r^Najfe
iji tiereniki dnevnik ▼ Z<tružnuh driavali
Ve&a u v»e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
feaan i« —....... i	ii—BTMmrri
I
GLAS NARODA
list; slovenskih ideluvcev v Ameriki.
--largest Slovenian Daily in
the United States.
Ilssoed every day except Sunday« and legal Holidays.
75,000 Readers.
fXLEFON: CHELSEA ITI
NO. 203. — stev. 203.
Entered as Seeand Class Matter, September 21, 1003. at the Post Office at New York, N. I, under Act of
et March 3, 187»
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1930. — PETEK, 29. AVGUSTA 1930
TELETOM:
Ml
VOLUME JLEJLVtlL _ LETNIK um«
REVOLUCIJONARNO GIBANJE V REPUBLIKI ARGENTINI
POLITIKI ZELO NEZADOVOLJNI S STALIŠČEM SEDANJEGA PREDSEDNIKA H. YR0G0YENA
V Buenos Aires vlada zaenkrat se mir, toda mesto je do zob oboroženo. — Gotovi krogi očitajo argentinskemu kongresu nedelavnost. — Sest tisoč telefonskih uslužbencev je zastavkalo. — -Po strehah v bližini predsedniške palače so nameščene strojne puške.
BUENOS AIRES, Argentina, 28. avgusta. — Danes je vse mesto v orožju, da prepreči vstajo proti predsedniku Hipolitu Vrogoyenu, ki je že kakih štirideset let ena najmočnejših osebnosti debele ter je bil dvakrat izvoljen predsednikom republike Argentine.
Predsednika je obvestil o ljudskem ogorčenju justični minister de la Campa. Po zatrdilu de la Campe je v vstajo zapletenih več političnih voditeljev.
Predsednik je odvrnil, da se ne boji nikake revolucije proti državni sili, še manj pa atentata na svojo osebo.
Navzlic temu je pa odredil vse potrebno, da se vstajo v kali zatre. Vojaštvo je pripravljeno v vojašnicah, na strehah v bližini predsedniške palače t o pa razpostavljene strojne puške. Vojaštvo je /usedlo vse strategične točke. Navzlic poročilom o nameravani vstaji oziroma revoluciji, pa vlada v mestu popoln mir. #
Vlada skuša utemeljiti razpostavitev vojaštva s tem, da je včeraj zaštrajkalo šest tisoč telefonskih uslužbencev.
De la Campa pravi, da je ljudstvo zelo nezadovoljno z nedelavnostjo argentinskega kongresa. Predsednik je obljubil sklicati dne 8. septembra izredno zasedanje kongresa.
v privatnem stanovanju predsednika so se vršila danes važna posvetovanja z voditelji strank. Popoldne se je predsednik podal močno zastražen v predsedniško palačo. Proti večeru je pozval k sebi vrhovnega poveljnika armade, policijskega načelnika ter člane svojega kabineta.
Predsednik Yrogoyen je bil že večkrat označen kot 'najmočnejši mož argentinskega naroda" ter zavzema že dolgo vrsto let izredno močno politično stališče.
Pri delavcih je splošno priljubljen. Predsednikom je bil izvoljen leta I 91 6 in i 928.
ŽENO IN SEBE JE USTRELIL
Žena je bila že trikrat poročena ter se je morala zagovarjati zastran umora svojega drugega moža.
V tretjem nadstropju neke hiše na Pii-nam Ave., v Brooklynu, je našla policija v postelji dvoje trupel, Van Clieffa, in njegove žene. Policija je dognala, da je možak najprej ustrelil svojo ženo, nato pa njnirliil samega sebe.
Dobili so tudi pismo, ki ga je pisal svoji csemnajstletni hčeri iz prejšnjega zakona. V pismu se je poslovil od nje ter jo prosil odpuščanja, češ, da ni mo-jel drugače storiti.
Van Clieffova žena je b la že vtre-tjič poročena. Leta 1928 se je morala zagovarjati pred sodiščem zastran umora svojega drugega moža dr. Glenn B. Kirkowooda.
Takrat se ji je posrečilo prepričati porotnike, da se je hotela sama zabosti, mož ji je pa iztrgal nož iz roke ter se pri tem tako nesrečno ranil, da je izkrvavel.
Pcrotniki so jo po triurnem posvetovanju oprostili. Po obnavnavi je rekla, da ne bo imela nikdar več opravka s kakim moškim.
Pri tem pa ni ostalo. Pred dobrim letom se je poročila z Van CILeffom in kmalu po poroki se je začela stara pesem. Ona mu je očitala, d^ gleda za drugimi ter da taji svojo poroko ž njo, on ji je pa predbacival, da se v njegovi odsotnosti z moškimi zabava.
ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI
IRENA SCHROEDER NOČE UMRETI
PITTSBURGH Pa, 27. avguta. — Zagovornik banditske dvojice Irene Schroeder In W. Glenna Dague. ki sta usmrtila dne 27. decembra državnega policista Brady Paula, je obnovil včeraj psvoja prizadevanja, da Ju reši smrti na električnem stolu.
Vložil je prlziv, v katerem pravi, da porotniki niso hoteli vpoštevati ugctovltve obrambe, da je napotil Mrs. Schroeder k umoru "nagon, kateremu se ni mogla protiviti".
Doscdaj ni bila v državi Pennsylvania še nobena ženska usmrčena na električnem stolu.
SREČA V NESREČI
Včeraj je padla 68-letna Hannah Prenner, stanujoča v neki hiši na Midwood Strett v Brooklynu, skozi okno v petem nadstropju. Vrv za perilo je pa njen padec zadržala, in ko je priletela na tla, se je le neznatno "poškodovala na nogi.
NICARA2ANI SE BORE
__Z B ANDIH
MANAGUA, Nicaragua, 28. avgusta. — Iz gtenmega stana narodne straže poročajo <da se je neka patrulj« spopadla v ponedeljek s petnajstimi b&mtttt ter usnutiia dva, tri pa, nevarno ranila. Boj se je vr-*u t
S2.500 GLOBE ZA ZENITEV
Newyorski zdravniki, ki so še peč-larji, imajo poseben klub, kojega pravila določajo, da mora plačati vsak član, ki se poroči, $2500 globe. 27-letni dr. MacNally se je poročil z 21-letno Miss Helen Farrell.
Ker ni hotel plačati globe, so ga izključili iz kluba.
BYRDOVA AEROPLANA V COLONP
OCLON, Kanadska zona, 28. avgusta. — Sem je dospel norveški ki-tolovec NeiLsen Alonso ter privede! na krovu dva aeroplana, katerih se je posluževal admiral Byrd na svoji ekspdeiclji v Anarktiku. Zrakoplova bosta pozneje prevedena v New Yorfr.
BUFFALO, N. Y., 28. avgusat. — Včerajšnji govor newyorskega go-vernerj-a Franklina Roosevelta je bil brez dvoma najbolj važna izjava na tu zborujoči konvenciji Ameriške Delavske Federacije. Značilno na tem pa je bilo, da je moral Roosevelt šele sugerirati kaj naj delavci zahtevajo.
Roosevelt je izjavil, da je brez pridržkov za socijalno zavarovanje. To pa ni niti boljševistično, niti radikalno.
Vsak pameten človek se mora zavzeti za napredek, ne da bi bil pri tem radikalec ali boljševik.
PILSUD3KEMU Nt SEDANJA POLJSKA VŠEČ
Govori o tatovih, ki kradejo ljudem denar iz žepa. — Narod nima nobenega pojma, kaj se pravi vladati soglasno z ustavo.
VARŠAVA, Poljska, 28. avgusta. Ko je vprašal polkovnik Miedwin-£ki, glavni urednik napol oficijel-nega poljskega lista, kakšne načrte ima za bodočnost, je maršal PJ-sudski prostodušno priznal, da ne bo prav ničesar prikrival.
—	Kakšen je vaš program? — je vprašal urednik.
—	oT je vprašanje parlamentarca, to se pravi neumno vprašanje, — je odvrnil Pilsudski.
Ministrski predsedn k Piisudski je rekel, da ne veruje v vrednost parlamentarizma. .
—	V vseh sluiajih pa je beseda inozemskega izvora, — je grmel naprej Piisudski. — Narod nima niti pojma, kaj se pravi vladati na Poljskem, soglasno z ustavo.
—	Poljska ustava, — je zaključil državnik in vojak, — je skrpucalo ter povsem ustvarjeno za to. da u-stvari naravnost kaotične razmere.
—	Parlament je iegubil vsak pajm o zmernosti. Parlamentarci mislijo očividno, da se jim mora narod klanjati. -Ti lopovi ne delajo nič, pač pa kradejo denar iz žepa davkoplačevalcev.
—	Kako naj se država zanese na take lopove?
Ko je vprašal urednik maršala, kaj misli o sedanjem režimu, ga je nahrulil:
—	Ž njim je treba napraviti konec!
TRGANJE ZA ANDREE-JEVO ZAPUŠČINO
Učenjaki se nahajajo na poti v Tromsoe, da po-časte truplo učenjaka. Sorodniki zahte vajo dnevnik raziskovalca.
OGNJEGASCI MU UGAJAJO
Včeraj so aretirali v Brooklynu devetnaijtsletnega Harry r>ollingera, ■ ki je obtožen, da je podtaknil v zad-. njih dveh dneh v Brooklynu pet požarov. Na policijski stražnici je ne-I kaj časa tajil, slednjič je pa priznal (svojo krivdo. Rekel je, da je neznansko rad gledal ognjegasce, ki
Iso v avtomobilu dirjali proti mestu požara.
i
Sama sreča, da požari niso napravili no »ene posebne škode.
STOCKHOLM, Švedska. 28. av-gus.a. — Švedska vlada pripravlja vse potrebno, da primerno sprejme truplo slavnega raziskovalca Salomona Avgusta Andree, katero pričakujejo v Tromsoe.
Sedaj je gotovo, da bo kanonski ski čoln "Svenskfund", ki je pred 33 leti prevedel ekspedicijo Andree-ja na Špicberge določen za to, da spravi truplo domov.
Medtem pa je vlada naročila profesorju Gunnar Hendrenu, ter profesorju Lithbergu, naj se podaš t a v Tromsoe. Profesor H en dren bo preiskal truplo Andree-ja, dočim se bo polastil Lithberg najdenih inštrumentov ter kosov opreme.
Izvedenec dr. Hugo Anderson je prepričan, da bodo mogli prečitati dnevnik, katerega so našli, pokritega z ledom. Smatra, da je pisan dnevnik s svinčnikom in da je pisava skoro neuničljiva. Tudi če bi bil pisan s črnilom, bi moderna znanost našla sredstva, da se pisavo lahko reši ter jo izsledi.
Profesor Hendren smatra balza-miranje trupla za izvanredno težko nalogo, vendar upa. da je kapitan "Bratvaa-ga" skrbel, da je bilo truplo ves čas na ledu.
Ebbe Andree, načelnik raziskovalca, je izjavil danes, da je dobil od mlajšega brata arktičnega raziskovalca polnomoč, da ga zastopa pri odredbah glede dnevnika.
Je pa še več, drugih sorodnikov. Sven Spanberg, nadaljni nečak, je izjavil, da ima prepis polnomoči zamrlega kapitana Eric Andree-ja, s katerim je dal učenjak pravico zastopati ga v njegovih zadevah.
TUDI EVROPA TRPI VSLED HUDE VROČINE
Več ljudi je umrlo v Londonu, Rimu in Napol ju vsled grozne vročine. — Tudi Francijo je obiskala velika vročina.
LONDON. Anglija. 28. avgusta. —
V	skoro vseh deLh angleških otokov so trpeli ljudje vsled zakasnele vročine, ki je pognala termometer k rekordni višini ter povzročila dosti neprilik.
Toplomer je kazal v senci 92 stopinj, kar pomen j a rekord za ta letni čas ter najvišjo vročino, kar so zanamovali zadnji teden meseca avgusta.
Najbolj priljubljeni kraji v okolici Londona so bili prenapolnjeni in ljudje so zopet poiskali svoje najbolj lahke obleke.
Napovedujejo viharje in neurja, vendar pa ni verjetno, da bi se kmalu zmanjšala vročina, ki bo najbrž trajala še par dni.
RIM, Italija, 28. avgusta. — Rim in Napoij sta imela včeraj dvomljivo čast, da sta bila najbolj vroči mesti vsega sveta.
Po sorazmerno milem poletju je navalila na Italijo strašna vročina.
V	Rimu in Napolju je kazal toplomer 95 stopinj.
Tudi v Benetkah je vladala grozna soparica.
PARIZ. Francija, 28. avgusla. — Vročinski val, ki ogroža Francijo že tri dni, je povzročil v številnih slučajih smrt.
Včeraj je dosegla temperatura več kot 93 stopinj. Med žrtvami vročine je bil tudi Etienne elemental stari francoski državnik. Nahaja pa se že na poti k izboljšanju.
PERU IMA NOVO VLADO
Vojaška junta je včeraj odstopila. — Sanchez Cerro je dospel včeraj popoldne v Limo.
LIMA, Peru, 28. avgusta. — Vojaška junta ali provi2orična vlada je včeraj popoldne odstopila. General Maria Ponce je izjavil malo poprej, da se stvori nova vlada in da je junta v Limi v najboljših od-nošajih z vstaši na jugu dežele.
Pozno včeraj popoldne je dospel podpolkovnik Sanchez Cerro, voditelj vojaške vstaje na jugu. v Limo in velika množica ga je navdušeno pozdravila. Spravili so ga v predsedniško palačo. V Limi so v s.plo';-nem mnenja, da bo Cerro prihodnji predsednik.
Prejšnji predsednik Leguia. ki je moral v ponedeljek zjutraj odstopili, se nahaja na križarki "Almiran-te Gran", ki leži v pristanišču Cal-lao.
67 let stari mož je v oskrbi ameriškega zdravnika, ki ni dal nika-kega pojasnila glede stanja bolnika.
Popoldne so krožile govorice, da je skušal prejšnji predsednik napotiti poveljnika nekega letalskega oddelka v Las Palmas, naj sporoči radijskim potom, da se mu slabo godi.
Gospa ameriškega letalca Harold Growa je dobila od svojega moža sporočilo, da se nahaja v jetnišnici v Arequipa, da dobro ravnajo ž njim in da bo kmalu zopet prost.
Trije poslaniki -v Peru-ju so odstopili.
BUENOS AIRES, Argentina. 28. avgusta. — Brezžična postaja je razposlala danes vest, da je prejšnji predsednik Peru-ja, Augusto B. Le-gu:a umrl v pristanišču Callao.
Temu poročilu pa ne pripisujejo nikake vrjetnosti. kajti že preje jo bila razširjena ista govorica, ki pa je bila takoj dementirana.
BRATA UŠLA S SESTRAMA
20-letni Robert R. Tucker iz Fair-view, N. J., se je smrtno zaljubil v Claire A. Williams, njegov 19-letni brat Hardin pa v njeno sestro Violo. — Ker so stariši nasprotovali poroki, so sinoči vsi štirje pobegnili v Elkton, Me., kjer jih je poročil Rev. Edward Minor. Po poroki so brzojavili ter prosili svoje sta-riše za odpuščanje.
POIZVEDLJIVI HIDROPLAN
j Skoro vsaka ameriška bojna ladja je opremljena s poizvedovalnim aefoplanom. Ta, ki ga vidite na sliki,
je prideljen bojni ladji "Ra leigh".
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brez na.daljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v sluftaju nesreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $6.—.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom b po razumete glede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov*
SAKSER STATE BANK
n COETLANDT STREET
NEW TOU, SC. X
Telephone Barclay 0380 — 0381
V Jugoslavijo	V Italijo
Din 500 ----------------------- $ 9.35	Lir 100_____________$ 5.75
1000 ------------------- $ 18.50	" 3500___________$13.30
2500 ---------------------- $ 46.00	" 300 ____________$16.80
5000 ------------------- S 91.00	" 500 ____________$27.40
" 10,000 -------------------- $181.00	" 1000 __________$54.25

new york, friday, august 29, 193t
|	"Glas Naroda"	|
ovacd ana raoiM toy novmo rvBuiBoro COMTANI (A Ooipontka)
ftusllt flakdf, PrMfdaat	Look HMdlk, TMMMt
Ptac* o/ bifln— of ttw eorporftttoa and adrir—a■ of ftbora officer*: m W. ISHi Ste—t. Ma^fcilltotolM. New twfc City. H. Y.
"QLAf NARODA* <¥•**» at Mm PmM
————— - ■	" T w I-J r-
lmmd Krtry Day JBxeept Buadk/i ud Holiday*.
X* crfio leto velja Ust «a Abnrtto Za Hew Tork aa celo leto--»74»
in Kanado —___poi leta -»*50
Aa pol leta ___________Mm Za inoeemstvo m cek> teto---fT-Ot
u četrt leu _________________Ji.50 z* pol leu------------j».ao
Subscription Yearly »0.00,____
AdT«rttaea«B( on Agrocaae&t, "OIm Narotfa" izhaja yiiB dan tonemil nedelj la praralloT.
Doptaf ores podpisa In oietmotti m ne priobčujejo. Denar naS m bla-gevoh potUjatl po Money Order. Prt iprasembt kraja naročnikov, pnMbno, da ae nam tudi prej to}* blvaliAte in—nt. da tafttoofe najdemo
naslovnika.
"QLU NARODA", tli W. 1Kb Street, Ne« Tor*, N. X. Teleban*: Cbetoea t»7»
INKVIZICIJA
URGBSY ItOTIRl DAILY fea U. R R.
Strašno maščevanje Slovenke Kosoven peijfe.
na
Kitajski zid, s katerim skivšajo obdati nekateri meje nase le]>e nove domovine, postaja čedalje višji, in kmalu bo tako visok kot je najvišji nebotičnik.
Priseljevanji* je skoro popolnoma ustavljeno.
Da s i potrebuje dežela še na stotisoee pristnih prise-ljem-ev, ker ima >e neizmerne nerazvite pokrajine, se že eujejo glasovi, da bodo Združene države priseljevanje popolnoma prepovedale ter sledile v tem pogledn Kanadi, ki je bila skoro prisiljena sprejeti tako odredbo, ker je vse drlo v mesta.
Toda Kanada je ustavila priseljevanje le začasno, do-eim bi bila v Ameriki prepoved stalna.
Že sedaj je priseljencu jako težko priti v Združene države, kajti od vseli strani um mečejo polena pod noge.
lJa ne samo priseljem-i, tudi oni zadevajo na velike zapreke, ki prihajajo sem samo na obisk, ali po trgovskih opravkih oziroma v študijskih zadevah. Pri vsaki priliki jim dajo občutiti, da niso v tej deželi dobrodošli.
Vse inozeinee označnjo z nekako zaiiičljivim imenom "foreigners", jih zapostavljajo in jih smatrajo za ljudi drugega razreda.
Nič bolj se ne godi ljudem iz ameriških kolonij.
I*Tedno jih spuste v deželo, kateri plačujejo davke, morajo zadostiti neštetim odredbam, ki niso nič drugega kot povsem navadna sekatura.
Pred kratkim se je odpravil v Ameriko, v paradiž suhaeev, neki prebivale«* Viržinskega otočja, katero so kupile Združene države pred trinajstimi leti od Dancev.
Predno je smel v deželo, je moral izpolniti polo, na
\kateri je bilo nad trideset vprašanj, pod vprašanji pa «»-pon>baf da je tre»ba odgovore s prisego potrditi.
Poleg vprašanj glede imena, službe, starosti itd., so bila tudi vprašanja povsem osebnega značaja, naprimer: "Ali uživate alkoliolične pijače in v koliko meri?"
Možak z Viržinsk-ega otočja je bil ogorčen ter je o-značil to ravnanje kot "duševno mučenje" ter dostavil,j da se takih vprašanj ne srne staviti dostojnemu človeku.
Sleherni, ki ima kaj zmisla za osebno svobodo, se bo strinjal z dotičnikom, da nima nobena vlada na svetu pra-vie« vtikati svoj nos v povsem osebne zadeve.
Pred vojno so se Ajnerikanei norčevali iz starokraj-skega uradništva. Res je bilo evropsko uradništvo, posebno jm avstrijsko, skrajno objestno, danes se je pa stvar zasukala, in so nastale v Ameriki v tem pogledu take razmere kot so vladale nekoč v Avstriji.
l'e bo šlo tako naprej, bo Amerika kmalu postala značilna uradniška država.
Oblasti v Uroševcu so te dni razkrile velik zločin, ki je bil izršen že marca leta 1926 v vasi Sazliji v nerodinskem srezu, ko je izginil bivši agrarni uradnik Bogoljub Švarič, rojen 1872 v zagrebški okolici. Takrat so se razširile govorice, da se <Je Švarič vrnil na Hrvatsko. Ker pa vsa poizvedovanja niso imela u-speha, Je padel sum~na» seljakinjo Magdo Smejevo, doma iz Slovenije, ki je s Švaričem dalj časa živela v :divjem zakonu, da ga je ona spra- ne želijo.
voč&sno še umaknil, d oči m so vozički Bevca vrgli pod sebe in ga vlekli naprej. Bevc je dobil hude poškodbe na glavi in je obležal nezavesten. Ko so ga rešili iz:x>d vozičkov, je bilo le še malo življenja v njem. Kmalu nato je poškodbam podlegel.
Streli v škofjeloških ulicah.
Miroljubna in odeta" v nočni mir je doživela Skcf j a Loka te dni senzacijo, ki si je dobrodušni in spravljivi meščani v bodoče prav nič več
Koliko zrpijejo Nemci.
Pokojni dr. Stresemann je nekdaj dejal onka. ki so bili nex%-dovoljiu s Younconm u^Hms, če*. da Nemčija ne zamore tde zlate besede:
ftall svojo potrebo po pijači na po-torteo. bi s prihranki buiko poravnali plačila zadnjih g desetletij (Kmooveca načrta." Za alko6st je lani unreč Neaačlja v proračunskem teta i«2S M izdala nič manj ko 5 taUjard mark. te te ogromne vso a« J* deer razvidna ftfcoda, Id jo
fcr« dvoma pratp gornjih pe
naravnost strahovito silo. Leta 1934 m* t Nemčiji popili 28 milijonov hektolitrov piva. čez pet let pa je ta količina zrastla k nt SI milijonov Ram piva pa se je povišal umu končam vma. fcganja in likerjev; res da je večinoma domač in pridelek, vendar raste tujih alkoholnih pijač in je
vila s sveta. Zasliševanja in poizvedovanja <pa so takisto ostala brezuspešna, dokler te dni osumljenka po daljšem ponovnem zasliševanju ni sama priznala strašnega zločina, o katerem je prostodušno izpovedale. naslednje:
— S pokojnim Švaričem sem se seznanila pred osmimi leti v vasi Rušaniku v Slavoniji, kjer sem kot vdova po vojnem invalidu živela na državnem posestvu. Švarič je bil prišel obiskat neke svoje sorodnike in je obenem iskal gospodinjo, ki bi jo vzel s seboj na .posestvo na K asovem polju. Priporočili so mu mene, ugajala sem mu in obljubil mi je, da bo name prepisal hišo in deset hektarjev svoje zemlje. Po daljšem nagovarjanju sem prista-
Okrog polnoči sta se vračala proti domu na Glavnem trgu čevljarček Ježe in njegov brat plakater, vulgo Zclkeža. Zapcznelca sta mimogrede opazila v veži nekega posestnika luč. Da pokramljata s služkinjo sta se brata Zofkeža ustavila; zaželela pa sta si tudi nekaj jedače; v hiši je namreč mesarski mojster. Služkinja je pozna gosta odklonila in vse bi bilo prav, da ni v istem času prišel domov mojster sam, ki se je nepričakovano močno razburil in se je dejansko lotil čevljarja in plakaterja. V ozkem pod-nunskem delu mesta je nastal naenkrat velik direndaj. Vpitje, kri- j čanje in vrišč je zbudilo meščane j iz spanja. Položaj se je poslabšal, j ko sta prihitela na pozorišče še za-i moreč P or ton at a Lata Ali j a in do-
la, razprodala svoje nepremičnine	, . .
... , , „ .... f enači pes murceK. V složni skupno-m se s hčerko odpeljala v Prištino, i	K
... 5, .. ... . J sti so podili mesarjevi oba Zofkeza kjer je bil Svanc usluzben kot; __ _ . . . ......
je
agrarni uradnik. Takoj pa sem bila bridko razočarana. Švarič sploh ni imel niti hiše niti posestva, vendar pa me je znal pregovoriti, da sem navzlic vsemu ostala pri njem. Obljubil mi je zakon in mi odvzel 8000 Din. Pol leta sva živela v slogi, nekega dne pa me je okužil z ve-nerično boleznijo. Hudo sva se sprla, nakar sem se podala v bolnico.
—	Najhujše pa je šele sledilo. V času mojega zdravljenja je Švarič zapeljal mojo 13-letno hčerko. Ko sem to zvedela, sem ga prijavila sodišču. Ne vem, kako je bilo s preiskavo, a na njegovo moledovanje in kesanje sem mu zopet vse odpustila ter sva nadaljevala skupno življenje. Potekli sta dve leti. Kot vdova po vojnem invalidu sem dobila 5 ha zemlje v vasi Sazliji, kjer sem zgradila hišico. Takisto je Švarič kot kolonist dobil 5 ha tik poleg mojega posestva. In zopet sva nadaljevala življenje v divjem zakonu. Leta 1926, mesec dni pred Veliko nočjo, neke nedelje, zarana sem šla po vodo, dočim je Švarič še lenaril v postelji. Ko sem se vrnil, sem zepet zasačila Švariča pri grdem zločinu nad mojo hčerko. Onesvestila sem se. Hčerka je pobegnila, j Švarič pa se je zadržal, kakor da j se ni zgodilo nič zlega in je ,vnovič zadremal. Ko sem se osvestila, sem sa razburjena poiskala ostro sekiro in udarila Švariča s tako silo, da sem mu presekala pol vratu. Izdihnil je brez glasu. Prav blizu hiše sem izkopala grob in zagrebla truplo.
—	Po devetih mesecih sem vsa i skesana zopet odkopala kosti, jih zbrala v sveženj in se namenila, da jih ponesem k policiji. Spotoma pa sem premislila in kosti zagrebla na neki njivi. Pred dvema letoma je policijska oblast izvršila preiskavo, ki pa jo je zaradi pomanjkanja dokazov zopet ustavila in verjela mojim zatrdilom, da biva Ša-rič nekje na Hrvatskem. Zadnje ča-ce pravi Magda, me je vest spet tako .pekla, da naposled vendar prostodušno priznavam svoj zločin....
Magda Smejeva je doma iz Odrancev v doln jelen da vsk em srezu. Po njenih navedbah so res našli zakopane kosti pokojnega Švariča, nakar so Magdo is njeno hčer odpeljali v preiskovalni zapor v Uroševcu.
na Glavni trg, kakor bi bila vlomilca. Med dirko je padlo več revol-verskih strelov in prebujeni Loča-ni so se strahom pričakovali konca boja. Pred kavarno je ipes čevljarčka Jožeta ujel, moral pa je dečko na kolenih pred napeto pištolo presiti mojstra odpuščanja, potem ko je posredoval Andrej iz Puštala. j Plakater pa je preplašen pobegnil domov.
Zdravniška preiskava je ugotovila na Jožetu več telesnih poškodb, plačan pa bo moral biti tudi strah, ki ga je fant prestal Z zadevo se bo bavilo sodišče.
nov mark.
Star rudarski pieguvm pravi, da
lepo vsoto Ti milijo- j krog 2. prgnMaa. ko je taUo delo *e skorokaedawx Je TI istima dela.v-vati. da Nemčija vsako leto naku-' ca Štefana Bevca t »drla nsods da pi ogromne mnotine hmelja in ječ- se je snrtao pooesrečiL Bese jnnjs a iz njih vazi pivo. Tako gov tovariš Franc ^mn^j sta hUa s tem silno mnogo denar— pri poptavljau|u ja is drftave, dasž ostane zaslužek nitkega tira. Ko je vlak pripeljal prt proissaiasja piva doma. Item- premog, sta se umaknila na dragi ospodarjl strahoma tir, ravno v časa. ko je na Istem ae a&oboCna popi*-' Uru drogi stroj naprej porival vo-va Uri po drtavt	_ J zičke s Jalovina Krmelj se Je pra-
tega je vpatte-
Smrtna nesreča monterja.
V Mariboru se dogaja domala pri vsaki hujši nevihti, da nastopi pri električni napeljavi defekt. Tudi ob silnem nalivu, ki je prihrumel nad Maribor 13. avgusta zvečer, so u-gasnile vse luči, ker se je pokvarilo nekaj v transformatorju na Bet-navski cesti. Na kraj defekta je bil poslan viš. monter Vilko Rebernak. 'ci je splezal po lestvi na poslopje. :?ri tem pa ni opazil v temi, da so šice daljnovoda potrgana in da visijo nezavarovane na le^vi. Rebernak je prišel v dotik z napeljavo in dobil težke opekline po rokah, negah in životu. Zaradi bolečin se ni mogel več obdržati na lestvi in revež je padel na tla in si pri tem prebil lobanjo.
Reševalno moštvo je ponesrečenca odpeljalo v splošno bolnico. Rebernak, ki je bil v svojem težkem poklicu že večkrat poškodovan, je v bolnici podlegel zadobljenim poškodbam.
Huda stavbna nesreča
se je zgodila podjetniku M. v škof-ji Lcki. Delavci so bili pri neki stavbi zaposleni s postavljanjem odra. ko se je ogrodje nenadoma s silnim trduščem zrušilo na tla in pokopalo pod seboj 57-letnega Jožefa Šta-jerja iz Puštala in 27-letnega Franca Langerholza iz Pevnega. Navzoči so takoj prihiteli na pomoč ponesrečencema, 'ki sta utrpela hude poškodbe. Izpod desk, tramov j a in spok so najprej dobili Štajerja, ki ima zlomljenih več udov in £e tudi sicer močno ranjen, zatem pa še Lasgerhoiza z zlomljenimi rebri. Prvo pomoč so jima nudili domači zdravniki, pašne je pa je bil odrejen
njun praras v ljubljansko botako, kjer upajo, da bosta ponesrečenca kljub hodim
Poneveril 1,300,000 Din.
V	Nišu so te dni prišli na sled veliki poneverbi. Blagajnik občinske uprave Spasije Zivkovič je poneveril 1.300.000 Din in pobegnil, ko so mu postala tla prevroča. Pri poneverbah je sodeloval tudi knjigovodja Kocič, katerega je policija are Urala. Tudi Živkovič ni prišel daleč. Orožniki so ga izsledili v Ko-člčevi hiši. Lopov se je po begu vrnil v Niš, misleč, da ga oblasti tam ne bodo zasledovale.
Blagajnika so že zaslišali, toda mož noče z besedo na dan.
"Črna roka" v Debel jati.
Več bogatih kmetov in posestni- i kcv v Debeljači je prejelo grozilna ; pisma s podpisom 'Orna roka", v! katerih izsiljevalec zahteva, da pošljejo na gotov kraj večjo vsoto de- [ narja.
Grozilno pismo je prejel tudi ve- ; leindustrijalec Guttmann, od kate- j rega je zahteval "Črnorokec" 30,000 1 Din. Guttmann je zadevo prijavil orožnikom, ki so aretirali bogatega posestnika Dana Samu iz Debeljače ket pisca grozilnih pisem.
Pgot-ovilo se ie, da je mož res pisec. Te dni se je moral zagovarjati pred sodiščem in je bil zaradi izsiljevanja obsojen na 3 mesece težke ječe.
V vodnjaku utonil.
V	Apatovcu pri Križevcih v Slavoniji se je te dni pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal kmet Vinko Vručina. Mož je zlezel v vodnjak, da pregleda, kako je kopanje vodnjaka napredovalo. Nenadoma se ije pa utrgala večja plast zemlje in vodnjak zasula. Nesrečneža so mrtvega .potegnili iz vodnjaka.
Podjeten usnjarski pomočnik.
Pred esiješkim sodiščem se je moral te dni zaradi sleparije zagovarjati usnjarski pomočnik Mirc-slav Reich, ki je oškodoval I. Hrvatsko štedionico za 10,000 Din. — Fant, se je izdajal za trgovca s kožami Mavra Deutscha in pod tem imenom dvignil v banki 10,000 Din. To pa mu ni bilo zadosti. Pojavil se je v banki še enkrat in zahteval na. podlagi predložene zemljiške knjige posojilo v znesku 50,000 Din. Toda policija ga je prijela in zaprla. Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
Pri kopanju ga je zadela kap.
Te dni je v Krki pri Šibeniku utonil šef davčnega urada v Skradinu. Mož se je kopal, med kopanjem ga je pa zadela srečna kap. Truplo so čez eno uro potegnili iz vode.
Zločin lepega dekleta.
V	vasi Knežpolje blizu Mostarja je bila te dni aretirana Iva Svrza. ki je veljala za najlepše dekle v vasi. Iva je imela ljubavno razmerje z nekim fantom iz iste vasi, ki ni ostalo brez posledic. Nedavno je pa rodila in vrgla novorojenčka v koruzo, kjer je umrl. ©rožniki so jo izročili sodišču.
Ncv rekord tamburaša Majetiča.
Znani rekorder na tamburici Ma-je:ič je tedni igral v Sarajevu v kavarni "Evropa". Sarajevski listi poročajo, da je igral 71 ur nepretrgoma in s tem dosegel nov svetovni rekord.
Na prijateljevem pogrebu ga je zadela. kap.
V Ncvemgradu je te dni Ivan Le-deriski zapeljal z dvorišča mlatilni-co. Konja sta se ne nadoma spla-šila. Ledenski je padel z mlatilni-
Peter Zgaga
V pondeljek bo delavski praznik.
Dan dela — praznik ameriškega delavstva.
Ameriško delavstvo ga ne bo praznovalo z posebnim veseljem, ker je preveč prizadeto vsled brezposelnosti.
Vsi dnevi naj bi bili dnevi dela. le sempatam naj bi bil kak praznik brezposelnosti, in kapitalisti naj bi plačali tako kot se spodobi, pa bi bile v Ameriki povsem drugačne razmere.
ironija usode.
V sedanjem času praznovati
ce na glavo in se ubil. Dru"i dan ie;	. ,
°	3	J oraznike delu na cast, je pa prava
bil pogreb, katerega se je udeležilo
mnogo ljudi, med njimi tudi Marko Sabolič, najboljši prijatelj Ledin-skega. Ko je na grobu župnik Fra-njo Vedrič po pogrebnih obredih pozval pogrebce, naj molijo tudi za onega, ki b prvi izmed njih umrl, je pr-stalc Saboliču nenadoma slabo, zadela ga je kap in mrtev se je zgrudil na prijateljev groz. V Ncvemgradu je v dveh letih to že drugi primer, da je pri pogrebu mrli-čevega prijatelja zadela kap.
Sktb apettt in slaba
rje in	mafi.
ki
Ur«. nlSrr in vam d« 4"Urr apetit ter pomaga . barfti hrano ki pojedli. Potem ko »te
4 nima v uh«l. recite naroti a vas od Bjegove-—Adr.
Žrtev socijalnih razmer.
Iz Negove pišejo: Žrtev težkih socijalnih razmer je postal sodar tukajšnje graščine Čeh Franc. Iz obupa nad bednim življenjem, ki ga imajo graščinski uslužbenci si je v duševni zmedenosti 13. avgusta pretrgal nit življenja.
Cast svoje sestre branil.
Pred sodiščem v Sremski Mitro-vici se je te dni vršila zanimiva razprava. Zagovarjati se je moral 20. letni Sava Grbič iz vasi Martinac zaradi uboja svojega gospodarja Njegovana Matiča. Grbič in njegova sestra sta služila pri Matičevih. Nekega dne je sestra bratu povedala. da jo je Matič nadlegoval in jo hotel posiliti. Grbič je sklenil braniti čast svoje sestre. Še istega večera je počakal gospodarja na cesti in ga z okovano palico tako močno udaril po glavi, da je čez nekaj dni poškodbam podlegel. Razprava je bila burna. Grbič ima namreč nevarno ušesno bolečino in mu je med razpravo večkrat postalo slabo, onesvestili sta se pa tudi dve priči.
Obtoženec se je zagovarjal, da je hotel braniti samo čast svoje sestre, ni pa imel namena Matiča ubiti. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe. Zagovornik je vložil priziv, pa tudi državni pravdnik se je pritožil.
Na jablano se je obesil.
Ponoči se je v Zagrebu na vrtu hiše 27 v Istrski ulici obesil hišni posetnik Ivan Biaževič na jablano. Mož je bil notoričen pijanec in je često dejal, da si bo končal življenje. Njegova žena Marija je po noči čula pritajeno ječanje in ko je pogledala skozi okno. je opazila nekaj na drevesu. Slutila je nesrečo.!
Neki balkanski princ je imel čudne muhe. Muhe niso bile ničkaj prinčevske in še manj kraljevske.
V.iak dan sproti mu je kaj drugega švignilo v glavo.
Da so vsaki njegovi prošnji ugodili, ni treba skoraj omenjati, kajti bil »je princ, in prince smatrajo po nekaterih državah še vedno za božanstvo, kateremu je treba ugoditi in ustreči.
Nekoč si je zmislil. da bi si rad ogledal državno jetnišnico ter se pogovarjal z kaznenci.
To je bila precej drzna, princa nevredna zahteva.
Ministri so stikali glave in ugibali, kaj bi prjčeli.
Princu dobiti prošnjo, bd utegnilo biti zanje usodepolno. Princa spustiti v kaznilnico bi bilo nevarno, kajti v kaznilnici so samo Ničvredni ljudje in bi se lahko od njih kaj slabega naučil.
Slednjič jim je priskočil na pomoč ravnatelj kaaiilrxice.
—	Ne bojte se gospodje, — jim je rekel. — kar meni izročite princa. ga bom jaz spremil v kaznilnico.
—	Ni mogoče, — so ugovarjali ministri — z zločinci bo prišel v dotika.
—	Nikar se ne bojte, — jih ja potolažil ravnatelj, — peljal ga bom v tisti oddelek, kjer so sami po-nedolžnem zaprti.

Prihodnji teden bo v Worcestru slovenska poroka. To je precej nenavaden dogodek za tamošnje kraje.
Nadalje se sliši, da se bo tudi v
j Fly Creku nekaj spletlo in da bo
... .	i že pred pustom poroka, če oblasti
naglo je pograbila kuhinjski noz . .	,
„ , ,	„	,	1 ne bodo preveč skope z divorsom
m stekla na vrt. Prerezala je vrv. „	. .
Drugega novega pa zaenkrat m
na kateri »je visel mož in pozvala rešilno postajo, ki pa ni mogla ničesar storiti .ker je bil mož že mrtev.
Zaradi ograje ubil soseda.
V vasi Biliani je bil izvršen stra-
nic.
Pač še nekaj, skoraj bi bil pozabil: moj prijatelj Janez se jako postavi s svoje novo fajfo. Ko sem bil jaz gori, jo je menda dvakrat ali trikrat izgubil, zdaj so mu pa tako fajfo skomandirali, da bi jo kar iz-
šen umor. Posetnik Oljič je ubil so- pred hiše opazil, če bi jo slučajno seda Ugrleta zaradi ograje. Soseda 1 na drugem hribu pozabil, sta se začela prepirati ker je Ugr-let polomil del Olujičeve ograje, čeprav je imel Ugrlet sekiro v roki, je skočil Olujič z nožem proti njemu in ga pritisnil k zidu tako, da se ni mogel braniti. Nato ga je z nožem dvakrat sunil v trebuh. Ugrlet je bil takoj mrtev, ubijalca so pa orožniki aretirali.
NOV DOKAZ VARNOSTI PRI US NALOŽENEGA DENARJA
Finančna uprava države New York je priznala naša banko onim, pri katerih lahko država New York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL j DEPOSITORY of the STATE of NEW YORK.
naložila
New York denar pri nas, je in solidno poslovanje našega
Sakspr State Bank
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
ua
S
ii
V torek je minulo deset let, odkar imajo ameriške ženske volilno pravico.
Ali so kaj napredovale v zadnjih desetih letih?
Seveda so napredovale. Kaditi so začele kot Turki in žganje piti kot furmani.
*
Od konca avgusta do konca septembra so najhujši dnevi.
Živimo v znamenju jesiha in grozdja.
Jesih predstavlja tisto, kar je od lani ostalo, grozdje je pa tisto, kar bomo po sv. Martinu pokušali.
Kot rečeno, zdaj so najhujši dnevi.
Jesih je neužiten, grozdje je pa podvrženo precej dolgotrajni izpre-mernbi
Republika Peru se je iznebila svojega predsednika.
Južnoameriški predsedniki se nahajajo skoro na istem stališču kot evropski kralji.
V neprestanem strahu žive, kdaj Jim bo kdo stoiec izpodneaeL
Evropskemu vladarja v tem slučaju običajno ie vsaj prnčtea ostane. dočim se odstavljeni južnoameriški predsednik v Jamo savafi.
Iz Slovenije.
Iz Jugoslavije.
&A I M A mo m ar
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 29. 193«
LARGEST SLOVENE D AIL}
VOLK MAR IRO:
GRr PES O DAMAH
Imu mu je Fldo, je čisto nava- boli. Saj je vendar najpohlevnejši Potem je dama, ki se mu ne po-den križanec jazbečarja, pinča in pes v vsem okraju, yar.uje se vseh smehuje. Ona edina ga razume in -picia in strašno grd je. Edino, kar zaletov in ne more razumeti, da pozna njegovo pasjo dušo, ki je je na nj^m lepega, so njegove do- 1 ravnajo te dame, katere spozna na tisočkrat boljša od duše onih dobrodušne. rjave pasje oči. Star je deset korakov po njihovem parfu- misljavih .trmastih in razvajenih te šest let in vajen je že, da se mu j mu. tako grdo z njim zaradi nje-' psičkov z rodovnikom. Ta. že davno
gore grde zunanjosti.	J ne vidi, da je grd. To je opazii že
Samo enkrat je doživel izjemo! opetovano, ko se je vračal k nji s Takrat se je pred njim ustavila svojega vsakdanjega izprehoda in zelo lepa, svetlolasa dama s kras- ko mu je na prvo praskanje odprla ni m kitajskim pinčem in dejala je 1 vrata. Nežno ga boža po glavi in
vsi ljudje smejo. Čudi se celo, če e mu človek ne smeje. Na posmehovanje ljudi že davne ne gleda več tako kakor v svoji mladosti. Takrat je smatral v svoji naivnosti skoro vse ljudi za dobre, skoro z vsemi je bil prijazen. Toda ljud-
svoji prijateljici; "Tile grdi kužki j govori z njim kakor s človekom, so često zvestejši in hvaležnejši od A v njenem obrazu se pri tem ne je so se mu samo smejali. To svojo j čistokrvnih psov. Z moškimi je mi- j izpremeni nobena poteza. Ta dama je edina, ki se mu ne posmehuje. Pa še ta je slepa....
zmoto mladosti je počasi popravil in iz neprostovoljnega oasjega clowna je postal trezen filozof lastne ostudnosti.
In poleg drugih izkušenj z ljudmi )c opazil, da imajo ženske * ostudnostjo mnogo manj usmiljenja kakor moški.
Moški se večinoma ne zmenijo zanj. njim se ne zdi tako grd, mnogim se vidi celo čeden in neki de-beluhar je dajal zanj dvajset mark
mogrede rečeno tudi tako."
To je bila edina lepa dama, ki je govorila ubogemu Fidu iz srca.
Tudi mlade deklice so hudobne, toda Fido tega ne vzame resno. Ko gredo iz šole, ga često obkolijo v polkrogu in kriče na vse grlo: — "No, ti si pa res lepa mrcina!" ali "Ti dobiš še prvo nagrado na prihodnji pasji razstavi!" Ob takih
OSVETA PISATELJA
Znani francoski pisatelj Aleksander Dumas oče je s svojimi romani, izhajajočimi v podlistkih pariških dnevnikov, služil lepe denar-prilikah sedi Fido docela mirno sre- ce Bil pa je plačan od vrstice, za-
češ. da se ob pogledu nanj zaba- di Prebuine«a posmehovanja in vse 't3 je često raztegovai kak razgo-
va bolje nego v cirkasu.
Ženske pa vidijo v njem hudoben nestvor, najprej vidijo vedno umo njegovo grdo zunanjost in ko se mu potem smejo, vidi jasno njihov odpor. Za njegovo ostudnost nimajo razumevanja in zato Fido žensk nima rad.
Najbolj zaničuje in prezira elegantne dame s psi plemenitih pasem. Kajti skoro nobena teh dam ne gre mimo njega, ne da bi zmajala nad n»im z glavo, češ. glejte, kako grda je ta mrcina. ne da bi i primerjala s svojim negovanim Jjubljencem in ne preprečila vsakega zbiižanja z energičnim "fuj!" To krivično odrivanje ga najbolj
I zbadljivke enostavno stresa s sebe.
Pa tudi tu so izjeme. Iz šole »e vrača mala. krivo raščer.a deklica nežnega, otožnega obraza. Hodi vedno sama in ko gre mimo njega, zakliče: "Fido!". prijazno mu
ver, da je naneslo več vrstic. Kadar se mu ni ljubilo delati, je v svoj roman vstavil čisto nepotreben razgovor približno tele vsebine; — Ah, vi ste? — Da, jaz. — Čakal sem vas že. — Nu, zdaj sem tu. — Ali se je posrečilo? — Da. — Res? —
pokima in v njenem glasu je nekaj Res, _ ^^ ^^^
se. — Daj-
kot prijateljstvo, izvirajoče iz enake usode. Fido je že pogosto raz-
va se. — Tako sta govorila junaka,
čitatelji pa s takimi praznimi be-
mišljal o tem. zakaj hodi baš to ^ ^ bili	^ urad. '
Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi mamererao dati najboljm pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike.
Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) is Washington*, ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potojeje preko Ne« Vorka je najOoije, da v prošnji označijo naj m jim pošlje na Barge Office, New York, N.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA
Glasom nove ameriške priseljeniške postavo, ki je stopila v veljavo s prvim JvliJeas, wait jugoslovanska kvota 84S priseljence« letno, a kvotni viae ji se Izdajajo •ara« onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti m: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriftttih državljank, ki so se po 1. ;umije 1928. leta poročili; šene In neporočeni otroci is pod It. leta poljedelcev. TI m opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovic« p* so opravičeni šene in nI otros* taped H. leta »avljanov, ki to kili pastam pri paAčenl v t* deželo «a stalno M vanje .
It m pojasnila we etsmtajte m
BAKSER STATE gg SAME
Rt COtTLlNM 01REET
plemenito dekletce vedno samo ±n zakaj je tako otožno.
Priletne dame imajo več usmi-
nlštvc- je Dumasu javilo, da mu bo za vsako krajšo vrstico plačalo le polovico dogovorjenega honorarja, ljenja z njim. Sicer je pa Fido Dumas je prejel pismo ravno, ko je sploh prepričefti, da starejše ljudi bil pri njem urednik "Siecla'. kjer ostudnost mnogo manj moti. Sme- je izhajal njegov roman. Poprosil je jo se sicer tudi, toda v njihovem urednika, naj nekoliko počaka, sedel za mizo in s silno jezo napisal nadaljevanje. Izročil je rokopis u-redniku z besedami: .^u, ubil sem ga'.. "Koga?" je preplašen vprašal uradnik. "Tega Grimauda. Izmislil sem si ga baš zavoljo njegovih kratkih stavkov. Ako pa se ne plačajo, je bolje, da nepridiprav več ne živi".
Pripaljen Toast!
Ne tee pripojenega teasta
Toast bo po vaši želji, re uporabljate Westiagkoose Aetanatic Toaster.
Ali hočete bled toast, zlato-rjav toast ali toast bogate temne rjavice ? Na strani tega toasterja je mala kontrola. Naravnate jo. in ko je toast baš pravilen, elektrika ugasne. Kruh se ne skva-ri, nobenih skrbi.
Pa tudi lep je ta Električni Toaster. Z veseljem ga boste imeli ali ga s ponosom daii svojemu prijatelju.
Dva kosa kruha s e toastata istočasno.
S9
v gotovini.
The New York Edison System
Ttw New York Edison Company Brooklyn Edit on Company Incorporated The United Electric Light and Power Company
Now York and Queens Electric
Light and Power Company The Yonkcrs Elcctric Light and Power Company
smehu je vedno nekaj sočutja, a to pomeni mnogo. Večkrat se ta ali ona celo skloni k njemu in mu za-mrmra lepo besedo, kakor bi ga hotela potolažiti. Za to je vedno hvaležen, toda tolažbe ne potrebuje.	*
seznam aranžirani h CKRTOV.
KON-
BREZFLACm POUR.
BOARD OF EDUCATION nudi
21. septembra: S. N. D.. Cleveland, brezplačen pouk. ki se iele naučl-
Ohio.
12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio.
30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111.
7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. m.
14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m.
Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki že-
ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od it. delt., soba štv. 3tt, ali pa v pondeljek In sredo ob S. do 5.. soba 413.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—J u rtslav Boreas
Primarne volitve.
POSTAVA JE TAKA
ZNAMENIT ZDRAVNIK PRIPOROČA
"Chicago. III. — Trpel s»-m
na prebavnosti in deloma na črevesju. fig»r vzr<»k j<» bila zaprtost in slab apetit
TRINERJEVO GRENKO VINO
le Imeti koncerte, da sporočijo do! je resno tega stanja skoro takoj.
15. septembra na sledeči naslov:	r>r °	June*. Chicago Medical
*	SchooL"
Rvftnrir Rinnvpr	I 2:1 °jat'anJe	rednega delovanja želod-
tjvetozar ts a n o v e c,	ca tVev >ter	fn i<(ll,ai v2emite Trtner-
6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. j Jevn grenko vino redno trikrat dnevno.
V vseh lekarnah-.	—(Adv>
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDIT!
VESELICE, ZABAVE
GLASUJTE
"GLAS NARODA" ne Sta samo tih članstvo, pač pa vrni
CENE ZA OGLASE SO ZVERNE
Leningrajska "Krasna ja Gaze ta" poroča o zanimivi obravnavi proti leningrajskemu profesorju Jačev-skemu ravnatelju mokrološkega in fotopatološkega znanstvenega ustanova, katere je ravnatelj je prišel pred sodišče, ker je sprejemal svoje sotrudnike v službo brez posre-devanja borze dela. "Menil sem, da ravnam prav, kajti dobrih moči za mojo stroko bi mi ne mogla preskrbeti nobena borza dela.", je izjavil profesor pred sodiščem, V celi sovjetski Rusiji bi našli kvečjemu 20 ljudi, katere bi lahko porabil za znanstveno delo te vrste. In vse te ljudi poznam", je nadaljeval obtoženec.
Toda ta argument ni mogel prepričati predsednika leningrajskega sodišča, ki |e strupeno vprašal:
"Ali spada tudi vaše nižje oaobje med take nenadomestljive strokovnjake?" — "Zaupano mi je bilo vse premoženje laboratorija, ki predstavlja vrednost mnogih milijonov, ki zato ne morem dovoliti, da bi hodili v laboratorij ljudje, katerim ne zaupam", se je zagovarjal profesor.
Nobeni argumenti mu niso nič pomagali m mož je bil obsojen na 5 mesecev prisilnega dela, ker je kršil sovjetski zakon o delu.
CEHA
DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-sloTendko Berilo
KNJIGARNI *GLAS
n«
Dostikrat čitamo o primarnih volitvah 'primary elect ions > in njihovem pomenu z ozirom na volitve za Kongres, ki se vršijo kasneje v novembru. Kaj je izvir in svrha teh primarnih volitev
Primarne volitve so bile ustanovljene, da se zatre nadvlada vsemogočnih političnih vodij »political bosses). Ta nadvlada <boss rule> se je razvila zlasti po Civilni vojni, ko so politični mogotci zadobili neomejeno oblast nad strankinimi odbori in delegati državnih konvencij. V mnogih državah in krajih je organizacija politične stranke v rokah enega ali nekoličine političnih mogotcev. Ki postavljajo strankine kandidate — dostikrat v tajnih sestankih orga-nizaeje — in tako diktirajo volil-cem, za koga naj glasujeo. in splon J manipulirajo strankine sile, kaker se jim zljubi.	1
Proti temu načinu postavljanja strankinih kandidatov je bil ustanovljen sistem primarnih volitev, j Ni dvoma, da ta sistem omejuje vsemogočnost političnih voditeljev,! dasi je seveda ne odpravlja. Na' vsak način se kandidat stranke j menuje potom javnih volitev in, i dasi politični voditelji lahko vsilju- ( jejo svoje kandidate, venda~le imu- j jo volilci dotične stranke priliko izjavljati, da-li marajo za takega kandidata ali rajši hočejo kot strankinega kandidata kake druge kandidate.
Prva primarna volitev v Združenih državah se je vršila v Crawford County v Pennsylvania leta 1860. Prva država, ki je uvedša zakon za urejevanje primarnih volitev je California. Nato ni bilo daljnega razvoja do leta 1899, ko je država Minnesota uvedla prisilne prim, volitve za državo. Več držav je potem odpravilo imenovanje kandidatov v državnih konvencijah in nadomestilo ta način i-menovaja kandidatov s primarnimi volitvami, izveden: mi pod clržavnim nadzorstvom.
Primarna volitev služi za razne svrhe: za -imenovanje kandidatov za politične mandate, za izbiranje delegatov v strankine konvencijo, za izraz želje volilcev glede raznih političnih vprašanj in sploh, da se najde, kako je stališče večine volilcev, spadajočih k tej ali oni stranki. Dasi načeloma vsak voli-lec sme glasovati v primarnih volitvah za kogar hoče, vendar zakoni, ki urejujejo primarne volitve, izključujejo iz glasovnic imena u-
nih strankinih kandidatov, katerih ime ni bilo poprej preloženo od gotovega odstotka vpisanih volileev. Zato kadar kdo hoče kandidirali v primarnih volitvah, gredo agitatorji okoli s polo, v kateri se nabira gotovo minimalno število podpisov.
Primarna volitev se vrši na dan, ustanovljen v to svrho po državnih ali mestnih zakonih. Odrejen je prostjor. kjer naj glasujejo člani politične stranke, ki so poprej izrazili, da spadajo k tej stranki. Politični voditelji navadno imenujejo dva kandidata; kdor izmed nju je izvoljen, je uradni kandidat dotične stranke v splošnih volitvah. V teh splošnih volitvah, ki -o tajne, sme seveda vsakdo glasovati za kandidata katere stranke on hoče. d očim so primarne volitve omejile na kandidate ene ali druge stranke.
Imamo dve vrsti primarnih volitev. Ena je znana pod imenom odprtih primarnih voiitev topen primary >. To je voiitev za kandidate strank, do katere vsi volilni imajo pristop brez ozira na svojo pripadnost k tej ali oni stranki. Te "odprte" primarne vol.tve pa so v -mogočile nasprotnim strankam, da so glasovale za manj vredne kandidate nasprotne stranke, tako cia so si olajšali zmago v splošnih volitvah.
Zaprte primarne volitve (closed primary >, ki so sploh sedaj v veljavi kierkol je zakon uvede! primarne volitve —. pa se raztezajo le na pripoznane člane te ali one stranke. Države sama klasificira volitve kot pripadajoče k tej ali o-ni stranki. Volilec je redno zapisan kot čla*i kake politične stranke. On dobi glasovnico le za kandidate svoje stranke. Pripadnost k stranki se navadno določa po prejšnji registraciji. Ko volilec prvič gre k primarni volitvi. ga vprašujejo, za kandidate katere stranke on hoče glasovati. On tedaj je registriran kot član dotične stranke, dokler ne stori potrebnih korakov za vpis v drugo stranko. V državi New Jersey — na primer — mora volilec. ki hoče biti registriran kot član druge stranke, izostati za eno leto od primarnih volitev. — Po takem premoru se zopet vpiše kamor hoče. Vse to seveda ne preprečuje, da dotičnik, dasi uradno zapisan kot član te ali one stranke v svrho primarnih volitev, glasuje v splošnih volitvah za kandidata druge stranke.
! POZOR, ROJAKI
la naslova na Usta, kattMfk prejemate, j« nevidne, kftaj Vam je naročnina paila. Na tekajte torej, da se Trna vyonkjt, temrd obnovite naročnino nil direktno, ali pa pri enei čih naših zastopnikov.
Število priseljencev pojema.
V fiskalnem letu, ki je končalo dne 30. junija 1930, je bilo 446,214 inozemcev pripuščenih v Združene Države. Od teh je bilo 241,700 priseljencev in 204,514 ne-priseljen-cev < inozemcev pripuščenih začasno. tukaj nastanjeni inozemcev, vračajočih se od začasnega obiska itd.) Tekom iste dobe je odšlo iz Združenih držav 272,425 inozemcev, tako da je leto končalo s pribitkom inozemskega prebivalstva 173,789. Leto poprej je ta pribitek znašal 226,800.
Število pripuščenih priseljencev je padlo od 241,700 na 279,678. To je primanjkljaj od 13.6%" nasproti predhodnemu letu.
Vsled nove kvote (po narodnostnem iziviru) je padla imigracija zlasti iz skandinavskih dežel in iz Nemčije, dočim je narastla imigracija iz Angleške. Padla je znatno tudi imigracija iz Kanade, zla-
| sti pa ona iz Mehike (od 40,154 na [ 12.703». To pomenja, da imigracij i j iz Mehike ni nikak problem več.
Od splošnega števila vseh pripuščenih inozemcev je 31.7 prišlo pod kvoto, 22.2'V je bilo prišel j en-} cev na povratku. 15.9«% je bilo pot-I nikov na začasni obisk. 14.1' ' je 1 bilo priseljencev iz dežel, ki nimajo I kvote, 7.2^ je bilo priseljencev iz-i ven kvotnih dežel (žen. soprogov j in otrok ameriških državljanov) I in 6.3% je bilo potnikov na prehodu čez družene države v druge dežele. Ostalih 2.6'.'t je zapopadlo di-plomatične in konzularne nastav-ljence tujih držav, dijakov, duhovnikov in vseučiliščnih profesorjev in družine.
SAKSER STATE BANK
S2 COBIUNDT STREET NEW YORK, N. X.
posluje vsak delavnik 8.30 dop. do 6.
popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, pondel jek do 7,
DRUŠTVO NEPOLJUBLJENIH DEVOJK
Na izlet v bavarske planine so prišle iz Porenja štiri vesele deklice, so se v svoji razposajenosti zapisale v tujsko knjigo sicer s pravimi imeni, dodale pa so razne šaljive opazke, s katerimi policijska oblast ni bila zadovoljna. Ena izmed deklet je kot svoj poklic navedla, da je "preclseidmca društva še nepo-ljubljenih devic", druga pa je pod rubriko "rojena" zapisala: "Da, ali oprostite, nikoli več se ne bom *. Čuvaj javne varnosti ni imel dosti smisla za humor objestnih devojk in jih je naznanil zaradi napačne prijave. Dobile so policijsko kazen po nekaj mark, predsednica onega žalostnega društva pa je prejela nalog, da t teka treh dni predloži pravila društva oblasti v potrditev, sicer se društvu ne more priznati pravni obstoj. Kaj je predsednica nkrentta. doslej še ni znano.
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar
Frandaco, Jacob LislSl
COLORADO Denver, J. BchutU Pueblo, Peter Culig, A. Bafttd. Sailda. Louis Costello. Waisenbunt, U. J. BayuL
INDIANA Indianapolis, Loula
ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago, Joseph BUsh, J. Bevttfi, Mrs. F. Laurich, Andrew ttplilar. Cicero. J. Fabipa. JoLot,, A. Anzelc. Mary Bam Me L. J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Aug us tin North Chicago. Anton Kobe! Springfield, Matija Bar bo rich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek *n Jože Zelene.
KANSAS Otrard, Agnes MočnlK. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND
Steyer, J. Cera®.
Kitzmiller, Fr. Vodoplvoc
MICHIGAN
Calumet, M. P. Kcbs Detroit, Frank Stuiar. Ant. Ja-nezlch.
MINNESOTA
Chisholmn, Frank Qouie, Frank PucelJ.
Ely, Jos. J. Peshei. Fr tekala. Eveleth, Louis Oouio. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovU Virginia, Fra*sk ELrra^cia Sheboygan. Johr Zor mail. West Allls, Frank Ukok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ.
MONTANA
Klein. John R. Rom Roundup, M. M. Panlao Washoe. L. Champa.
NEBRASKA
Omaha, P. Broderlck. NEW YORK
Gowanda, Karl 8 tern is ha Little Falls, Frank Masi«.
OHIO
Barber ton, John Balant, Jos Hitt. Cleveland. Anton Bobek. Chaa. Karlinger, Anton Simclch. Math. Siapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant Id J. Kuxntt Nliea. Frank Kogovfiek. Warren, Mrs. F. RacLar Youngs town. Anton KikelJ. OREGON
Oregon City. J- Kohlmr.
PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank jakfle. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezo v ec V. Ro-vanftek.
Crafton, Fr. M&chek. Export, G. Prevlč, Louis Japan-« Cld, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln, Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paoahek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. TauielJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands. J. Koprlvtek. Midway John 2us&. Moon Fan, Fr. Podmlttek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pcgačar, Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesd*rc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okoUco. J. SkeviL Fr. Bchlfrer. West Newton. Joseph Jovas Wlllock, J Peternel
UTAH
Helper, Fr. Krebe. WEST VIRGINIA:
Williams River, Ante* Svet WISCONSIN Milwaukee, Joeeph Tratnik ta
In okolica. WYOMING Rock Springs, Loals DiaxnondrtUa. f,
KRATKA DNEVNA ZGODBA
«C1I R1BOS V* *
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST Z9, 19»
mpt largest norm moli m v. m a
D R U Q A
tarn ROMAN IZ &TUDUA
Z« Glas Naroda priredil G. P.
< Nadaljevan Je)
HČERKINO SRCE
—	Saj vendar niso vedeli... Kako strašna je bila ta tolažba in kako j* hrepenela po gorki. sočutni besedi — njenih prijateljev!
—	Ničesar lumaš na »vetu kot zavetje v moji hiš, — ji je rekel atric - Tega ti seveda ne morem odrekati, čeprav se ni tvoj oče nikdar brigal za nas, dokler ti ni bilo treba preskrbeti zavetje. Kljub temu pa
v vabim k nam. Jaz ničesar ne očitam mrtvemu! Dosti sicer nimamo, a vendar lahko nekoliko pomagaš. V Zapadni Indiji ali na Holandskem morajo gotovo ie živeti sorodniki tvoje mrtve matere..-
Lora ni vedela več, kaj vse Ji je pripovedoval stric Bergmeister. Vse
je zvenelo krog nje kot uničujoča, strašna reka.
*
Nekako ob istem času je sedel v majhnem gradiču Buchhain Klemene Herway nasproti svoji materi.
Izgledal Je poparjen in nesrečen.
Njegov čedni braz Je bil povešen globoko na prsi.
—	Vendar pa Je sramotno, mati ... Rekel sem si že takrat: — Takrat, takoj po nesreči sem se pusti! zavesti, jo poljubil ter ji rekel....
—	Bah sočutje prve ure. Formalnega predloga pa hvala Bogu nisi £e stavil. ..
—	Ne, a moje vse obnašanje v zadnjem času ... Mama, ona je vendar tako ljubka! Jaz jo imam strašni rad ...
—	Smatrala sem jo za bogato dedinjo. Če bi le slutila, da se je stari Rutland uničil s svojimi špekulacijami, bi ti nikdar ne dovolila prestopiti praga Rutlanda.
Njegova žena, ki je bila Holandka, je imela precej premoženja, o tem ni niti dvoma....
—	In to veš zagotovo...
—	Absolutno zagotovo. Ostane ji niti vinarja in upniki se bodo morali zadovoljiti z osemdeset odstotki. Ti si jo moraš izbiti z glave ter odpotovati še danes. To je za oba dela najboljše ..
—	Danes že. mama0
Klemene je zrl naravnost prestrašen.
—	Niti slovesa ne morem vzeti od Lore?
Poslušaj, Klemene, — kako si moreš predstavljati to slovo po tvojem neumnem obnašanju na dan smrti?
Brez pameti bi se ti obesila na vrat in ti bi ji moral šele razlagati, zakaj si si premislil celo stvar. Če bo po moji smrti ugasnila tudi pen-zija kot vdova, boš moral opustiti tudi Buchham. Povedati ji vse to mirno v obraz, bi bilo gotovo mučno zate ...
—	Nemogoče, povsem nemogoče! — je vkliknil strastno.
—	Raditcga sem že dala služabniku naročilo, naj spravi skupaj tvoje stvari. V eni uri edide brzovilk iz Steyra. Tega se moraš poslužiti. John je že napregel sani!
—	Tako hitro, mama! Kam naj potujem, za vraga? Sedaj, — sredi zime?
—	Poj ti i v Baden-Baden ali Hamburg. Tam je najti vedno zabave za mlade ljudi in zelo dobro družbo. Mogoče bo našel tam bogato dedinjo!"
—	Mama!
—	No bodi vendar miren. Glavna stvar je: — Pozabi Lorol
—	In pisati je moram vsaj za slovo, — je rekel ter vstal. — Pojasniti ji moram vsaj!
—	Piši ji za božjo voljo! Reci ji. da imaš katar in da moraš oditi na Jug. Ne veš natančno še, kdaj se boš mogel vrniti.. Le. — stopila je bližje k sinu ter mu pogledala v oči, — obljubiti ml moraš preje, da ne sme niti najmanjše črpati upanj iz tvojega pisma!
Zrl je mrko v tla.
Nato pa Je rekel:
—	Pod enim pogojem bom izpolnil tvojo željo: — Ti se boš zavzela za Loro. kaj ne? Ona je povsem osamljena, kajti ti sorodniki. ..
—	Jaz čakam le tvojega odhoda, da grem k njej. Kar se bo moglo zgoditi, se bo zgodilo. Osebno nimam ničesar proti njej!
—	Hvala ti, mama!
—	Le pojdi, sinko moj. John bo takoj pripeljal sani!
Pol ure pozneje so odhitele sani skozi mračni dan.
Klemenca je treslo. Vse sivo, mrko In melanholično krog njega je bilo skrajno simbolično zanj.
Padla je slana na cvetočo cvetko njegove ljubezni. Mislil je na Loro ter se zdel samemu sebi kot mučenik.
Naenkrat pa je imel vizijo:
Na stezi skozi zaseko, po kateri so ravnokar smučale sani, je stala vitka dekliška postava.
Črna in komaj razločljiva je stala sredi snežnega meteža. Veter je potegnil navzdol pajčolan in pokazal obraz.
Iz bledega obraza je štrlelo nanj dvoje oči v brezmejnem strahu.
—	Lora! — je hotel zakričati naglas. Nekaj pa mu je tako trdno stiskalo vrat. da ni mogel spraviti ven niti najmanjšega glasu.
Ah je bila v resnisci? Ali pa jo je pričarala le njegova razgreta domišljija?
Ozrl se je naokrog.
Vizija je izginila. Le sneg, sneg ter mrka megla. ..
< Dalje prihodnjič.)
a
Ali bo kdaj izčrpana krvava zgodovina velike francoske revolucije? Nova knjiga historika Duchainona nam zopet predočuje do sedaj nepoznane podrobnosti brezupnih dni 2. in 3. septembra leta 1792, ko so zavzeli Prusi Verdun in je planila pobesnela množica v ječo, da bi se maščevala nad zaprtimi **veleizda-jalci \ S sekirami, sulicami in sabljami oboroženi rabi j i so vprizorili pravo mesarsko klanje, dokler niso odkrili na vrtu v ječo izpremenjene S. Germainske opatije samostansko klet. Razbili so vinske sode in pričeli piti. Baklje so metale pretečo luč na pošastno sliko: vinjeni morilci so ležali med razmesarjenimi žrtvami. Šele ob petih zjutraj so se revoludjski sodniki toliko iztreznil, da so lahko zaslišali preostale jetnike. Med slednjimi je bil sivolasi polkovnik Sombreuil, poveljnik pariškega doma invalidov. Njegova mlada hčerka mu je sledila v ječi in z njim vred stopila pred sodnike. Kmalu je uvidela, da so jo vohuni v naglici pomotoma zamenjali z neko dvorno damo, ki je v Tuilerrijah govorila z nesrečno kraljico Marijo Antoineto, preden so jo zaprli. Mademoiselle Sam-breuil je bila tako prepričana, da bo obglavljena, da rabljem ni marala pomagati do nove žrtve. Pogumno je odgovorial, da je bila tega dne v palači, ker se je kraljici morala zahvaliti za neko podporo. Ta neustrašenost je presenetila sodnika. "Državljanka"", je zaklical eden med njimi, *če bi imeli vsi vaši znanci toliko duha. ne bi bile naše ječe nikoli tako natrpane!" Po kratkem posvetovanju so gospodični Sombreuil sporočili, da ie o-proščena. A hči ni hotela oditi brez očeta. Zvedela je, da zahtevajo po neki ovadbi njegovo smrt baje invalidi sami in je izjavila, da to ni res: njen oče je bil jako priljubljen poveljnik! Sodniki so poslali po pisarja, da bi zaslišal invalide. Število teh je znašalo 800 mož in med temi jih je 150 res prijavilo različne malenkostne pritožbe. Pričel se ie prepir. Pisar je moral počakati, dokler ne bi spisali svoje pritožbe. To se je zavleklo do poldneva. A preden se je vrnil s papirji iz Doma invalidov, se je odigrala v S. Germainu nova drama. Poživinjena in zopet upijanjena mno£ica se je naveličala čakanja, zapršila stražo in vlomila v celico starega poiokovnika, da bi ga takoj umorila. Gospodična Sambreuil, ki se je oklenila očeta in kričala: "Poprej mi morate vzeti življenje!" Dobila je dve rani z bajonetom. Naposled je nesrečnemu starcu okoli roke zavozljala svoje razpuščene lase in tako so jo morali odvleči na dvorišče z njim vred. Stokala je tako strahovito, da je preglasila vse
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
(Nadaljevanje.)
1- sresek ...............
Popotniki ...................
Poznava Boga ...............
Pirhi .......................
Povodcoj OOOOSOOOOOOOOOOOOOO
Praški Jude* ...............
Prisega Huronskega glavarja Prvič md Indijanci .........
. .40
rjovenfe. S Sombreuilom vred zaprtega polkovnika S -Marsa, njegovega prijatelja, so zverinsko zaklali, a krvaveča, obupana hči je še vedno z lastnim telesom branila o-nemoglega očeta....
V tem trenutku si je izmislil eden izmed morilcev, 28-letni Volant novo peklensko grozovitost. Izpovedal jo je 42 let pozneje pred svojo smrtjo duhovniku, ki je zapisal njegovo Pravljice Is pripovedke (KoSntnlk) povest. Izpil je kozarec s smodnikom pomešanega vina in ga nenadno pustil v vedro, v katero je tekla topla kri usmrčenega S. Marsa. Dvignil je nato do vrha polno posodo in zatulil: "Mir! Državljanka! Izpij ta kozarec na zdravje nacije, pa ti bomo podarili življenje tvojega o-četa!" Mademoiselle Sombreuil se ni obotavljala niti trenutek. Z drhtečo roko je pograbila kozarec, zaklicala "Viva la Nation!" in ga na enak dušek izpila. To je tako ugajalo množici, da je z navdušenim tuljenjem dvignila starca s hčerko vred na roke, pa ju nesla k sodnikom in zahtevala, naj ju oprostijo. Pisar, ki se je med tem povrnil iz Doma invalidov, je sporočil, da je b:l Sombreuil res pravičen načelnik, ker pritožbe niso vredne uva-
,.	.30
.	.3«
.	.30
..	JS5
' JI
Kretanje Parnikov
— Shipping New« —
30. avqutta:
Republic, Cherbourg Bremen St L*>uia. Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano. Nat-olL Gtr.uvi
1.	septaembra:
Paxls, Havre
2.	septembra:
Vulcan la.. Trat
22. septembra:
Reliance, Cherbourg.
Hamburg
Preganjanje Indijanca* a^gjooar-Jev .......................... JO
Potop, I. zv.....................3.—
Potop, II. zv....................3,—
(Oba zvezka skupaj) ..........5.5ft
Razkrinkani Hmbsburiani ...... .50
Rinaldo Rinaldinl .............. JO
Robinzon
Robinson (Crowe) .............1.—
Rdeča megla ...................75
Revolucija na Portugalskem .... JO
Roman treb src ................. 1.—
Rdeča In bela vrtnica, opvest .. JO
Rdeča megla ____________________________ .70
Rdeča kokarda..................1.35
Slovenski ftaljivee ...............40
3. septembra:
Mauretunia, President Hamburg
iJeutschland,
Cherbourg
Harding, Cherbourg,
Cherbourg, Hamburg
5.	septembra:
Fiance. Havre
Bremen, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Roma, Napol 1. Genova -
6.	septembra:
Leviathan. Cherbourg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam *
8. septembra:
Resolute, Cherbourg.
Hamburg
23.	septembra:
Kit-men, Cherbourg, Bremen
24.	septemora:
Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg
25.	septembra:
l>resKien. Cherbourg, Bremen
2t> seotembra:
Frame. Havre Homeric, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volendaiu, Boulogne sur Mer, !Rotterdam
Augustus, NapoII. Genova
27. septembra:
Leviathan, Cherbourg
1. oktobra:
A'lultaniu President burg
L»**utit«'hland.
Chert>ourg
Harding. Cherbourg. Ham-Cherbourg. Hamburg
ževanja. Polkovnik je bil oproščen Slovenski Mhna trd. ven. .....75
in isti pisar ga je odvedel na stano- I Sueški invalid ...................35 f
vanje njegovega nekdanjega slu-	to ^^................. &
žabnike v pariški okolici. Made-j ^^ Mno ^^ __..........
moiselle Sombreuil je dolgo bole- t Sanjska knjiga,	.......... .60! burg
10. septembra:
Aquilania, Cherbourg
President lioosevelt. Cherbourg. Hamburg
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
12 septembra:
lie de France. Havre Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne terdain
sur Mer, Rot-
hala na histeriji in božjasti. Sčasoma pa je ozdravela, a je ostala za vselej živčno razburljiva. Ni mogla videti rdečega vina in v grozi je pobegnila, če je kje stalo na mizi. Njena požrtvovalnost je zadostovala samo za dve leti. Junija leta 1794 so polkovnika zopet zaprli s sinom in hčerko vred. Dne 17. junija so o-četa in sina oblaglavili. Tudi hči bi jima nedvomno sledila, a rešil jo je prevrat — Thermidor. Osamljena in obupana je zapustila ječo, vnov-čila ostanke imetja in pobegnila v Nemčijo. Tam se je poročila z nekim grofom, francoskim emigrantom. Povrnila se je na Francosko šele z Bourboni po Napoleonovem padcu. Leta 1823 so jo pokopali v Avignon u na južnem Francoskem, kjer je stanovala. A njeno srce so prenesli v pariški dom invalidov. Zazidano je tam v skupnem grobu nekdanjih poveljnikov invalidske hiše. Tudi po smrti ni zapustila zvesta hči svojega očeta.
13. septembra:
George Washington. Cherbourg. Ham-
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava lista
Na obisk v staro domovino
zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tndi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete:
Po FRANCOSKI progi s parnikom "De de France"
preko Havre:
PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930
3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI B02ICNI IZLET


Po COSULICH PROGI preko Trsta
PRIHODNJI IZLET
z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930
Nadaljni izleti pa isti progi: tt. novembra—"SATURN1A" lt.
"VULCANIA*
Za cene. za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko. preko katere so te sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo In pa, kar je naj7aineje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni.
SAKSER STATE BANK
42 COBTUUfDT ST., NEW YOBS Tel. Barclay 0380
Sanjska knjga. nova velika «... 30
Sanjska knjiga Arabska..........I.1*
Spake, humoreske, trda ves .... JM Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljca 1914-18...............L2S
Sredozimei, trd. vea..............60
brUft, oo*ooooaea*o*o09««*ao» «4§
Strahote vojne ................ JO
Štiri smrti, 4. sv ............... .35
Smrt pred hiio ................ .<5
Stanley v Afriki .............. JO
Strup iz J odeje.................75
Spomin znanega potovale« .... LM Stritarjeva Antboluglja bro& .. .«<-Si sto Šesto, povest is Abrueev .. JI Siii medvedjem lovca. Potopisni roman ...... .................. JS9
Stric Tomova kote ............. .50
Študent naj bo, V. sv........... .35
Sveta Notburga .................35
Spis je, male povesti ............ .35
Svitanje (Govekar) ............1.—
Stezosledec ..................... -H«
Šopek Samotarke _.............. JB
Sveta not .............«.«•«..* ,30
Svetlobe in sence.............. l.-A
Slike (MeSko) ...................C0
HAKESPEAREVA DELA:
Waehbet trdo vez. ............ .90
broširano....................70
Othelo ..........................10
Sen Kresne noti .............. .70
i I
SPLOŠNA KNJIŽICA:
Št. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 Btr„ broSirano .................... .55
Št. 2. (Rado Mu mik) Na Bleda.
izvirna povest. 181 str.. broft... 30 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft. 105 strani _.................. J'
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... .56
Št 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridoiin Žolna in njegova družina
veselomodre črtice L. 72 strani, broSirano ................ JZ5
Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broft. .......... J5
Štev. 8. Akt. fitev. lik...........75
Št. B. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broft. .....— .71
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraooe, rllijefca karikatura in
minulosti, 55 str., brotL _...... JtS
Št 1L (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4 .slikah. 84 str., broft....... J5
Št 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih. 91 str., broft.......... Ji
Št 13. (V. M. Uarfiin) Nadeida Nikolajev na, roman, poslovenil
U. Žun, 112 tar., broft......... JO
št 14. (Dr. Kari Engilft) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str„
broS. ......................... JI
št 15. Edmond In Jules de Gon-
eourt, Benee Mauperln..........40
Št 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi. 112 str- broJL ........ .45
Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah. povest prevel Mir.
ko Pretnar, 80 str............. JO
At 18. fJarnsl. Vrcblfcky) Oporoka lukov&kega grajtfaka. veseloigra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. Brad**. 47 str- broft. .. M
št 19. (Gerbart Hauptman) Po-topljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funte*. 124 stra.. broft. ...... JO
št. 20. (Jol. fceyer) GsmpaO to Ifemnrassfcl. japonski roman. Is
česane prevel dr. Frao Bra-
dae, 154 str, broS............. M
št 21. (Fridoiin Žolna) ptlljot
s*«sssssss«s«a*tfs«sss««*
fit 22.
Milwaukee, Cherbourg. Hamburf Conte Grajide, Napoti, Genova
15. septembra:
Columbus, Cherwjurj, Bremen
16 septembra:
Europa, Cherbourg, Bremen
17.	septembra:
Btrengaria, Cherbourg
Albert BaJlin, Cherbourg. Hamburg
18.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
19.	septembra:
IVris, Havre
Saturnia. Trst
MajeMti«-, Cherbourg
Itoterdam. Boulogne »i:r Mer, Rotterdam
20.	septembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
3.	oktobra:
lie 'le France. Havr* Europa. Cherbourg. Bremen OIvm|>lc. Cherbourg
4.	oktobra:
St. bjuis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur M«r, rotterdam C -n<e Btancamano, Napoll, Genova
6. oktobra:
Republic, Cherbourg, Hamburg Kenolute. Cherbourg. Hamburg
8. oktobra:
Vulcan!«, Trat HereiiKaria. Ch^'Dourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
9. oktobra:
Stuttgart,
Cherbourg. Bremen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkiajia In najbolj ugodna pot aa
potovanj* nc saromnib sarnlklh: PARIS	1. sept.; 19. sept.
(4 P. M.) (4 P. M.) FRANCE 5. sept.; 2G. sept.
(7 P. M.) (7 P. M.) He de France 12. sept.; 3. okt.
lOpoldne) <4 P. M.) NaJkraJSa pot po Calomel. V«akA< Jo v posebni kabini s vaeml »okornimi adobnowil — Pljafa In slavna francoska kuhinja. Izredno nlako eeno Vprašajte kateregakoli pootlaiCeaesra agenta
FRENCH LINE
IS ITATE ITRKIT
Nt'W YORK. N. Y.
Št (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 6U str.,
broširano .....................SO
Št 24. (£L L. Bulwer > Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
broš......................... .90
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del ...................... J90
Št 26. (L. Andrejev/ Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str.
broS. ........................ J5
Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva xa
10. oktobra:
Paris, Havre M.ijestic. Cherbourg Stateridam, Boulogne sur terdam
Roma, Napoll, Genova
Mer, RoL-
14. oktobra:
Bremen. Cherbourg. Bremen
15 oktobra:
M-turetanla Cherbourg
<!>-uri;c VVajitiington. Cherbourg. Hamburg
Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg
16.	oktobra:
Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen
17.	oktobra:
France, Havre H. »meric, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
18.	oktobra:
Reviatlian. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte <_rande, Napoll, Genova
22 oktobra:
New York.
Cherbourg, Hamburs
23.	oktobra:
L»readen, Cherbourg, Bremen
24.	oktobra:
He de France, Havre Saturriia, Trst
Kuropa, Cherbourg, Bremen 1'ennland, Cherbourg, Antwerpen
25.	oktobra:
Cleveland, Cherbc urg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
29. oktobra:
L>euts< hland, Cherb« urg, Hamburg America, Cherbourg. Hambucg Berengarla, Cherbourg
31. oktobra:
Majestic. Cherbourg Augustus. Napoll, Genova
Slovenski pisatelji IV. gv. Tavčar:
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ...............2.50
Tik za fronto ...................70
brezposelne. 80 str., broS....... .35 Tati*. (Berk), trd. vea. .........75
Št 29. Tarzan sin opic ....... JO Tri indijanske povesti .......... .30
Tarzan sin opice, tr. vez. ... 1.20,Tunel, soc. roman................t.tO
št 31. Roka roko.............. ^	..............
St 32. Živeti ................ JS5 Turki ***	.......... -30
Tigrovi zobje
1,—
(Tolstoj)
Št so. ftt fit
Št 54.
Št. 55. Št 56. Št 57.
Tri legende o razpelo, trd. vez. .65 Tiso* in ena no* (Rape)
vez. mala izdaja............$1.—
Tiso* in ena no*
I. zvezek..................1.30
II..........................1.40
III..........................1.50
KNJIGE SKUPAJ........$3.75
V	robstvu (Matlčič) .............1.25
V	gorskem zakotju ........... .35
V oklopnjaka okrog sveta, 1. del
2. del ......................
JO
.«0
Št 35. (Gaj SalustlJ Krlsp) Vaj- -na z Jugurto, poslov. Apt Dokler, 123 strani, broft. .......... M
Št 36. (Ksaver Mefflto) Listki.
144 strani .................. .ti
Št 37. Doma*e živali .......... M
Št. 38. Tarzan in svet ........1.-
Štev. 39. La Boheme .......... M
Št 46. Magda	.40
Št 47. Histerij dule............1.—
Štev. 4^. Tarzanove iivaU .... JO
Štev. 49. Tarianov sin ........ JO
št. 49. Tarzanov sin, trd vea----
Slika De Grajre..........1.20
Hov. balade In romance JO
V metefu................L— Ve*erna pisma, Marija Kmetova . .75
Nami&ljen ibolnik ...... Ji0 Vojska na Turškem .............fiO
To In onkraj Sotle .... ^ojVeliki Ink v ui tor ................1.—
Tarzanova mladost	Vera (Waldova), broft. ........ .35
At« MtPriir(n.m'.'„'n\'......., VUnjega repaUca. roman. 2 knjigi \M
Z? ko JH^U„D» * Vojni, mir ali poganstva. Lit... .35 (DortojevstiI Zapiski Iz |v pust]v ^ ^ ~ sv ......
a,	i^' (Rablndraaatb Tsgure).
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is I
... d«...........-I	::::::;:::::::;:
Št 61. (Golar) Bratje In sestre .75 Št 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO
št. 63. Idi jot 11. dal .......... JO Volk spokoralh In drugo povesti 1 —
Št ftt Idijot III. del.......... JO j Tnlo rezano ................. l*S
Štev. 65. Idijot, IV, del ...... .96
Vsi 4 dell ..............3J25 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. JO
Št. 06. Kaasela. skozi oh* filvmn- i i'^11?	........ J5
ko, reaoloicn ................ .45	***** L
M.Vodnikova prataka L lttS ...... A9
pisat t ljl n. sv. •	j Vodniki in prcpofuki .......... m
iViko flU* Z««««! "»rti .................. M
ko. Vojvoda Pero I Perica, Cr^	*mmwi ********** hn*»m .. JO
kruhom povest ............ JS
broAlrano ................
Vojska na BaSkano, a slikami
J25
*>•••••••. ■» •••i,,, • • « • • •
tM
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
$
mm
o
-- ... ■ ^ Prepričajte se!