Chicago, 111., petek, 13. januarje (Jan. 13) 1922. Accaptaaaa for MUlag glasilo slovenske: narodne: podporne: jednota t rcdaliklla upravalAki •tort: mi H. Lawudal« Offioe of pubUealioa: US37 Ho. l*wnjev v Kingu, premogarski nasclbi-ui, je povilo šotore in odšli ao do uiov ua ukaz governorja Allena. Novica He razširja, da v par dneh ujidcjo ae drugi miličarji. Governor je zmetal v vodo $2p00 dnevno z namenom, tla razbije protestno stavko rudarjev, ki «o odložili orodje za toliko časa dokler bosta Alexander Howat in ^ugust Dorchy, 1 predsednik in podpredsednik njihove Arg&niza' eije, v zaporu v Columbusu. in kaj je dosegel governort Nič. Dosegel je to kakor poročajo iz Topeke — da je prejel cele kupe protestov ud davkoplačevalcev v Črawford Countyju, z davki otovorjenih farmerjev, čemu jim nalaga še nove stroške. Prisotnost vojaških čet jc tako razpalila ljudi v premogarskem okolišu, da so jih enostavno prezirali. Celo nasprotniki Hovvata so izjavili, da he dvignejo koščka premoga iz zemlje dokler bodo okrog rovot^ jezdili vojaki. Pre uioga, kolikor ga na kopljejo zunanji stavkokazi, ni vredno omenjati, ker ne doseza niti pet odstotkov normatpe produkcije v okrajima £rawfo*d in Cherokee. governor Allcn in njegov generalni pravdnik llopkius sta se »I»j - lotila novifa sredstev aa zdrobi jen je stavke. Naskočila sta krajevne uradniki v premogar-nkih naselbinah. Uopkins je pfed nekaj dnevi pozval vse župane in občinske odbornike iz premogsr akih mest na tajno zborovanje, ki *e je vršilo v tukajšnjem hotelu Stillwellu. Na tem sestanku je Hopkins zahteval, da občinski odbori sprejmejo lokalne postave proti "vagabundaži", postave, na podlagi katerih bo mogoče za preti rudarja, ki odkloni delo. Takoj po tej konferenci so mestne oblasti v Girardu, kjer je sedež okraja Cravvford, sprejele pontavo, ampak do danes še ni tiil nihče aretiran zaradi "postopanj«". Neki občiuski odbornik, či K«r ime je zamolčano v svrho, da '»«■ pade po njem pest Allenovc osvete, jc rekel, da bi izvrševanje %lo. jr značilno — kakor je zna r'lno tudi to, da ni bil noben rd-dsr aretiran na temelju tega za ^"»a od tlstegs časa, odkar je is Irnliiiila stavka proti aretaciji "'»wsts in Dorehyja. | Zakaj 1 lopkina dosledno ne uve Rjtvlja tega zakona! pd 600 za-P"rnlk povelj proti ženam rudar-I j"v. ki ao zapodile atavkokaze iz ' •dnikov. je bilo aervi ranih aaaao — t«*ia niti ena sama šenaka ni abtošrao kršitve zakona indukcijskega sodišča. Zdi ae, da jr ""1'kina preobrnil vae Itare za koniteo in končno je ataknil atar 4,atut "nepostavnega zbiranje" Waaiiiugton, D.'C. r- "ttazoro žitvena" konferenca je zaključila, da vporaba letal za vojskovanje se ne da omejiti. Vsak zakon, ki se sklene v tem oziru, bi bil neprak tičen. Končno so se konferenčniki zedinili, tla je treba skrbeti, da bo bodoče lx>mbardiranje mest in prebivalcev iz zraka V bolj Človeško"! TREM ORGANIZACIJAM JI BILO PREDLOŽENO NA SPL0& NO O LASO V AN JB VPRAŠANJE ZDRUŽITVE. Počasi in sigurno prodira med * meriške delavce ipoananje, da ja moč v združenju. Shoe Workers, 20,000 članov. Ako se splošno glasovanje izreče za jfdruženje, tedsj se vrši združitvena konvencija v Bostonu in prične dne 17. maja 1.1. Detajli o združitvi in njenem programu se objavijo kaaneje. Z združenjem se znižajo tudi u-pravni troški, ker bo samo ena eksekutiva mesto treh. Denar, ki prihaja iz takih prihrankov, se lahko uporabi za organiziranje neorganiziranih delavcev. VELIK VIHAR NA ATLANTIKU. • Ameriški transport t nevarnosti New Tork, N. Y. — Iz Long Beacha poročajo, da divja strs iru vihar ob obrežju New Jersey-js. Veter jc dosegel hitrico od šestdeset do sedemdeset milj v u- RUSI NA DELU ZA KOH- ' FEHEIICO»«01 Lenin, ako poj de na konferenoo, ne bo sprejel vseh savesniških pogojev. SOVJETSKA RUSIJA IMA OD PRTE OCl. lxmdou, 12. jan. —. Huska sovjetska diplomacija v Londonu jc na delu za obtlržavanje mednarodne ekonomske konference v Londonu namesto V Genovi, Bolj-ševiki že imajo veliko organiaa cijo v Londonu v tukajšnji trgovinski delegaciji, katera šteje 250 stalnih oseb. Neki sovjetski trgovinski uradnik jc/lanes pojasnil, da se je Italija s rfvojiini beloteroriatičnim fašizmom zamerila Rusiji, medtem ko je Anglije med vsemi kapitalističnimi državami najbolj prijateljska napram sovjetom. Lenin Želi, da se kouferčnca vrši v ugodni atmosferi, ne pa v kraju, kjer bi morila fašisti delali nemire in povzročali škandal konferenci. Omenjeni Rus je tudi- dejal, da se Lenin nc udeleži konference, ako bo ententa zahtevala kaj več kot priznanje predvojnih dolgov iO opustitev boljševiške propagande. Isenin bo zahteval vpostav-ljenje diplom atičnih od noša je v z Rusijo kot prvi pogoj vstopa na konfereuco. Riga, 12. jan. — Sovjetska Ku sija ima odprte oči In dobro p>y zna načrte entcutuih diplomatov, ki pridejo v Genovo. Tako je rekel uradnik tukajšnjega sovjetskega poslaništva. Dejal je tudi, Rochester, N. Y. — Tekstilni delavci, poecpljeni v več organizacij, so sc združili. v* eno telo. Spoznali so resnico, da alužijo podjetnikom le za igračo, dokler so počepljeni med sabo, se bojujejo drug proti drugemu, mesto da napravijo solidno fronto proti podjetnikom. Zdaj prihajajo do tega prepričanja tri organizacije čevljarskih delavcev, ki bodo itele pet in sedemdeset tisoč Članov, ko ae združijo. Vprašanje združitve se pred* oži članstvu vseh treh organizacij v februarju na splošno glasovanje. Prizadete organizacije ao: United Shoe Worker» of Ameri- z „p?it!!tlvcXi» t,n*u M"' irvirim*, M.oou -tmirovr ^rm ake g¥fxe t AlUPrlko kukor pa t za RNKRAT, VENDAR ENKRAT JE INDŽUNKAEN" SUNIL NAZAJ IN TELEBN11. KAPITALI8TE! • > New Volk, N. Y. — Sodaijska ptfepoved, mogočno orožje v ro-kidi kapitalistov proti delavskim organizacijam, je prvič postala buinerang za delodajalce. Organi saeija krojače v, ki je v stavki št dvn meseca, je izposlovala "iu-džunkšen" proti lastnikom delav-nid. Sodnik Wagucr, ki je >« uuijskc delavce. tem ao krojači izvojevgli veliko morali*) zmago. KAJ? AU SE BO SEKAL ■H GOZD? AU SB BO OOSD VABOVAL IN GOJIL fO ZNANSTVENIH NA-UKIH? Ta vprašanja bo moral rešiti kongres. ■U 1L PILOTJE V STAVKI. PODJETNIKI SO JIM HOTBLI 'VSILITI 72 UB DELA V TBDNU. _ Starka postaja učinkovita, kajti število stavkarjev aa mnoftil pa bankrotirano Kvropo. Sovjetski voditelji gledajo na genovsko konferenco kot na intervencijo ftove vrste v Rusiji. Doba oboroženih intervencij jo potekla in konferenca v Geinjvi je sačetek ekonomske iutervencije, katera pomeni izkoriščsnje Rusije po angleških in francoskih kapitalistih potoni Nemčije, igovjeti poznajo ta načrt iu ae pripravljajo na boj. Rusija ne Ik> dovolila izkoriščanja v večji - meri kot je treba. Nemčija je edina država v Evropi, ki razume Rusijo; Anglija In Francija, uvklcvši, da ne moreta dobiti odškodnine, bi torej radi najeli Nemčijo za izkoriščanje Rusije iu pobrali dobiček. "Rusija je pripravljena dati lonceaije," je rekel dotičui sov jctskl zastopnik, "ne. bo pa nikdar dovolila, da Id jo Angleži in Francozi mouopolizirali. ' Rusija hoče rckonatrukeijo iu ve, da mora Imeti pomoč iz inozemstva. Ga-novska konferenca ni nič drugega kakor prvi korak za uatanovitev cvropejskega trusta, ki naj monopol izira Rusijo. To ae )>e ne bo zgodilo. Kovjetska Rusija ne mara konzorcija, ki bi upravljal Rusi ri. — - Brezžična brzojavka pripove duje, da je ameriški transport t«Crook," na katerem je 942 mol in oficirjev, vračajočih se iz Nem-čije, pričel puščati vodo vase. Transport se nahaja po poročilu h Washingtona pet ato milj vzhodno od New Yorka. Druga brzojavka pripoveduje, da nevar- Jo iiont ni velikk. ker je »koda po Zaatopidk je dalje dejal, da pravi jena.. * imajo Združene države zdaj naj Ladi je so pa kljub temu pri- lepšo priliko za trgovinaki mono pravi jene, da od plujejo na pomoč, po| v Rusiji; ako AmeričanHte iz če transport eporoči, da ne more rabijo te prilike, ostanejo popol-v "pristan brez pomoči. noma zunaj. Rusko ljudstvo ji ___danes najbolj naklonjeno Am#- Pet ubitih ▼ ekapolaiji na riki. ker Amerika je edina drža Rumunskem va, ki res nekaj pomaga Rusom * lliiksrešt 12. jan. -s- Baastl^bs nesreči Iskote, dočirn evro|»ske v srzenalu 'v Gslstzu. ki se je pri- države »smo aovore, ne pomsgajo pctils včeraj, je usmrtila pet oaeb. pa nič. _ na uodlagi katerega ja velel are- DEPRESIJA BB ZDAJ OBČUTI UraUženf. " _ TUDI V BUDNliKI IHDU- Prav ima W. B. Freeman, taj STBIJI . nik Kanaaške deUvake federacije, - ki pravi, d« državne oblaki same Sprtngfield. III - V rudniku ne verjamejo več v ustavnost zs Rivertonu so delsli skazi prtnsjst Ikons za industrijsko sodišče in sr let. Zdsj jr tndi ta rudnik zaprt aa najrajši izogibljejo. Howat in ia «*) rudarjev je bree dela. Po-Dorehr »ta dala Allena laatnike, ko je mornar delal noČiVidan, da se je dobelila in redila njih denarna mošnja. Po teh dobrih časih ae sdaj zdeha privatnim parobrodnim interesoif in sarsilfl' iega^šo škTenHl, da morajo mornarji na vlačilnih ladijah delati po dva in sedemdeset ur v tednu. Ko so se odločili psrobrod-ni interesi za ta zaključek, se jim je aasvetilo v glavi, da človek potrebuje manj denarja, ako ve2 dela. Kadar je človek nočindan vprežen v delo, tedaj nima Časa, da pohaja na zabavo, v gledališča in da si celo kupi knjige za svojo izobrazbo, ker nima čaaa za či-tanje. Če odpadejo takl»atroški, tedaj ae mora po podjetniški logiki znižati tudi mezda. Tako ao privatni parobrodni interesi prišli do zaključka, da so mezda kapitanom, krmarjem in pilotom zniža za dvajset odstotkov. Kapitani, krmarji in piloti ao prišli do spoznanja, ako se ne postavijo v bran proti tej podjetniški diktaturi, da jih Še bolj zasužnjijo, in zsstavkali ao. Takoj prvi dan jc zastavkalo moštvo več ko na sto vlačilnih ladijah. Vrate stavkarjev ae mno-že, kajti stavkovne atraše ae vo-zijo v malih čolnjjh. ne i*,,rM motor od vlačilne do vlačilne la-dije in obveščajo avoje tovariše, da je atavka. Mornarji na vlačilnih ladijah opravljajo izredno težko d«do. Gh alabom ali le|»>tn vremenu spremi jo vlačilne ladije vsako ladijo, ki prihaja v prrstan, ali plove Iz nje gs. Lsd i js, ns ksteri js vkrean pilot, pa gre ven na odprto morje čakati ladijo, ali jo pa spre mi na široko morje, kj«r postane i pilot nepotreben, ker ae ladija na h s j« na varnem. Kaj pom••<<. zomtvs. Lesni interesi kontrolirs ju držsvne legialsture. TI interesi lahko preprečijo, da ne bodo sprejete postave za varstvo go zshtevsl glasovanje o ko t>oda tvoje poročlfo, Drugs vest se glasi, da so mlttl-stri ssmi razdeljeni glede zaključkov v Catinesu. Francoski milita- ZoT* tts^^^^SZ tt::: ..u*u., m j, d**m>o v hmiio. nekaterim točkam, posebno proti vi predlogi. Izigrala ae bo drŽava proti državi In argumentiralo ae bo, da nobena država na more dovoliti, da jo uniči druga država a konkurenco, ker acka svobodno les po starem dobička nosne m na linu. Danea se ualiaja 01 odstotkov leaa zapadno od Hkaluatega gorovja, štiri petinke prebivalstva, štiri |K)tinke |H>ljedelstva in devet desetink tovarn se pa nahaja vzhodno od Hkalnatega gorov/a. točki, ki določa, da se znlša šle. vilo francoskega vojaštva <)b Renu. V slučaju, da iiiilitarlati pre-kueuejo Briaudovu vlado, tedaj padejo v vodo vsi načrti Lloydu Georga sa okoiiomsko rekonatnik-cijo Kvropo lil lahko ae zgodi, da sc genovska koiifcreueu zavlečn aH pa poiHiluouia zavrže, ANOLBlKE OBTE ZAPUSTILI Danes plsčujo Amerika za |>ose-kan les, kot je plačevsls za olnle-lan les v letu 1H92 razložen nu stsvbinskem prostoru. Ako hI sc šume Čuvale na znanstveni način in ae akrbelo za |>ogozdovanjr skozi pet in dvajeet let, tedaj bi site šume popravilo v toliki meri, da bi sedemdeset odstotkov teh, B . .. , . ■ Istih ?! U«t »# U dnblinekega gradu, DUBLIN De Valera bo bojkotiral volitve aa nov parlament. Duldiii, Irska, 12. jen, — Angleške četi^so , včeraj Izpraznilo Dublin Angleži so vzeli vae urad. šum dajalo les v štirideset letih ....................." T,, v nomalni meri. Tako sodi paš» ^f1^ dvorne avtomobile gozdarske sluš- J ^ pristanišče od ko- i.. 9.111 ......... tribml tO. P"***" ^ d^mloU. Anliur be. Zdaj dežels porsbl trikrat I« " ' »7?" *, ,T"' » u liko lei kot .J...... Vaško I*« j I™', j1?'^,* •e poseka deviški gozd. ki Se rs/ f "" prostira prek pet mIIjim«v .krov. ^"^skl p.rl-nieiil k gozdni požari ps pideg uničijo k ^ ^'^m H ,000^)00 ^lO^akrov go- ^ - ^jal De zds. Iz tegs sledi, ds si' mors no- ■ ' . 0 • • ksj zgoditi kmalu, če ne, postane Valera, da pričakuje volitve zs 1 'fM)V j raki parlament v prihodnjih šest ali devet meseelh. aiopak pu včerlj zasedanju izjavil, de udeleži kaj zgoditi ifm zelo dragoeeuo blago. V aenatu na bo sprejeta Htie) lova predloga brez dolgotrajnega boja. zaradi tega je (lreeley pri njegovem mnenju a« Imdo te vo. litve vrftiii pod bičem grožnji' xa obnovo vojne z Anglijo In Iz tegs poročil pred zborničnim odaekom. ^^ oll ^ tmslrs te v« da naj ae sprejme taka postava. M neveljavne poslauel. ki določa »kupno delo za prepreče- \Htt\,t nior-|j pfj. nje gozdnih požarov in da ae ^ -h|rl^k,.lflU kfa|j„, kar In. gozdne jaae in poaečja zasadi- z p,#fl|1.nj|0 odvisnost, odarskega sistema. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N* P. J. in člUUljev Prosvete. Barberton, O. — Ako pogleda mo malo v zgodovino rim»ko-ka-toliške eerkve. moramo priznati, da je vse skupaj samo 'en velik kup zasmehovanja in blatenja in da se eerkev sama prav malo ali aploh nič ne ozira na svajo načel no izjavo: "Ljubi svojega bližnjega". Nekje v Ameriki izdajajo frančiškanski redovniki neke jako jy>božne "eajtertge" in v njib med drugim prikladajo reklamo, da se bere vsako nedeljo ena sveta maša za vse naročnike lista. Njim je pač vsaka reklama dobra, samo da imajo kaj od nje, če se res bero tiste svete maše, je pa zelo dvomljivo; kerznano nam je, da morajo imeti vse že naprej mastno pjačano, potem žlee izvr 0* bi ta'duhovščina vedela in imela kake dokaze od Boga, te daj bi avojo- vlogo znatno spretne nila, ako ne bi hotela biti pogubljena. Ker pa ti "hajduki" rav no toliko vedo o vaega mogočn bitju kot novorojeno dete, z* ao ai postavili Boga in hudiča kot vzor in bojazen nevednemu ljnd atvu. Če bi oni res vpoštevali pra vi prvotni krščanski nauk, bi o puatili vse koristolovstvo in se o prijeli avojega božjega dela, zu katerega ao postavljeni. « Kdaj ae je že Kristus boril zo per kapitaliste po Judeji in jih preganjal iz jeruzalemskega-tem plja, ki je bil toliko kot je da nes cerkev. Kaj pa je danes? Ali se ne godi po cerkvah le večja zloba kot se je godila ne koč za časa Kristusovega po tempi jih t Če bi dotični Kristua vedel, zakaj vae se uporablja cer kev, da služi za razno barantanje in ustanavljanje dekliških klubov, bi ae ne enkrat, temveč ne preatano bi ae obračal v grobu. Vaše nevedneže lahko alepite z vaemi vašimi "dobrimi deli", ne morete pa slepiti pretežne ,ve$i resnicoljubne mase. Da se ' kazala rimska cerkev s svojimi služabniki lažnjiva, nam je zgo dovina že prepogoatokrat dokazala. Čitali smo odprto pismo, katerega je pisat avo jim vernim fara nom duhovnik, ki je bil nad 15 lat služabnik rimsko- katoliške eerkve. Osmega decembra leta 1902 je stopil pred f a rane. r$yft McGray v cerkvi av. Antona v Beltevue, tKy., in jim naznanil, da jih bo zapuatil. "Zapustil ^a ne bom samo vas", jih je'nago voril raz prižnice, "temveč du hovnižki stan in katoliško ee*> kev". Nadaljeval je, da ne more igrati vloge hinavca, kajti arce mu pravi in je prepričan, da to ni prava pot, temveč samo neresnica. Od tedaj naprej, je rekel, da ne bo več duhotren, temveč bo vai« kdar priznaj resnico, po kateri bo živel vse še ostale dni njegovega življenja. Za življenje onstran njegovega groba, se ne bo več brigal zato, ker ga ni. Tako je rekel duhovnik, ki je moral biti hinavski skozi 15 letno svo^ je službovanje pri rimsko-katoli-tki cerkvi.' Leta 1014. ao frančiškanski redovniki v marčevi izdaji "Avo Marije" hoteli oaramotiti vaarf ker je takrat dišalo po aocijaliz-mu. V p*vi vrsti je udrihala čez več i m* je y. jih ostane za stenami. Vae to gre ze lepe denaree, ki jih nabira skupaj nezavedno ljudstva Hoeijalieti pa bomo toliko časa obsojali franeiškaae, duhovščino in vae druge kutar^e, dokler ne bodo prenehali a takim, ohao pogodba poteče fele 1. aprila. janja vrednim Frank Bob - življenjem. — Virden, 111. — Imel sem vedno epanje, da bomo delali do konca naše pogodbe, to je 31. marca, o čemur pa aem ae motit Royal Collidry Co, in C. W. and F. Coal Co. ata poslali sem dne 2. januarja par mogočnih "mandelcev". ki so sklenili, da morajo rovi biti zaprti, radi "slabih tržnih razmer." Sklenjeno je bilo kar na kratko in samo tri dni ao nam dovolili, da lahko še delamo, to je, da snažimo rove in jih spravljamo v red. Kaj, bo iz tega nastalo, sami ne vemo, ker tu je mogoče živeti aamO z dolarjem. Žuljev, kateri so edino, kar imamo od našega dela, ne moremo jesti, dolarjev pa ni. Vidimo,4 da to ni prav in da imajo vsega /iamo oni, ki ne delajo, a kaj nam to pomaga. Samo razum bi bilo treba o pravem Č6*u rabit T in konec bi bilo vaega našega zla; tega pa delavstvo ne more rabiti, ker ga še nima. Kadar bomo pričeli a . pravim delom za aebe in bomo akbpno ter odločno zahtevali vai delavci, da mora biti' naše to, kar produelra-mo, tedaj se nam ne bo mogel zo-perstavljati nihče in zmaga bo gotovo naša. Medaj nam zapovedujejo kaj moramo in kaj ne smemo delati, tedaj pa jim ne bo mogoče, ker delati bodo morah tudi oni, ako! bodo hoteli živeti. Sedaj se tudi ne smemo potegovati za napredek delavstva in hjega dober obstoj, saj ~ takoj nam je zabruseno v obraz, da i-mamo dobro delo in drugega ne rabimo mi delavci. — Frank Zler-sich. SUKE IZ HASELBia, .1 » t - 1 f We«t Frakfort, DI. — Prem?-garski baroni- niso nič boljši od avojih bratcev industrijskih mo-gotcev niti v trgapju pleč ne v daljšan'ju dnevnika. Vai so enaki tam, kjer gre za pomnožitev njihovega dobička. 55dj, ae, da je tem ljudem vse na *etn dovoljeno. DasiVavno imajo organizirani ru» darji pogodbe podpisane s podjetniki,'vendar ao ti po še ne do-1 bro organiziranih državah že u-trgali mezde ruttarjem. Ali niso take kršitve pogodb protiustavne f Kaj bi se zgodilo z delavcem, da bi na primer napravil taV prestopek ) To bi bilo zoperatavljc-nje ustavi, punt proti državi in bogve Še kaj. Tako ae pa krlite ljem nič ne zgodi. Izvoljenci \ kongresu so očividno popolnoma pod kontrolo denarnih mogotcev aH njihovi najožji prijatelji, ker drugače ne bi dopustili kaj podo bnega. Ljudje, posebno domačini, gle dajo tako početje in ai ne vedo pomagati, ker imajo v zbornicah jjudi. katere so sami izvolili. Za atonj eakajp na izpolnjenje lepih obljub, ki ao jih prejeli pred vo litvaml , Old Ben korporaeija ima v vsem južnem Itlinoiau 1» velikih rovrtv, od katerih pa jih je polo zaprla.*V letakih, ki jih je bivšega duhovnika rev. liana dela med ualužbence ae izvija in L. Foi, predsednik podokrožja št. 9 U. M W. of A. je odgovoril tukajšnjem lokalnem liatu, da družba lahko mirno počiva brez razburjenja in akrbi za naše pra zne-želodce in naga telesa, naša Pri nas sta zaprta dva ro^t, Uist Peabody kompanije in sicer šf. 1H in 1». Old Beu Co., pa je zaprla rov št. 1H. Vaega je okoli tisoč premogarjfv brez dela., zato ne METEORITI. X$ .Ve|>ra|ke je prtiHa veat, da tamkaj seka mati prodaja svoje, ga, še ne porojenega otroka. Al in , je revna in ima že šeet otrok ; se-Umi jt vsekakor obosojen na smn v »led stradanja. Posvetni in dutiovifiaki nazad-njaki pravijo; da je por6dna kon. Irola. strašen r.loein, ki "poniža premogarjev brez dela, zato tiaf.SJfpeea /Joein, Ki "pon svetujem i^benemu. da bi de M Ooveško lo tukaj iskal. — Poročavalee. krščansko dejo m Virden, OL — Večinoma imamo vai Bloveaei v tej naaelbini svoje dmaove in riekateri so tudi dobro 'podkovani", toda drugi so zoppt reveži in nimajo prav ničesar. Zgodi se v našem mestu več zanimivost}* a zastonj čakam, da bi kdo kaj ppročal. V- naaelbini sta dva premogovnika. V enem se skozi vse leto š< preeej dobro obratuje, drugi, v katerem je zapoalena večina Slovencev, pa prav malo obratuje Že odkar je vojna minila. Tako je nam 81ovencem "odzvonilo" za dober zaalužek, ker pričeli amo z bratov#njem ssu)P po ecjei} ^li dva 4nevg v tednu- Obratovali smo na ta n|liSUakozi vae lansko leto, na žckir Wmn »4 že akpro ne kako priys4il{, lfat( je nenadoma f»rišla druga fizprememba. Novo eto nam je prineslo letake, da bomo delali še tri dni v rovu, ka tere pa naj porabimo za čiščenji rovov in naj poberemo vae svoje stvari ter jih zn£semt> na dan, da ae presuše/ Koliko časa bo to trajalo ni hče ne ve, a sodimo, da bo najbr-že ta "dopust" trajal do 1. aprila. Ta udarSc aa nas je obenem tud^velik udarec za mesto Vir den samo. Prisadetih nas je kakih 500 delaveev. Da bi , dobili delo kj^v bližini niti ne miaiimo, ker je vaega v tej okolici zaprtih že sedem rovov, kjer se pa dela, je vse prenapolnjeno z ljudmi. Vae kaže, da nas bočejo kplikor mo gpče izmozgati do 1. v aprila, da bodo potem imeli podjetniki lep šo priliko naa premotiti, znižati plače, podaljšati delavnik in jKlrobiti organizacijo. < Vse tako kaže, da'se drUlbe mislijo na ta način okoristiti, kar pa jim ne bo uspelo.1 Kaj nam vendar če delo če pa nimamo &kake p4ače pri vseme našemi tMdu. Raje strada mo in lakote psmremo brez dela kakor bi pa pulšali, da bi afe^ ha jem o- nt>ko a$ us arlt je, ako otroci, ki p,-,. le nia- tere, j»ikem stiSdajo in pomr j. ,„ človeško in šim stradanjem in trpinčen korilčall drugi, ki ao nam bedo povzročili. ->- frank Petarlin. ' o. ■ Kehmidta, ki je tudi obrnil hrbet rimsko katoliški eerkfl. Ne bom opisoval Hohmkltovegt življenj«, kar je tu postranska stvar in je onim, ki so kaj čitali tudi že več-alimanj znano. Znano je, da on ni imel trdne vere v rimsko katoli ško eerkev. ker ta unija ga je dr-žala v nekakšnem dvomu. Ako bi bil stvar pričel misliti od kraja in globoko, bi ga vsa stvar ne priti rala do usodnega njegovega koneat električnega stolea v Sing Singu. Vso krivdo po frančiškaai pripisovali preašetin socijaU-sto«, ki so po njihovem mnenju Ae storili toliko gorja na tem sve. tU. da bi Jih eerkev v svoji "ave-ti Jeai" najraje ugonobila. Mika je pri tem pozabil ns nauk' Kristusov p Ljubi sovražnike 1 Frančiškani se tudi poseb no jese nad soeijalisti. češ da ae oni jeze aad dukovakim celiba tom. Nor tja I i« t i ae prav a»č ne je se radi dukovakegs eelibata. saj dobro vedo, de ga vse duhovščina ml kraja eaako vpošteva Zeto pe pride tolike lepih škandal* _ |kov aa dsn. a sna Bog. koliko atoka, osLaviti premoga na nizko eeno vsled strašansko v boke deli včeve plače. Druge premogar ake družbe, da ao prevzele vao njeno trgovino samo zato, ker ni mogla s njimi v ceni konkurirati. Premogarji 'v Zapadni Virginiji, Alabami, in Coloradu ao proato-voljno sprejeli Znižanje plače, ae-daj pa delajo vaaki dan. Alt more biti K*ka • večja ne aramnoat in podlejie jež, kakor ae je poslužujejo naši podjetniki T Dalje pravi v letakih, naj bi se skupno (delavei in premogarski baroni V vsedli sa mizo in odpravili bedo tako. da bi delavei prt-stali na znižano mezdo. Potem pa bi delali vaaki dan, valed česar bomo boljše Živeli mi delavei in oni. Tako nekako se gleae letaki. Ali ne presega ta nesramnost vse meje f Kdo je že čul. da bi nam podjetniki, posebno taki kot ao naši. želeli boljše življenje. Tako usmiljenega srea Ae niso bili do danes, de bi nsm želeli aabave in izobrazbe, kakor po nekod na-glašaje. . Liaoola,. JU — Umrl je roj#k *Yaok Bračko, ki je, bil član SNPJ že dvakrat. Jcdnoto je.tfa pustil pred letom in pol in tako so ostali žena ter par, nedoraslih otrok brez po^pči. — Meseca de eembra ao prohibicijoniški urad ni ki pričeli ^a podvojeno silo laka ti kršitelje zakona in rea se jim je posrečilo stakniti nekaj grešnikov. Tudi nekaj Slovencev je bilo prijetih, ki bodo morali biti pH obravnavi ta mesec. •Brez božičnega "darila" nismo ostali letos. Sagomon Coal Co. nam je zaprla premogorov, a je pričela nekaj dni potem zopet o-bratovati, Napovedala . nam je sedaj zopet počitnice, ako ne bo-ipo spravili" določeno količino premoga na površje. 8 podpornim društvom dobro napredujemo. *Vaako sejo skora, dobimo par novih kandidatov. Naše društvo sedaj šteje 55 fila nov v odraelem oddelku, v-mlh dinskem oddelku pa jik je 39. To je lep napredek za našo malo naselbino. Tudi pevski tbor imamo, ki Ima vaak teden avaje vaje in kot ae atiši, bo tudi v kratkem priredil veselico. Joe. Ttter. Igre, koncerti in zabave. Danlo, fra. — Vsem članom in članicam društva Bratstvo št. 274 H MM ter dragemu občinstvu naznanjam. da je bilo na zadnji ae-ji društva, dne H. januarje skle njeno, da bomo priredili dne 14. m. zabavni veler v prostorih Antons Pojeta. Prttetek zabave bo ob šesti uri zvečer. Se efce. ki radi plešejo, boata poskrbela dva godee. za ostalo pa v te iaeoljeai odbor. Čiati dobiček od prireditve je naaaenjen sirotam v starem kraja, zato pridite vai ia aaba-vs jte ae a nami. da be tolike večji uspeh - Martin Talljak -I vsled podhrane! In človeško m krščansko je, če # mati prunor«. lui iznebiti se svojega otroka Rel predno je rojeni Da, č krSeašfb je toj' ■ . > • ♦ • ' ' v Prihodnja predstava euteinn.. žonglerske diolotnacije se vr.ši v Genovi prve dni marca. Na programu je "Čudež ozdravljenja '* Lloyd Oeorge in Briand bosta kazala neozdravljivega hrome«, ki _po kratkem ^ hokua-poku*u skocK iz postelje in zapleše polko. Vstopnina za Rusijo je Štiri milja rde dolarjev -r- kolikor je namreč zapravil pokojni car, ki ne potrebuje več denarja. Carju * je zdaj vaeeno, če «o njegovi dolgi plačani ali ne, toda ruskemu ljudstvu ni vseeno. . , Husijd bo plačala vstopnin«., d« vidi neozdravljivega kronu-a, toda hromeč ostane kljub temu neozdravljiv. * * • Izkoriščevalci, mali in veliki, kajradi čvekajo, da socip lijem pomeni sažnost za delavca. Zakaj ae pa potem sužnjedržci tako boje spcializipa 1 Če res^ pomeni su-žnost if delavce, bi morali kapitalistični tirani poadravljeti »o- cializem, tako ga pa ne! • • • ^isti poročajo, da je britski kronprinc ustrelil prvega tigra v r-In^iji. Zakaj listi ne povedo, kako je ime junaku, ki je tigra pri-vezal, predno ga je katfnprinček ustrelil f Listi so ustrelili velike-ga kozla. Pa Luteranstvo "Pzoavete," oče Kazimir, je židovsko tvoj* "Pri frknjenpati." Zadostuje! pridi! Bomo se smfjali. " 1 . e e i • ' De Valera pravi, da Irska ni zdaj nič. Ko postane "svobodna država", bo dvakret nič. • • • Te^o. se spreminjajo časi v en tedtaem svetu! Leta 1917: l^nin je anarhist in nemški apijon. Leta 1918; U-nin je lump, ka terega jp treba «biti. • Ijeta 1919: Lenip je Leuin. N> benega posla ž njim! Lfeta |920; Lenin je prebrisan, toda dolgo ne bo. Leta 1921: Hm, Lenin je možak. Ni tako idab ne. Le^i 1922: Zdravo, Lenin! Ali bi šel z nami t Leta 1923: Živijo Lenin !1 / • • • ' i * * * Glas iz naaelbine: Zadnjo nedeljo smo igrali " ^Revček- And rej -eka", prihodnjo nedeljo bpmo p» "Rokovnjače". Tako revček drejčkamo in rokovojačimo v i-menu napredka in kulture. ' s • • Glaa iz Jolieta: V uredništvn našega poltednika so zadnji te den spekli kvort žganja. Kvort ježe prezen, urednijjre glave so prazne in liat je prazen. Slava praznoti! s • • Alekaander se ženi z rumunsko princeso. Belgrad je v zastavah, hlapci piakejo čestitke in ves na rod je vesel. Narod je veaelf Zu kajf ' e • • Ljudje bi že pozabili, da fbo ruje t Washingtonu nekakšna konference, če ne bi sibirski <1< legatje spuščali v zrak zelo svet reket. • • • Ako ae ne motimo, je "neansni rojak ' še Živ. Srečujemo g« dnevno na ulieah. Vojaška suk-Sje je že oguljena, čevlji ao raztrgani. obras je upadel in oči so motne. Dela išče. pa ga ne mon dobiti. Slava. s katero so gs ob-sipavali. je raskave. trda. aeužit-»• . • t. tM. LISTNIOA tJBSDiritrf A Slkimli, m. J. P. — Vašim fteljam bi jako radi astregli. tod« naša pravila kaj takeffa ae dom jajeje in ne smemo objaviti Hae na, ako pisec sam kaj takefe ae dovoli. — tPeadrsvt \ CLsabA« MaraJ»a Mf fftni nuMBi OLAVNI STAN t SM7'0O SO. LAWNDALK AVI., CHICAG* ILLINOIS, Isotiovtlni odbor: U90AVNI ODSEKi EnlaiMO V|hn| C»M»r. |.OhOiOI> VMH*. S. f, O. t. Mm «. Mm m. fe. st T*rS, ui^h feUltt.f. ^Mh. NM it M. VhHA •«•«* ft-fc JU» E*vwČlk. urrftvlulj ,U.lU ril* POHOTNI OMlKi Mm Ifrfcioiait mhiol, «ie m N« s«. l»ila|0*ll. II« Mm%'1iIii »i . Im mmtrn »l«ur. MM »t. CM*!!, C|r»>aa<. Zdruiitvooi jbdborf * dUM^ Ni ^MMP^OMS MM^^i ***** not s. IM Un OaMaa* OM* J Dr. J« VMNb Cliif Atfn C^^pMi k. t «1. .»»rafcl, M MU* * |I|WM a jknt, AlMt ^SmlJIS ( . M .tj M*ig.|t M «i§ w. H^^ti^ mililH h MU M kar h V mri ZuiM k u«om mT M M"')* •• MN«! I milil I ■•« Delavčev« iola sna v nosti. BAKRENE KOTLE VICTOKIA IUPN.V 854 Morton Bldf., Now ONOŽEC te drifi ^odk fOBLOVNE PRAVLJIC« gpiaal Kari Ewald. Prevedel Franc Bolha r ; (Dalje.) Mftad«čem trenotku pa je sa proti otoku; as škodi, gospa Dvonoii Ostsnit. la jairno pri mleku! poide, priditf le brca »krmen i poajl Bnotele mi je kratkim poginilo, zato vam pomagam." ao se požuril* vse domov, } zapazijo moije, da so bile ivineai pomenku. |g gram nekoliko od doma, lam poaiaraoš ali kaj po m'\ ja rekel Dvonožee ava ia pojsdls, česar js bilo aa drevesih tu v blilini." j Si" je prosils lens ds v tem ftazu nisem rada rbrodil js r®ko ia stopil v Po dolgem žasu js priiel z dvema, aeznatnima sado-nazaj. Zelo nevoljen je bil II tegs in njegovs žena ne ksr je bils zelo (sini. Ta-i sedels ia ss posvetovala, la ne dalo dobiti v bližini užitnega. Ob mraku namrai Ita upsls vsi zs pustit i otoks. raj svsier sem vidsl tudi d vidro", je pripovedovsl "Ujele je veliko ribo požrls. Morebiti bi jsz mo- »tako storiti." »izkusi enkrstl" gs jc »ujala njegova Žena. MJss-to je gotovo." je ssbrodit zopet v rsko ibil s roksms veliko ščuko, plsvsls tik ajsgs in ni mi-ns nevsrnost. H&uks je vi-brssti, dvortožca že toliko-skozi vodo, ne dz bi se bil asjmsnj brigsl zsnjo. Zdsj vrgel ribo ns otok, kjer js vsdihajoi, iopsls po zrsku kakor glasno je mogls: "Hoj .. . bslo . .. Uboj Pomoi ..." Ali nsto je bils artvk. Dvono-žec in njegova žena sta jo pojedla ia se prepriiala, da teka« izvrši- "Prinesi si jutri zopet ribo!" j« rekla. "Jsbolka mi, odkrita povedano, že preaadajo." Naslednji daa js isl zato zopet v reko. Ni trajalo dolgo,, da je na-žal zopet okusno ribo; ali ravga ko jo ja kot«l zgrabiti, hlastnila mu jo je vid rs izpred aoaa. "Poberrse iz moje reke, stvar tstiaškii" je kriisl ia mshsl po nji. "Mene zmerjaž s tatom?" ja renčala vidra ia kazala bele zoba. 'Mialila sem, da spada reka me- predno ai priiel ti. Dvonožee j« skoiil na suho, nabral debelega kam«nja in gs metal sa vidro. Eden jo j« zadel na gobec, tako da js krvsvels. Potem se je skrils v svoji votlial Dvonožee ps j« ujel drugo ribo in jo prinesel svoji ženi. Ko ps se j« vidrs tekom noži zopet prikzzzls, je bil orangutan tu in ji nsmigs-vsi. "Jsz sem vss videl," je dejal, drevesa doli, kjer sem bil pri-ia, kako je vrgel kamen vat«. Tvoja kri j« pordečila reko. Tudi mene j« enkrat trpinčil. Rekel je, da so jabolka njagovs in me nagnal s palico ras djeVo. Čeravno je z menoj v sorodstvu." "Če bi ga le mogla zadeti!" je zzklieala vidra in ikripala s zobmi. "N časom pride sviti" je odvrnil orangutan. "Mi mu bomo že postali kos." ■r ' M' * '/ ^JIS Tretje poglavja: Kri Bolno« je pripekalo in zemlja je bils popolnoms izsušene. Drevje in grmovj« ja poboislo listjs in*trava js bils požgsns ia rumeni, tako da js govs4o komsj nsžlo ksk selen šop. Voda v reki jo bils tako plitks, ds so sadevale ribe ns dno in potok j« bil is i. zdavnaj usahnil Živali so pole-gsle v senci ia iopale po zrsku. Ns amogik krajih so umirale evetlies te živali. Tudi Dvonoieu in njegovi ženi in obroku se ni godilo dobro. Prsv od srea vesela je bila sa-ma aamcata kača. Potezala ae j« sredi šolnine luči in hvalisala krasno življenje. "Le sij, ljubo solnce!" je vzkli-ksls. "Čim delj, tem boljie. Zdsj isl« iutim, ds živim." Ali nekegs dne je priiel dež. Ia sieer to ai bil dež; pred ks-terim se j« dslo obvarovati z dežnikom zli pred katerim se je moglo pribežavati v vežo, dokler ni prenekal. Ne — voda je cula iz ai; jaz sem namreč stsnovsls tu, obiskov, tsko ds ni bilo mogoče videti roke pred obrssom; in de-ževslo je dsa za dnevom, kot bi nikoli vei ne hotelo nehsti. Pra-sketslo ia bobnslo je ns suho listje, tsko ds ljudje niso rszumeli besede, če so govorili drugi , z drugim- Reka je zopet valovila, potok se je vzbudil iz svojega spanjs in iumel in prepeval* kot &« ni prepeval' nikoli. Zemlja je bils podobns iejnjip ustam, ki pi-jo in pijo in vendar ne morejo u-teiiti žeje. Povsod je vladalo praznično veselje. Drevesa so se stezala in pote aala in pognala nove bratove in tla so pognala svežo zeleno travo. Cvetlice eo dobile nove popke, žabe so kvakale tako veselo, da jih je bilo sliiati po oelem gozdu, in ribe so žurno švigale z repom Dvonožee je sedsl s svojo družino pred kolibo ia se veselil z drugimi •tvori. Ali deževslo ja vedno dalje. Reka je atopila preko bregov la Dvonožee ae js konečno začel bati, da bi valovi mogli preplaviti njegov otok. Dež je lil tudi zko si etreho v kolibo, tako da ni bi lo suhegs mests notri. "Otroks zebe," je tožila njegovs žens. (Dalje prihodnjič.) UaUvita kašelj. Oba sto znameais nevarnosti. Pri-U>.ru bo* S " " eassi ss lahiu_____.„._ to dobits prava zdravila. Severa's Coqgh Balsam (Severov Babam zoper katoij) od-pornor. pri navadnamu kaliju, pomiri bronkialn* vznemirjanja, po- Cavi prebave, omogoča rad m olaj-va dihanja. 'Cena SSc ia SOe.— »---- • fcu tu. fLk^te pvvase v ^aa snmea • (S« v »rjavi Ts blati sopar prehlad ia grtps) ustavlja prahlad pradnS aa razvUf. Cena SO cantov. Po vseh lekarna^ • ■ , ' AM sto dobiti iztis Sarerisvnm Almanaha za Mo HM? DobtU gs zastodj pri »vq|ea> Iskarju ali' pa ŠPANSKA INFLUENCA 8« lahko povrne —- to to dno — N.jbolji. jo proproifti dohod »o tnlnni, Oče ali mati v vsaki družini mora- jo paziti, ga imajo vsi dobro kri. Paziti morajo, da Čreva delujejo, da Je tolod«c zdrav in da ao obisti močne Ne dovolite prehladov v vato prsa I? plUOH ' Bolgarski krvni čaj viit gorak zvečan pomaga pregnati prehlad hitro »n vaa varuje pred influanco in pred učnico. /e dober za zaprtnico, sla-» prebavo, jetra, obisti. tolodec in druge nerednoati. Pojdite k vašem lekarnarju in si naročit« to danes zavoj — ker jutro ga bodeto te rabili, ali pa Vam ga mi pošljemo po pošti velik zavoj sa Naslov: dent, .8 Marvel Building, Pitsburgh, Pannaylvania (Adv.) Eoki velik zavoj sa ali 8 za $8.16, ali 6 za $5.26. H. H Von 'Bchlick, Preai- DOVOU ZAHVAL 'F. M. Daatojsvsklj: - BESI tltahiaHk. Omk) Rasimo, ds sts živeli ns luni," mu je segel >gia v besedo, rsipletsje svojo missl, ne ds pasluisl, "in ste počeli tsm vse ts smsias .. VI vest« odtod, d« ss vsm bodo tam in pljuvali na vaše ime tisoč Ist, dokler ia sijala. Tods zdsj ats tuksj in gledste lu-lemljei ksj vsa briga zdsj, ksrkoli sts Um ia ksj vsm je do tega, če bodo prebival«! tisoč lat pljuvali n« vss t Ali ne f" ^ » Ne vem," je odgovoril Kirilov. "Nisem is luni," je dodal brez vss ironije, samo v o-dejstvs." "čigav je bil tisti otrokt" Parkins tašča je prišls ... ne, saeha; aaj Prsd tremi dnevi, otrokom; bolns leži.' vrešči ponoči; trebuh. Msti spi, stsrks ps k meni. Kratkočasim gs s žogo. Žoga js iburgs. Kupil sem jo tsm, ds jo msieai ivimi to krepi hrbst. Deklica je." "Vi ljubite otroket" ' Da," j« potrdil Kirilov, čeprsv zelo ravno-u "Torej ljubite tudi življeajef" "Tadi življenj« ljubim; ksj zstof" MNu, če se mislite ustreliti!" Kaj? Čemu mešati eno z drugim? Življenje sao, in to j« drugo. Življenje j«, smrti pa aploh "Ali ste dobili vero v večno življenje onkraj s »!" t r,*'Ne. Ne v bodoče večno življenje, temveč v Ho miautc, človek pride do minut, ko 'ias naenkrat uatavl in poatane večnoat." "Ia vi upate priti do take minutef" "Da \ "Težko da je to mog,.če v naših čaaih," Je il Nikolaj Vaevolodovič takisto brez ironij«. •!fca zamišljeno. MV Hkrlvnem razodetju pri-angelj. da ne bo več časa." "Vem. Tiato je zelo prav povedano; raslo*, ia točno. Ko enkrat \r. človek doaeš« areČo, bo v«i čaaa. ker ga treha nr bo. Jako pravilna m ■ j "In kaai ga apravijof" "Nikamor gs ne spravijo. Čas ni predmet, irval poj««. Takrat ugasne um " "Htare filozofake fraze, venomer iste od u dal I" ja samrmral Mtavrogm a presirlji-s pomilovanj««. "Veno««r iste. Vsnamer iste ml začetka dni. aikoli nobenih dragih!" je povzel Kirilov g se pogledom, kakor da j« že pol a«sge v ■ Maji "Zdi ae, da ate *elo srečat, Kirilov?" "Da. celo »e« a rešen," j« odgovoril i«, ka tr hI dejsl aajaavada«jit odgovor. "Ia vendar sts bili nedsvno ie tsko ogorčeni in jesni ns Lipatlns." .."lXm . , . zdsj gz ne grajam več. Takrat io nisem vsdsl, da sem erečen. Ali ite videli list, drevesni list T" ' "Vidsl." "Jaz sem nedsvno vidsl rumenegs, prav mslo zelenegs, s nsgnitimi robovi; Vstsr gs je nosil. Ko mi j« bilo deset l«t, sem pozimi nalašč zapiral oči ter si predstavljat žalen lizt, svetal in s žilicami, ia solne«, ksko sije. Odpiral sem oči in niss« verjel, ker je bilo tsko lepo, in sem jih spst zspirsl." "Ksj je tof Prispodoba?" . "Ne.... čemut Nobene prispodobe ni. List, nsvsden list, List je lep. Vss je lepo." "VaetMf "Vse. Človek Je nesrečen, ker ne ve, ds je. srečen; ssmo ssto. To je vse, vse, vse! Kdor to spoana, postsne srečen ie tisto minuto..Nsšs sne-hs umre, dskletee ostsne — vss je dobro. Nenadoma aem to odkril." "Ia ie kdo umre glsdu sli oaramoti in onc-čssti deklico — je li to dobro!1' "Dobro. Tutfi če si razbije glsvo zs otroks, stori dobro, in kdor si ne razbije, stori tudi dobro. Vss, vse js dobro, če hi ljudje vedeli, da jim js dobro, bi jim bilo dobrov in dokler vedo, da jim je dobro, jim jeislo. To je vss misel, vss, ia rasen nje ni nobene!" "Kdaj pa st« sposnsli, ds ste tsko are&ni?" , "Pretekli teden, v torek;,ne, v sredo — takrat js bils is sreds — ponoči." -"In ksj js bilo povod?" . "Ns pomnim; tako, hodil je sedem minut črez pol treh." » "V znamenje, da naj bi se čss ustavil?" "Kirilov j« pomoliš 1. "Oni Biao dobri," j« povzel sdsjci, "ker ve-do, ds so dobri. Ksdsr spoznsjo svojo dobroto; io tskoj postanejo dobri, vsi do sadajega." "VI sts potemtskem is spoznali, da ste do. brit" "Dob«r sem. " "8 tem s« v ostalem »trinjsm." j« sagodr-ajal Hi« v rog in s čemernim obrasom. "Kdor pouii iloveštvo, da so vsi ljudje do-bri, dovrši svst." "Tiategs, ki js to učil. ao ns krili rsspeli." "Oa pride, ia njegovo ime bo človek bog " " Bog-ilovek f" "Človek-hogi to ni vae«ao." "Pa a« prižige t r vi svetilke pred aveto p«, dobo?"'.', " ^ "Ds. jss sem jo prižgsl." "Ali sts poatali varal?" "Stara Ima rads. če gori. . . a ona danes ne utegne." j« samrmral Kirilov. "Če hI aposasli. ds veraj«te v Bog«, hi tudi verovsll. ker pa ie ne veat«. da vrrujete v Boga ssto — i« a« verujete." «e je naamehnil Niko^ Is j Vaevolodavič. "Ta js nspsk." je pomUlil Kirilov. "Prevrnili ste misel Ksvslireks šala. Spomnit« oe Htavrogia, kallko ate pomenili v mojem Življe.' njn." . (Dalje prihodajii). je na razpol Vem' * eščina. H da ja angleško-alo-lak potreben pri očaajn 'osebno dobrodošel ta nu mu , ki Ž« saalo nekaj angleško. Ca-nu j« 6 dolarjev. Naročit« ga na DR. F. J. KERN, •202 St. Clair Avo., CI.vol.nd, Oblo. Denarne poiiljatve v JUGOSLAVIJO DINARI—-DOLARJE hitro, varno in po naj« nižji ceni. VOZNE LISTKE ZA VSE PARNIKE. EMIL KISS, bankir, 133 Second Ava., New York, N. Y. MUTUAL FLAVOR-ING EXTRACt kateri ae je iskasal zelo uspešen In zadovoljiv sa tisoče vil-valcev. Ram —Žitna viski Borovička — Kimel Torkoljr—Slivo vica 1 steklenica zadostuj« za en galon mokroto, stane 8 1.86 ft steklenic stane ...... 6.50 10 stokl«nic atona .....10,60 Zavarovalnina za zavoj.. . .15 ».„11K*dar naročila, po- [ šljite denar ali Money 6rder v registriranem pismu. | So prodaj, edino lo pdi Mutual Flavor Company 2130 Forbaat St, Dapt L. Pittaburgh, Pa. Odžene vae strupe iz vašega teleaa. Nuga Tone je ena iz med najboljših zdravil poznanih „ za odpravo strupov in oataakov iz vašega telesa. Je izvrstno zdravilo za čiščenja krvi in ojačanje oslabelih, utrujenih in izmučenih. J« izvrstno zdravilo aa tolodčne nerodnosti, slabo prebavo. zaprtnico, bluvanje, plin, belija-zik, vzdiganje in enake nerednoati. Nuga Tone uboljša vato živce, daj«, slast do jedil in povren lepo barvo na vaša lica. Poveča vašo težo, daje voljo in podaljše življenje. Naročite ai steklenico Nuga Tone š^. danes v vsaki lekarni se dobi vživajte nekaj dni in ako se ne bodete počutili bolje in izgledali prijaznejše kot še ke-daj prej, tedaj vrnit« preostanek lekarnarju in vam ac povrne vaš denar: Ako vaš lekprnar nima Nuga Tone, tedaj ne jemljite ponaredb, temveč pošljite nam 61-00 tb mi vam pošljemo dovolj za en meaec zdravil pošt- nine 1018 to. National Laboratory, abaah ave., Chicago, 111. Nuga-Tone FARMA NA PRODAJ Proda se 70 akrov obsegajoča Ur-ma z VBem potrebnim poslopjem. Pod meri 86x66, apodaj je stala za živino, 8 sobna bito, poleg teče StUdenCn* voda v hišf je tudi, (furnace) peč za greti v zimi. 10 akrov je posejane pšenice, 15 detelje, 10 akrov trave Ta farma leži v lepem kraju blizo večjih industrijalnih mest, blizo Pe-tersburg, Ohio, j« le «no miljo oddaljen, 10 minut hoda do šole, 20 minut do iplekarne, vae okrog je tla-kana cesta. Tukaj i« zelo dober trg za prodajo v»eh pridelkov. Na ti farmi je tudi premog in sicer odprt na vrhu in po^em 80 čevljev globoko je zopet premogov« žila debela 6 do 6 čevljev. Vse to se proda za ceno I6.0UU, takoj je plačat* > |2 Odo, ostalo se pa lahko plačuje na letne obroke. Za vaa nadaljto pojasnila obrnite ae na naalov: Anton Cv.Un, R. F. D. No. 1, C.nonsburg, P«. (Adv.) Jan. 11-12-13. POOBLASTILA dala MATIJA 8KENDER že 12 LIT, za rojake po oeU Ameriki Oa le mora vedeti, kako se pooblastila izdelujejo, Piši mu ia razloži svoje zadevo, pa ti bo naredil vse pravilno, da ti ne ho mogoče grunt prodan z nepravilnim pooblastilom. Njegov naslov j« 6837 Butler St, Pittaburgh, Pa. DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. Uradne ure so: 10 K)0 zjutraj do 2:30 popoldne. 848 i. Ohio Street. I ' ■ 't . ' t ;,» - r,' uC Telefon Cedar'2888 M. i. PITTSBUJtOH, PA Zs kuhanje piva doma imo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vm druge potrebščin«. Poskusit« in M prepričaj t«, da j« doma pri nas, kuhani v«dno 1« najboljši in naieo-nejši. Dobiti j« tudi sbirko aodov, stoklanle in rasnih loncev, itd. HI vam dostavimo naročilo po poŠti, točno v vss kraje. Oroccrijam, sladčičaram ia v prodajalna šelesnln« damo prlmeran po-""" naročilih. Pišito po pust pri včjifalfl informacij« nai , FRANK OGLAR, sne, Clooolnnd, O. MSJvMg la ludbitraMI pvnlkl i*«*. U vratna »oatrato. >H|ii Lok^. al MMtopnlk Ja v val«. w«tu ali bila« Mkj«. T V Jugo«larljo, Ogr.ko, Ruma., »k« to Bolgarijo, mimo Trsta, Roko .U Dobrovn On. Vi. Roka CARMANIA .........F.b. It Vošaja 8106.00 in d«v.k $5.00. Via Chorbonrg A Southampto*. Saaonia .............J...'21 Aqaltoain............Fob. 7 Ako rabite malo ali doatl ru-movega cveta v združeni obliki, ki se vam dozdeva, da ni dovolj dober in si želite bolj. toga in okuanejšega smo vam mi privolji to uatreči. > ✓ . ^ ... :.» Naročilo u poakuino v .m sa-doatuje. I steklenica dovolj za 2 galona, stane........$2.00 1 pinta dovolj ža 16 galo- nov, stane ..........8.00 1 kvart dovolj za 30 galo-nov, stane ..........15.00 Pošljite z naročilom denar v priporočenem pismu, ali pa eks-presni ali poštni Money Order. NA: L. Peachka Eztract Co., P. O., Bon 997, Pittaburgh, Pa. \f///////■//////, s,. ■'/.-/, "//////.■ vožnja. »4 jf f 4 / ''-k;' ) • - . Ker .so nokat.ro linijo znatno znižale svoje cene, se nudi , ugodna prilika onimr ki so namenjeni v kratkem v vtari kraj. Pišlt« nam po ccne in vosni red parnikov. Ako šalite dobiti kakega sorodnika is ftarsga kraja, nam pišite qo tozadevna pojssnila. '..t '""•,'■ .4 4 St >'_';; Kadar pošiljat« denar V stari kraj. no prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cen«. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na slovensko banko Zakrijisk & Cesark 70 — 9th Ave., New York City. i COLUMBI $ odi GRAMOFONE od $30.00—$2Š0.00 VELIKA ZALOGA PLOftC V VSEH JEZIKIH. , Ims noro a.log. n.mšUk importir.nih "Homokord" rokordov. Brezplačne ceoik« dobit« pri: VICTOR NAVINSEK, SLOVENSKE - PIANO - ROLE UUKAMOJA _ Vfl PRIHAJALI.. . .gl.2S I____$1.00 ni • . " aoauo EDINOLZ pai. Navinšok-Potokajr C^Ml^Grssrra 5t, Conomaugh, Pa. Zrno do zrna • pogača, kamen do kamna - palača! Vsfcu!uSmLV>i denaf V siRurno banko in zavaruJte * « tem pravočasno za Na vloge pri nas^plačujemo do dalnjega 4% "special intereut account" (posebni obrestni račun). Vloge ao zaujgurane z najboljiimi bondi Državno nadzorstvo I . . H Yorki,kateri hod*j° »»Poviti redne mesečne vlo- fcr ',e}° u 1,0 '211 prvi P0'0* ' ...... mo v pregled0 ge nam naj polljejo denar po potti; za prvi polog izdamo knjižico, katera bi oeUla na ieljo pri naa v pologu ter jo po polletnem obrestnem pripisu poAlje- FRANK SAKSER STATE BANK. . GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. V.