, da nam je bil ohranjen prekrasen del naše zemlje, da je bila potegnjena naša državna meja severno od Maribora, tam, kjer teče vsaj približno tudi naša narodna meja. Mislim, da no pretiravam, ako rečem, da zasluži general Maister zaradi svojega junaštva, ki ga je pokazal v odločilnem in za naš narod usodnem času, da pride tudi v našo narodno pesem, da se bodo še pozni rodovi našega naroda spominjali njegovega dela in da se bo zlasti naša mladina navduševala ob njegovem imenu in njegovem svetlem zgledu za velika dela v korist narodne in državne skupnosti. Sad današnjega slavja naj bi bil predvsem ta, da bi se med našo mladino vzbudilo mnogo junakov, ki bodo enako kakor general Maister pripravljeni s samožrtvovanjem in popolno prednostjo državi in narodu, kadar treba tudi s tveganjem lastnega življenja za velika dejanja za čast in moč in ugled naroda in države. , General Maister je bil Slovenec, dober in zaveden Slovenec, ki ni nikdar zatajil niti prikrival svojega slovenskega čustvovanja in mišljenja, ki je izpovedal svojo narodnost tudi kot avstrijski častnik, in to tudi tedaj, ko to posebno v vojski ni bilo zažel.jeno, tudi tedaj, ko je moral zaradi tega trpeti zapostavljanje jn nezaupanje in preganjanje. Slovenci smo in Slovenci hočemo tudi ostati, tudi tedaj, ko bi nam to morda ne donasalo koristi; toda zaradi tega nam Srbi in Hrvati niso nič manj ljubi in dragi, kakor onim, ki bi hoteli, da so slovensko ime briše iz etnografskega slovarja. Ohraniti hočemo svoje narodne osobine, ki smo jih podedovali od svojih^ slovenskih staršev in dedov, vendar pa nočemo iskati in poudarjati onega, kar nas loči, kar nas razdvaja; poudarjati in, gojiti,rlipčemOinzlasti ono, kar nam je s Srbi in Hrvati sorodno, skupno, kar nas medsebojno približuje, druži, spaja. Gledati hočemo in se truditi, da se naša razvojna črta ne bo križala s črtami razvoja naših jugoslovanskih bratov, da se od njih niti ne bo oddaljevala, marveč da se jim bo, kolikor je to prirodno mogoče, približevala in tako skupno z razvojno črto naših jugoslovanskih bratov tvorila pester pramen, ki naj znači našo jugoslovansko medsebojno povezanost, našo 'jugoslovansko narodno skupnost. Najvišji cilj in največji ponos vsakega Slovenca pa mora biti, da na mestu, kamor je postavljen, stori vse, kar zmore, za narodno skupnost; naj dela z glavo ali z roko, v vsakem primeru velja: posameznik je toliko vreden, kolikor stori za narodno skupnost. Ta za vest naj bi vodila nas vse, a naj bi vodila prav posebno našo mladino, našo inteligenco in brez izjeme vse one, ki hočejo nastopiti kot javni delavci, pa naj bo to župan v hribovski občini ali dostojanstvenik na najvišjem mestu, ali učitelj v zadnji gorski vasi ali profesor na vseučilišču. Tako pojmovana in izvajana dolžnost do naroda naše jugoslovanske skupnosti ne bo slabila in rušila, marveč jo bo jačila in jo medse- bojno prepletala in povezala do nerazdružlji-vosti. Kukor je bil general Maister dober in zaveden Slovenec, prav tako pa je bil prepričan Jugoslovan; prav tako, kakor je ljubil svojo Slovenijo, je ljubil z nič manjšo ljubeznijo tudi Jugoslavijo. In tudi v tem oziru hočemo slediti njegovemu zgledu. Zato pa jo dolžnost šole, dolžnost naših prosvetnih in mladinskih organizacij, dolžnost nas vseh, da vzbudimo in vzgojimo v srcih vseh Slovencev trdno in neporušljivo zavest, da je Jugoslavija tudi naša slovenska država, ki jo moramo ljubiti z vsem svojim srcem, ki ji hočemo služiti z vso svojo udanostjo, ki ji hočemo samo dobro, ki se veselimo vsakega njenega uspeha, kakor da je to naš osebni uspeh, ki nas boli vsaka nesreča, ki jo zadene, kakor da je zadela nas same, da moramo biti pripravljeni za njen napredek, za njeno rast, njeno čast in za njeno neokrnjenost vso žrtvovati; ako bi bilo treba, tudi svoje imetje, tudi svoje najdražje — svoje življenje — v trdni »Živo orodje" Maribor in neomajni zavesti, da je Jugoslavija naša do- . , . movina in da ni za nas Slovence nikjer dru- „ZlVO Prodje" Z^oh Sj^T^ 25 god pod božjim soncem možnosti napredka in J telo ima svoje orodje: zobe. rasti, niti življenja in obstanka. __ Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim ln ker se zavedamo, da je Jugoslavija naša orodjonii tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih domovina, hočemo tudi pri njeni upravi in pri moramo cistiti in pravi)no negovati. Za pravilno nego njenem oblikovanju pošteno m nesebično so- dragocenega orodja - zob - pa bi morali rabiti kvalitetno delovati in soodločevati. zobno pasto, kakor jo Chlorodont. Domači proizvod. Zavedati se moramo, da svojega položaja ne bomo izboljšali z zabavljanjem in godrnjanjem, s prazno kritiko in brezplodnim nergu-njem in tudi ne s tem, da bomo donm za pečjo sedeli in čakali, da nam pomaga ne vem kdo. Krepko hočemo tudi mi držati za državne vajeti in tako kovati boljšo svojo bodočnoist. Stremeti hočemo z vsemi svojimi močmi, da se bo naša skupna domovina tako izoblikovala in uredila, da se bo v njej kot v lastni hiši počutil vsakdo, ki je iskren državljan. Zastaviti hočemo vse svoje sile, da se izkoristijo neizmerni zakladi te naše zemlje, da bo naš človek dobil zadosten kos kruha doma, da mu ne bo treba hoditi v tuji svet prodajat svojih delovnih moči in da postane naš človek na svoji zemlji svoj gospod, ki ne bo služil in ustvarjal bogastva došlim tujcem. Tako hočemo izpolnjevati svojo dolžnost do naroda in države, tako hočemo graditi svoji ožji in širši domovini boljšo in lepšo bodočnost. Vpisovanje v državno priznano ENOLETNO TRGOVSKO UtILISCE ..IRISTOFOV UČNI ZAVOD" Ljubljana, Domobranska cesta št. 7 Redno glavno vpisovanje se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije Ustna in pismena pojasnila in ilustrirana šolska določila brezplačno na razpolago! NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠI ZAVOD TE VRSTE Nove zdravstvene občine »Službeni list« prinaša banovo uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v območju banovine. Iz te uredbe prinašamo te-le važne določbe: Samostojne zdravstvene občine so: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Trbovlje in Hrastnik. Druge občine pa se združijo v naslednje zdravstvene občine: Okraj Brežice: 1. Bizeljsko s sedežem na Bi-zeljskem ima te-le občine: Bizeljsko, Kapele, Pi-šece. 2. Brežice s sedežem v Brežicah: Artiče, Brežice, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova. Sroinlje, Velika dolina, Zdole. 3. Rajhenburg s sedežem v Rajhenburgu: Blanca, Rajhenburg, Senovo. 4. Sevnica s sedežem v Sevnici: Boštauj, Sevnica, Zabukovje. Okraj Celje: 1. Dobrna s sedežem v Dobrni je zdraviliška občina. 2. Polzela s sedežem v Polzeli: Polzela, Braslovče, Gomilsko, Šmartno ob Paki. 3. Sv. Jurij s sedežem pri Sv. Juriju: Dram-lje, Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij trg in okolica. 4. Sv. Pavel pri Preboldu s sedežem pri Sv. Pavlu: Sv. Pavel, Sv. Peter. 5. Teharje s sedežem v Štorah: Teharje. 6. Vojnik s sedežem v Vojni-ku: Nova cerkev, Škofja vas, Šmartno. Vojnik trg in okolica. 7. Vransko: Sv. Jurij in Vransko. 8. Žalec: Griže, Petrovče, Velika Pirešica, Žalec. Okraj Črnomelj: 1. Črnomelj s sedežem v Črnomlju: Adlešiči, Črnomelj mesto in okolica, Dra-gatuš, Gradac, Semič, Vinica. 2. Metlika: Metlika mesto in okolica, Radatoviči. 3. Stari trg: Stari trg. Okraj Dolnja Lendava: 1. Beltinci: Beltinci, Črenšovci, Odranci. 2. Dobrovnik: Bogojina, Do-brovnik, Genterovci, Turnišče. 3. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava, Gaberje, Orešje, Poljana. Okraj Dravograd: 1. Črna: Črna, Mežica. 2. Dravograd. 3. Guštanj, Prevalje. 4. Marenberg: Kapla, Marenberg, Remšnik. 5. Ribnica na Pohorju: Ribnica, Vuhred. 0. Vuzenica: Muta Vuze-nica. Gornji £rad: 1. Gornji grad: Bočna, Gornji grad, Nova Štifta. 2. Ljubno: Ljubno, Solčava, Luče. 3. Mozirje: Mozirje, Rečica. Kamnik: 1. Domžale: Domžale, Homec, Ihan, Radomlje, Trzin. 2. Kamnik: Kamnik, Kamniška Bistrica, Motnik, Sela, Šmartno, Zg. Tuhinj. 3. Mengeš: Komenda, Mengeš, Vodice. 4. Lukovica: Blagovica, Dob, Krašnja, Lukovica, Moravče, Trojane. Kočevje: 1. Fara pri Kostelu: Fara, Kočevska reka. 2. Kočevje: Kočevje mesto in okolica, i»», I........... * , , ■ 1, tujem jeziku, nr več v materinščini, ki jo tako politična sila obsodi na smrt tudi v cerkvi. Od tega hipa se začne v kaplanu Čedermacu boj med poslušnostjo zakonu in med dolžnostjo duhovnika, ki naj oznanja besedo božjo vernikom v njihovem rodnem jeziku po naročilu Kristusovim iz Pisma »Oznanjuj te besede v vseh jezikih U Politična oblast je zaplenila med ljudstvom vse molitvenike in rezijanske katekizme, kaplan jih v temni noči nese skrit v gorsko kapelico svojega soseda Fur-lana, da jih za bodočnost reši pred nasilniki, a sreča na skrivnostnem prehodu domačega ovaduha, ki nosi vesti oblastem. V obupnem boju v sebi med zakonom in duhovsko dolžnostjo gre vprašat za svet k svoji materi v sosedno vas, ki živi vsa v veri, da »sveti oče ne bodo tega dopustili, pa tudi ne nadškofe Vendar se Čedermac odloči spoštovati državni zakon ter ima prihodnjo nedeljo italijanski cerkveni govor, ki ga pa ljudje nj> razumejo ter planejo v jok, v možeh na se vzbudi puntarskl duh, ki vedno bolj rase. Videti je, da bodo ljudje zapustili cerkev in se preselili v krčmo, kjer lahko slovensko govore in tudi zapojo. Strašne so notranje bolečine župnika, ki si ne ve pomagati drugače, kakor z molitvijo. »Jezik je bil vernikom edina nedotakljiva vez z Rogom. Zdaj pa je ta vez Iznenada pretrgana. Božja beseda jim je zagrnjena kot Bog na veliki petek. Božja beseda je umrla, božja beseda leži v grobu,« tako piše tedaj svojemu prijatelju. To je bila muka v njegovem srcu. Toda klub temu, da je enkrat pridigal v italijanščini, ni bolel podpisati listine, s katero se odpoveduje slovenščini, dasi ga zato preganjajo in ga gonijo celo pred politično oblast, pred pre-fekta, ki ga dolži protidržavne propagande nn prlžnicnh in rušenja uspehov Italijanskih državnih ljudskih šol. Ali fvdermar pozna le krščansko pravico in veruje, dn bodo tudi narodi dajali račun pred Bogom. Doma pa se širi punt, pa tudi žandarske preiskave ter konfiscirnnje molitveni-Uov. — Slovenska duhovščina dvomi, da bi Va-tlknn kal vedel o tem preganjanju, kajti gotovo ne bi dopustil take nekrsSanske krivice. Grozoten je trenutek, ko kaplan Čedermac sliši iz umirajočih ust svoje matere besede: »Sveti oče so naši sveti Materi jezik odrezali...« in jo tik pred smrtjo komaj prepriča, da to ne more biti. Pri tem prizoru je prišla napetost na višek, ko je kaplan začel misliti o soudeležbi Cerkve pri preganjanju jezika. Ko ga hočejo policijske oblasti v noči skrivaj internirati in zve še pravočasno za to, zbeži na svoj rojstni dom in od tam takoj k nadškofu v Videm. In tu je doživel svojo največjo bolest: spoznal je, da Cerkev nima sredstev, da bi se mogla bojevati proti politični sili... Sveti oče je poučen o teh stvareh in storil je vse, kar je mogel storiti, kakor tudi on, nadškof... toda proti nasilju ni mogoče drugega, kakor molitev. Ta je edina obramba. Skrusen gre kaplan od cerkvene oblasti ter mora preboleti v sebi velik boj z nevero v Cerkev, ki se mu v strašnem nočnem nemiru poraja v razboleli duši. Le molitev v cerkvi mu ohranja vero, ne več razum. In odločen in potrjen sam v sebi je že enkrat, zadnjikrat govoril svojim vernikom o domovini in jeziku: »Rotim vas, oklepajte so svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje! No dajte gi ga vzeti, ne pretrgajte vezi z Bogom! čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Pride, zakaj Bog je pravičen, le v njega lahko zaupamo. Tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani...« Po tej pridigi, ki jo je govoril z naporom vseh dušnih sil, je obnemogel in padel v bolezen. Ko pa je ozdravel, je dobil namig od višjih oblasti, naj prosi za upokojitev, kar tudi stori. Poslavlja se od svoje župnije z lepim slavospevom na Beneško Slovenijo: »Siromašna, stokrat bičnna in križana, ti in srca, ki te ljubijo. Ali res ne boš več, kar si bila? Bog, ki si pravičen, ne daj tega, ne daj legal« in je utonil v ptičjem petju. To je glavna vsebina tega romana novega slovenskega pisatelja. Toda med to okostje je nanizano še vse polno lepih in polnih prizorov: poduk krščanskega nauka v vrlu, razgovori z duhovniškimi sobratl, med katerimi so tudi narodni renegati in zaupniki oblasti. Lep je lik Furlanca župnika Jeremija in pravična oseba — italijanski zdravnik. Vdana je kuharica Katinka in izrazita sta dva nasprotna tipa — izdajalec Zef in kovač, ki ga kaznuje. Ves roman je tipični psihološki roman duhovnika, njegovi boji s samim seboj in z dolžnostjo do državnih oblasti. Daj Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega: ta borba sega v samo dno in trga duše ter vodi do individualnih in narodnih konfliktov. Sedmak je zajel to notranjo borbo pod zunanjim nasiljem naravnost mojstrsko ter je bil kljub vsemu pravičen tudi Cerkvi, ki jo je prikazal kot trpečo Mater, ki ne more pomagati svojim otrokom. Ne kot tako, ki bi delala krivico, temveč kot tako, ki krivico trpi, ker se boji še večje... « Pavle Sedmak je s svojo povesijo odkril zopet v našem pripovedništvu nov svet ter trpljenje ple-banusa Joannesa lz preteklosti pokazal v sodobnem slovenskem rezijanskeni duhovniku, ki trpi, kakor mi niti ne slutimo. V kaplanu Martinu Čedermacu je ovekovečen naš narodni junak, kakor jih še živi mnogo v naših obrobnih krajih, braneS narodnost in vero v srcih ljudi, v katerih se oboje podira pod silo razmer. Toda ostane še molitev in ljubezen do doma. * Pavle Sedmak je s to prvo povestjo 6topil v snovi med naše sodobno najaktualnejše, v umetniški sili, zlasti v psihološki izvedenosti in notranji dramatiki, pa med naše najpomembnejše pisatelje ter si bo to ime treba zapomniti. Knjigo pa ne priporočamo samo našim slovenskih bralcem, tpmveč tudi tujcem kot najprimernejšo za prevod. Slovenska Matica je z njo dala svojemu člnnstvu delo, ki ga bo moral vsak poznati: saj je zajel zopet enkrat slovenski pisatelj slovenski sodobni narodni problem, našo nnrodno bol na skrajnem obronku in jo napravil žgočo tudi v sredini, ko je prikazal usodo malega, nesvobodnegn naroda, umiranjp, ki je naš tragični deW, Ta knjiga bo v našem »lovstvu imela prav pooebno mesto. id Pred vselitvijo v nove lokale hotemo izprazniti vso našo zalogo in jo prodajamo po izredno ugodnih cenah! " " .....*............"" ' ' " ....................................... __ tm m m m m _ Posebno pa smo znižali cene ostankom od moških štofov za posamezne hlače, obleke in površnike, ostankom volnenega blaga za damske obleke, plašče in kostume, kakor tudi raznim ostankom poletnega in zimskega blaga. V interesu kupujočega občinstva je, da nas poseli' F I Goričar. LJubljana ■ ■ ■■ sv.Petra cegta29 Prosvetni mladinski dan pri Sv. Križu ob Rogaški Slatini Oh, kaj pa ti obsotelski kraji, marsikdo skomizgne z rameni. Od vseh strani zapostavljeni, edino naši dobri duhovniki in nekaj res dobrih katoliško mislečih laikov nam je v pomoč in oporo In vendar smo tudi ljudje in lep del države in Slovenije. Boriti se moramo prosvetno, gospodarsko in politično, to še posebno tu ob Sotli. Prav tukaj nam je potrebna politična in kulturna pomoč. Lahko je delati tam, kjer je ledina plodna in ravna, a težko je delati tam , kjer je vse polno zaprek. Zato nas podprite! Dne 9. septembra mine 10 let, odkar je bil 'tukaj prvi in do sedaj zadnji telovadni nastop. Lepi so spomini na takrat, ko smo pripravljali telovadni prostor, podoben zelenemu gaju, ter se vadili za nastop. Ta tabor je bil za nas nekak mejnik za dobo 10 let. Za dobo trpljenja in preganjanja. Leta 1929 smo povečali Društveni dom. kar je izraz požrtvovalnosti slovenske mladine. Križ na Donački gori, 9 in pol metra visok, postavljen leta 1934, je pa izraz zavednih krščanskih fantov, njih značajnosti in premagovanja v trpljenju iz takratne dobe. Križ bo pričal o obsotelski mladini v stoletja. Tudi obsotelska mladina živi in dela, kljub itežkočam in nasprotovanju, v zavesti, da dela v čast Bogu in v korist domovini. Da so nam nasprotniki raztrgali vse lepake, ki oznanjajo naš katoliško prosvetni tabor, nas zaradi tega nič glava ne boli. Je pač dokaz, kakšno vzgojo dobiva mladina v tako imenovanih nacionalnih organizacijah. Zato pa, slovenska mladina! Ne samo iz rogaškega in šmarskega okrožja, zlasti iz celjskega, ptujskega in mariborskega okrožja in še od dalj! Pridi v nedeljo 11. septembra na tabor k Sv. Križu pri Rogaški Slatinil Pridi z vlaki, ovenčanimi avtobusi in na kolesih, počasti spomin Slomška, cerkev sv. Križa, kateri je temeljni kamen še pred svojo smrtjo blagoslovil kot nekako svojo oporoko. Na svidenje na taboru obsotelske mladine y nedeljo 11. septembra! Kamnih Danes popoldne ob 4 bodo v Kamniškem domu pod okriljem društva »Kamnik« igrali dijaki — člani »Bistrice« — Vombergarjevo dramo: »Igra življenja«. Kamničani, pridite pogledat to živahno novo igro, kjer igra glavno vlogo avtor sam. — V Domžalah je igra dosegla naravnost čudovit uspeh, zato pa danes vsi v Kamniški dom! Trbovlje Protestni shod radi krivične oddaje javnih del od strani občine priredijo obrtniki prihodnjo nedeljo dopoldne ob 10 v Društvenem domu. Nov občinski dom v Lokah. Zadnja občinska seja je bila zelo živahna. Za .zgradbo občinskih stanovanjskih hiš so bili vsi, ne pa za zidanje novega občinskega doma v Lokah, kamor bi se prenesel eedež občine iz trga Trbovelj. Zaenkrat ni nobene stvarne potrebe zidati novo uradno poslopje, ker sedanji prostori, od kar se je še nekdanja Pana-euhova hiša preuredila za urade, popolnoma zadostujejo. ZJidanje bo tudi predrago na tujem prostoru. Če že ima občina odveč denarja, so druge stvari bolj potrebne. Vode vsako poletje primanjkuje, torej naj se razširi vodovod. Občinske ceste so v silno slabem stanju in nujno potrebne popravila. Na te ugovore je župan trdil, da so le demagoške fraze in večina je glasovala za zidavo in s tem prenos sedeža občine iz Trbovelj v Loke. Take sklepe pa še mora potrditi višja oblast, zato zadeva še ni končnoveljavno rešena. Jesenice fiolske knjige za osnovno in meščansko šolo se dobe v trgovini v Krekovem domu! Dobrepolfe Osebna vest. Z novim šolskim letom je bila na lastno prošnjo premeščena na tukajšnjo šolo učiteljica iz Velikega Gabra gdč. Branislava Am-brožič. Na novem službenem kraju ji želimo čim več uspeha. Poroka. V ponedeljek, dne 5. septembra se je poročil g. Franc Hočevar iz Vidma z gospodično Antonijo Meglen iz Kotnpolj. V novem zakonu naj jim di Bog srečo in mnogo blagoslova. SpCEt Fiumana : lltti\a Danes popoldne bo v kopališču SK Ilirije zadnja plavalna tekma za Jadranski pokal. Tekma bo ob vsakem vremenu. Pričetek točno ob 16. Mrzlo jesensko vreme onemogoča že dalj časa poset kopališča. Samo člani plavalne sekcije še prav pridno trenirajo, saj se pripravljajo za srečanje s Fiumano in pa za dvoje meddržavnih tekmovanj z Italijani Letošnja prva tekma, ki jo je odigrala Ilirija, je bila na Reki. V plavanju smo takrat izgubili z dvema točkama razlike, dočim smo v vaterpolu zmagali z osmimi goli. Upajmo, da bo Uirijanom uspelo zmagati v plavanju in. doseči v \vaterpolu dovolj veliko razliko, da si bodo končnoveljavno osvojili tretje mesto. Predprodaja vstopnic na kopališču SK Ilirije. Nogomet po svetu Povsod po državah, ki goje nogomet, je prvenstvena sezona' že v polnem teku. V naslednjem prinašamo podatke o poteku tekem: Škotska: Aberdeen : Motherwell 0 : 0, Albion Rovers : Partick Thistle 3 : 1, Clyde : Hyberniano 3 : 0, Hamilton : Third Lanark 4 : 3, Hearts of Mid-lothians : Celtic (Glasgovv 1 : 5 (!), Kilmarnoch : St. Johnstone 1 : 0, Queen of the South : St. Mirren 1 : 0, Queens Park : Arbroath 1 : 0, Raith Rovers : Falkirh 0 : 1, Glasgow Rangers : Ayr United 4 : 1. Belgija: White Star : Standard 0 : 0, Union St. Giloise : 01impique Charleroi 3 : 2, La Gantoise : Malines 0 : 3, Antvverp : Brugeois CS 3 : 1, Boom : Beerschot 3 : 2 II), Liersche : Daring 1 : 1, F. C. Brugeois : Anderlecht 1 : 3. Nemčija: Propogandna igra v Berlinu: Nemčija A : Nemčija B 1 : 1. Francija: Antibes : Lille 0 : 3, Excelsior Rou-baix : Le Havre 3 : 3, Strassburg : Cette 1 : 3, Lens i Metz 2:1, Mareeille : Racing Pariš 5 : 2, Sochaux : FC Roubaix 3 : 1, Ronen : Cannes 2 : 1, Fives : St. Etienne 3:2. Norveška: Meddržavna tekma v Oslu: Norveška : Švedska 2 : 1 (1 : 1). Češkoslovaška: Židenice : Nahod 1 : 1. Šparta : Pardubice 8 : 3, Plzen : Liben 2:1, Bata (Zlin) : Kladno 3 : 4, Ostrava : Bratislava 3 : 2. Madžarska: Elektromos : Zuglo 3 : 3, Szurke-taxi : Kispest 2 : 3, Phoebus : Hungarija 2 : 3, Sol-gotarjan : Budafok 1 : 2, Boeshay : Nemzeti 0 : 3 (I), V torek je bila — kakor smo že poročali — v Belgradu odigrana nogometna tekma med prvima re-prezentancema Jugoslavije in Romunije. Tekma je končala z rezultatom 1:1 — in predstavlja nov neuspeh v nizu letošnjih »glorij«. Naša obramba je delala solidno, med halfi je zadovoljil edino Kokotovič, v napadu pa je bil do blesure precej nevaren Šipoš. Romunski radijski napovedovalec je označil Petroviča za edino »marko« v našem napadu. Razen Šipoša in Petroviča ni bilo moža, ki bi izpolnil upanje, katero je vanj stavil upravni odbor JNZ, ko mu je poveril tako važno nalogo kot je sodelovanje v meddržavni tekmi. Najslabši je bil menda še Lešnik, pa tudi Antolkovič in Podhraški se nista proslavila. Zdi se nam, da naš državni team lani in letos preboleva krizo; stari, ruti-nirani igralci pešajo, nove moči pa, ki so bile pritegnjene, še niso dozorele. Ni dvoma, da se bo počasi obrnilo na boljše Naš bodoči napadalni trio bo najbrž zaseden sčasoma po treh prav sposobnih na- padalcih, Wolflu, Petroviču in Matošiču. Po tekmi so se seveda z obilnimi izjavami odlikovali Romuni. Sodnik Bauvvens — po pisanju belgrajskega časopisa — ni sodil tako dobro kot je bilo po njegovem ogromnem renomeju pričakovati. Bačka je v Subotioi premagala zagrebško Con-cordijo s šibkim rezultatom 1 : 0, Concordijci so igrali zelo lep tehničen nogomet, niso pa znali izrabiti številnih ugodnih situacij. Koliko klubov tega ne zna! Kakor se je izvedelo, je v zadnjem času prišlo do popolnega pobotanja med dubrovniškim Jugom in splitskim Jadranom. Za prihodnje leto sta se kluba dogovorila, da bosta v viden znak tega pobotanja priredila plavalni dvoboj. Lahkoatletski miting za prvenstvo Notranjske Športni klub »Javornik« na Rakeku priredi ob priliki XII. športnega dneva, dne 11. septembra t. 1. miting, po dolžnosti in propagadnl miting, združen z neoficlelnim prvenstvom Notranjske za loto 1388. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani so-niorji kakor tudi juniorji B iu C kategorijo. Tekino-vanjo se bo pričelo ob 8.1)0 ua tolovadišču pred Sokol-skiin domom na Itakeku in ob cesti Unec—liakek. 1'ri-javnine ni. Prvoplasirani Notranje! v seniorskih disciplinah prejmejo spominske diplome. Prijave jo poslati na naslov: Frano Albrecht, špedicija i!o treba le odi preti dnevnik in vedel sem, da je «Gong» ša enkrat • napravil svoje.■ Trije atentati so bili objavljeni v »Journal de .Shanghai«. Prvi se ni prav nič razlikoval od prejšnjih: peklenski stroj je razrušil neko ia-i ~ ' . 'a dve sni so ugrabili otri policaji, ki so jih posluli za ugrabitelji, so jih! ponsko trgovino na Broadwuy Eastu, ostala sta bila «kidnappings». V francoski Koncesiji so ugrabili otroka, a -. . ■ .p dohiteli in pobili. Otrok je bil rešen. Drugi rop je bil izvršen na Settlementu in ta se je na žalost posrečil. Žrtev je bil neki mlad Američan, katerega družina je pravkar! dobila tole poslanico: ujetnik jjostane lahko svoboden proti precejšni odkupnini. Toda ... Spomnil sem se, kar mi je dejal Leclerc V »Francoskem okraju», ko sem ga spraševal o «Gongu>. »Kadar gre za denar,« mi je izjavil, »si lahko prepričan, da v to zadevo niso zapleteni teroristi, ampak navadni banditi.« Torej izmed teh treh atentatov, ki so jih' vsi prištevali «Gongu», se je prav za prav le prvi smel prištevati teroristom. Druga dva sta. bilu delo kateregakoli «kidnnppcrsov», ki so nameravali dobiti od bogatih družin mastno odi kupnino. Vstop razbojnikov v ta mrtvaški ples pa<5 ni pomagal razjasniti položaja. Ali bo neuspeh pri enem od obeh ropov v opomin tem lopovom, ki hočejo izkoristiti splošno zmedo za izvršen vanje svojih zločinov? Upali smo pač lahko, a zanašati na lo so nismo smeli. V času, ko cvete zločin, je tudi predrznost zločincev dvakrat večja Postal sem pozoren na kratek članek z na« slovom: »Bliža sc prihod pomorskih sil v Wanenoo.« Tudi Anglija sc vadi y Colchesfeejn {v Angliji) so zdaj vojaške vaje, kjer preizkušajo nov nafin oskrbe s prehrano in kurivom. Ka sliki vidiš oddelek s strojnicami. Ta žilavi, Toda zagrizen! boj pa se bojuje po tihem. Zdaj pa so prišli na Hitlerjev sestanek tudi odposlanci islamskih držav; Hitlerjevi gostje so. Tu vidiš odposlance iz države Ibn Suuda v njih slikovitih nošah; vidiš beduine iz Transjordanije divjih, črnih oči in ko noč črnih brad; tu so odposlanci iz Iraka, države kralja Kaisala, in še so tu palestinski Arabci, ki so najbližji taboru velikega muftija. Hitler jc zbral tu več ko sto muslimanov, ki naj nasproti nemškemu svetu zastopajo svet mohamedancev. Od 8000 na 800.000 Krog Niirnberga so postavili neizmerno taborišče. Lesene lope in kar mesta samih šotorov so zrastla iz tal, tedne in tedne so gradili to taborišče. Leta 1927 je bilo 8000 ljudi, ki so sledili klic Fiihrorja; zdaj jih je stokrat več. ker se bo zdaj bolj vneto obravnavalo vprašanje kolonij, bodo v slavnostnem sprevodu korakali tudi odposlanci iz nekdanjih nemških kolonij. Pripravili so tudi majhno strokovno razstavo, kjer so v besedi in podobi razstavljeni nekdanji bogati viri nemške kolonijske posesti: Kamerun, Togo, Tanganjika, južnozahodna Afrika, Samoa. Tu se bo sešlo 100.000 političnih načelnikov, da si dobijo navodil za norijo na znotraj in zunaj Zbirajo se krog svojega preroka, krog gospodarja Velike Nemčije, krog Adolfa Hitlerja. Trije veliki H Trije veliki Il-ji so tisti, ki v Niirnbergu pričakujejo vse od njih. To je Hitler, veliki mistik, in je llcnlcin, gospodar sudetskonemške Henleinova cesta v Niirnbergu Sudetski Nemci so bili nepopisno navdušeni, ko so zvedeli, da bo del njih zastopnikov stanoval v Niirnbergu nu »Henleinovi cesti«. Sicer so se jim obrazi nekoliko stemnili, ko so jim pokazali na vprašanje po tej cesti, naj gredo proti »Galgenhofu« — dvorišču vislic. Tamkaj so jim pojasnili, da se cesta ne imenuje po njihovem voditelju Konradu Henleinu, kot so mislili, ampak po Petru Henleinu, ki je bil niirnberški ključavničar in ki je konec 15. stoletja izdeloval majhne ure v obliki škatlice, ki so imele tudi pripravo za bitje, ki je torej iznašel prvo obliko za žepne ure. šele čez 80 let nato so nastalo žepne ure, tako imenovana »nii-rnberška jajca« Ko je neki sudetski Nemec zvedel vse to, jc dejal: »Peter Henlein je torej iznašel žepno uro, prav; a Konrad llcnlcin naj nam tukaj pove, koliko jc ura bila...« Zborovanie bodočnosti Dunajska izdaja oficioznega glasila narodnih socialistov, lista »Volkischer Beobachter«, je 1. septembra objavil vest, ki je iz nje razvidno, da bodo zaprli vse samostanske šole v bivši Avstriji. Od začetka šolskega leta dalje ne sme biti v samostanskih šolah nič več pouka. Spočetka je bila rečeno, da bodo samostanske šole izgubile pravico javnosti. Novi uradni ukrepi so torej nov udarec proti katoliški cerkvi. Zaprte bodo vse konfesionalne šole, torej tudi protestantske in židovske. Največ je bilo pa vendarle katoliških samostanskih šol. »Volkischer Beobachter« priobčuje tole pojasnilo: »Narodno socialistična država temelji na načelu, da je vzgoja in izo,brazba mladine v šoli stvar države in jo mora imeti le država v rokah. Zatorej se ne bodo nič več odprla vrata verskih zasebnih šol in mesto Dunaj je že vse ukrenilo, da ne ba zaradi tega nobenih težkoč za učence in učenke. Vse je preskrbljeno za njih sprejem v državne, oz. mestne šole. Dosedanjim gojencem samostanskih internatov bo z otvoritvijo državnih in mestnih šolarskih Domov omogočeno nadaljevati in dokončati njih šolanje. Za starše bo pa Hitler je naročil, naj tu sezidajo kongresno oslopje, ki bodi v dveh letih postavljeno in d naj ima prostora za stotisoče ljudi, da bodo mogli istočasno slišati besede svojega voditelja. Stalo bo na prekrasnih travnikih na bregovih reke Pcgnitz, ki so že po Wagncrjevih -Mojstrskih pevcih« proslavljeni, in siccr na tako imenovanem Zeppelinovem travniku. Ondotni stadion spominja na one ponosne čase, ko je bil . niirnberški nogometni klub šc nepremagljivi I prvak sveta. Tu so so zbirali tisoči in tisoči, [ ki so v teh dneh prišli v Niimbcrfr • - dobro to, Ker bo preskrba njih otrok v teh Do- mavih cenejša.« Najbolj slavna in najstarejša samostanska šola, ki jo tudi zadeva ta prepoved, je tako zvana Škotska gimnazija. Škoti 60 imeli že v 13. stoletju svoje šole v Avstriji. Leta 1775. so ustanovili Anino gimnazijo, ki so jo 1. 1807. prevzeli od Škotov in sc* jo tudi inozemci radi posečali, ker je bila znana kot najodličnejša dunajska srednja šola. Najvišje avstrijske osebnosti so študirale na škotski gimnaziji. Za njeno zares slavno ime je značilno še to, da je hodil doslej v to šolo tudi sin državnega namestnika Seyss-Inquarta. Iz novca — čajno posodfe Srebrar v San Diegu v Kaliforniji je dosegel izreden uspeh svoje umetniške priročnosti. Iz enega samega srebrnega kovanca za deset centov je naredil polnoštevilno čajno posodje. Majceni servis sestoji iz pladnja, vrča za čaj s pokrovčkom, lončka za smetano, posodic za sladkor, štirih skodelic in iz vrčka za vročo vodo. Londonski motiamedancl demonstrirajo zoper Svetovno zgodovino angleškega pisatelja H. G. Wellsa, ker sta v tej knjigi Mohamed ln koran omalovaževalno omenjena, Niirnberg, zgodovinsko g e f • v v zbirališče Od leta 1927 so se shajali Hitlerjevi vitezi v tem mestu gauleiterja Streicherja, katero je že v prejšnjih časih nudilo gostoljubno streho velikim zborovanjem. V 16. stoletju jc bil Niirnberg središče umetnosti, znanosti in pesništva. Tu je stal grad liohenzollern, ki so ga obmejni grofje prodali mestu. V dobi reformacije so zasegli lastnino samostanov, in I. 1532 so sklenili niirnberški verski mir. Čez sto let nato je bil tu v zvezi z westfalskim mirom niirnberški kongres. Ob času francoskih vojn je mesto prišlo ob svojo mogočnost in veljavnost in šele sredi 19. stoletja se je začelo spet dvigati. Mesto srednjeveških celiov jc zdaj mesto narodnoso-cialističnega shoda, je Mcka za nemški svet. Beduini in Vehabiti Odsev borbe za svetovno oblast, ki se bojuje na političnih bojnih poljanah v orientu, in čigar krvavi znaki so poulični boji v Palestini, se zaznava s svojo bliskavico tudi v Niirnbergu. Znano je, da delujejo Hitlerjevi zaupniki z vročično gorečnostjo prav tako v Mos-sulu kakor v Er Rijadu; prav tako v Bagdadu kakor v Teheranu in v Kabulu in Damasku. Japonci obdelavajo mohamodanski svet, Anglija se poteguje za svoje obljubljene pravicej Niirnberg, nemška Meha in njeni preroki Niirnberški verski mir in niirnberški kongres — Eksotični gostje ^ Henleinova cesta Čudežna ozdravljenja v Lurdu Predsednik stalnega zdravniškega urada V Lurdu, dr, Vallet, je objavil podatke o raznih ozdravljenjih v Lurdu, ki so se dogodila med francoskim romanjem letošnjega leta. Iz podatkav posnnmamo tele podrobnosti: Oniere Debuisson, ki je bil zaradi otekline v možganih že 19 let popolnama hrom, 6e more spet gibati in govoriti. Gospa Dockx, ki je že leta trpela zaradi bolečin v trebuhu, je nenadoma ozdravela in je brea bolečin. Pri Jeanu Royeju, ki je trpel zaradi revmatične bolezni na srcu, so mogli dognati znatno izboljšanje. Gospa Deladričre-Crespel, ki je imela oteklino v spodnjem životu, je popolnoma ozdravela. Gospa Lerey, ki je imela od 1. 1930. hud<* trebušno bolezen, je nenadoma začutila, da je povsem zdrava. Gospa Louise Marin je ozdravela od bolezni v grlu. Vse te primere je najprej preiskal zdravniški urad in je šele čez dalj časa in po temeljitem proučevanju bolezni in opazovanju bolnikov in bolnic v zdravem stanju izdal to poročilo. Peteročlansko družino povozit brzovlak Iz Rima prihaja vest, da je pri Civitfi Vecchia izstopila družina petih oseb, misleč, da je že postaja Tarquinia, ker se je poštni vlak pred postajo ustavil. Stopivši na vzporedni tir, je zadaj pri-vozil brzovlak in kar v hipu kot s sekiro posekal vseh pet oseb, tako da so bili vsi pri priči mrtvi. Nesreča je tem bolj žalostna, ker so bili vsi ti svojci ene in iste družine, ki je tako na mah izumrla. Množice zborovalcev pred spomenikom junaka v Niirnbergu. Deseto državno zborovanje v Nttrnber-gn se je začelo. Ves svet se o«ira v mesto (■mojstrskih pevcev«, kjer govori Hitler o političnih ciljih nemške države. Podvojeno mesto Niirnberg, mesto Hansa Sachsa. Albrechta Diirerja, mesto urarjev, suknarjev in ieetarjev stoji v prvi septemberski polovici leta 1938 v političnem žarišču sveta. Hitler, gospod Nemčije, je sklical 10. državno zborovanje narodnih socialistov, in mesto, ki ima pol milijona prebivalcev, jo pripravljeno, da sprejme 800 tisoč gostov. (XI 4. septembra od 6 zjutraj je ozračje nad mestom zaprto za vsa letala in šele 13. septembru ob 8 zvečer bo ta prepoved ukinjena. stranke, ki Ima odgovornost za Nemce v svoji ožji domovini v rokah, in tu je tretji H, in sicer Neville llenderson, angleški veleposlanik v Berlinu. Prišel je v Niirnberg, da ondi zastopa b r i t s k i imperij. Tudi drugi diplomati so zbrani v polnem številu. V sijaju svojih uniform in odlikovanj bodo zastopali svoje države. Toda ves svet gleda le na Anglijo in njene zastopnike, zakaj v poslednjih tednih jc prevzel London vodstvo političnih bojnih sil v veliki mirov bitki, ki se zaradi nje ves svet nc upa Sir Neville llendorson, ljubeznivi diplomat, je imel že v maju 1938 pripravljen svoj kov čeg, da bi — če bi bilo treba — mogel takoj odpotovati iz Nemčije, je šel nekaj dni pred zborovanjem po nova navodila v London in je prišel zdaj z nabito polno aktovko v Niirnberg. Vse pa — slednjič — zavisi le od voditelja nemške države- Gostje prihajajo Avstrijske samostanske šole so zaprti Prvi so prišli sudetski Nemci, ki so sredi vsega zanimanja. Iz Avstrije pričakujejo 65 tisoč gostov, med njimi 30.000 v uniformi. Vse vrste društva in organizacije in ženske in delavske zveze in slednjič še vojaštvo, letalci in mornarica se zbira zdaj v nepreglednih vrstah. Prišli so pa tudi inozemski gostje, diplomatski zbor in posebni odposlanci, ki jih je Hitler še posebej povabil. Tako je ,na primer, videti vodilne osebnosti angleškega gospodarstva. Tu so lord Mac Go\van, ravnatelj velike angleške banke Midlandbanke; dalje je podpolkovnik Bollitho, ravnatelj Barclaysbanke. Časnikarji vsega sveta so se tu sešli. število poštnih uradnikov so povečali, do tribune vodijo posebni poštni vodi in na slavnostnih prostorih so neštevilni telefonski aparati. Državno zasedanje je ofvorfeno. Doktor Dietrich je v imenu državnega tiskovnega urada pozdravil nemško in svetovno časopisje. Hitler je prišel, gauleiter Wagner ga je [»zdravil. Utihnili so zvoki slavnostne opere »Niirn-berških mojstrskih pevcev«, in mogočni glasovi so jako vplivali na poslušalce. »Častite svoje nemške mojstre!« tako vzklika llans Sachs starim cehom. To pa so mojstri miru, pesništva, petja, zastopniki mirovnega dola in mirovnega tekmovanja. Ali bodo voditelji nemške usode li opomin Hansa Sachsa in se »držali dobrih duhov«?->Ali pa bo iz Niirnberga izšla v svet železna postava orožja? Že bližnja bodočnost bo spregovorila.-, »Jože, stopi kar dol, saj bova spet prijatelja!« s t, ..... y t: Prispeli so novi aparati Naši trgovci bodo dobili te dni prejemnike. Naši potniki so že na potu, da Vam pokažejo nove modele. Glasba Dobro ohranjen klavir kupimo za Prosveto na Vrhniki. Ponudbo naslovu! (e) KLAVIRJI planini, harmoniji STEINWAY & SONS; BLOTI-INER. B0SENDORFER FORSTER, HOLZL, MANBORG so nesporno najboljši fabrikatl na svetu £>oblte jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka 1 z-poeojevalnina. Tudi pro-Igranl klavirji tia zalogi- l8totam velika Izbira vseh glasbil, muzlkalij ln strun. Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke* E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Zvezke, beležke, mape, radirke, svinčnike, špičala, navadna in nalivna peresa, šolske torbe in nahrbtnike, risalno orodje, sploh v$e za šolo kupite naiceneje v trgovini H. Nlčman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2, teleion 40-01 patentira \MJNOGOREt* P£Č t* KURJENI WVM' Vaša, peč porabi mnogo goriva, spomnite se da je ZEPHIR" D. D. SUBOTICA Samoprodajai Ljubljana: Venceslav Breznik Celje: D. Rakusch Maribor: Pinter & Lenard Brežice: Loschnigg & Schmidt Programi Radio LfoMfonoi Četrtek, s. sept.: 9 Napovedi, poročila — 9.15 Vesel pozdrav (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Roman Tominee) — lu prenos cerkvene giasDe iz stolnice — 11 Otroška ura (gdč. Maniea Komanova) — 11.31) Prenos potja in sodbe iz velesejemske restavracije Cesar — 1-2.30 Godbe na pihala (plošče) — 13 Napovedi, poročilu — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 17 Kmet. ura: Preskrbimo si dobro kislo krmo (Ini. Matija Absec) — 17.30 Prenos lahke glasbe iz velesejemske restavracije Volga — 18.15 Duet harmonik (brata Goloba) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. lira: Pred»vanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 19.50 Koncert ua wuriiških orglah (plošče) — 20.30 Počitnice v glasbi in besedi Koncert Radijskega irkfc-stra vmes zvočna šala «Na taborjenju« (napisal Jože Razpotntlc; Igrajo Alani rad. igr. 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trid' »Vosna«. Dragi programi* ^ r Četrtek, S. septembra: Belgrad: 30 Simfonifinl koncert, 21 Narodne pesmi, 21.30 Emil Hajek koncertri-a na klavirju, 22.15 Narod, nape v i — Zagreb: 20 J.Bach: Maša v H-inolu, 22.20 Plesna glasba — Varšava: 21.10 Zabavni koncert, 22 Komorni koncert, 22.40 Plesna glasba — Sofija: 19.50 Sonate — Praga: 20.35 Zvočna igra, 21.15 Koncert radij, orkestra — Budimpešta: 21.20 Kon-eort budimpeštanskega orkestra, 22.30 Violina solo. 23.10 Jazz-orkester — Milana: 21 Operetna glasba, 21.30 Prenos iz festivala v Benetkah. izredno eltonomie• na: porabi 10 kg. drv v 24 urah ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN PROSPEKTI Radio Natečaj Štab vojnega zrakoplovstva sprejme v službo 12 inženirjev (8 tehničnih, 2 elektrotehnična in 2 stavbena), 1- arhitekta, 8 radio-telegrafistov in 1 diplomiranega pravnika kot pogodbene uradnike vojnega zrakoplovstva. Podrobne pogoje je mogoče videti v tekoči številki »Službenih novin« in »Službenega vojnega lista«. Zainteresiranci pa jih lahko dobe v osebno uporabo, če prosijo zanje po pošti. Končni rok za prijavo je 30. sept. 1938. Iz pisarne generalštaba vojnega zrakoplovstva, Zemun, V. Dž. br. 16.961, 3. sept. 1938. Konči Ahačič; Bumček in Bunkica Prepozno. Ogromni škornji mu stopijo pred nosek in dvoje krepkih rok ga dvigne skoraj tik do tepk. Ves trepetajoč od groze gleda Bumček prav od blizu v človeški obraz: grd, lica porasla, nos navzven štrleč, zobje majčkeni. Namesto jezika ima v ustih gladko vejo, ki se na koncu smradeče kadi. Ohl Pipa! Bumček mora kihniti. še enkrat! Hu, še enkrat! Okrog veje štrle dolge kocine, daljše od Bumčka. Najgrše pa so pri Biksu oči: svetle kakor! voda, okrog in okrog bele. Zdaj se rdeča usta odpro: »Majčken medvedek, ti si sladko* snedek! Na hruško si hotel, pa sem te zalotil! Zdaj greš pa z menoj. To bo smeha nocoj, ko pridem s teboj!« Pri teh besedah poboža Biks Bumčka, ki se je že otresel prve groze, in bi bil od same radovednosti že skoraj vesel, če ga ne bi tako žalostno razburjal smrad po biksu. Potem ga vtakne v temno, zeleno vrečo, ki mu je visela na hrbtu Vreča se ziblje in stresa, Bumček pa vzdihuje v njej in premišljuje: »Bunkica se bo jokala, mamica pa godrnjala, očka loskovko ostril, da bi Bumčka nabil. Jaz pa res sem revček tak, da mi nihče ni enak. Biks me je v torbo stlačil. Zdaj me bo pc svetu vlačil. Jojmeuel Jojmene, kaj me čaka!« Ii v vreči Bumček v mislih na bodočnost grenke zaplak* Biks! Biks je on! strašni smrad, M spremlja ono zverino, ki ji pravijo »človek«. Ne smrdi pa vsak Človek po biksu. Oni, ki dela na polju ne in oni ki seka drevje v gozdu in žge oglje, tudi ne! Pač pa strašno smrdi oni človek, ki lina železno palico, tudi »puška« ji pravijo, ki dela bliske. Joj, kako ti bliski bole medvede, stare in mlade. Po biksu smrde torej le zlobni ljudje. Take ljudi imenujejo medvedje kratko: Biksi. Bumček še enkrat pazljivo povoha na pragu medvedje hiše — velike, tople, prostorne jame, potem pa odlilača korajžno naprej. Saj mu je treba iti le do vogala, potem zaviti na levo in že je pri tepki, in smuk nanjo. Že je junaško prikorakal do vogala, žo mu bingljajo hruške nad glavo, že se oblikuje, ko jih vidi na tleli — ko: »Oče-mama! Rešita me! Biks je tik pred mano že! O, moj Bog! Nazaj v brlog!' MALI OGLASI V molih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. mmrn 20 letna prodajalka Čedne zunanjosti — Išče službo. Naslov v upravo »Slovenca« pod 14.252. a Šofer Ea vsa motorna vozila išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 1391. (a) S Pouk Prof. Šlajs poučuje privatno violiniste od najnižje do najvišje izobrazbe. Poljanska 15. stop. VIII. (u) Akademik Išče instrukcljo za hrano in sobo, oziroma za lepo sobo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.310. u Angleščina tečaj za začetnike, vpis 12., 13. In 14. septembra ob 19 v realki, Vegova ulica, pritličje. - Ugodni pogoji, poklicni učitelj, u Tečaji nemščine Prečna ulica 6/1. (pri Kolodvorski) : dnevni in večerni, začetnlški in na-daljevalni^ za mladino in odrasle. (u) iluibodobe Mizarskega pomočnika eprejme Franc Mušlč, mizar-, Mengeš. (b) Postrežnico veščo kuhe, išče družina za ves dan. - Kotnlkova ulica 21/11., levo. (b) Hlapca ca vsa Itmečka 3eT&' takoj sprejmem. St. Vid nad Ljubljano 28. (b) Mlajše dekle za kmečka dela se sprejme. Plača po dogovoru Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.277. (b) Izložbeni aranžer lz špecerijske stroke, z večletno prakso, se išče. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Aranžer« 14.230. (b Urarski pomočnik vešč samostojnega dela, se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 14.288. (b) Družabnica za mlekarno, ki je vešča v tej stroki In zmožna kavcije, se sprejme. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Bodočnost« 14.282. (b) Pestunjo k petmesečnemu otroku sprejme boljša družina na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen nastop« 14.188. b Zaslužek 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »ANOSt, Maribor, Orožnova. (z) I Vajenci [i Vajenko takoj sprejme Olga Fa-tur, modistinja, Stari trg št. 11/a. (v) Vajenka lz poštene družine, pridna, z dobrimi spričevali, po možnosti z znanjem nemškega jezika, se takoj sprejme. - I. Wanek, krznarstvo. Sv. Petra cesta 9. (v) Kupi moj Generator trofazni 10.30 KVA-, motorje 60 KS, 3000-380, istosmcrne motorje kupi Perles, Osljek. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Hranilne vloge članic Zadružne zveze za ca. 100.000 din kupim ln takoj plačam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prodam 100.000« 13.315. II Živo I i ii Jazbečar 4 leta star, garantiran naprodaj. Cena po dogovoru. Franc Drols Vošče, Radovljica. " (j) STROG i Pošteno dekle pridno in zdravo, ki zna nekoliko šivati, dobi mesto sobarice. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plača 300 din« 14.195. b FORTUNA Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnicol REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH NAŠIH KONKURENTOVI Din 6.800 — Mizarski mojster I. MIRTIC, Novo mesto, nam sporoča: Vsak teden si več mizarjev ogledamoj stroj „For-tuna" in se ne morejo dovolj načuditi veliki priročnostt in zmožnosti istega, še vsak je izjavil, da Ka bo takoj naročil in sem Vafio tvrdko, ki razpolaga z najnovejšimi stroji, priporočal kot najzanesljivejšo in solidno. PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 36. na dva tečaja ob stalni vodi ln vrt prodam. Se-nečlca 17, p. Medvode, p Stavbne parcele pri kolodvoru Skofja Loka poceni prodam. Vprašati : Suha 21. (p) Večji gozd zaraščen, s steljo in drevjem, ob občinski cesti — takoj prodam, tudi na obroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.304. p VEČ STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v St. Vidu - se pod ugodnimi pogoji proda. - Poi zve se: Vižmarje 59. Parcela v Mariboru ca. 1200 m" (ali razdeljena) naprodaj po 30 din. Lepa lega. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13.437. (p) Gostilniško posestvo na lepem prometnem križišču, zelo donosno in z vsem inventarjem, takoj prodam zaradi osebnih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.260. p Hišo z gostilno z lepimi pripravnimi prostori za trgovino brez konkurence, na jako prometnem kraju v Dravski dolini-, takoj prodam. Naprodaj z zemljiščem ali brez njega. — Vprašati: Anton Glase^ Bezena — Ruše. " (P) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) I Že za 10 din lahko dobite 3 legitima-cljske slike. Leica film Tavlovčič, Poljanska 12. Celuloidne ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRN£C Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. \MBSH Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 35-39. Cene konkurenčne. (1) Šolske torbice ln nahrbtnike v veliki Izberi priporoča I. Kra-vos, Maribor, Aleksandrova 13 (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina L|ubl|ana • Trrieva cula 36 (nasproti Gospodar »ke iveia> Čitaite in širite »Slovenca« Za začetek šole! Starši! Dijaki! šolske potrebščine zvezke, risalno orodje, ravnila, papir, barvice, tuše, svinčnike, radirke, mape, zlasti nalivna peresa, aktovke itd. Prav tako vse v zalogi za srednje tehnične šole dobite ugodno pri Novi zaloibi v Ljubljani (Kongresni trg 19) Londaver prodam. Trnovski pristan št. 14, Ljubljana. (1) Srajce, hiače, kravate, nogavice vedno najcenejše pri Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. ,(1 10 A-Ž panjev dobro založenih, ln 100 kg medu, prodam. Cena po dogovoru. Franc Go-dic, Sostro 1, Dobrunje. Za jesensko setev vam nudi tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva e. 24 prvovrstni - semenski ječmen in pšenico skrbno očiščeno ln zajamčeno blago KiAK.2. MLAjSA!\ IlrPVj • Uporabite rožnato kremo To-• kalon, hranilo za kožo. ki vsebuje Blocel, senzacionalno odkritje dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva lz skrbno Izbranih mladih živali. Znanost Je ugotovila, da baS zaradi Izgube tega naravnega elementa Iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon, hranilo za kožo. z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto In mlado. Jutri zjutraj: Poglejte, v koliki meri je koža " bolj sveža ln gladki že po prvt uporabi. V nekaj dneh začno gube Izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (Id nI mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko in belo. Zene 50 let lahko dobijo očarljivo polt, s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uspešni rezultaU sol zajamčeni, ali pa se denar vrne. Kislo zelje, repo In cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnth cenah G. Erklavec, LJubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91. (1) Dežne plašče, obleke, perilo ttd. si nabavite najboljše tn najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Resnico govore, ko trdijo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika Izbira I Splošna Mi Ma z o. z. St. Vid nad Ljubljano ifoShe svilene sralce trpežne, moderni vzorci Din 20 -moShe tople sralce Din 24 - mošhe nogavice močne, moderni vzorci Din 5 -moderne svilene hrti vale Din V-damshe svilene Kom btneZe in sralce Din 24-damshe svilene hiathe Din 10-damshe moderne svilene b:uze Din 20-damshe hlnChe ln Sralce tople in močne Din 8 -trnelne Zenshe Športne bluze v vseh barvah in velikostih Din 10- Svllene nogavice Zenshe trpežne Din 6- in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja „ZORAw Ljubljana, Mlkloilieva c 30 Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago po zelo ni/kih cenah. Trgovci, obiščite nas. da si povečate Vaš zaslužek. Vreče bombay za oglje nudi Podbevšek Filip, Vodnikova 43. (1) črno suknjo za manjšega gospoda — prodam. Istenič, Bleiwei-sova cesta 21. (1) Nove fige (venci) in novi lešniki na zalogi. Veletrgovina južnega sadja-, Ljubljana, Tyrševa c. 48. (1) čevljarski stroji razne transmisije ln železje za stroje ugodno naprodaj pri »INDUS« družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 72 Bosanske sljive zrele, za marmelado ln žganjekuho, ter breskve Za marmelado po 3 din kg, dobite najceneje pri »Jugosad«, Resljeva c. 4, telefon 48-27. (1) Grozdje za prešanje za mošt in žganjekuho, prvovrstne kvalitete, iz metliškega okraja, v več jih in manjših količinah Ugodno prodajam. Tonud be upravi »Slovenca« pod št. 14.250. (1) Koroške brusnice (PREISELBEERE) dnevno sveže - razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Llbellče, Koroško. Vnajen? ODDAJO: Trgovsko hišo v Planini pri Rakeku s trgovino, gostilno, peka-rijo takoj oddam v najem. Pojasnila: Garzza-rolll ElO;, Postojna, Italija. * ~ (n) Dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. - Najraje nižjih razredov. Poljanski nasip 10-11., desno stopnišče. Iv. Požar. — (Bližina gimnazije.) (D) Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo in lepo stanovanje. Poljanski nasip 12, III. n., vrata 13. (D) Vogalni lokal primeren za manufaktu-ro, galanterijo, drogerijo ln podobno, v novi hiši, na prometnem kraju., se takoj odda. Polzve se pri Mavriču, Bežigrad 1. tn GESGH Dijaku oddam kabinet. Resljeva cesta 18/1., desno. (D) Dvema dijakoma oddam sobo z zajtrkom. Rožna dolina-, c. X št. 19. Sostanovalec dijak višje ali srednje gimnazije, po možnosti tudi z oskrbo, se sprejme. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalen« 14.28J. (D) sprejme dobra krščanska družina i^a hrano ln stanovanje. Cena zmerna. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.285. (D) Revna vdova prosi usmiljena srca za brezplačno stanovanje v Ljubljani za sina dijaka. Prošek Ivana, Sv. Jakob ob Savi. (D) Dva dijaka (dijakinji) sprejmem v lastni vili v vso oskrbo z izdatno hrano ; pomoč pri učenju. -Novo opremljena, zračna soba, vrt. — Bližina III. drž. gimnazije. Staničeva ulica 19/1. (D) c&cv&nciv za jamčijo najpopolnejši uspeh n g j a ODDAJO: Sončno sobo s posebnim vhodom ln s kopalnico oddam uradniku. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.303. s Kam pa kam? V gostilni pri »Lovcu«) Rimska cesta 24, izredna nizke cene prehrane. —4 Topla in mrzla jedila y mnogovrstni izberi od 9 zjutraj na razpolago. —4 Sprejemamo abonente! I! ODDAJO: \ Enosobno stanovanje 1 oddam. št. Vid na LjubJ ljano 28. (č)J Enosobno stanovanje oddam s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Lampe-tova ulica 13, Trnovo. 3 Dvosobno stanovanje komfortno, sončno, plin^ oddam oktobra. Tomšičj Malgajeva 18. (č)! Dvosobno stanovanje s kopalnico oddam čisti^ mirni, boljši stranki. Je« senkova ulica 8/1., levoj Dvostanovanjsko hišo s sadnim ln zelenjadnlm vrtom, 5 minut od postaja Zalog, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.272. (č)! Stanovanje dve sobi, kuhinja-, predi soba, velika jed. shramba, kopalnica, prostor pod streho, blizu tramvajske postaje na novi progi le Sv. Križu, se odda 1. oktobra. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.268. 6 ZAHVALA. Za obilne izraze sočutja, ki sem jih prejela ob bridki izgubi iskreno ljubljenega soproga, gospoda Antona Bartela šolskega svetnika in profesorja v pokojn se vsem najiskreneje zahvaljujem. Predvsem se zahvaljujem preč. duhovščini za tolažbo med boleznijo in spremstvo pri pogrebu. Prisrčno se zahvaljujem za zadnje spremstvo ravnatelju g. J. Osani, kot zastopniku mestne občine, gosp. dr. Lončarju kot zastopniku Slovenske Matice, g. profesorju Grafenauerju kot zastopniku jugoslovanskega profesorskega društva, vseučiliškemu profesorju g. dr. A. Ušeničniku, Eriorju V. Učaku ter vsem stanovskim tovarišem. Lepa vala tudi Glasbeni Matici za ganljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem: Bog plačaj! Zadušnica za pokojnika bo v petek, dne 9. septembra ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 7. septembra 1938. Globoko žalujoča Jožica Bartel, soproga. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Rakovet Urednik: Viktor Centil