ji, !iiirosl»viiii(kP kmetske t.tttt. - «'mi» 3» IHn »» r»l» leto. — /.» inoreeiuivo «0 Din. — Posa nir/.n,. 61(11 lika I Iliu. — V InKtTuCnem delu VHaka drobni mllca nll njo prostor 10 llin. l7.lia|n vsako »redo ob K t|ntr»1. — Spisi m dopisi na| so poMl|ajo l ™'niStvn „l!omol|')lskih kazenskih deiani. 5. so glasovali proti ustanovitvi fon^ i .suho dajanja cenenih posojil za zgradbo delavskih stanovanj, 6. so glasovali proti izboljšanju zakona o zavarovanju de'avcev, 7. so glasovali proti ustanovitvi drž. odbora, ki naj izvede varčevanje v državni upravi, napravi predloge glede znižanja davkov in ustvari vse pogoje za uspešen razvoj državnega gospodarstva, 8. so glasovali proti notranjemu dolgoročnemu državnemu posojilu v znesku 500 milijonov dinarjev, s katerim se bodo naredile nove in popravile stare ceste in zeieznice, 9. so glasovali proti prevedbi kronskih vpekojencev v dinarske, 10. so glasovali proti pokojninskemu •onau za otroke in vdove umrlih državnih Uslužbencev, 11. _so glasovali proti temu, da se pri-zna obligacijskim posojilom mestnih občin značaj pupilarno varnih papirjev, I so glasovali proti temu, da bi se Kaklermina (davek za ceste, ki vodijo k V "žarnicam) smela uporabljati tudi za Ur,lSe občinske potrebe 13. so glasovali proti temu, da se oproste posojila, ki jih najamejo občine, okraji in oblasti — taks in davkov. 14. so glasovali proti ukinitvi državne trošarine na kavne nadomestke, na riž, na sveče in kalijev karbid, 15. so glasovali proti oprostitvi carine na bencin, na naito, na katran, ki se uporabljajo za pogon obrtnih, industrijskih in kmetijskih strojev, 16. so glasovali proti temu, da bi vinogradniki ne prijavljali vkletenje svojega pridelka, 17. so glasovali proti izpregeldu kazni vk. Gradnikom, ki so zakrivili neprijav-Ijanjc vina, 18. so glasovali nroti oprostitvi trošarine za žarnice, ki jih nabavljajo občine, 19. so glasovali proti uvedbi čistega volivnega proporca za mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Trbovlje, 20. so glasovali proti demokratični iz-premembi volivnega reda za Trgovsko in obrtno zbornico, 21. so glasovali proti izboljšanju ustroj-stva obrtnih sodišč, 22. so glasovali proti zavarovanju lesnih delavcev, 23. so glasovali proti temu, da bi agrarne operacije prevzeli oblastni odbori, 24. so glasovali proti izplačilu draginj-skih doklad za deželne in okrajne cestarje, 25. so glasovali proti davčnim, pristoj-binskim in poštnim olajšavam za zadruge, 26. so glasovali pibti temu, da se izplača iz državne loterije 26 milijonov za uravnavo Save, Drave in Donave, 27. so glasovali proti temu, da se dolžni davki lahko odrajtujejo z 20 odst, boni, 28. so glasovali proti temu, da vlada lahko prenese posamezne posle državne uprave na oblastne skupščine in jim obenem odstopi vire dohodkov za te posle, 29. so glasovali proti temu, da se zaostali davki in doklade plačajo polagojna v štirih letih, 30. so glasovali proti temu, da bi bile hranilne vloge na knjižice oproščene vseh davkov, 31. so giasovali proti znižanju dohodnine ročnim delavcem, 32. so glasovali proti temu, da se od davka na celokupne dohodke odpravi 30% izredna doklada, 33. so glasovali proti oprostitvi davka za nove hiše, 34. so glasovali proti temu, da se prenosne takse pri premičninah znižajo od 2 na 1 %, pri nepremičninah (odstotkih pri dediščinah in kupnih pogodbah) od 6 na 4 odstotke, 35. so glasovali proti temu, da se prireditve izobraževalnih in drugih društev oproste taks, 36. so glasovali proti temu, da preide z dnem konstituiranja okrajnih samouprav vsa imovina in vsi posli Cesir.lh hi okrajnih cdborov, zdravstvenih odborov in okrajnih blagajn na ozemlje bivše Kranjske in Štajerske na dotično okrajno samoupravo, 37. so glasovali proU tofnu, da preide vsa imovina bivših dežela na ozemlju bivše Avstrije na oblastne samouprave in da se vse nepremičnine bivših dežela prensso v zemljiški knjigi na dotične oblasti (dasi so v oblastni skupščini zahtevali, da naj oblastni odbor takoj toži državo, če ne bi hotela izročiti imovine dežele Kranjske). 38. so glasovali proti temu, da se oblastnim skupščinam na ozemlju bivše Avstroogrske dafc pravica, da bivše deželne zakone, ki veljajo na njihovem ozemlju in, ki se nanašajo na posle njihovega področja, z oblastnimi uredbami menjavajo, dopolnjujejo in ukinjajo. 39. žerjavovci in radičevci so glasovali tudi proti mnogim drugim važnim poobla-s'ilom in dopolnilom, ki naj izboljšajo gospodarski položaj države in njenega clokupnega prebivalstva, a jih vsled pomanjkanja prostora, žal, r.e moremo naštevati. Edino, za kar so glasovali žerjavovci in radičevci je bil — proračun za vojno in mornarico. Naštetih 39 točk mora pač biti vsakemu jasen dokaz, kako brezobzirne nasprotnike ima slovensko ljudstvo v žerja-vGvcih in radičevcih. Prosimo naročnike »Domoljuba«, naf tudi današnjo številko časopisa ne zavržejo. Tolmačijo naj našteta dejstva vsem, zlasti našim političnim nasprotnikom in sicer vsepovsod, doma in kamor jih naneseta pot in opravek, da končno sreča pamet tudi tiste redke može in fante, — ki slabo poučeni in od liberalnega časopisja grdo nalagani še danes korakajo v nasprotnih vrstah v svojo največjo gospodarsko škodo. Za resnico. »Obljubili smo, da boir.o SLS po delu in uspcinh sodili pravično v v hujska žerjavovski tednik Domo-v' a- nepoučene pristaše, dasi dobro ve. .Ia. kjer sla dva v zvezi, morata oba o vs..--! z.i. ni soglašati, da se izvrši. Do-prodrla SLS le z majhnim delom ■ o ■ h .'-•-v so ve' Kanskc važ- čunali to dejstvo. Sicer pa ni glavno, alt plačaš par »kovačev, davka manj. ampak ' to je najvažnejše, da vlada s pametnimi rako:ii iz: odredbami dvigne tvoj gospo-' darski položaj, nakar boš sam lažje živel in tudi brez težkeče dajal drž-vi, kar ji gre. To pa jc tudi glavni cilj Slovenske ljudske stranke in vseh važnih dopoir.il v ! proračunu oziroma v finančnem zakonu, ki jih je sprejela sedanja vladna večina, če ostane na a stranka v vladi, bo tekom : leta v korist ljudstva izvršila stvari, o katerih sc žerjavovccm še sanja ne. Prizna': seveda tudi takrat ne bodo svoje zmote. Oni iažejo danes in bodo lagali tudi črez eno let---, pa če bi jih tudi s cekini zasuii. Kej pišeio nasprotniki, '-Vrnite nam naše ustanove!« je govoril g. Puceij v državni zbornici in pri tem krepko zabavljal na našo stranko, češ, da ničesar ne stori, da bi bivša deželna i."> \ i.:a prišla nazaj pod upravo oblastnih skupščin. G. Fuceij. ki o načrtih SLS ni poučen, je debelo pogledal, ko je bilo dodano in spre;eto k proračunu sled-če dopolnilo naš:h poslancev: Vsa imovina bi.ših dežela na ozemlju bivie Avstrije pr.ide na oblastne samouprave in vse nepremičnii.e bivših dežela sc preneso v ze-.ljiški knjigi na dotične oblasti.« + Zakonodaina avtonomija in -Pueljeva j železnica«. Kmetski list prinaša teden za tedn.m sledečo notico: Popolno zakonodajno a- ; nomijo bo dobila Slovenija P0 5VETU ze prihodnji teden. Toda glupo spcc.-.rsko povzdigo države in S z-or e. Polagoma pa pride vse r.a v rs t o. — ee e žer avc-vska zgornja trditev prz ■ lahko rečemo o vasem d ' •■'.: :.xr-.v »Cesar SDS r.i ho- -e r ruo;io biti sprejeta, glasovi SDS s: r - a v jiio odločil^ Po ten receptu s' -' " -. v.; vz: ki ste irr.c i skoraj ves čas r - ve ri odločilno besedo, izkli-čno s:.~. v: odgovorni da jc --J slovenski r--"-- r.zša država pns.a r.a rob — £: .z oc : rs ».; ; a r-ror a da. * V ceslnc e-dborc »e prišlo nekaj cofih deiavrih rrož namesto kkrikaiskih mor&kov i zastarelimi razori; to kleri-kakea ci bilo prav,« piše DomoVina«. S- c-- ".-..r r.: b:.o prav. ker nas skušnja uči aa so b ie ceste v časih, ko so naši > r ciKs z zastarelimi r.zzeri« odločevali o njih r.v"e?šc, odkar pa so imeli v rokah nun usodo v pevoni dobi žeriavovski kclc-v^je, p» so leto za Iztom bolj propadale, take. da d--.es mnogo cest še svojega imena ni več vre,- »Cer leto in dan se bo videlo, da co-Nrn kmet ne ho plaial niti nara icaaj davka, kakor ga ie plažival do le'}*-« Ni res Po Ess! Igi SLS so mnoge direktre m mcurck; e d ravne dajatve "že rniranc in kdor je količkaj razumrn, bo znal izra- Društvo narodov ne bo posredovalo med nami in Italijo. Vsled italijanske pri. tožbe pri Društvu narodov, da se mi j,rj. pravljamo na vojsko zoper Italijo — v resnici pa se Italija neprestano oborožuje — je bilo pričakovati, da bo Društvo narodov podalo posebno komisijo, ki bi na licu mesta ugotovila v koliko so italijansko trditve resnične. Sedaj sta se pa naša in italijanska vlada sporazumeli, da bosta ?por sami redili brez posredovanja Društva narodv. Francoski zunanji minister je vsled t< . a .-iv.razuma med našo in italijansko vla io i/javil, da bo Društvo narodov poča-kalo, iu šele tedaj napravilo primerne korake. če ne bi prišlo med obema dr/, vama do sporazuma. Romunski kralj na smrtni jmvtelii. Zdravstveno stanje rumunskega kralja ^e je zc-io poslabšalo in se je bati njegove smili. Naša kraljica .Marija je odpotova ioi ecva- nje glasila samostomežev je že debilo zasluženo brco s sledečim važnim dopolnil:ni naših ministrov v državnem proračunu, ki se g-r.si: -Oblastnim skupščinam na ozemlju biv i e Avstroogrske se s tem daje pravica. da bivše deželne zakone, ki veljajo r.a njihovem ozemlju in ki se nanašajo na posle njihovega področja z oblastnimi uredbami menjav a:o. dopolnjujejo in ukinjajo v mejah ustave in državnih zakonov.. — To ;e vsekakor že velik del zakonodajne s: , uprave — o Pucljevi železnici, pa r.i r.e duha r.e sluha. * -Kaj ima delavec od tega. če bo v bolniškem zavarovanju odločevala škofova komanda?« — Tega nihče ne namerava. ?a. če bi se uresničile vaše besede, ali bi bil zato delavec nI slabšem'' Škofova komanda« jc da'a že stotisoče iz dohodkov sve ega posestva v kulturne svrhe in miii-lone znaš-ajo razne zbirke po katoliških cerkvah ra pcgorelce in druge oorevre-čence. »škofova komanda* vrdržuie prvo povsem slovensko in najboljšo gimnazijo k;er lahko tudi rev-ne-ja delavca nadari-n sin študira, .škofova komanda, vodi že do:go .et razna vrga ališca in zavetifča za nrc4e ,:',cL / se vi, žerjavovci j izkazali? Pred voiao vz bilo najznameni- i te:se vaše <3e'o rrcrsdH »Agromerkur. P0 ; ve n: pa poleg rarrih .aaciiraalizacr. ,'te i si pestanh večen spomenik ,1-ubezni. do ' j :ve~s;" r;'a delavnega l^dstva z - Ja! i draasko m SlaveBsk0 banko. j ala k bolniški postelji svojega očeta. V slu aju kraljeve smrti zna priti v Rumuniji do ne-min.v me i priglasi bivšega prestolonasled-IIJ il Karia in pristaši sedanje \ lade, ki sc protivijo. da bi Kari zasedel kralj-vi pte- !oi. Smrtne cbso Italije pregnal z vlade svojega prednika je bilo v Albaniji že cido vrsto ljudi obsojenih na smrt in luunrčenih. Se laj jih jo v i jno s : iišče zopet 13 obsodilo na smrt, •121 pa r.a večletno ječo. Pripominjamo, da se Ahmed Zogu drž.i le s silo in je velika večina albanskega ljudstva proti njemu. Knntcnska armada na Kitajskem napi eduje preti severu. Po zavzetju i ta Sangaja kantonska armada zmagovito prodira proti severu. Videti je. da ni dal 6 čas. ko bo združena Kitajska postal, -.ima svoj gospodar in s tem velesila, s katero bo moral svet računati. Kdaj naj ■ Slovencu verjamemo, ali takrat, ko slavi zasluge SLS za prora tm, ali takrat, ko devlje proračun v nič. Odgovor: Obakrat. Proračun bo obstojal recimo iz dveh delov, in sicer a) iz tisiega, ki je bil sestavljen s sodelovanjem g. Puc-lja, ko je bil minister in b) iz dop> i: :1. ki jih je priborila predvsem naša stranka. ^ aš proračun pod a) devljemo v ni*. l i^aSB^KVrtlJIBRTS-CTIlP.ei BK JT •JmHliill lll»ja»lft^fflj»Maig»>V? d Velik shod SLS bo na veliki torek« t. j. 25. aprila ob 11. uri v zgornjih prostorih > Nove pošte« v Kranju. Poročal to g. poslanec Brodar o delu Jugoslovanskega kluba v narodni skupščini v minulih tlveh mesecih. Somišljeniki, pridite v obilnem številu! — Tajništvo KZ. d Nov prosvetni šef. Dosedanji prosvetni šef dr. Lončar je zapustil svoje nicsto. Na njegovo mesto je imenovan prof. dr. Karel Cepuder. V Mariboru je upokojen prosvetni ravnatelj dr. L. Poljanec, na njegovo mesto je imenovan dr. Fr. Kotnik. d Dr. Šavnik, finančni delegat v Ljubljani, je prestavljen v Belgrad kot načelnik v ministrstvo financ. Na dr. Šavnika je bila slovenska javnost zelo huda, ker so sc baš pod njim davki strahotno navijali in se je seveda vsa odgovornost valila na najvišjega. Vendar pa vemo, da je bil dr. Savnik v svojem poslovanju skrajno nepristranski i.n je šel ljudem v okviru zakona vedno na roko. Točno pa s~ je držal zakona, dočim se ga v južnih krajih niso. In v tem je precej tikala razlika med davki pri nas in na jugu. Na dr. Šavnikovo mesto pride gosp, Rupnik, d Žganje v — kanal: tako js prav. Odziv rekrutov je bil letos izredno povoljen. Večina rekrutov je došia pravočasno, bili 30 Irezni in se obnašali dostojno. Le malo žfevilo jih je bilo, ki so se radi preobilega zavživanja alkohola prizibali precej povaljani na mesto priglasitve ter se ponašali prav po rovtarsko. No, za te so se morale ukreniti potrebne zakonske določbe in bodo vsi kaznovani vsak v svoji edinici, kamor pripada. Vojaški oblasti je na tem, da z vso razpoložljivo močjo zatre to grdo razvado naših novincev tako v času rednih naborov kakor tudi pri vpoklicu v dejansko vojaško službo. Da pridejo fantje pijani, so največ krivi njih svojci, ki jim dajo seboj žganje, kajti skoraj pri vsakem novincu se je rašla v kovčku večja ali manjša ^ steklenica žganja. Vse to žganje se je izlilo v kanal in steklenice so se napolnile z vodo, ker sc le na ta način more novince oovarovati večje nesreče pri prevozu po železnici. Mlajšim naj bo ta postopek vojaške oblasti v svarilo, da ne jemljejo seboj žganja, pa tudi ne drugih opojnih pijač. Drugače so novinci porazdeljeni po celi naši državi, toda na dobre garnizije in zdrava mesta. V Ljubljani je ostalo 10% vseh vpoklicanih in se je oziralo posebno na one, katere domače razmere vežejo, da ostanejo bližje svojega doma. To ugodnost so dosegli naši poslanci v Belgradu. d Ljubljanske novosti. Dokler se ne bodo vršile občinske volitve v Ljubljani, bodo vodili ljubljansko občino poleg vlad- Ženske obleke in rute v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke. R- M IKLAUC, „PRI ŠKOFU", L3UBL3ANA nega komisarja Mencingerja tudi gerenti, ki so nanovo imenovani — vsi razen enega radikrsla iz SLS. — 30milijonsko stanovanjsko posojilo se pridno podpisuje in bo uspelo. Delajo se že načiti, kako bodo teh 30 milijonov zazidali. — Pod Rožnikom se bo nasadil nov velik park, kopališče ob Ljubljanici se bo preneslo na Savo in na pokopališču se bo sezidala mrtvaška veža — to je velika in lepo opremljena mrtvašnica, kjer bodo vsi ljubljanski mrliči položeni za dobo, ki je predpisana. Polaganje na oder v domači hiši bo odpravljeno. d Obsodba po tiskovnem zakonu. Mariborski trgovec Weixel je v »Jutru« napadel ljubljanskega trgovca Jelačina ter ga žalil. Jelačin je Wexla tožil, in je bil ta obsojen na denarno globo 5000 Din, na odškodnino 5000 Din, 14 dni zapora in mora poravnati vse pravdne stroške. d Slovenska dekleta v Srbiji. Piše se nam: O priliki potovanja po Srbiji sem videl zelo nečasten oziroma žalosten posel naših slovenskih deklet. Nastanjene so po hotelih kot sobarice, pevačice itd. In kako se nekatere obnašajo po hotelih; to se direktno predajajo moškim osebam. Priznam, da me je bilo v takih hotelih sram ;;ovedati, da cem Slovenec. Dekleta, katera sto še doma ter imate namen iti za službo v južne kraje naše države, nikar ne delajte sramote nam pri Srbih, kateri imajo nas Slovence sicer za zelo pošten in dober narod. Saj se dobi v naši državi, posebno onstran Donave, tudi poštena služba. d Opozorilo našim dekletom. Pri kazenski preiskavi nekega slučaja v zadnjem času se je ugotovilo, da je bilo več deklet, največ služkinj, natakaric itd. izvabljenih iz Slovenije v južne kraje Slavonije in v Bosno, katere se je potem zlorabljalo ta prostitucijo in se jim je celo onemogočilo svobodno gibanje. Ker je več takih deklic pred časom izginilo iz domačih krajev ter njih svojci nimajo sporočila o njih, opozarja policijsko ravnateljstvo na skrajno previdnost v takih slučajih. Dekleta, pazite, kam se podajate! d Občinske volitve so razpisane za mesto Celje. d Olajšave na železnicah. Minister za promet je izdai pravilnik za. popust na vožnjah po železnici in državnih brodovih. Med drugim se daje s tem pravilnikom tudi članom raznih društev dovoljenje za trikratno polovično vožnjo na leto, če potujejo posamezno ali v skupinah. Predložiti morajo potrdilo, da so vsaj dve leti člani dotične organizacije. Razen tega imajo društva 50% popust za enkratno vežnjo vseh svojih članov k letnemu kongresu, oziroma občnemu zboru. S temi olajšavami se bo zelo dvignil promet na železnicah. d Brezplačna železniška vožnja za siromake. Minister za železnice je pooblastil železniška ravnateljstva, da lahko siromakom, to je tistim, ki ne plačajo več kot 30 Din vseh neposrednih davkov letno, dovolijo brezplačno vožnjo na želez- Stran 219. niči za potovanja s točno označenim ciljem in namenom potovanja. d Važna pridobitev za gluhoneme. V Zagrebu so naredili poskus, kako vplivajo glasovi, ki prihajajo potom .električnih valov brez žice na gluhoneme. Uspeh je bil presenetljiv. Od 115 gluhonemih, ki sicer nič ne slišijo, jih je 110 slišalo vse, kar je prihajalo potom radija; govor, pelje, godbo, celo ploskanje ljudi. Vli3 na gluhoneme, ki še nikdar v življenju niso slišali ne človeškega glasu niti godbe, je bil čudovit Nekateri so se smejali, drugi jokali, tretji so od začudenja kar obstali. Tako je radii največja dobrota za gluhoneme. d Romanje k Sv. Emi na Koroškem. Rok za priglasitev je podaljšan do Velike t. j. do 17. aprila. Romanje je od 11. do 14. ma;a. Priglasiti se je treba župnemu uradu Javorje nad Škofjo Loko, p. Poljane nad Škofjo Loko. d Prijavite se za romanje na Trsatl Izkaznica, ki daje pravico do polovične vožnje, brezplačnega izleta po Jadranskem morju, dostopa k vsem zborovanjem itd,, stane 50 Din. Priglase sprejema >: Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, d Glede na notico »Priboril se je do cilja« v št. 9 od 4. 8. 1926 izjavljamo, da je bila to zgolj politična polemika, s katero nismo nameravali kratiti časti g. Albinu Prepeluhu. Opomba glede njegovih dozdevnih dohodkov iz Steinbeissovega podjetja ne odgovarja dejstvom. S tem dajemo lojalno g. Prepeluhu polno zadoščenje. d Umrl je dne 29. marca v Podsteneh pri Ribnici v 88. letu starosti daleč naokoli znani mlinar, Žagar in posestnik g. Ivan Sadnik. Bil je vzoren mož krščanskega značaja, ki je na svojem posestvu dobro gospodaril skozi 60 let in je s svojim neumornim delom bil vedno zgled napredka vsej svoji okolici. Posebno pažnjo je posvečal zboljšanju prašičereje in sploh vsem panogam kmetijstva. Njegovo delo in trud je pokazalo velike uspehe. Bil je tudi dopisnik »Domoljuba«, kjer je večkrat sprožil zelo pametne gospodarske misli. Previden s sv. zakramenti je umrl vdan v voljo božjo popolnoma mirno. Naj v miru počiva! d Umrla je na Suhi pri Kranju skrbna mati in vzorna gospodinja Marija Basaj, mali ravnate'ia Zadružne zveze g. dr. Fr. Basaja. N. v m. p.! d Umrla je na Sapu pri Šmarju dne 29. marca ga. Uršula Potokar, znana do-brotnica domače cerkve. Bila je kot roma-rica svoj čas v Jeruzalemu, Rimu in Lurdu. Svetila ji večna luč! d Smrtno se jo ponesrečil v francoskem rudniku 271etni Albin Narad iz Zagorja ob Savi. Padel mu je kamen na glavo s tako silo. da je fant v štirih dnevih izdihnil. d Zopet požigalci. V vasi Lešnica v župniji Velika nedelja je v mesecu marcu gorelo kar trikrat. Čas požarov je vedno isti: med osmim in devetim zvečer. Ljudje stražijo. d Požar. Iz Nove Oselice se nam piše: V sredo, dne 30. marca, ob devetih zvečer je začel goreti hlev vdove Neže Vončina v Laniših. Domači so bili vsi v hiši. Ko zaslišijo bučanje, zapazijo, da je hlev že r plamenih. Jivino so res,h s teLvo lc eno telo ,o .-j io videl, o!a o tik pre o. i:-bruho m p o • a ta sk . ! r. o k vi o r o. o t:. o : o HuMc od hleva v bU?mi jJo.-J Morda o v stehviku le: a' oo nos:ca zar.otil o..cr.\ potem a :be:a. d Požar v j;os;ooda:sso po s cp- je Zavra-:::: v Blokah Pogorelo -o vehao ser.a. več \o.o\ irt \se pobsko o:o. o lWs"\: so p:: e': r.o ko i a te o a .n. s; a >-• ia : v poi ijja i Žrtev yv2ečo\ arr-J N Goreč", vasi ,-ot 'ar.tov do zatvori;\e -.ovske v. o š V. .* <., --r«• .V o t ■ »i a .a •,v' • 1 ro .v a pa sta v :v.ab.r.. s :a v.- a:a:-er.-. rvo »Ca C-i co> a s:a .ia :aoe a ooce.ova: " rvsho a .v.: .r. r.a: o šo : r.oiorr. :or r. s. oe'o r. o >:atx v krvi car. so j.a r.a so {■* v ptujsko bo'.r.:š~:co c o; k '.o\io o :ar: ur.-.-'. v s. "o a so-.r č vFf-vt- r.a Ltadskec odra. Nor ste b:'.: :ao.dve y:eds:a\: pope'.r. '."•"• ri;t-:osi*.-. so o o o r.-r.o . :zo o~> o broi >>'.or-.:z \v ' oder ar- »tusovo '.i-, 'h-:-. .' :r. satir t- šo v szbo-.o 9 ar:-a ob S rvečo: v rede.o 10 aprila ob o-cpod-.o - v torek 12 aprda ob S ,m\V- Ko: preko:o.> • a >7".z:"-.o. > T/, s ■.-' a - > :r % - r • \ ?; o r -. z o v (Wf r '— - v v"' ' ,-e 5 Jmar;kovt Dob« ffSG*Z8l% ' & nsStJt '^pr; r.,\nate,?:*tt >Martiai«a< v Murski Soboti. '""d Opozarjamo na današnji oglas Ne---iko Po:ko. ki io v Florijanski ulici v Ljub-i-ani št. 11 otvorila na novo urejeno trgo-vir.o s ocv!'i. d V?jccnc'$e in najsolidnejše ste pu-s-.-o-oni 1 a velikonočne praznike z raznim [-.'anutakiurnira, j[ahntcrijskim m spcce-riisKim blagom pri tvrdki Franc Pavlin, L:ub?jaDa. Gradišče 3. d Osebna zdravniška vest. Privatni zdrav: :, dr Valič \1ktor v Sodraz.ci pri Kibr.ia erd:vra vsak ponedeliek in četi tok v Loškem Po loku. ostale dm pa v Sooraiiei d \tneriška pooblastila preskrbi in druS-c ameriške ros".o v.redi na,hitreje m oor.o Dr. Ivan Cene. Gospodarska pisarna. 1 ..b' ara >'.:klošičeva p poslopje Liudske r vso :lr:oe Prt nakupa tosion n j.".htevaj'.e vedno in povsod sar.o - P e k a t o t e ■. ki prekak-o iv> ok..sr. .v. kakovosti vso . z<- d Ribiške rriatave. ore^e io strelivo t r vsa rerravi.a pri p: šk.ir,u F. K. :\ai-v - 1 Alkoholu boj za vsako ceno. stvom, kako omejevati plesno norost, kako pobijati nemoralo itd., je z navedbo zako-nov in predpisov poljudno obrazloženo v tej knjigi. O beračih-pijancih, ki izvabljajo denar od občin, da ga poženejo po grlu v prvi gostilni, o preskrbi umobolnih pija.11-cev, o skrbstvu nad njimi, o izgonu iz občine, o občinskih dokladah na pijače, — sploh o vsem, karkoli je treba vedeti ob-činam. je natančno navedeno v knjigi. Seveda je govor tudi o višjih oblast-vih, kakšne dolžnosti imajo glede sodeio. vanja v protialkoholnem boju. Tcda tesno odmerjen prostor nam ne dopušča obširneje pisati o tem. Naš poziv. Naj korakajo na čelu bojevnikov zoper alkohol in nemoralo vsa oblastva, predvsem naše občine! Boj je potreben, boj je neodložljiv, a orožje, sredstva, ki naj iih vihte v tem boju, so natančno popisana v knjigi »Alkoholno vprašanje«, ! Zato segajte pridno po knjigi in rabite vsa sredstva v tem nikomur škodljivem, a tisočem in tisočem koristnem beju, da bo častno dobojevan v korist narodu. Sredsn a za odvračarje alkoholne in nemoralne kege. Dootrr. razprav iva p:sa'.e'.- kr. :£-: Al- .1 .;— . o ršes " • r.oea .n z . orav- - : so zr.". a " . r s - . c ^ a a :jča a o grozni is;i: ki jo ;ov;r;ča o . - a s v \ . ; . :; - _ - 1 ^ K K V NAZNANILA n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeoo pobira vstopnina stane toliko-krat po 26 par. kolikor besedi ali šte\ilk ■:bs-:;a. Dccar se mora vpeslati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega pla-ila se objava ne priobči. aD.)Li Polji. PitMvetao dni D. M. v :- •. - . : - : ' t /krat Fto ali bhtiam »ip>i|«i 3UWek točno , h :•:.: s ' . 11. r, iftc*r jn Krxa|t. V :r ..: i. a bo ta :r-;z. .-'!:r.< v L,a:.siea ; :e-.avanjei ': '.. . ; •; ;'- \_-.yA. ' .. v i !.;-> ; " V. :a ;\<:>±r.*. :a » ?> » ■ i • '•» ti zi 21 r-J» ioriiir.-rji M:: . .. I. t f- . ■ .aa . .. 't" z? --V-, a v Va';v.'r.;ika V*.•?••:. «» «b j , . ...h ia \.l __________ s;<:h in : Vt •• 2- F aae i' .'•: < : .\iiO- If m.-! . o u AJrik«. >N'n :B» V - -.0 ----- ■■ > : : • k»l

. •> ) -a w.iu ttiiii • • , r'..-' >vV,*ki «.♦!•;«" -V1" i v a « .: - • • r: - ; .-i a: -i. \ .:. o ". :': ::■ z: - • T: ■ m0 v 1.1 >w Čipke H: ~«X> »—W tt!.',.v - '1 .'SOi-iii.1 . . : r l- «• ■ • ' v . „1. V • . , . • A ;, r .ia 3, - -. o ' a :'. t. \ - ■ i- • ... - :a ..:■- ■ v. . -..v -' . ■ , . ■ v.. V VSAKO F1.-O vtvOMOLJVBA ! POVEST GORSKE FARE. Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je pred oči 1 vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je tožilo in obsodilo. Ko jo stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. >Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se moje vzgoje, moje mladosti 1 Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hoteli... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubogi... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v srčnih bolečinah, nihče!... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine... Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje? : je vprašala Julija. Ne, je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svojo imetje. Toda no pustim, da bi mi kdo to ugrabil! In izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!... Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, tla bi pomagal ljudem!... Položili ste mi že nekoč reko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko.. .« Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko so je nenadoma zasvetilo, stopil je k njem in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubiš, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi ,kako počivajo njegove oči na njej, žarečo sreče. Julija, je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubiš?« Vroč krik se je izvil iz njenih ust. »Da, ljubim "V je priznala, blažena in zmedena. Njeno žareče oči so gledale ubogega ,samotnega moža, kateremu bo la'Ko sotnee, ko bo osvetljevala njegovo pot. V pre-\e!iki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. . »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z dru-Žlmi, je prosila. >Pcskusii bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... ves svet bi rad osrečil...« i P°tem je dobro,« se je razveselila Julija. Hugo, , go časa si hcdil po napačni poti, sedaj si našel Pravo pot.« Potom tebe! je rekel in kot odrešen zadihal. ''Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani nočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« 10. poglavje. Sv \rt!il{i tedcn' v torek, je prinesel poseben sel k i,,,1:'11 veli'ko pismo z mogočnimi pečati. Ker •ipaua ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozar-K zganja, predno je odšel na županstvo in oddal pismo. Zupan je plačal pristojbino, potrdil prejem UoPil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se jo hitro razširila po celi vasi. Ljudjo so tokli pred županstvo ter z velikimi, lahnimi oomi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan jo odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odreve-nel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je ljubljena! Moja uboga, uboga vas!... Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo m zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so se začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napol-odprte ustnice, sopihajoci ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenim pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?.... Zupan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustmic: »Pravda je končnoveljavno... iz-gubljenal...« Iz tridesetih robatih grl se je izvil divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnjic prav na cesto: »GorjeI — Izgubljeno!« »Tjho k je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to jo polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevaral... Izdaja!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlastno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mimi, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi i-o posvetoval z njim, kaj nsj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se preti večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. »Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegalo po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, Ie od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divja in srdit pa je bil Rabenhaus. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudi duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhausu. A.lbanu se ie upiralo to divjanje. Gnusile so se Razno. ! Kitajska vljudnost. Zna. j no je, da so Kitajci najbolj ; vljuden narod na sveta, j Ta vljudnost se posebno j izraža pri odklanjanju po-1 slanih dopisov ali pa prispevkov raznih pisateljev in sotrudnikov. Eno ta-. kih pisem se je glasilo: i »Bili smo cčarani, ko smo i vaš visokečastiti rokopis iSitali. Prisegami pri grobovih naših prednikov, da še nikdar nismo kaj ta-cega čitali in sicer čitali s takim užitkom. Kaj tako vzvišenega še nismo nikjer našli. Literarni biseri take vrste se rode samo vsakih tisoč let. Ako vaš spis natisnemo v našem skromnem listu, potem nam je nemone morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti- Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet.. Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? ! Ne, tegn ne smeš. Rika! Ne pustim ... Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ' ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je nje.m stara I trma. Dekle..: je zaklical Alban in io potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, Če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« "Bolestno se je nasmejala. »Miislis, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je zavpil, »ne poj Ii, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem ... Rika, potem bom prišel po tebe .. .<- Neverjetno je zmajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Reci mi samo dobro besedo v slovo. Alban.« >Za Roga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi luid,« jo rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečinami je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko prošnjo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, tako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji mat. ri.. .<: Ta beseda ga je zadela kot solčni žarele. »K svoji materi? je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, i'a je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati nočeš tega, Alban. In sedaj zdravstvu j, jutri.. .<: v>No,c je zakričal in jo žanra HI fako divje ln močno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor vihrava griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti: —c Bolje je tako. Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš o.l sebe in zaničuješ. Raje grem,- Alban jo je pahnil od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka !< »Alban!« Bil je to krik smrtnoronjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječo za njim. Solze so ji lile po bledem licu. Norčevanje. Kamorkoli pogledamo, vidimo vseh državah zelo vel|E varčevanje. To ie Jcijli to nam pravi ,i» • •»obilo ljudslvo spe? J "Panje v denar i„ da zna cenil, Ne pa tako, £ -or v prvih letih po '„* ko m Imel d,,,lf' 110b?n veljave Zlasti OBrom so množine pri:,ranjenec« denarja na Nemškem 1 koncu leta 19-,. ie bilo nemških hranilnicah l(,3o milijonov mark, na koncu leta 1926. pa 8000 S™ nov; torej so se hranili, vloge skoraj podvojile. Kakšna vsota je to, 8, najbolje vidimo, (e ^ mislimo, da je 1 marka vredna 13 do 14 dinarjev. Rrisafe v rajonih. Nem. Skn državna Železnica je vpelji!.! v elcspresnih vla-ki.i hr.s ■če v umivalnicah, pa je imela slabe skušnje. Od maja do septemta l.mskr^a leta io izgin:!o fit.000 brisač. Kljub lemii, da raluni železniška uprava z debelinsko izgubo bris.-č, ki jih jo 1,100.000, torej z izcubo 110.000 brisač na leto, hoče vseeno to novo vpeljavo vzdržati 5e naprej. Hež. »Zelo me skrbi, dež pre, mnja žena je pa v nif^stu, brez dežnika.« — »Nikar naj vos to ne skrbi, bo p:i v kakfao prodajalno slopiln.* — .Ravno to me skrbi.c Prefv »Samo 5e«l mesecev ie bil vdovec, sedaj po je pa spet poročil.* — >Je žo ta' o. .--re{a nikdar ne Iraja dolgo.« Meh za smeh. Prva služkinja: >Jaz sem v službi pri zelo dobri družini. Grem lahko vsako nedeljo na sprehod in pridem domov, kadar hočem.« — Druga služkinja: »To še ni nič. Moja gospa mi je pa danes rekla, da me sploh ni treba več naz;ij.« ★ Pri vaškem brivcu. .Ti Janez, občinski tajnik je prišel, tega moraš takoj obriti. Jaz sra ne morem, ker imam ravno župana >v delu«. »Jaz tudi ne. ker moram Stro-jevca bnti.c »Ah kaj. temu kar čo^ič za-basi v usta. preden bo milnico bom jaz z županom že gotov.' Ona: -»Ti si žebelj k moii rakvi. . On: -Brez skrbi. Ga boš že ven dobila, saj imaš jezik kakor klešče. »Ali imate kako službo zame trgovini?' v vaši bi »Obžalujem, za vas nimamo dola >Saj nisem vprašal za delo, le službo rad.« izpljuval, Neki profesor je neko jutro naše! na jvoji pisalni mizi šopek cvetlic in :e vora- vS ^TK, ^ kaj t0 >1 »U ne Obletnica hoje poroke je danes.« »Hm. tako? Ti. kadar bo obletnica tvoie E^k^.?krB,tKXDh,di tebi kupil * PO c!5 piST Sta v ""Sijaje guncala n, ! ; '" ;e P°llcai »« ju opozoril. ^L V V3 morata ili Ponoči Uho in munc> domov?' ^ Ji? k!do ** pravi- da Srt,va že domov,« na Policaja. Razburjen prileti šofer k gospodarju: gospod ravnatelj, nekdo nam je avtomobil ukradel.« polici jo*« De p0veste> Telefonirajte hitro na . ; Ni potrela, gospod ravnatelj, smo imeli srečo, tat je namreč avtomobil takoj na prvem vogalu razbil.: ' ★ Žijinozdravnik (kmetu, ki je v nedeljo prišel k njemu): »Ali ne veste, da v nede-ljo ne delam?« Kmet: >.Jaz že vc ve tega.« ne m. ampak moja krava ★ V velikanski trgovini je neki eosnod letal sem in tja. Proaajaiec: Ali česKS te?< — >Da. mojo ženo sem zgubil«" — ob!eke Gospa (novi kuharici): »Telefon kliče Pojdite tja.c Kuharica: »Kar sami pojdite. To ho gotovo katera vaših prijateljic, moje se oglasijo šele popoldne.« Kdaj se je napad izvršil?- je vprašal sodnik. »Jaz mislim ...« j3 pričela priča. Sodnik: »Kaj vi mislile, nas ne zanima.« Priča: »Potem bom pa pač moral odstopiti e.l pričevanja, kajti jaz ne morem govoriti, ne da bi mislil, ker nisem advokat.« Gospa Nerga je prišla na kolodvor k sprejemu svojega dalj Časa odsotnega moža. Mož pa ni bil nič kaj pri volji, zato mu je predbacivala, čdš, da bi bila po tolikem času pričakovala, da jo bo prijazneje sprejel. »Vidiš, tamle oni gospod je pa vso drugače ljubezniv s svojo soprogo, le poglej, kako jo je prisrčno objel.« »Vidiš, to je pa nekaj druzega, ta šele odpotuje, jaz sem se pa vrnil.« mamin Mtmi iz prve kranjske vname 5MHI1 n. I1D ljudiiana. s?, rdro cesta St I« pri podrulalcali « Hirltor«, V.lriniik« 80 In » Kiianlk«, 5»'»" it>4. le največje bogasSvo! Kdor je malokrvon ? Kdor je bled? Kdo* ima slabe fcivcc? in vsled lega pomanjkanje spanja in pogosti gl? >ohol. Kdor nima teka? Kdor boleha na pljučih? Kdor je malaiičcn? Kdor boleha na želodcu, naj pije „ENERGIK" joleiiiato kina vino. Slabi nerazviti otroci z vporabo „Enorginn" žele?-nalega kina vina prav gotovo dobe zdravo in rudečo barvo, pridobili bodo na teži telesa in postali odporni proti vsem boleznini. Naslov za poštna naročila: LABORATORIJ „ALGA", SUŠAK 12 S poštnino vred 3 veliko steklenice za I28Din, 6 velikih steklenic za 24 Din ia l mala zastonj. — V ceni je računana poštnina, zaboj in zavojnina. JAVNA ZAHVALA. P. n. LABORATORIJ „ALGA", SUŠAK 12. Javljam Vam, da sem radi moje želodčne bolezni in splošne oslabelosti vsled malokrvnosti preizkusila nebroj zdravil, a mi niti eno ni koristilo do Vašega dobrega izdelka „Ener/jin" -železnato kina-vino. Ne čutim več nobene bolečine v želodcu, imam izbor en tek in se počutim popolnoma dobro. Priporočam ga vsem, ki trpe na bolečinah v želodcu in malokrvnosti, posebno pa onim, Ici nimajo teka. Maribor, 2. jan. 1927. Spoštovanjem L JU lil C A SKOVIC članica narodnega gledišča. Neki starejši gizdalin je videl v drevoredu, kako je neki gospod sili v lepo go-spodieno. Hitro je pristopil, privzdignil klobuk ter rekel: »Vidim, da vas nadlegujejo, ali vam smem ponuditi svoje varstvo'? Lepa gospodična je zardela ter šepetajo odgovorila: Da, prosim plačajte tega moža, ta jo namreč moj čevljar.« h '»•; ž! Cenjena gospodinja! Ali že uporabljate „ J UHAN" edino pravi juhin dodatek k vsaki juhi in prikuhi? JUHAN" daje vsaki jedi veliko redilno moč In uhoren okus. - ' a kavne žličke ,Juhanu' v krožnik juhe daje izboren okus in redilnost. 1 kavna žlička ..Juliana" ali l „.Iuhanova kocka" v ',« 1 kropa da jiorcijo izborne goveje juhe. • Dobra gospodinja uporablja ,..IL'IIAN", ker s tem prištedi veliko denarju za meso. - 1'oiskusite samo enkrat, da se prepričate. - Dobiva se povsod! - Steklenice » Din T-, 13'-, 30-: in 1211'-. lino steklenico za poskušnjo pošlje tovarna tudi direktno po povzetju. lavama ftiimenla d. z o. z. Ljubljana, Zg. Šiška štev. 17. ter vsakovrstno vsak dan svežo zelenjavo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah edinole tvrdka Celestina Glavnik Llublfana, Pogačar^ev trg 1 Telefon int. 2493. Brzojavke: Glavnik, Ljubljana. M, HUHCD, mm Doliiivlja rtvokolesa, dele za dvokolesn, pneumatl-» , šivalne stroje, itimiinfone. eramofonske plošče »r noifomcinc žuKe p„ najnlijt ceni. Mehaniki dobe popust. Zahtevajte veliki llustrovanl brezplačni cenik tir nošlilto marko za nin 3'- ra poštnino. KaiCfijjejia, a vendar dobro kupite samo pri JOSIP FETEUKC-U blizu Prešernovega spomenika ob vodi II LJUBLJANI Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, »eznike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke. »Fant, fant«, je zaklical gospod učitelj, zaradi tebe bo tvoj oče še sive lase dobil. Francek pa je odmajal z glavo ter rekel: »Ni mogoče, ker je plešast.« ★ Župan: »Ali si oni dan slišal, ko je Lončar v gostilni pri »Jelenu; zabavljal čez mene?« Svetovalec Dobrila: »Seveda sem slišal.« Kaj pa je pravzaprav rekel?« ,\Je rekel, da je naš župan lump in nič vreden človek in da to lahko tudi pismeno da, kdor to hoče.« No, in si dal to izjavo zapisati?« Ah kaj še, saj smo mu tako vsi verjeli.« * »Ti, ena naših kur ne nese nič več. Moram jo zaklati.« On: , Ali misliš, da bo to kaj pomagalo?« * ■.No fant, ali nimaš žepnega robca?« "0, imam, pa ga nc smem posoditi.« Gospod profesor, pravijo, da obvladujete vse znane jezike.« Da, vse, samo onega moje žene in moje tašče ne.« r—-—"—n Poslctiice §® s!raš5i€ če se zanemari pravilno negovanje celeca telesa. Že naši očetje in dedje so vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega „Elsa-iluida" krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Eisafluidom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine S svojo mnogostransko uporabo se pokazuje Elsaflujd odzunaj in znotraj vedno koristnim kot staro domače sredstvo in kosmetikuin. Močnejše in boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus povHoil izrecuo Fellerjev pravi blasodišcfd Elsaflutd v poizkusnih stoklenicienh po G Din, v dvojiintih steklenicah po 9 Oin, ali specialnih steklenicah po 2(1 Din. - Po pošti pride tem cenejše, čini ve(S so naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino stane 9 poizkus, ali G dvoj. ali 2 specijalni stekl. JJ|- Din 27 » »15 » » ,S " " lllZ " 54 „ 80 „ „ 12 „ m «u - » Nnrofilla nasloviti razločno takole: EUGEN v. FELLEIt, lekarna v Stublel DonJI, Elsa-trg br. 10, Hrvatska. Janko: -Gospod učitelj me je danes vprašal, če ste mi pri šolski nalogi pomagali« Oče: »Pa si mu povedal da sem?« Janko: ;:Kaj še, vas vendar ne bom izdajal.« * " To vašo sliko je pa gotovo kak prav velik umetnik delal. Posebno ušesa in usta so prava umetnost, kakršne še nisem videl večje.« MM© 2 HULG! Ako pridete v Ljubljano, ne zamudite prilike, da si kupite obuvalo v trgovini s čevlji „isri Sv. florijaniT lf5iS?IIasžQ, filorijjansba ul. II Postregla bode ravno tako kakor do-sedaj na sejmu. ^Domoljubov" j Moli optosrallc Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke aii iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Froda se hiša z malim posestvom v Št. Vidu nad Ljubljano pripravna za obrtnika. Pojasnila se dobe: Vizmarje št. 59. WHH obr^selakoj sprejme. Naslov pove uprava pod štev. 2577. Proda se 2 leti star piemsnsiii bili. Proda se dobro ohranj. štediinik i»?8t0 sl,°: ječ, tri plošče, dve pečnici in vodni kotel, še dobro ohranjene češke plave modnice, jako pripraven za kakšno gostilno ali večjo kmetijo. Po-izve se: Ivan Zaplotnik, pečarski mojster, Radovljica. Natančno se poizve v Sp. Hrušici štev. 17 pri Ljubljani. Sodarskega vajenca sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu, Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Ponudbe na naslov. Sprejmem takoj Z mizarska vajenca Prst brez peska Svetlo-rumene, zelene, črne in rujave barve. Vzorcc posilite na F. Cvek v Kamniku. v bližini Novega mesta. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost abstinenti. Naslov v upravi pod št. 2576. Fletilni stroj rabljen, dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava pod štev. 2355. Pod in šupa °5bft0)v dobrem stanju naprodaj v Podutiku štev. 7 p. Sp. Šiška. MrCŽC za ograje iu posek. Bodečažica. Vrtno in poljsko orodje. PiUilS: leseni, železni, za oltopavanje itd. Plužne glave, lemof.i itd. Brone: travniške iu poljske. — Pamoprodaja najmodernejših in najnovejših travniških bran „Ar Kose, srpi, »rasni Ksuiunt, hlepaio. Sitarje za obrezovanje dreves in trt. Jeklene krtače za čiščenje drevja. polfedeisiii siroti. Gonilni jormeni. Posno-malniki za mleko. Ko-sišča za žito. Gnojno in senene vile. jotfovesine cevi, Shol^he, CrpaiHe, armuture, svinčene CCVI. Zidarsko ln tesarsko orodjo. Tehtnice. ^ieui viosu za postelje. Železne t,!a, gajne. Prodaja razstieljii Nakup starega železu in kovin. — Nizke ceno 'ločna postrežba. Irgovhia i icicinlno I ftp«,i « tdiirliiiia I la remseheidske žage za nolno- LSjJh!! I 'tluJlilju! jarmenik, mlinske, krožne in drugo, smirkovne jiloiče, pile dobite najceneje pri ,leA o', t. USIŠ3..S, Stari trg. Zahtevajte cenik. 5 s«®s£rs. TsssBiESEZisaBSBa&Bšigt~ ©aspo§¥€Ss!io mi® 1 obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar ampak kupite še danes dopisnico za 50 par in pišite takoj po ilustrnvanf cenik z ve tisci1 slikami na veletrgovino K. SteiniecKI, Celje Stev. 19 v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce,ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete Naročila čez 500 Din, poštnine .prosto. Kar ne usaja.se zamenja ali vrne denar 25«a VeifSconoc kupite h,; nar M UC0D.\0 NA PRODA I: HIŠA, posebno pri-prana zri mizarsko obrt, v Preddvor« pri Kranju. HISA z velikim vrtom zraven kolodvora v Novem inestu. — HIŠA z manjšim posestvom v Juikavasi pri Streži. — Naslov v upravi lista pod štev. 1209. klobuke, kravate, srajce, ovratnike, dežne plašče, nogavice in razno modno blago v največji modni trgovini A.'ADAMIČ, KRANJ M3B——g—MB1M——H—Mi PraraztaS zasod m pj-eaicg d. d. LujI a«a prodaja po najugodnejših cenah in lomo na debelo Jotnači in inozemski za domačo * kurjavo iu industrijske svrhe K^PaSfr'1 Wir?fTjCiq VSC1, vrst Koks. livaruiški, plavžarski in plinski Brane g. Prometni zaioi za prsmog d. d. o L ubrani Miklošičeva cesta št. Ifi/t. Pljulna tuberkulozi - Su:ica - K?.8el| - Suhi Vsjall - I. siljenje - liolno ponuja - Bronhielnl katar - Kabf « grlu - Sluznl ktJolj - tzmetek trvi -Uzdigaifiin.a k.vi - Tesnoba - Zbatlanle l!d„ so osgrdvl.iv;! T^soge CidravEJeaiii! Znhtava',10 takoj kntlgo o moji novi umetacsgi hranjenja lcl jo ia mnogo relila. Oaa pomn-a pri vfakom načinu ilvtlonja. da so bole,ci hitro, premaga. - N-čno potenje in kaiel) pr stane, tolesna tez.na so povcca tor pc sptošnom poapnonju olajša boloiltio. Resni moije zdrav,nl;'k0 znanosti potrdijo prednost mojo --' metodo ter to radi pilporoea'o. Cimnral za- cnoto i mojim načinom prehranjenja, tombolje bo za vas. Popolnoma zsstoni ?,hl,e moto knjigo. t* katornbosto —;--;--———--črpali mnogo korlstneaa znanja. Kogar torej mučijo boločlno, kdor so hoče naglo osvoboditi stolih n, na tomehlt ln varen način, naj piše še dnnes. - opetovano o poj a rja m, da prejmete 10. 0 notna b rzp >.£«,), broz vsake zavezo k svojo strani, moja pojasnila In bo Vaš zdravnik gotovo pritrdit tej n®m ureditvi Vass prehrane svoje zdravje Iz knjigo i*l