URADNI LIST * SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 5 Ljubljana, četrtek 15. februarja 1979 Cena 20 dinarjev XXXVI 250. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. člena zakona o Koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa (Uradni list SRS, št. 16/77), prvega razdelka 73. člena, 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. februarja 1979 Sprejela SKLEPE IN STALIŠČA o temeljnih usmeritvah za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže ter zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini S temeljnimi usmeritvami za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže ter zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini se zagotavlja hitrejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju zunanjetrgovinske mreže in kadrov doma in v tujini, programiranje uresničevanja ciljev razvoja na tem področju, usmerjanje politike organiziranja in razvoja zunanjetrgovinske mreže ter opredeljujejo vloga in naloge organov in organizacij v republiki pri uresničevanju usmeritev razvoja zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov. I. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI KOT OSNOVA ZA RAZVOJ ZUNANJETRGOVINSKE MREŽE IN ZUNANJETRGOVINSKIH KADROV DOMA IN V TUJINI Nove družbenoekonomske odnose na področju ekonomskih odnosov s tujino uveljavljajo organizacije združenega dela celovito na vseh ravneh. Pri tem ima poseben pomen dosledno uveljavljanje novih odnosov tudi v zunanjetrgovinski mreži ter pri zunanjetrgovinskih kadrih doma in v tujini. V tem smislu osnovne naloge prevzemajo temeljne in druge organizacije združenega dela, tako proizvajalne organizacije, kot tudi trgovinske, bančne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga in storitev doma in v tujini. 1. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela naj trajno proučujejo in ocenjujejo doseženo stopnjo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju zunanjetrgovinske mreže in kadrov, svoj vpliv na sprejemanje odločitev in svojo obveščenost o izvrševanju teh odločitev, zlasti glede učinkovitosti oziroma slabosti zunanjetrgovinske mreže ter zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini ter njihovega razvoja. Temeljne in druge organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) s področja proizvodnje, prometa blaga in storitev naj ocenijo doseženo stopnjo medsebojnega povezovanja in naj se intenzivneje zavzemajo za hitrejše sklepa- nje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, v katerih morajo dobiti ustrezno mesto tudi skupna vprašanja glede zunanjetrgovinske mreže in kadrov doma in v tujini. 2. Organizacije združenega dela naj v samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih zagotovijo takšen mehanizem samoupravnega sporazumevanja o vseh elementih razvoja ekonomskih odnosov s tujino, da bo zagotavljal odločanje delavcev v temeljni organizaciji združenega dela pri oblikovanju politike zunanjetrgovinske mreže in kadrov. Zato naj organizacije združenega dela v teh sporazumih m drugih aktih, na osnovi stališč in načel dogovorjene skupne politike ekonomskih odnosov s tujino, opredelijo: — načine nadaljnjega razvoja organiziranosti mreže doma in v tujini tako, da bo zagotovljeno čim hitrejše uresničevanje ciljev, začrtanih z dogovorjeno skupno politiko; — načine delovanja zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini in zagotavljanje njihovega nadaljnjega družbenopolitičnega in strokovnega usposabljanja za učinkovito opravljanje njihovih nalog. 3. V skladu s sistemom družbenega planiranja in sistemom ekonomskih odnosov s tujino so organizacije združenega dela dolžne sprejemati plane ekonomskih odnosov s tujino, plane priliva in odliva deviz, plane kreditnih odnosov s tujino, regionalne usmerjenosti, skupnih vlaganj in dolgoročnega poslovnoteh-ničnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji. V celovitosti takšnega planiranja je tudi planiranje razvoja zunanjetrgovinske mreže in kadrov nujen element planov. Pri tem naj organizacije združenega dela opredelijo način in postopek takega planiranja (predlaganje, obravnavanje in usklajevanje, sprejemanje odločitev, izvrševanje ter spremljanje, poročanje in kontrola). Organizacije združenega dela bodo v svojih planih opredelile razvoj zunanjetrgovinske mreže, tako glede ustanavljanja lastnih in mešanih podjetij ter bank, kot tudi poslovnih enot v tujini, usmerjajoč se pri tem v skupno organizirane ali programsko usklajene nastope z drugimi organizacijami združenega dela; opredeljena pa bodo 'tudi tržišča in blago, kjer bo lahko prodajna politika učinkoviteje potekala prek trajnejšega sodelovanja s tujimi podjetji. 4. V samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev, s katerimi se urejajo odnosi med zunanjetrgovinskimi organizacijami združenega dela in proizvajalnimi ter drugimi organizacijami združenega dela, mora dobiti ustrezno mesto tudi skupna politika za nadaljnji razvoj in širjenje mreže v tujini in sodelovanje pri kadrovanju potrebnih delavcev, kot tudi preostali odnosi, razmerja, vzajemne pravice in dolžnosti ter načini prevzemanja rizika iz skupnega poslovanja te mreže. 5. Dosedanji rezultati na področju predinvesticij-skih in investicijskih del v tujini kažejo na zaostajanje za potrebami razvoja družbenoekonomskih odnosov. Zato mora biti pozornost vseh ustreznih organi- \ zacij' združenega dela usmerjena na izdelavo skupnili programov nastopa, in to od projektiranja in drugih predinvesticij skih del, do skupne graditve in opremljanja kompletnih objektov. Pri tem se bodo projektantske in inženiring organizacije, proizvajalne organizacije združenega dela, še posebej s področja strojegradnje, gradbene, montažne in druge organizacije združenega dela medsebojno povezovale v različnih oblikah samoupravne organiziranosti za skupna vlaganja investicijskih del v tujini, predvsem na osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka. Taka povezanost bo temeljila na skupnih programih, skupni mreži v tujini, ali vključevanju te dejavnosti v druge oblike organiziranega nastopa v tujini ter skupne uporabe razpoložljivega kadrovskega potenciala. II. URESNIČEVANJE CILJEV RAZVOJA ZUNANJETRGOVINSKE MREŽE DOMA IN V TUJINI Za učinkovito uresničevanje planov, usklajenih v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, bodo organizacije združenega dela sprejele za razvoj zunanjetrgovinske mre- -že doma in v tujini ter organiziranosti njenega nastopa programe svojih aktivnosti za doseganje planskih ciljev ter jih bodo medsebojno usklajevale in povezovale. 1. Programi aktivnosti organizacij združenega dela za uresničevanje planov Programi aktivnosti organizacij združenega dela za uresničevanje planov (v nadaljnjem besedilu: programi aktivnosti) naj konkretno opredeljujejo način uresničevanja vseh oblik planov ekonomskih odnosov s tujino in zagotavljajo vključevanje v dogovorjeno skupno obliko teh odnosov, predvsem z vidika učinkovitejšega povezovanja s tujino na trajnih osnovah. V teh programih bodo organizacije združenega dela predvidele tudi ukrepe in načine za uresničitev planskih ciljev. Organizacije združenega dela bodo: — programirale način nastopa na posameznih tržiščih, s kakšnim blagom, v kakšnem obsegu in na kakšen način se bodo trajno usmerjale; — opredelile najustreznejši način realizacije planiranega regionalnega razporeda po območjih in državah, posebej za države v razvoju, socialistične države in rpzvite zahodne države, skladno z blagom in storitvami, ki jih lahko nudijo ter oblike in načine vključevanja v obmejno gospodarsko sodelovanje; — programirale ukrepe za uresničevanje planiranih višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino, kot so: dolgoročna proizvodna kooperacija, poslovno-tehnično in znanstveno-raziskovalno sodelovanje, skupna vlaganja v tujini, kot podlago trajne in širše prisotnosti v tujini; — predvidele ukrepe in načine za razširjanje vseh oblik gospodarskega sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami v razvoju, za širši razvoj sodelovanja s tistimi državami v razvoju, kjer že sedaj delujejo, še posebej pa za nove nastope na doslej neobdelanih tržiščih, pri čemer bodo posvečale večjo pozornost gospodarskim stikom z najmanj razvitimi deželami v razvoju. 2. Medsebojno usklajevanje programov aktivnosti Usklajeni plani organizacij združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in z njimi opredeljeni projekciji devizno-bilančnega in plačilno-bilančnega položaja republike so izhodišča za usklajevanje programov aktivnosti. Oblike in načini tega usklajevanja morajo v skladu z novim sistemom za ekonomske odnose s tujino potekali celovito na vseh ravneh v Jugoslaviji in republiki in v vseh oblikah delovnega, proizvodnega in poslovnega povezovanja organizacij združenega dela. Organizacije združenega dela bodo zato svoje programe aktivnosti usklajevale v okviru: — obveznih oblik organiziranja za usklajevanje medsebojnih interesov in nastopa; — interesnih oblik povezovanja in združevanja dela in sredstev za skupno programiranje in skupno realizacijo programov. 2.1. Obvezne oblike organiziranja Obvezne oblike organiziranja so Sekcije v Gospodarski zbornici Jugoslavije, Skupna gospodarska predstavništva v tujini in Sekcije v Gospodarski zbornici Slovenije. V Sekcijah za pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino v Gospodarski zbornici Jugoslavije se usklajujejo interesi in dogovarjajo pogoji in načini organiziranega nastopa med organizacijami združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa z določeno državo ali skupino držav. Na podoben način se obvezno včlanijo oziroma prijavljajo svoje delovanje v Skupnih gospodarskih predstavništvih za določeno državo vsi predstavniki stalnih oblik opravljanja gospodarskih dejavnosti v tujini. V Sekcijah v Gospodarski zbornici Slovenije se organizirajo organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa z določeno državo ali skupino držav, ter v njih usklajujejo svoje programe predvsem z vidika povečevanja izvoza, povezovanja uvoznih z izvoznimi tokovi, se sporazumevajo v primerih, ko bi prihajalo do njihovega prekrivanja, se dogovarjajo za skladno delovanje mreže in o drugih vprašanjih usklajenega nastopa v določeni državi ali skupini držav. V teh sekcijah oblikujejo tudi stališča o vprašanjih skupnega pomena, ki bodo predmet dogovarjanja in sporazumevanja v Sekcijah Gospodarske zbornice Jugoslavije. Organizacije združenega dela, organizirane v Sekcijah v Gospodarski zbornici Slovenije, bodo tudi po predhodni, skupno ocenjeni prioritetni razporeditvi posameznih tržišč, zasnovanih na njihovi pomembnosti in ustreznosti našemu gospodarskemu potencialu, usmerjale svoje delovanje na. teh tržiščih, da bi bilo tako mogočeno čim bolj ekonomično in racionalno doseganje poslovnih rezultatov. 2.2. Interesne oblike povezovanja Nove temelje organiziranosti združenega dela za uspešnejše delovanje v tujini, za premagovanje sedanje razdrobljenosti in drugih slabosti in večjo povezanost organizacij združenega dela, ki naj ustvarjajo pogoje za trajno rast mednarodne menjave dela, j® nujno graditi na raznovrstnih oblikah interesnega povezovanja, ki jih omogoča zakon o združenem delu. S samoupravnim združevanjem dela in sredstev na podlagi skupnih interesov in sklepanjem ustreznih samoupravnih sporazumov se bodo organizacije združenega dela povezovale v skupnosti za uresničevanje trajnih ali občasnih ciljev na ustreznih tržiščih ter tako omogočale prodornejšo razširitev svojih ekonomskih tokov s tujino. Organizacije združenega dela se bodo skladno s svojimi in skupnimi interesi vključevale in nadalje krepile konzorcije kot poslovno-planske skupnosti ter druge oblike interesnega povezovanja za skupen nastop v tujini, zlasti za širše sodelovanje z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Take skupnosti se bodo dogovarjale o skupnem programiranju nastopa, skupnih raziskavah tržišča, povezovanju uvoznih in izvoznih poslov ter ustanavljale nove skupne enote mreže v tujini* ali pa razširjale programe in poslovanje že obstoječih, izhajajoč iz načela, da je temelj učinkovitosti mreže v tujini ustrezna samoupravna organiziranost doma. Na takih osnovah bodo ustvarjene možnosti in pogoji za celovitejšo menjavo blaga in storitev, hkrati pa trajna in bolj ekonomična poslovna prisotnost in obdelava določenih tržišč, zlasti v deželah v razvoju, pa tudi realizacija posameznih skupnih projektov, investicijskih del in skupnih naložb v tujini. Skladnost delovanja in vključevanja v celotno mrežo jugoslovanskega gospodarstva v tujini pa bo potekala tudi v teh primerih prek udeležbe članov konzorcijev in drugih skupnosti v Sekcijah Gospodarske zbornice Jugoslavije in s sodelovanjem zunanjih predstavnikov v Skupnih gospodarskih predstavništvih jugoslovanskega gospodarstva v tujini. III. URESNIČEVANJE CILJEV RAZVOJA ZUNANJETRGOVINSKIH KADROV DOMA IN V TUJINI Organizacije združenega dela bodo izdelale analizo stanja svojih zunanjetrgovinskih kadrov ter ugotavljale in ocenjevale, kako so le-ti usposobljeni za uspešno izvrševanje planskih in poslovnih usmeritev. V skladu z usklajenimi plani in svojimi programi aktivnosti, bodo organizacije združenega dela za srednjeročno obdobje izdelale tudi programe zagotavljtrnja potrebnih kadrov za uresničevanje svojih usmeritev. Še posebej bodo organizacije združenega dela posvečale skrb izbiri delavcev z ustreznimi strokovnimi in družbenopolitičnimi kvalitetami za delo na zunanjetrgovinskih poslih doma in v tujini ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V samoupravnih sporazumih in drugih samouprav-mh splošnih aktih bodo organizacije združenega dela predvidele ter uredile dopolnilno funkcionalno izobraževanje zunanjetrgovinskih delavcev; štipendiranje, ki bo omogočalo zadosten priliv novih kadrov; zaposlovanje pripravnikov ter zagotavljale prioriteto razporejanja na delo v tujino svojih kadrov z ustreznimi delovnimi izkušnjami. V teh aktih bodo določile tudi trajanje zaposlitve v podjetju ali stalni poslovni enoti v tujini v skladu s samoupravnim sporazumom o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini. Organizacije združenega dela, organizirane v Sekcijah v Gospodarski zbornici Slovenije bodo dajale predloge za zagotavljanje ustrezne zastopanosti slovenskih kadrov v izvršilnih organih Sekcij v Gospodarski zbornici Jugoslavije ter bodo predlagale za te funkcije strokovno in družbenopolitično ustrezne kadre. Prav tako bodo dajale predloge, da bo zagotovljena ustrezna zastopanost na položajih direktorjev Skupnih gospodarskih predstavništev v tujini in na drugih položajih v teh predstavništvih, ki se dogo- varjajo med Gospodarsko zbornico Jugoslavije in zbornicami republik in avtonomnih pokrajin. Razvoj zunanjetrgovinskih kadrov na delu doma in v tujini ter ustrezna kadrovska politika bosta tesno povezana z izvajanjem družbenega dogovora o nalogah udeležencev pri uresničevanju kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov, ki bo temeljni dokument za usmerjanje in uresničevanje ciljev na tem področju. IV. POLITIKA ORGANIZIRANJA IN RAZVOJA ZUNANJETRGOVINSKE MREŽE DOMA IN V TUJINI Večja učinkovitost zunanjetrgovinske mreže bo dosežena predvsem z usmerjanjem na specializacijo poslovanja, s postopno koncentracijo kot posledico združevanja dela in sredstev, s povezovanjem izvoznih in uvoznih tokov, s pospeševanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja s'tujino, z zmanjševanjem stroškov glede na obseg menjave in podobnimi načeli. V skladu z načelom specializacije in koncentracije zunanjetrgovinske mreže se bodo proizvajalne organizacije združenega dela registrirale predvsem za opravljanje naslednjih zunanjetrgovinskih poslov: — izvoz lastnih proizvodov in storitev; — uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za lastne potrebe. Pri uvozu surovin in masovnih reprodukcijskih materialov, pri katerih lahko s koncentriranim nakupom dosežemo ugodnejše pogoje, zagotovimo boljšo regionalno usmeritev, sklenemo dolgoročne aranžmaje za uvoz primarnih proizvodov, ali povežemo nakupe z izvoznimi možnostmi, se bodo organizacije združenega dela na ustrezen način dogovarjale o tem, kako združevati skupne nakupe in sporazumevale o koordinatorjih takih poslov. Za zagotavljanje ugodnejših finančnih in komercialnih pogojev in za povezovanje uvoza opreme z izvozom jugoslovanskih proizvodov bodo proizvajalne organizacije združenega dela opravljale • večje nakupe opreme (rekonstrukcije, nove investicije) s sodelovanjem investitorjev, specializiranih izvozno-uvoznih organizacij združenega dela in bank. Organizacije združenega dela, ki opravljajo posle prometa blaga in storitev s tujino bodo tudi za vsako stroko, za katero se registrirajo, izdelale program aktivnosti in zagotovile ustrezne kadre in program njihovega razvoja. Temeljne oziroma delovne organizacije združenega dela, ki opravljajo komercialne posle skupnega pomena za temeljne organizacije, s katerimi šo združene v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji ali poslovni skupnosti, bodo opravljale posle zunanjetrgovinskega prometa za organizacije združenega dela, ki niso združene v prej navedenih oblikah združevanja, le, če so z njimi sklenile samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev, s katerimi se pokriva vsaj polovica zunanjetrgovinskega prometa z le-temi, na istih načelih, kot to velja za samoupravne sporazume med proizvodnjo in trgovino. Organizacije združenega dela bodo za zastopanje tujih firm predložile srednjeročne programe zastopanja po strokah oziroma proizvodih. V njih bodo poudarile poseben pomen sodelovanja pri povezovanju uvoza blaga zastopanih tujih firm z izvozom domačega blaga in drugih poslovnih možnosti sodelovanja, kot na primer skupnih vlaganj, prenosa tehnologije, dolgoročne proizvodne kooperacije in poslovno-tehničnega sode- lovanja z zastopanimi firmami. Posebno pozornost bodo posvetile usmeritvam v razširitev zastopanja tujih firm iz držav v razvoju. Pri opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini bodo organizacije združenega dela uresničevale skupno dogovorjeno politiko optimalne regionalne razporeditve ekonomskih odnosov s tujino, še posebej regionalne razporeditve podjetij in poslovnih enot v tujini. Pospešeno se bo širila mreža v neuvrščenih državah in državah v razvoju, zlasti mreža, ki bo rezultat konzorcialnih oblik sodelovanja ali drugih medsebojnih povezav, kot tudi se bodo pospešeno širile oblike gospodarskih dejavnosti v obmejnem gospodarskem sodelovanju. V socialističnih vzhodnoevropskih državah bodo pospeševale razvoj take mreže, ki bo zagotavljala svoje skladno delovanje, v zahodnih razvitih državah pa razvoj predvsem izvozno usmerjene mreže, ki bo sposobna razvijati tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja. Na $kupni politiki organiziranja in razvoja zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini bo temeljil tudi postopek za vpis v register organizacij združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa. Uresničevanje naštetih načel se bo v postopku registracije ocenjevalo na osnovi programov aktivnosti in programov zagotavljanja potrebnih kadrov v skladu s temi temeljnimi usmeritvami. V postopku registracije bo, skladno z zakonom, tudi ugotovljeno, ali samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, zagotavljajo, da so v njih določena razmerja v skladu z zakonom in ali ima organizacija združenega dela ustrezne delavce, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, in druge delavce, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa. V. NOSILCI AKTIVNOSTI Nosilci dejavnosti za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov razvoja zunanjetrgovinske mreže in zunanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini, za uresničevanje ciljev razvoja zunanjetrovinske mreže in kadrov ter za uresničevanje politike organiziranja in razvoja zunanjetrgovinske mreže so temeljne in druge organizacije združenega dela. Za usmerjanje in pomoč pri izvajanju teh usmeritev so skupno odgovorni Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije, ki so dolžni zagotoviti stalno medsebojno sodelovanje in usklajevanje. Pri tem Zveza sindikatov Slovenije pospešuje zlasti aktivnosti pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov iz teh usmeritev. Gospodarska zbornica Slovenije daje pobude ter nudi strokovno in organizacijsko pomoč pri uresničevanju ciljev razvoja zunanjetrgovinske mreže in kadrov ter pri njihovem usklajevanju in organiziranosti nastopa. Nadaljevala bo izpopolnjevanje temeljnega in rednega dopolnilnega izobraževanja zunanjetrgovinskih kadrov, zlasti kadrov, ki delajo v višjih oblikat gospodarskega sodelovanja s tujino, ter pri tem sodelovala z univerzami in znanstveno-raziskovalnimi organizacijami združenega dela. Koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije za organizacije združenega dela, k» opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa, skrbi za usmerjanje in uresničevanje politike organiziranja in razvoja zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini v smislu teh usmeritev. St. 330-11/79 Ljubljana, dne 7. februarja 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 251. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke »VIII. Mediteranske igre, Split, 1979. leta« Razglaša se zakon o plačevanju doplačilne poštne znamke »VIII. Mediteranske igre, Split, 1979. leta«, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. februarja 1979 in na seji Zbora občin dne 2. februarja 1979. St. 0100-39/79 Ljubljana, dne 2. februarja 1979. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o plačevanju doplačilne poštne znamke »VIII. Mediteranske igre, Split, 1979. leta« 1. člen Za vse poštne pošiljke v notranjem prometu, razen za časnike in časopise, se v času od 1. do 31. marca in od 1. do 31. avgusta 1979 plačuje doplačilna poštna znamka »VIII. Mediteranske igre, Split, 1979. leta« v vrednosti 1 dinarja. 2. člen Prihodki od prodanih doplačilnih poštnih znamk iz prejšnjega člena se v skladu s posebnim dogovorom med republikami in avtonomnima pokrajinama uporabijo za pokritje stroškov organizacije in izvedbe »VIII. Mediteranskih iger, Split, 1979. leta«. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi ’ Uradnem listu SRS. St. 34-77/79 Ljubljana, dne 7. februarja 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 252. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 7. februarja 1979 sprejela ODLOK o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1979 I V letu 1979 se bodo v Socialistični republiki' Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotovljena proračunska sredstva, financirajo uporabniki sa- mi. Ta raziskovanja so: 9. kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3), 10. kadrovsko stanje poslovodnih organov, 18. spremembe v stanju obrtnih organizacij (Obrt-1), 19. vključevanje učencev v gospodarstvo (Obrt-2), 20. obrtne dejavnosti, ki jih opravljajo občani samostojno s svojimi sredstvi (Obrt-3), 21. investicije v komunalne naprave, izdatki za komunalne storitve (K-l), 22. komunalne organizacije (K-3), 44. stanovanjski pogoji gospodinjstev (APP/d). Kolikor uporabniki ne zagotove finančnih sredstev za posamezno raziskovanje, se tako raziskovanje ne bo izvajalo. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/79 Ljubljana, dne 7. februarja 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. NACRT STATISTIČNIH RAZISKOVANJ SR SLOVENIJE V LETU 1979 Zap. št. Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA PREBIVALSTVA 1. Rojstva (DEM-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 2. Smrti (DEM-2) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična števila obča- Matični uradi na, državljanstvo otroka, osebna matična številka matere, državljanstvo matere, osebna matična številka očeta, državljanstvo. očeta, ali je otrok prijavljen v občinski register stalnega prebivalstva. Osebna matična številka ob- uradi čana, državljanstvo, priimek in ime zakonca, osebna matična številka in rojstni datum zakonca. 3. Sklenjene zakonske zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična številka ženina, državljanstvo, osebna matična številka neveste, državljanstvo. Matični uradi 4- Razveza zakonske zveze (RB-i) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična številka mo- Matični uradi ža. osebna matična številka žene. 3. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 30. 6. 3. v mesecu 30. 6. 15. v mesecu 30. 6. Raziskovanje Vsebin« Podatke mora dati Mo kdaj Prvi rezultati obdelave 5. Priznanje očetovstva in posvojitev otroka (DEM-la) (republiško raziskovanje) Osebna matična številka, kraj dogodka, vpis v rojstno matično knjigo, datum vpisa zaznambe, datum dogodka, priimek in ime otroka, datum roj- Matični uradi, 3. v mesecu temeljna sodišča 30. 6. stva, spol, stalno prebivališče, priimek in ime očeta, osebna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime matere, osebna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojitelja, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; 'priimek in ime posvojiteljice, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče, kdo so posvojitelji. 6. Spremembe priimkov in imen (republiško raziskovanje) Prejšnji priimek in ime, rojst- Pristojni sproti ni datum, spol, osebna matič- organi notranje na številka, novi priimek in uprave ime, datum spremembe. 7. Selitveno gibanje Naselje, ulica in hišna števil- Matični prijavni 3. v mesecu prebivalstva (SEL-1) ka, občina, kjer se občan pri- uradi (republiško raziskovanje) javlja oziroma odjavlja, osebna matična številka (OMS); priimek in ime občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja; priimek, ki ga je imel ob rojstvu; priimek in ime očeta, dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivališče in vzrok selitve; priimek in ime osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje. 30. 6. 8. Mesečni pregled o gi- Prijave, odjave, živorojeni in Matični prijavni 3. v mesecu 10. v me-banju in stanju stalnega umrli po vrsti spremembe; re- uradi seču prebivalstva (SEL-4) kapitulacija o gibanju stalne- (republiško raziskovanje) ga prebivalstva na območju prijavnega urada. 9. Kadrovska evidenca Identifikacijski podatki, stro- Temeljne in dru- v SR Sloveniji (KE-1, kovna izobrazba oziroma z de- Se organizacije KE-2, KE-3) lom pridobljena delovna združenega dela (republiško raziskovanje) zmožnost ter poklic in delo, ki in skupnosti ter ga opravlja, vrste in število občinske skup- funkcij, odlikovanja in pohva- ščine le, specialna usposobljenost in pripravljenost občanov za delo na strokovnem in družbenopolitičnem področju ter drugi podatki iz obrazcev kadrovske evidence (sprotno vodenje evidence z vnašanjem novopopi-sanih sprememb in odjav). Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti 7. v mesecu, občinske skupščine 15. v mesecu sproti Zap. št. Raziskovanje Vsebina Podatke kdo mora dati kdaj Prvi rezultati obdelave 10. Kadrovsko stanje pošlo- Priimek in ime, letnica roj- Temeljne in dru-vodnih organov v SR siva, strokovna izobrazba ozi- ge organizacije Sloveniji roma z delom pridobljena de- združenega dela a) Individualni poslovod- lovna zmožnost, pokojninska in skupnosti ter ni. organi in predsed- doba, datum poteka mandata občinske skup-niki kolegijskih po- in zapovrstni mandat, uradno ščine slovodnih organov ime temeljne organizacije (republiško razisko- združenega dela in skupnosti, vanje) šifra dejavnovsti, organizacij- ska oblika in število organizacijskih enot. b) Temeljne in druge or- Uradno ime temeljne in dru- Temeljne in druge 15. 4. ganizacije združene- ge organizacije združenega de- organizacije zdruga dela in skupnosti, ja in skupnosti, šifra dejavno- ženega dela in ki imajo imenovane- sti. organizacijska oblika, šte- skupnosti ter ob- ga vršilca dolžnosti vilo organizacijskih enot, šte- činske skupščine individualnega pošlo- vilo zaposlenih, vzrok nezase-vodnega organa oziro- dencsh, ali je uveden postoma vršilca dolžnosti pek za imenovanje, predsednika kolegijskega poslovodnega organa (republiško raziskovanje) STATISTIKA DELA H. Osebni dohodki po pokli- Osebni dohodki in število za- Temeljne organi- 20. 4. cih (RAD-LDZ) poslenih za okoli 220 poklicev ^acije združene- (republiško raziskovanje) z določeno kvalifikacijo in z ga de.la- druge določenimi delovnimi izkuš- organizacije in n jami. skupnosti 12. Družbena prehrana Družbena prehrana v organi- Temeljne orga- 25. 5. (RAD-DPR) zacijah in skupnostih glede na nizaeije združe- (republiško raziskovanje) število in vrsto obrokov ter aeSa dela, druge obliko organiziranosti. organizacije in skupnosti, enote v sestavi, ki imajo družbeno prehrano organizirano drugače , kot temeljne or- ganizacije združenega dela STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC ^ 13. Odkup in prodaja kme- Polletni odkup in prodaja Organizacije 20. 2. tijskih pridelkov, za ka- kmetijskih pridelkov — pre- združenega dela, 20. 8. tere se uveljavlja pre- mirane količine, njihova vred- registrirane za mija (Dop. TRG-31, Dop. nost brez premije in s premi- odkup in prodajo TRG-33) j0- kmetijskih pri- (dopolnitev k zvežnemu delkov raziskovanju) J4. Poročilo organizacij Reprodukcijska poraba po sku- Vse temeljne or- 20. 5. združenega dela o re- pinah surovin in dejavnosti ganizacije zdru- produkcijski porabi, za- kupcev; zaloge proizvodov, su- ženega dela in logah, nabavi in prodaji rovin, trgovskega blaga; na- druge organiza- (PB-U) bave in prodaje po dejavno- cije’ ki opravlja- (dopolnitev k zveznemu stih ter republikah in avto- i°. proizvodno raziskovanju) nomnih pokrajinah. dejavnost ter 200 organizacij in skupnosti, ki opravljajo neproizvodno dejavnost 31. 7. 31. 7 15. 9. 15. 9. 1. 3. 10. 9. 1. 4. 1SS0 Zap. it. Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA INDUSTRIJE 15. Prognoza proizvodnje organizacij združenega dela v industriji (KT-1) (republiško raziskova- Pričakovan obseg industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji. Izbrane organizacije združenega dela v industriji 20. v mesecu 26. v mesecu nje) 16. Problematika industrije Vrednost planirane in ustvar- Temeljne organi- 25. 1. 2. 3. (Ind-l/pp) jene proizvodnje in prodaje na zacije združene- 25. 4 31. 5. (republiško raziskovanje) domačem m tujem tržišču (v razvite zahodne, socialistične dežele in dežele v razvoju), uvoz reprodukcijskega materiala (iz razvitih zahodnih, socialističnih držav in držav v razvoju), uvoz opreme iz razvitih zahodnih in drugih držav, problematika poslovanja, investicije. ga dela in njihove teritorialno ločene enote v sestavi oziroma druge organizacije v industriji 25. 7. 25. K 31. 8. 30. 11. 17. Mesečno poročilo indu- Oskrbljenost industrijskih or- Temeljne organi- 6. v me- 12. v me- strije (Ind-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) ganizacij s tekočimi gorivi in energetskimi plini. zacije združenega dela in njihove teritorialno ločene enote v sestavi oziroma druge organizacije v industriji secu . secu STATISTIKA OBRTI 18. Spremembe v stanju Število organizacij i in polletne Občinske skup- 15. 1. 3. 3. obrtnih organizacij (Obrt-1) (republiško raziskovanje) spremembe za organizacije združenega dela v obrti in občane, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi. ščine 5. 7. 5. 9. 19. Vključevanje učencev v Število učencev v organizaci- Občinske skup- 20. 1. 11. 4. gospodarstvo (Obrt-2) (republiško raziskovanje) jah združenega dela in obrti in pri občanih, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi, spremembe ob polletju. ščine 20. 7. 10. 10 20. Obrtne dejavnosti, ki jih opravljajo občani samo- Zaposleni po strokah in kvalifikacijah. Občinske skupščine 5. 4. 5. 7. stojno s svojimi sredstvi (Obrt-3) (republiško raziskovanje) STATISTIKA KOMUNALE 21. Investicije v komunalne naprave,, izdatki za komunalne storitve (K-l) (republiško raziskovanje) Investicije po virih sredstev, namenu porabe, izdatki občin in mest za kolektivne komunalne storitve. Komunalne skupnosti občin 20. 3. 20. 6. 22. Komunalne organizacije (K-3) (republiško raziskovanje) Osnovna sredstva, investicije v osnovna sredstva, zaposleni po kvalifikacijah, tarife za komunalne storitve. Komunalne organizacije 10. 4. 5. 7./ STATISTIKA GRAD- BENISTVA IN STANOVANJ 23. Indeks gradbenih stro- Stroški gradbenih in obrtnih Izbrane organi- 10. 4. 1. 6. škov (ITG) (republiško raziskovanje) del po pozicijah. zacije združenega dela v obrti in gradbeništvu M). 10. 1. 12. Zgtp" Raziskovanje Vsebina Podatke kdo mora dati kdaj Prvi rezultati obdelave STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ 24. Problematika o javnem prometu (SAM-11, priloga) (dopolnitev k zveznemu. raziskovanju) Izkoriščanje prevoznih sredstev, zmogljivosti ob prometnih konicah, investicije, stroški in cene. Organizacije združenega dela v javnem prometu 15. 1. 10. 4. 10. 7. 10. 10. 30. 1 30. 4. 30. 7. 30. 10. 25. Tovorni in potniški promet (Prom-Žel-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu. Železniško gospodarstvo Ljubljana 30. v mesecu 15. v naslednjem mesecu 26. Poštne storitve (PTT/M-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Vrste pošiljk, telefonske in telegrafske storitve, zaposleni, dohodki. Združene PTT organizacije Slovenije 22. v mesecu 5. v naslednjem mesecu 27. Promet potnikov z vlaki, letali, ladjami (SZ-3, SP-2, SV-3) (dopolnitev k zveznem raziskovanju) Potniki v rednem in maloobmejnem prometu, ki so prispeli ali odšli. Carinarnice 10. v mesecu 30 v mesecu 28. Promet žičnic (Prom/Zi-1, 2) (republiško raziskovanje) Prepeljane osebe, dohodki in izkoriščenost žičnic. Upravljale! žičnic 10.1. 10.4. 10.7. 10.10. 30. 1. 30. 4. 30. 7. 30. 10. STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA 29. Turistične zanimivosti (TU-2) (republiško raziskovanje) Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek od prodaje vstopnic. Izbrani turistični objekti 5. v mesecu 18. 1. 18. 4. 18. 7. STATISTIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 30. Vpis študentov (ŠV-20) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična številka študenta, podatki 0 strokovni izobrazbi staršev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev študenta ob delu Študenti visokošolskih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij ob vpisu 27. 3. v na slednjem letu 31. Diplomanti (ŠV-60) (dopolnitev k zveznem raziskovanju! Osebna matična številka diplomanta, podatki 0 strokovni in šolski izobrazbi staršev ali vzdrževalcev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev diplomanta ob delu. Študenti visokošolskih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij od diplomi 27. 3. naslednje leto 32. Doktorji znanosti (SV-70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična številka dok-plomantske stopnje, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi. Doktorji znanosti ob prijavi 10. 2. naslednje leto 33. Diplomanti podiplomske stopnje (SV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Osebna matična številka diplomatske stopnje, Starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi. Diplomanti podiplomske stopnje ob diplomi 10. 3. naslednje leto 34. Vpis študentov na viso- Studenti po načinu študija, Visokošolske te- 15. TO. 30. JO lovne organizacije (SV-22) (republiško raziskovanje) letnikih, spolu, vpis na podiplomsko stopnjo, absolventi s statusom, študenti prvega letnika, po prejšnji šolski izobrazbi, novovpisani študenti. meljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije gtf' Raziskovanje Vsebina Podatke mora dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave 35 Izobraževanje v organizacijah združenega dela Podatki 0 organiziranju in izvajanju izobraževanja v orga- Temeljne organi- 31. 8. zacije združene- 30. 10. (RAD-IZ) nizacijah združenega dela, d ga dela (republiško raziskovanje) vrsti, načinu in trajanju izobraževanja ter o udeležencih. 36. Podaljšano bivanje Podatki o oddelkih podaljša- Osnovne šole, 15. 6. učencev osnovne šole nega bivanja, učencih v po- vzgojno-varstve- (S-OK/1) daljšanem bivanju, trajanje ne organizacije, (republiško raziskovanje) bivanja, zaposlenosti staršev, organizacije povprečnih mesečnih stroških za usposabljanje na učenca, prostorih, prehrani, kvalifikacijski strukturi učiteljev, ki vodijo oddelke podaljšanega bivanja. 37. Sole in enote za odrasle Podatki o izobraževanju od- Vzgojnoizobra- 31. 8. povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Nadomestilo za ločeno življenje, terenski dodatek in znižane dnevnice se med seboj izključujejo. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je delavec vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ne preseli. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje določajo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih.« V 88. oziroma 90. členih nekaterih obravnavanih pravilnikov pa je določeno, da so do povračila za lo- ceno življenje upravičeni delavci, katerih ožja družina prebiva v kraju sedeža TOZD ali njene poslovne enote, če se delavca pošlje na delo izven sedeža TOZD za daljši čas ter se mu ne nudi družinskega stanovanja. Po mnenju predlagatelja so navedene določbe pravilnikov in samoupravnega sporazuma v neskladju z ustavo in zakonom, ker pomenijo razlikovanje med delavci glede priznavanja pravice do povračila za ločeno življenje, v nasprotju pa so tudi s smislom in naslovom samoupravnega sporazuma, ki ureja skupne osnove in merila za delitev. 2) V postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih določb obravnavanih samoupravnih splošnih aktov je ustavno sodišče ugotovilo, da so delavci temeljnih organizacij združenega dela in delavci delovne skupnosti skupnih služb sprejeli samoupravni sporazum na referendumu dne 27. 12. 1977. Obravnavane pravilnike pa so delavci temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti skupnih služb v času od 2. 2. 1978 do 14. 2. 1978 sprejeli na svojih zborih z osebnim izjavljanjem in ne z referendumom, kot je to za odločanje o samoupravnih splošnih aktih,- ki urejajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določeno v 463. členu zakona o združenem i delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76). 3) Določanje pogojev za priznavanje povračil za ločeno življenje, za kar ne obstojajo tehnično-tehno-loški normativi, je v samoupravni pristojnosti delavcev v združenem delu. Ta vprašanja urejajo delavci v temeljni organizaciji s svojimi samoupravnimi splošnimi akti pri čemer pa so dolžni upoštevati skupne osnove, kolikor so se za take dogovorili s samoupravnim splošnim aktom, s katerim so nekatera od teh vprašanj uredili na nivoju delovne organizacije. Zato so se delavci SGP »Zidar« lahko dogovorili za nekatere skupne osnove pri določanju povračil za ločeno življenje in jih opredelili v splošnem aktu veljavnem za celotno delovno organizacijo. Zato določbe 61. člena samoupravnega sporazuma niso v neskladju z ustavo in zakonom. 4) V svojih pravilnikih delavci temeljnih organizacij združenega dela samostojno določajo pogoje za priznanje povračil v okviru svojih materialnih možnosti in potreb delovnega procesa. Vse to pa v skladu s samoupravnimi sporazumi, katere so delavci sklenili v temeljni organizaciji z družbenimi dogovori h katerim je temeljna organizacija pristopila in ob upoštevanju načela enakopravnosti delavcev ter družbenoekonomskega položaja delavčev v temeljni organizaciji združenega dela določenega z ustavo in zakonom. Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb SGP »Zidar« Kočevje so glede upravičenosti do povračila za ločeno življenje s pravilniki lahko določili pogoj, da je delavec poslan za daljši čas na delo izven sedeža temeljne organizacije združenega dela, ko delavcu zaradi dalj časa trajajočega ločenega bivanja od družine, do katerega je prišlo zaradi potreb dela, nastanejo večji stroški, ne nudi pa se mu primernega družinskega stanovanja. Pravice do povračila za ločeno življenje pa delavci niso mogli omejiti le na primere, ko delavčeva ožja družina prebiva v kraju sedeža temeljne organizacije združenega dela ali poslovne enote. Ob obravnavi predloga za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih samoupravnih splošnih aktov je ustavno sodišče ugotovilo tudi, da določba 91. člena obravnavanega pravilnika TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, po kateri prizna delavcem pravico do po- vračil za ločeno življenje le delavski svet TOZD pred nastopom delavčevega dela in če sta se delavec in pristojni organ preje za to pravico dogovorila, ni v skladu z ustavo in zakonom. Ta določba namreč dopušča arbitriranje in ne zagotavlja, da bo pravica do tega povračila priznana v skladu z načelom enakopravnosti vsem delavcem, ki sicer pogoje izpolnjujejo. Ustavno sodišče je ocenilo, da ugotovljene nezakonitosti pravilnikov lahko delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb sami odpravijo in je po 21. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka pod II. te odločbe. Po preteku roka določenega v izreku pod II. te odločbe bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločalo o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnikov. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 41/78-14 Ljubljana, dne 25. januarja 1979. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 259. Na podlagi 256. člena ustave SFRJ in 2. alinee 396. člena ustave SRS v zvezi z 11. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije O D I, O K o spremembah odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letih 1978 in 1979 1. člen V 1. členu odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letih 1978 in 1979 (Uradni list SRS, št. 19/78 in 30/78) se med besedi »dinarjev« in »za« vstavijo besede »od 16. februarja do 31. avgusta 1979 pa v znesku 4 dinarjev«. 2. člen V 8. členu se besedi »15. marca« nadomestita z besedama »30. septembra«. 3. člen Ta odlok začne veljati 16. februarja 1979. St. 426-2/78 Ljubljana, dne 8. februarja 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 260. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni, list SRS, št. 39/74), na podlagi 3. in 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 1. člen Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka, in to mleko prodajajo mlekarnam, pripada v času od 1. januarja do 31. decembra 1979 pod pogoji iz tega odloka premija za liter mleka z najmanj 3,2 ”/0 mlečne maščobe. 2. Člen Organizacijam iz prejšnjega odstavka pripada premija za kravje mleko, če: — vodijo matično knjigovodstvo; — izvajajo selekcijo in kontrolo proizvodnosti živali; — vzdržujejo obstoječe in opremljajo nove zbiralnice mleka. , Premija iz prejšnjega člena tega odloka znaša 0,30 dinarjev za liter mleka s 3,2 °/o mlečne maščobe. Količine mleka, ki vsebuje od 3,2% do 4,2 % mlečne maščobe, se preračunajo na količino s 3,2 % mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad 4,2 % se ne preračunava. Za mleko izpod 3,2 °/o mlečne maščobe ni premije. 3. člen V kmetijski zadrugi oziroma temeljni organizaciji kooperantov se znesek premije po prejšnjem členu razdeli tako: — 0,15 dinarjev za stroška organizacije in zbiranja mleka, za vodenje matičnega knjigovodstva, izvajanje selekcije in kontrole proizvodnosti živali; — 0,05 dinarjev za vzdrževanje obstoječih in opremljanje novih zbiralnic mleka; — 0,10 dinarjev za namene iz 1. alinee tega odstavka ali glede na sklep pristojnega samoupravnega organa za izplačilo združenim kmetom oziroma kooperantom te organizacije. 4. člen Poleg premije iz 2. člena tega odloka pripada organizaciji združenega dela v času od 1. januarja do 30. aprila in od 1. novembra do 31. decembra še premija 0.40 dinarjev, v času od 1. maja do 30. oktobra pa Premija 0,20 dinarjev za liter mleka s 3,2 % mlečne maščobe, če izpolnjuje mleko še naslednje pogoje: — pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 22/64, 36/64, 33/70, 33/72 in 13/78); — da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henklu (SH); — da je čas redukcije metilenskega modrila daljši od dve uri; — da je mleko ohlajeno na temperaturo najmanj 12 »C. Kmetijske zadruge in temeljne organizacije kooperantov izplačajo premijo iz prejšnjega odstavka združenim kmetom oziroma kooperantom, če sklenejo s svojo organizacijo združenega dela pogodbo, da bodo redili vsa za rejo sposobna teleta ali da jih bodo ponudili organizaciji ter da se bodo z organizacijo tudi ogovorili o letni količini in dinamiki oddaje mleka, e pogodbe morajo biti v skladu z zakonom o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79). 5. člen Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka in so sklenile samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju oziroma združevanju z organizacijami združenega dela, ki mleko predelujejo, pripada premija iz prejšnjega člena za vse količine mleka, zbrane na območjih, kjer so urejene zbiralnice, če so pri tem zagotovile: — zbiranje mleka v ustrezno opremljenih zbiralnicah; — skupno programiranje obsega proizvodnje, odkupa in predelave mleka; — podrobnejšo opredelitev pogojev odkupa, zbiranja in prevoza mleka ter kontrolo kakovosti: — takšen sistem plačevanja mleka in delitve skupno ustvarjenega dohodka in rizika ter združevanje sredstev za skupen razvoj v proizvodnji in predelavi, ki spodbuja k izboljšanju higienske kakovosti mleka v proizvodnji in zbiranju. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. 6. člen Poleg premij iz 2. in 4. člena tega odloka lahko uveljavljajo organizacije združenega dela v času od 1. januarja do 15. februarja 1979 še dodatno premijo 0,38 dinarjev za liter mleka s 3,2 % mlečne maščobe, če mleko izpolnjuje tudi pogoje o kvaliteti iz 4. člena tega odloka. Premija iz prejšnjega odstavka pripada v celoti organizacijam združenega dela, ki mleko pridelujejo same, oziroma združenim kmetom ali kooperantom, ki pridelujejo mleko. 7. člen Kakovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela (5. člen zakona o inšpekcijah, Uradni list SRS, št. 13/74). Pregled , vzorca mleka se opravlja enkrat mesečno v mlekarni. Če se u'gotovi, da mleko ustreza predpisani kakovosti iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, izda inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela o tem potrdilo. Če pa se ugotovi, da mleko ob pregledu v mlekarni ne ustreza predpisani kakovosti, veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela pregleda mleko v zbiralnicah oziroma mlekarntcah organizacije in ugotovi proizvajalca, ki oddaja mleko neustrezne kakovosti. Vzorec mleka je treba odvzeti posebej iz vsakega vrča oziroma hladilnega bazena, pri individualni kontroli pa iz posode proizvajalca. Organizaciji združenega dela ne pripada za tekoči mesec premija iz 4. in 6. člena tega odloka za prodano mleko iz tistih delovnih enot oziroma od tistih združenih kmetov in kooperantov, pri katerih se je ugotovilo, da mleko ne ustreza predpisani kakovosti. Organizacija je dolžna voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateremu združenemu kmetu oziroma kooperantu oziroma skupini le-teh pripada vzorec mleka. 8. člen Premije iz tega odloka se morajo knjigovodsko voditi tako, da je razvidna njihova poraba. 9. člen Premije po tem odloku se izplačujejo iz proračuna SR Slovenije. 10. člen Premija se izplačuje na zahtevo, ki jo organizacija združenega dela predloži Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizacija združenega dela predloži zahtevi za premijo: — fakturo o prodaji mleka mlekarni, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe; — obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih, vključno s prikazom količin prodanega mleka, ki ne ustreza predpisani kakovosti po tem odloku, ter prikaz vseh oddanih količin mleka, za katere niso sklenjene kooperacijske pogodbe; — potrdilo Kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da organizacija združenega dela vodi matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo .proizvodnosti krav; — izjavo pooblaščenega organa organizacije, da so mleko pridelali 'združeni kmetje oziroma kooperanti, v izjavi mora biti navedeno število pogodb; — izpolnjen prenosni nalog za izplačilo premije v breme žiro računa številka 50100-630-10014, izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana. Zahtevi za premijo iz 4. člena in 6. člena tega odloka priloži organizacija združenega dela tudi potrdilo iz prvega odstavka 7. člena tega odloka, zahtevi za premijo iz 5. člena tega odloka pa izjavo iz tretjega odstavka 7. člena tega odloka. 11. člen Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu, sicer organizacija združenega dela izgubi pravico do premije za mleko, prodano v preteklem mesecu. 12. člen Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije po tem odloku izpolnjeni, in pošlje prenosni nalog iz 10. člena tega odloka Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo premije. 13. člen Nazdor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-5/78 Ljubljana, dne 8. februarja 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1, r. 261. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), na podlagi 3. in 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na pod- lagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o namenskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 1. člen Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko same in ga prodajajo organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo mleka, se v času od 1. januarja do 31. decembra 1979 pod pogoji iz tega odloka izplačuje namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: namenski prispevek) v znesku 1,20 dinarjev za liter prodanega mleka. Namenski prispevek pripada tudi organizaciji združenega dela, v kateri se za pridelovanje mleka organizira hlevska ali pašna skupnost, za mleko, pridobljeno v teh skupnostih. Organizaciji združenega dela, ki organizira pašno skupnost, pripada namenski prispevek za čas pašne sezone} vendar največ za šest mesecev. 2. člen Namenski prispevek se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav. Namenski prispevek se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje pogoje za izplačilo premije po 4. členu odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979. 3. člen Namenski prispevek se izplačuje skupaj s premijo za mleko. Organizacija združenega dela mora poleg dokazil, ki jih priloži zahtevku za izplačilo premije za mleko, priloži zahtevku za izplačilo namenskega prispevka še: a) obračun namenskega prispevka glede na količino prodanega mleka v litrih; b) izpolnjen prenosni nalog za izplačilo namenskega prispevka v breme računa št. 50100-630-10014/54 — izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana; c) izjavo oziroma potrdilo o vpisu hlevske ali pašne skupnosti v seznam oziroma register v skladu s 54. oziroma 56. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79). 4. člen Namenski prispevek se lahko porabi za modernizacijo mlečne proizvodnje. Če organizacija združenega dela po periodičnem ali zaključnem računu ugotovi izgubo, lahko sredstva namenskega prispevka nameni tudi za kritje izgube. Organizacije združenega dela, v katerih se za pridobivanje mleka organizira hlevska ali pašna skupnost, lahko porabijo namenski prispevek, za mleko, pridobljeno v teh skupnostih, le za modernizacijo in intenziviranje mlečne proizvodnje v takšnih skupnostih. 5. člen Namenski prispevek po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije. 6. člen Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo namenskega prispevka po tem odloku izpolnjeni, in pošlje prenosni nalog iz 3. člena tega odloka Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo namenskega prispevka. 7. člen Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda podrobno navodilo o načinu uveljavljanja in izplačevanja namenskega prispevka po tem odloku. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-7/79 Ljubljana, dne 8. februarja 1978. Izvršni syet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 262. Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 39-473/74) in 32. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 41. seji dne 8. februarja 1979 sprejel SKLEP ° trajanju študija na visokošolskih temeljnih or gani-*acijah Strojništvo, Elektrotehnika, Gradbeništvo in Kemijska tehnologija Visoke tehniške šole v Mariboru I Višješolski študij na visokošolskih temeljnih organizacijah Strojništvo, Elektrotehnika, Gradbeništvo ih Kemijska tehnologija Visoke tehniške šole v Mariboru traja za študente, vpisane v I. letnik študijskega leta 1979/80, pet semestrov. II Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati II. točka sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-1007/78). Št. 022-10/78 Ljubljana, dne 8. februarja 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 263. Na podlagi 41. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30-1711/78) izdaja republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov PRAVILNIK o načinu izplačevanja invalidskega dodatka, družinskega dodatka in drugih prejemkov ter o kontroli izvrševanja izdatkov 1. člen Ta pravilnik predpisuje način izplačevanja invalidskega dodatka, družinskega dodatka oziroma enkratne denarne pomoči, oskrbnine v času poklicne rehabilitacije, povračila zneskov po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje za invalide, ki so na poklicni rehabilitaciji, povračila pri nakupu motornega vozila, pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov ter stroškov za hrano in nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju, ki pripadajo upravičencem po zakonu o vojaških invalidih (v nadaljnjem besedilu: zakon). 2. člen Prejemke iz 1. člena tega pravilnika izplačuje upravičencem občinski upravni organ, ki je pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: izplačilni organ) na podlagi izvršljive odločbe oziroma dokaza o pravici do povračila. 3. člen Invalidski dodatek, družinski dodatek oziroma enkratna denarna pomoč in oskrbnina se izplačujejo z nakaznico službe družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: nakaznica) ali z virmanskim nalogom na hranilno knjižico. 4. člen Povračilo pri nakupu motornega vozila se izplača organizaciji združenega dela, pri kateri invalid kupuje vozilo oziroma banki, ki nakup vozila kreditira. Povračilo se izplača z virmanskim nalogom. Povračila zneskov po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje, pogrebnina in posmrtnina se izplačujejo z nakaznico. Povračila potnih stroškov ter stroškov za hrano in nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju ter povračila stroškov za redno vožnjo v drug kraj, kjer je invalid na poklicni rehabilitaciji se izplačujejo z nakaznico, in sicer lahko vnaprej kot akontacija, dokončno pa po končanem potovanju in prebivanju v drugem kraju oziroma ob koncu redne mesečne vožnje. Povračila zneskov po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje ter povračila potnih in drugih stroškov se izplačujejo na podlagi pismenega dokazila o njihovem plačilu- 5. člen Če se upravičenec preseli v drugo občino, mora o tem obvestiti izplačilni organ svojega prejšnjega stalnega prebivališča. Izplačilni organ, ki je pristojen za upravičenčevo prejšnje stalno prebivališče pošlje izplačilnemu organu, pristojnemu za njegovo novo stalno prebivališče potrebne finančne podatke in upravičenčev spis. Izplačilni organ, ki je dotlej izplačeval prejemke, obdrži za svoj arhiv prepise listin, ki jih potrebuje za opravičilo dotedanjih izplačil. 6. člen Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov nadzoruje porabo sredstev, namenjenih za pravice po zakonu najmanj enkrat letno neposredno pri izplačilnih organih. 7. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-10/79 Ljubljana, dne 31. januarja 1979. Predsednik Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Boris Čižmek-Bor 1. r 264. Na podlagi 55. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30-1711/78) izdaja republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov NAVODILO o načinu vodenja evidence o uživalcih invalidskega dodatka, družinskega dodatka in drugih denarnih prejemkov 1. člen To navodilo predpisuje način vodenja evidence o uživalcih invalidskega dodatka, družinskega dodatka, enkratne denarne pomoči, oskrbnine, o izplačilih teh prejemkov, o izplačilih stroškov zdravstvenega varstva, pogrebnine, posmrtnine ter povračil po zakonu o vojaških invalidih (v nadaljnjem besedilu: zakon), To navodilo predpisuje tudi način poročanja o številu uživalcev in o porabljenih sredstvih. 2. člen Občinski upravni organ, ki je pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ) vodi evidenco o izplačilih iz 1. člena tega navodila na likvidacijskih listih ter na zbirni in na analitičnih knjigovodstvenih karticah. 3. člen Za denarne prejemke iz 1., 2. in 3. točke 5. člena tega navodila vodi pristojni občinski upravni organ likvidacijski list. Likvidacijski list se vodi za vsakega posameznega uživalca. Likvidacijski list, obrazec št. 1, je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del. 4. člen Zbirna knjigovodstvena kartica se vodi za denarne prejemke, za zdravstveno varstvo in za povračila. V okviru zbirne knjigovodstvene kartice se vodijo analitične knjigovodstvene kartice. 5. člen Analitične knjigovodstvene kartice se vodijo za: 1. invalidski dodatek, 2. družinski dodatek oziroma enkratno denarno pomoč, 3. oskrbnino, 4. pogrebnino in posmrtnino, 5. zdravstveno varstvo (stroški po 19. in 20. členu zakona, stroški dela zdravniških komisij), 6. povračila (zneskov po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje za invalide, ki so na poklicni rehabilitaciji, stroškov za redno vožnjo v drug kraj, kjer je invalid na poklicni rehabilitaciji, stroškov za hrano in nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju), 7. povračila pri nakupu motornega vozila (regres), 8. stroški ptt in službe družbenega knjigovodstva. 6. člen Namesto evidence po tem navodilu lahko vodijo pristojni občinski upravni organi za izplačila evidenco po metodi dvojnega knjigovodstva. 7. člen Pristojni občinski upravni organ pošlje na podlagi evidence do 20. februarja tekočega leta republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov letno poročilo o številu uživalcev denarnih prejemkov in o sredstvih, porabljenih v prejšnjem letu. Za poročilo iz prvega odstavka tega člena se uporablja obrazec št. 2, ki je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del. 8. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 59-10/89 Ljubljana, dne 31. januarja 1979. Predsednik Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Boris Čižmek-Bor 1. r. Likvidacijski list za Skupščina občine: ..................... invalidski dodatek, družinski dohodek, t jo^ep -TA3in ! ponovno nakazilo ■s $ c J 1 -sl I,ikvi dator - ... « £ OB i št. —- p Šs, rj tc .0- | c N ! i ^ ! « I k, 03S3W »-1 1 C I rj 1 g 1 1 | ! > > VII VIII X X X XII II III v VI VII VIII IX X XI XII 61 oia-i »ji om joiep -iAnn ž I ponovno nakazilo 1 Š Št. I naloga j izpisek! banke| Likvi- dator Da- tum L 5) c Izpla- čilo Odteg- ljaji Znesek OOS3W = S > > > IIA VIII X X X XII M = 5 > > > VII VIII X X X \ XII 61 61 Obrazec št. 2 265. Skupščina občine: ......................... POROČILO o številu uživalcev invalidskih prejemkov in o sredstvih, porabljenih iz proračuna SR Slovenije pu zakonu o vojaških invalidih v letu 19. 1. Število uživalcev Uživalci Vojaški invalidi Uživalci družinske Invalidnim 1. Invalidski dodatek a) polni invalidski dodatek b) zmanjšani invalidski dodatek Skupaj 1 Od tega prejema povečan invalidski dodatek po tretjem in četrtem odstavku 5. člena zakona: — 100 odstotno povečanje — 50 odstotno povečanje 2. Oskrbnina po 24., 25. in 26. členu zakona 3. Zdravstvenp varstvo po 19. členu zakona: a) prvi do tretji odstavek b) četrti odstavek Skupaj 3 II. Porabljena sredstva / Vrsta izdatkov Znesek Število uživalcev 1. Invalidski dodatek - 2. — Družinski dodatek — Enkratna denarna pomoč 3. Poklicna rehabilitacija a) oskrbnina b) povračila - 4. Povračilo pri nakupu motornega vozila (regres) 5. Pogrebnina, posmrtnina 6. Zdravstveno varstvo (stroški p0 19. in 20. členu zakona, stroški dela zdravniških komisij) 7. Potni stroški in stroški za hrano in nastanitev 8. Stroški ptt in službe družnega knjigovodstva Skupaj od 1 do 8 Datum: 2ig Podpis organa Na podlagi 32. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30-1711/78) je republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov na 5. seji dne 31. januarja 1979 sprejel SKLEP o določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 1979 1. člen Osebni avtomobil IM V — Renault 4 TL Special se določi kot motorno vozilo, katerega prodajna cena je osnova za regres vojaškim invalidom iz 31. člena zakona o vojaških invalidih pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 1979. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 59-3/79 Ljubljana,"' dne 31. januarja 1979. Predsednik Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Boris Čižmek-Bor 1. r. 266. Skladno z družbenim dogovorom o merilih In načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske^ obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Ui’adni list SRS, št. 2/75 in 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o višini poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov po poklicih za leto 1977 I Poprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev v združenem delu po poklicih je bil v letu 1977: Poklic Stopnja strokovne izobrazbe Poprečni mesečni čisti OD (din) A — kmetijski, industrijski in podobni delavci ter storitveno osebje: Kmetijski delavec KV 3795 Kmetijski traktorist KV 4767 Živinorejec KV 4266 Sekač lesa (ročni-strojnl KV 4397 Miner površinskega kops KV 4985 Topilec pri kupolni peči KV 7567 Kovač (ročni in strojni) KV 5076 Livar KV 5361 Orodjar za izdelajo orodja KV 5300 Kovinostrugar KV 5110 Kovinobrusilec KV 4738 Strojni ključavničar KV 5039 Avtomehanik KV 4707 Ključavničar KV 5249 Varilec KV 5007 Stran 386 URADNI Stopnja Poprečni mesečni Poklic strokovne izobrazbe čisti OD (din) Monter strojev KV 4250 Klepar KV 4990 Elektrovarilec KV 4786 Instalater cevovodov v zgradbah KV 4977 Precizni mehanik KV 5463 Elektromehanik KV 5176 Elektromonter KV 5315 Elektroinstalater KV 5483 Gaterist lesa KV 4638 Tesar KV 4372 Strojni mizar KV 4429 Gradbeni mizar KV 4753 Pohištveni mizar KV 4740 Prcdilec preje in sukanca Navijalec in previjalec prediva in KV 3643 ■ sukanca Tkalec tkanin na mehaničnih KV 3402 statvah KV 3776 Pletilec na avtomatskem stroju Sivalec tekstilne konfekcije na KV 3554 strojih KV 3363 Krojač-šivilja Poslovodja pri izdelavi tekstilnih KV 3729 izdelkov VKV 5599 Tapetnik Poslovodja pri izdelavi obutve in KV 4600 galanterije VKV' 5620 Usnjar KV 4074 Čevljar Šivalec gornjih delov obutve v KV 4715 serijski izdelavi KV 3759 Opekarski delavec KV 4181 Steklorezec Upravljalec aparatov in naprav KV 5280 v bazični in kemični industriji Upravljalec aparatov in naprav v KV 5758 farmacevtski proizvodnji KV 4753 Mešalec kemičnih sestavin KV 5292 Destilater Poslovodja pri izdelavi živilskih KV 5688 proizvodov VKV 5822 Rafiner KV 4998 Laborant (razen medicinskega) Mesar, klavec, sekač in prodajalec SSI , 5079 mesa KV 4468 Pek kruha in peciva (ročni-stfojni) KV 5106 Mlinar žita KV 4805 Pripravlj alec tobaka KV 4114 Izdelovalec cigaret Poslovodja pri izdelavi in popravi- KV 4334 lu kovin VKV 6175 Poslovodja pri izdelavi in popravilu elektr. proizvodov Poslovodja pri izdelavi raznih VKV 5336 izdelkov VKV 5392 Ročni stavec KV 5993 Strojni stavec KV 6419 Tiskarski delavec KV 6158 Knjigovez (ročni in strojni) KV 5600 Loš'čilec KV 4661 Barvar, pleskar • KV 4800 Vulkanizer KV 5352 Dvigalničar-žerj avovodj a KV 5126 LIST SRS št. 5 — 15. II. 1979 Stopnja Poprečni Poklic strokovne izobrazbe čisti OD (din) Upravljalec strojev za zemeljska dela KV 5735 Zavij alec (ročni-strojni) PKV 3572 Gradbeni zidar KV 4497 Ročni obdelovalec kamna KV 5153 Betonirec KV 4431 Armirec v gradbeništvu KV 4791 Monter v gradbeništvu KV 4998 Polagalec podov KV 5035 Sof&r avtobusa »D« kategorije Šofer; kamiona »C« in »E« kV 7105 kategorije KV 5826 Voznik potniškega vozila KV 5509 Trgovski zastopnik SSI 7543 Prodajalec v trgovini KV 4045 Kuhar KV 4378 Natakar KV 4359 Frizer-brivec KV 4137 Fotograf KV 5100 Dimnikar KV 5393 Tehnični risar SSI 4682 Daktilograf NSI 4374 Operater na luknjaču NSI 4527 Kemični čistilec- detašer KV 3747 Predelovalec plastičnih mas KV 3926 Cementninar-teracer KV 4089 Rezkalec KV 5078 Izdelovalec lesenih rolet KV 4391 Izdelovalec brezalkoholnih pijač KV 4483 Galvanizer KV 4059 Pečar, oblagalec s ploščicami KV 4321 Izdelovalec usnjene galanterije KV 4165 Kozmetik obraza in telesa Poslovodja pri opravljanju oseb- KV 4432 nih storitev Poslovodja pri obrtnih storitvah VKV 4297 in popravilih VKV 6069 Poslovodja v gostinstvu VKV 6065 Poslovodja pri visokih gradnjah Poslovodja pri instalacijah in VKV 6315 zaključnih delih VKV 7356 B — Strokovnjaki in umetniki Gradbeni tehnik SSI 7625 Ladjedelniški tehnik SSI 7647 Rudarski tehnik SSI 7585 Metalurški tehnik SSI 6352 Strojni tehnik SSI 6247 Elektrotehnik SSI 6741 Tehnik-tehnolog SSI 6130 Agrotehnik-kmetij ski tehnik SSI 5739 Gozdarski tehnik SSI 6423 Ekonomski tehnik SSI 5484 Knjigovodja Programer za manjši račun. SSI 5345 sistem luknjanje kartic Operater na elektronskem VŠSI 6755 računalniku VŠSI 5530 Korespondent za tuj jezik VSSI 6322 Ekonomist-analitik-planer VSSI 7513 Kemik VSSI 7886 Arhitekt VSSI 9604 Gradbeni inženir VSSI 9772 Metalurški inženir VSSI 8157 Stopnja Poprečni mesečni Poklic strokovne Izobrazbe čisti OD (din) Strojni inženir VSSI 8522 Elektro-inženir VSSI 8960 Inženir-tehnolog VSSI 8255 Kmetijski inženir VSSI 7709 Gozdarski inženir VSSI 8138 Zdravnik-stomatolog VSSI 7579 Dentist SSI 7036 Medicinski tehnik SSI 5405 Medicinski laborant SSI 4922 Profesor gimnazije VSSI 7845 Profesor tehniške ali druge VSSI 7768 strokovne šole Predmetni učitelj osnovne šole VSSI 6346 Učitelj SSI 5801 ' Sociolog VSSI 6421 Socialni delavec VSSI 6313 Prevajalec VSSI 6763 Novinar-sodelavec VSSI 7810 Fotoreporter VSSI 8112 Dramski in filmski igralec VSSI 6226 Oznake pri stopnji strokovne izobrazbe pomenijo: VSSI — visoka strokovna izobrazba VSSI — višja strokovna izobrazba SSI — srednja strokovna izobrazba NSI — nižja strokovna izobrazba VKV — visokokvalificirani delavci KP — kvalificirani delavci PKV — polkvalificirani delavci II Za večino navedenih poklicev v I. točki tega poročila je bil poprečni mesečni čisti osebni dohodek ugotovljen za delovno dobo 5 do 10 let. St. 052/15-15/79 Ljubljana, dne 6. februarja 1979. Zavod SR Slovenije za statistiko Direktor Franta Komel 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 267. Na podlagi 73. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78) in v skladu s" 23. členom samoupravnega sporazuma o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj dne 26. decembra, Metlika dne 26. decembra. Novo mesto dne 25. decembra in Trebnje dne 25. decembra 1978 sprejele LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, veljavno od 1. 3.1979 1 Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in Pripomočke: Prispevek St. Storitve, pripomočki itd. od 1. 3. 1979 din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 25 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 70 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu-speciali- stu 25 — za vsak rentgenski posnetek zob 5 — za vsako zalivko 25 — za polno kovinsko prevleko 180 — za vse ostale prevleke 215 — za inlay nazidek 120 — za vsako krono 265 — za vsak člen v mostovni konstrukciji ' 120 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, dodelitev vmesnega člena ali gredi 40 — za začasno prevleko ali člen začasnem mostičku 55 — za gred, opornico ali jahač 145 — za vsako totalno protezo 385 — za vsako parcialno protezo 480 — za vsako začasno protezo 360 ■— za vsako bazo kovinske proteze 420 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 420 — za fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 600 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 60 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku-spe-cialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 60 5. za vsak RTG posnetek 5 6. za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v ko- ledarskem letu — na dan, razen za storitve iz EP 35 7. za celokupne medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način 150 8. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po- sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 70 9. za zdravilo, pomožni sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 20 10. za kontracepcijska sredstva 120 11. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 180 12. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 180 13. za ortopedske čevlje 380 14. za kilni pas 180 15. za berglje 35 16. za očala 50 17. za kontaktna stekla 110 18. za očesno protezo 120 l 19. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti travmatskega izvora 110 20. za ojaeevalni slušni aparat 180 21. za aparat za omogočanje glasnega govora 240 22. za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 300 2 Ta lista prispevkov se uporablja od 1. marca 1979. Z njeno uveljavitvijo preneha veljati prejšnja lista, objavljena v Uradnem listii SRS, št. 10/78. Predsednik skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj Anton Horvat, inž. 1. r. Metlika Milena Pavlovič 1. r. 1 Novo mesto namestnik predsednika dr. Boris Gašparovič 1. r. Št. 401-71 Trebnje Datum, dne 1. februarja 1979. Slavko Kržan 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 268. Na podlagi 98. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 je Skupščina mesta Ljubljane na 8. seji zbora združenega dela dne 14. decembra 1978, na 8. seji zbora občin dne 14. decembra 1978 in na 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 7. decembra 1978 sprejela POSLOVNIK za tlelo Skupščine mesta Ljubljane I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Skupščina mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu skupščina mesta) določa s tem poslovnikom pravila za delo in organizacijo skupščine mesta, njenih zborov, komisij in drugih teles. Nadalje ureja odnose ter druga razmerja skupščine mesta s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, izvršnim svetom skupščine mesta in mestnimi upravnimi organi. 2. člen Skupščina mesta dela po letnem delovnem programu, ki ga sprejme vsako leto najkasneje do konca meseca decembra za naslednje koledarsko leto. Pri tem upošteva program dela Skupščine SFRJ, Skupščine SR Slovenije, skupnosti občin ljubljanske regije in občin s področja mesta Ljubljane. Predlog programa dela pripravi predsedstvo skupščine mesta, ki pi*i tem upošteva predloge zborov skupščine mesta, izvršnega sveta skupščine mesta, družbenopolitičnih organizacij v mestu, občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti na območju mesta Ljubljane. 3. člen Delo skupščine mesta in njenih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi skupščina mesta ali njen zbor oziroma komisija tako odloči. Skupščina mesta lahko vabi na seje predstavnike organizacij združenega dela, samoupravnih interesenih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij, kakor tudi predlagatelje obravnavanega akta, kadar sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij. 4. člen Skupščina mesta opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na skupnih sejah na skupnih zasedanjih zborov, na sejah zborov, komisij in drugih delovnih teles. Vsak zbor zaseda in odloča o zadevah iz svojega delovnega področja praviloma na ločeni seji. 5. člen Skupščina mesta dela stalno. Letni odmor skupščine mesta traja vsako leto od 1. avgusta do 10. septembra. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine mesta tudi med letnim odmorom skliče skupno zasedanje ali skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora ali komisije pa lahko skliče sejo zbora oziroma komisije. 6. člen Skupščina mesta ima svoj pečat. Pečat skupščine mesta ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, v zgornjem delu zunanjega kroga besedilo »Socialistična republika Slovenija«, v notranjem krogu pa besedilo »Skupščina mesta Ljubljane«. Skupščinski pečat hrani sekretar skupščine mesta. II. DELEGATI IN DELEGACIJE 1. Pogoji za delo 7. člen Delovni ljudje in občani izražajo svoje pobude, predloge, mnenja, pripombe in stališča, ki se nanašajo na delo skupščine mesta in njena telesa, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 8. člen Skupščina mesta mora zagotoviti tak sistem obveščanja, da bodo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščeni o njenem delu. Skupščina mesta obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu: 1. z objavljanjem gradiva za seje skupščine mesta in njenih zborov, 2. z informacijami v sredstvih javnega obveščanja. 9. člen Gradivo za seje skupščine mesta se pošilja vsem ■ delegatom v temeljnih delegacijah ter delegatom družbenopolitičnega zbora. V skladu s stališči predsedstva se lahko pošilja gradivo še drugim. 2. Način deV 10. člen Delegacije razpravljajo o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine mesta in imajo pravico predlagati posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine mesta, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov. Pri tem se delegacije opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov v skladu z delovnim programom skupščine mesta in predlaganim dnevnim redom. 11. člen Pristojni zbori občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane dajejo na podlagi razprav in predlogov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pobude in predloge za obravnavo posameznih zadev in izdajo odlokov in drugih aktov v skupščini mesta. Zbori občinskih skupščin oziroma skupine delegatov pošljejo na seje zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta delegata glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zbora, lahko pa določijo tudi več delegatov za posamezne točke dnevnega reda. 12. člen Skupina delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije se mora ob obravnavi gradiva za seje zbora občin Skupščine SR Slovenije seznaniti s stališči izvršnega sveta, mestnih upravnih organov in strokovnih služb skupščine mesta, s stališči samoupravnih organizacij in skupnosti, stališči temeljnih delegacij ter stališči Mestne konference SZDL. Za uspešnejše delo se delegat Skupščine mesta Ljubljane in delegati občinskih skupščin delegirani v zbot združenega dola in zbor občin Skupščine SR Slovenije lahko pred sejo sestanejo zaradi usklajevanja stališč in povezovanja interesov. Določila 1. odstavka tega člena se primerno upo-rabljajo tudi v zvezi z delom skupine delegatov, ki je Izvoljena na podlagi 88. člena statuta mesta Ljubljane za sodelovanje z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije. 13. člen Delegat v zboru združenega dela in v zboru občin so izkaže s pooblastilom, ki mu ga izda vodja skupine delegatov, oziroma sekretar občinske skupščine, če je delegat delegiran v zboru krajevnih skupnosti oziroma zboru združenega dela. V pooblastilu mora biti navedeno, za katero sejo je delegat delegiran, kateri skupini delegatov v zboru združenega dela pripada in na katere točke dnevnega reda se pooblastilo nanaša. 14. člen Sekretarji občinskih skupščin morajo takoj po seji zborov občinske skupščine ali po zasedanju skupine delegatov, ki določi delegate za posamezno sejo skup-ščine mesta ali njenega zbora, pismeno obvestiti sekretariat skupščine mesta, kateri delegati so bili delegi-rani na sejo skupščine mesta, oz. zbora in za katero točko dnevnega reda. 15. člen Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja vsakega zbora sestavi poročilo za zbor. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora ugotovi na prvi seji zbora pravilnost izvolitve delegatov v ta zbor. 16. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin mora vericirati pooblastilo delegata, če ta nima pismenega pooblastila, pristojni delavec občinske skupščine pa je telefonično ali pismeno javil imena delegatov. 17. člen Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je delegiral. Delegat, ki ne more priti na sejo komisije skupščine mesta ali drugega delovnega telesa skupščine mesta oziroma zbora, katerega član je, obvesti o tem tajnika tega telesa. Če delegat ne sodeluje v komisiji ali drugem telesu skupščine mesta ali njenega zbora, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem občinsko skupščino, ki je delegata delegirala in zahteva, da delegira drugega delegata. 18. člen Delegat družbenopolitičnega zbora, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tajnika zbora- Predsednik zbora obvesti mestno konferenco SZDL, če se delegat zbora dvakrat zaporedoma ali trikrat v enem letu brez opravičila ne udeleži seje zbora. 19. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, delegat v zboru ali član telesa skupščine mesta oziroma zbora ne sme brez opravičenega razloga odkloniti funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina mesta, zbor, oziroma telo skupščine mesta ali zbora. Predlagatelj je dolžan s kandidati predhodno opraviti razgovore. 3. Vprašanja delegatov 20. člen Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo. Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom, ki vodijo delo mestnih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 21. člen Delegat v zboru postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podaho na seji zbora, vloži pismeno, če smatra, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. Vsa delegatska vprašanja pošlje predsednik zbora izvršnemu svetu skupščine mesta. Če se vprašanje nanaša na delo skupščine, ga dostavi predsednik sekretarju skupščine mesta. 22. člen Na vprašanje, postavljeno na seji zbora, ali na vprašanje, ki ga je delegat poslal najmanj 14 dni pred sejo, dobi odgovor praviloma na naslednji seji zbora. Delegat v zboru lahko zahteva pismen odgovor na svoje vprašanje. 23. člen Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, praviloma odgovori član izvršnega sveta; na vprašanje, postavljeno predstojniku, ki vodi upravni organ mesta, odgovori praviloma predstojnik. Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori predstojnik, ki vodi upravni organ mesta, kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno predstojniku, ki vodi upravni organ mesta, odgovori izvršni svet. Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi upravni organ mesta, naj seja zbora, na kateri bo dal odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez razprave. 24. člen Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje. Če je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predstojnik, ki vodi upravni, organ mesta, lahko delegat zahteva, da na vprašanje odgovori izvršni svet. Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. Po razpravi zbor ugotovi, da je s tem zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevnega reda ali pa odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. Če zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na naslednji seji, določi tudi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. 25. člen Delegat v zboru lahko postavlja vprašanja predsedniku skupščine mesta in predsednikom zborov kot tudi predsednikom komisij in drugih delovnih teles skupščine mesta in njenih zborov, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini mesta in na delo teles, ki jim predsedujejo. Za postopek o postavljanju teh vprašanj se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov. 4. Obvestila in pojasnila na zahtevo delegatov 26. člen Delegat ima pravico zahtevati pismena ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo od predstojnika, ki vodi upravni organ, od državnih organov in organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, od zborov in komisij in drugih delovnih teles ter od sekretarja skupščine mesta. Odgovor pa mu mora dati pristojni organ tako kot zahteva delegat — pismeno ali ustno. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predstojnika mestnega upravnega organa v zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti predstojnika mestnega upravnega organa. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini mesta in na delo teles, ki jim predsedujejo. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila tudi od sekretarja skupščine mesta, ki se nanašajo na njegovo delo v skupščini in na delo strokovne službe skupščine mesta. Pri postopku za zahtevanje obvestil in pojasnil iz prejšnjih odstavkov se primerno uporabljajo določbe 20. do 25. člena tega poslovnika. 27. člen Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa skupščine mesta in zborov zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina mesta, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kot tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. 5. Uradna tajnost 28. člen Če obravnava skupščina gradivo, ki ima značaj tajnosti (uradne ali državne), odredi predsednik skupščine mesta v skladu s predpisi, način ravnanja s tem gradivom. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet ali drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini mesta in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji teles skupščine mesta v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti. 6. Pravice delegatov do povračil in nadomestil 29. člen Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini mesta oziroma nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina mesta v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. 7. Imunitetna pravica 30. člen Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je poslan oziroma izvoljen v mestni skupščini. To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta skupščina enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine mesta. 31. člen Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru občin od dneva, ko je s pismenim pooblastilom določen za delegata na seji zbora oziroma v skupščinskem telesu, do dneva, ki mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat. Delegat družbenopolitičnega zbora uživa imunitetno pravico od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat, oziroma, ko je razrešen funkcije. 32. člen Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat delegiran. Državni organ mora obvestiti predsednika pristojnega zbora tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se sicer ni skliceval na imuniteto, vendar ie državnemu organu znano, da je delegat. 33. člen Brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. 34. člen Predsednik pristojnega zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oz. kazenski postopek zoper njega oziroma sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ta preuči zahtevo oz. sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi prvi naslednji seji. 35. člen O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po Poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati. Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to pdtrebno za opravljanje njegove funkcije. Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek. zoper delegata ustavi, se postopek takoj ustavi, če zbor razveljavi odločbo državnega orga-na o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, sc kazenski postopek zoper njega takoj ustavi. 36. člen Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo Pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen, dovoljenje za pribor oziroma za kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali Vstavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priboru obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo mnunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo booblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. Komi-s*ja za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seb- Zbor odloči ali njeno odločitev potrjuje ali razveljavlja. 37. člen Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo „za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. 8. Prenehanje mandata 38. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora občin lahko vsak čas prekliče pooblastilo delegacija, skupina delegatov oziroma pristojni zbor občinske skupščine. V takem primeru mora predsednik zbora oziroma vodja skupine delegatov o tem nemudoma obvestiti sekretarja skupščine mesta in navesti ime novega delegata. 39. člen Delegata družbenopolitičnega zbora je možno odpoklicati v primeru in po postopku, ki ga določa zakon. Delegat družbenopolitičnega zbora lahko odstopi. Svoj odstop ima pravico obrazložiti. Izjavo o odstopu izroči delegat predsedniku skupščine, ki jo nemudoma pošlje predsedniku družbenopolitičnega zbora. 40. člen Izjavo o odstopu dostavi predsednik družbenopolitičnega zbora komisiji za verifikacijo mandatov in imu-.nitetna vprašanja, ki o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. V vseh drugih primerih, ko preneha delegatu družbenopolitičnega zbora mandat iz razlogov, ki jih določa zakon, ugotovi zbor po poročilu komisije za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja, da je delegatu mandat prenehal. 41. člen Če delegat, član komisije, in drugih teles skupščine mesta ali zbora in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika zbora. Predsednik zbora odstopi obvestilo komisiji za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pristojnemu zboru, da ugotovi, da je delegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo delegata. III. ZBORI SKUPŠČINE MESTA IN NJIHOVA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Splošne določbe 42. člen Vsak zbor je na svojem delovnem področju samostojen, se samostojno konstituira in organizira ter samostojno odloča. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru, — voli in razreši predsednika in namestnika predsednika zbora izmed delegatov zbora, — ustanavlja svoje komisije in druga telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi teh teles, — sprejema program svojega dela. 43. člen Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, ki na podlagi zakona in statuta mesta Ljubljane enakopravno odloča z zbori skupščine mesta o vprašanjih iz njihove pristojnosti, je samostojna pri odločanju in za njeno delo veljajo določbe tega poslovnika. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z zbori skupščine mesta, mora predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje mesta sklicati sejo skupščine in sicer najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko mu je predsednik skupščine mesta dodelil posamezno zadevo v obravnavo. Ce predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje mesta v tem primeru ne skliče seje v 30 dneh, lahko skliče sejo skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje mesta predsednik skupščine mesta. 44. člen Gradivo o zadevah, ki se predložijo na sejo samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, se pošlje sekretariatu skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje mesta hkrati, ko se to gradivo in dokumentacija pošljeta delegatom v zborih skupščine mesta. 2. Medsebojno sodelovanje zborov 45. člen Zaradi usklajevanja dela zborov sodelujejo predsedniki zborov s predsednikom in sekretarjem skupščine mesta. Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore. 46. člen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju. Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali eks-pozeje, uvodna poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena. Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Zapisnik skypnega zasedanja je sestavni del zapisnika vsakega zbora. Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov. 47. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. 48. člen Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališča ali predloge k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora. Stališča in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališča. 49. člen Ce pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zboro za spremembe ali dopolnitve predloga odloka ali drugega akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predlog za spremembe ali dopolnitve, da imajo skupno zasedanje z zainteresiranim zborom, ali da sc sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločijo, potem, ko je bil izveden postopek v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, o predlogu zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga akta. 3. Družbenopolitični zbor 50. člen Delovni program zbora mora izhajati iz smernic in programov dela mestnih družbenopolitičnih organizacij, upoštevajoč pri tem zadeve, ki sodijo v pristojnost mesta. Za pripravo delovnih programov zbora se smiselno uporabljajo določbe XIV. poglavja tega poslovnika. 51. člen Kadar zbor obravnava~ vsebinsko tako pomembna vprašanja, da bo moral predhodno zbrati in proučiti mnenje in predloge občanov izrečenih v javni obravnavi, lahko zahteva preusednik zbora, da se zadeva predloži zboru v obravnavo predno o njej razpravljata zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane. Delegati v zboru lahko tudi predlagajo Mestni konferenci SZDL Ljubljane, da o posameznih vprašanjih, ki jih bo obravnaval zbor, predhodno razpravlja in oblikuje svoje stališče. 52. člen Zbor lahko določi delegate, ki naj sodelujejo pri delu pristojnih zborov, kadar ti obravnavajo zadevo, h kateri je dal zbor svoje stališče in pripombe. 53. člen Predsednik ali njegov namestnik je dolžan poročati o delu zbora Mestni konferenci SZDL Ljubljana, na lastno pobudo ali pa na njeno zahtevo. 4. Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov 54. člen Ce nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloča o tem predsedstvo skupščine mesta. 5. Sodelovanje družbenih svetov v delu skupščine 55. člen Skupščina mesta in njena telesa pri svojem delu upoštevajo predloge in mnenja družbenih svetov zaradi vsestranske obravnave in priprav na sprejem splošnih aktov in izvajanje drugih nalog skupščine. Ce družbeni svet sodeluje v postopku priprave skupščinskih aktov se morajo njegovi predlogi in mnenja skupaj z obrazložitvami poslati delegatom oziroma zborom skupščine v obravnavo. Če družbeni svet obravnava določeno vprašanje iz programa dela skupščine po lastni iniciativi se o njegovih predlogih in mnenjih obvesti delegate, pristojne zbore in druga telesa skupščine ter predlagatelja. Kolikor predlagatelj ne sprejme predlogov in mnenj družbenega sveta je dolžan svoje stališče do njih obrazložiti. 56. člen Zbor ali skupščinsko telo lahko odloži obravnavo določenega akta ali zadeve zaradi pridobitve mnenja družbenega sveta. Družbeni svet in telesa skupščine lahko dogovorno sklicujejo skupne sestanke zaradi proučitve določenih vprašanj iz dela skupščine in se medsebojno informirajo o mnenjih in stališčih. IV. PRVE SEJE ZBOROV 1. Sklic in potek prvih sej zborov, skupnega zasedanja in skupne seje vseh zborov 57. člen Prvo sejo vsakega zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov, oziroma skupin delegacij v občinskih skupščinah na območju mesta Ljubljane. Če prve seje zbora ne skliče v določenem roku dotedanji predsednik zbora, je to nemudoma dolžan storiti dotedanji predsednik skupščine mesta. 58. člen Za prvo sejo družbenopolitičnega zbora skupščine mesta morajo občinske skupščine na območju mesta na Prvi seji njihovega družbenopolitičnega zbora izvoliti delegate v družbenopolitični zbor skupščine mesta in volilne spise nemudoma dostaviti mestni volilni komisiji 59. člen Za prvo sejo zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora mora dotedanji predsednik vsakega zbora še posebej: — sestaviti predlog dnevnega reda; — določiti čas in kraj seje. 60. člen Prvo sejo zbora prične dotedanji predsednik zbora in jo vodi do izvolitve novega predsednika zbora. Predsedujoči ob začetku seje ugotovi sklepčnost zbora, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva ove-titelja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu, ki Sa Je predlagal dotedanji predsednik zbora. 61. člen Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora petčlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki pregleda predložena Potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora in delegiranih delegatov zbora združenega dela in zbora občin in o tem poroča svojemu zboru. Kandidate za člane komisije za verifikacijo poobla-stil in imunitetna vprašanja predlagajo zboru delegati zbora. Zbor izvoli člane komisije javno z dviganjem rok. 62. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja se sestane takoj po izvolitvi in si izvoli predsednika. Komisija pregleda predložena potrdila delegatov ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo postopka v zvezi z delegiranjem delegatov. Predsednik komisije poroča zboru o svojih ugotovitvah. 63. člen Ko komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja predloži poročilo, se seja zbora nadaljuje. Zbor obravnava poročilo in o njem glasuje. Zbor odloči, da se pooblastilo delegata potrdi ali ne potrdi. Obravnave predloga poročila komisije in odločanja o njem se lahko udeleži vsak delegat, dokler njegovo pooblastilo ni razveljavljeno, ne mora pa glasovati o svojem lastnem pooblastilu, če se o njem posebej glasuje. 64. člen Ce zbor združenega dela, zbor občin ali družbenopolitični zbor ne verificira pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti zbor občinske skupščine, odnosno skupino delegatov, ki je delegata delegirala in navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano. 65. člen Po verifikaciji pooblastil delegatov prične zbor z delom in izvoli predsednika zbora. Kandidata za predsednika zbora predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku Mestna konferenca SZDL. Predlog mora biti podan pismeno in o njem odločajo delegati z glasovanjem. Če je več predlogov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov, sicer pa kandidat, ki je. dobil večino glasov vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora se izvoli za dobo 4 let. 66. člen Vsak zbor izvoli tudi namestnika predsednika zbora, Kandidata za namestnika predsednika zbora predlaga najmanj 10 delegatov ustreznega zbora. Če je več predlogov je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov vseh delegatov v zboru. Namestnik predsednika zbora je izvoljen za dobo 4 let. 67. člen Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih volitev za volitve delegatov v ta zbor. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin traja do naslednje seje zbora, ko se Izvoli nova komisija. Mandat komisije navedenih zborov, ki je bila izvoljena na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij traja do dneva volitev. 68. člen Takoj po prvih sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora, je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov skupščine mesta. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine mesta. V ta namen sestavi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj seje. 69. člen Prvo skupno zasedanje vseh zborov začne dotedanji predsednik skupščine mesta in ga vodi do izvolitve novega predsednika skupščine mesta. Predsedujoči ugotovi sklepčnost, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu skupnega zasedanja in skupne seje zborov, ki ga je predlagal dotedanji predsednik skupščine mesta. Po zaključenem skupnem zasedanju vseh zborov, nadaljujejo zbori delo na skupni seji, ki jo vodi novo izvoljeni predsednik akuttičine mesta. 70. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine mesta ter predsedniki zborov, dajo po izvolitvi tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu mesta Ljubljane, ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek mesta Ljubljane, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Enako izjavo dajo predsednikom skupščine mesta predsednik in člani izvršnega sveta skupščine mesta. V. SEJE ZBOROV 1. Sklicanje seje 71. člen Seje zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine mesta, izvršni svet skupščine mesta ali najmanj ena petina delegatov v zboru. Ce predsednik zbora seje ne skliče, kadar bi jo moral, jo lahko skliče tretjina delegatov v zboru ali predsednik skupščine mesta. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo skupščini mesta gradivo o zadevi, zaradi katere »o zahtevali, da se skliče seja. 2. Dnevni red seje 72. člen Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet skupščine mesta, mestni upravni organi, SIS za območje mesta, družbenopolitične organizacije v mestu in drugi predlagatelji, določeni s tem ' poslovnikom. Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora. 73. člen Seje skupščine mesta in njenih zborov se sklicujejo po sprejetem delovnem programu. Delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine mesta, delegatom zbora združenega dela in delegatom zbora krajevnih skupnosti pri občinskih skupščinah, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta, se pošlje gradivo praviloma 25 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta na sejah občinskih skupščin, delegatom družbenopolitičnega zbora pa najmanj 5 dni pred sejo, če gre za ukrepe družbenega varstva ali kadrovske zadeve. Za dostavo gradiva delegatom skrbi tajnik zbora. 74. člen V nujnih primerih lahko predsednik skupščine, predsedniki zborov, predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta, predsedniki komisij skupščine mesta ali deset delegatov v zboru na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tae* pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga. 75. člen Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zborih. 3. Predsedovanje in udeležba na seji 76. člen Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi tej o zbora namestnik predsednika zbora. če je tudi namestnik predsednika zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo eden izmed delegatov v zboru. 77. člen Zbor združenega dela in zbor občin izvolita pred prehodom na dnevni red petčlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki pregleda predložena pooblastila delegatov in ugotovi sklepčnost seje. 78. člen Delegati, ki so delegirani na sejo zbora imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu zbora. Pri delu zbora sodelujejo tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine mesta, predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ostali udeleženci seje smejo sodelovati pri delu zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primeru predsednik zbora ugotovi o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem odloči. Na seji zbora ne sme nihče govoriti preden ne dobi besede od predsednika zbora. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru. 79. člen Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili. Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi določenega dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma določenega dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. Če zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in ki je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek navedbe. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 80. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave. 81. člen Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen, če ni v tem poslovniku drugače določeno. Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega zahtevo podpre devet delegatov, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora. 4. Vzdrževanje reda 82. člen Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 83. člen Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže v besedo govorniku, ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, Pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora. 84. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ah delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj devet delegatov. Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 85. člen Predsednik zbora združenega dela ali zbora občin obvesti zbor združenega dela ali zbor krajevne skupnosti pristojne občine oziroma vodjo skupine, ki je delegata delegirala na sejo zbora, predsednik družbenopolitičnega zbora pa mestno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu m o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 86. člen Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje. 87. člen Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora. Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 88. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati te predpise o vzdrževanju reda v skupščini. 5. Potek seje 89. člen Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Predsednik obvešča zbor tudi o tem, kdo je povabljen na sejo zbora in kateri delegati so ga obvestili, da so zadržani in se ne morejo udeležiti seje. Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin pregledata pooblastila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa samo ugotovi sklepčnost zbora in o tem poroča zboru. O vsakem spornem pooblastilu v zboru združenega dela ali zbora občin odloča zbor posebej. 90. člen Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v sprejetem dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. 91. člen Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave zadeve podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta, delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, sklene obravnavo. 92. člen Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, zato, ker so potrebna posvetovanja in usklajevanja, ker je treba dobiti potrebna mnenja in v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru. Ce je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi. 93. člen Ce zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, ali če zbor o zadevi ne želi odločati, bo zbor sklenil obravnavo in prešel na naslednjo točko dnevnega reda. Ce zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. 6. Odločanje 94. člen Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi poročila komisije za verifikacijo in imunitetna vprašanja. Ce smatra za potrebno, lahko preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora. 95. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut. 96. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pozove delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje, ali če zbor sklene, da bo tajno glasoval. 97. člen Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še devet delegatov. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa, da se »vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokliče delegate v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. 98. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov, razen, če je z zakonom ali statutom določeno, da je potrebna za odločitev posebna večina. 99. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. 7. Zapisnik 100. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, ki so se seje zbora udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili in ki so izostali brez opravičila. V zapisnik se zapisuje izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi. Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik zbora. 101. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje. Vsak delegat v zboru in predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku. Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki je sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo. O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. Odobreni zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora skrbi tajnik zbora. 102. člen Vsak delegat v zboru in predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta lahko pred sestavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravkih zapiskov predsednik zbora. Dobesedni zapisi razprave posameznih delegatov se priložijo k izvirnemu zapisniku. 8. Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti 103. člen Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta. VI. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV 104. člen Skupno sejo skliče predsednik skupščine mesta in ji predseduje; če je zadržan ali odsoten, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsedstvo skupščine mesta. Zbori obravnavajo na predlog izvršnega sveta skupščine mesta na skupni seji sprejem začasnih ukrepov o zadevah, ki v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti niso bile sprejete v enakem besedilu skladno s 101. členom statuta mesta Ljubljane. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino vseh glasov delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo. VII. IZREDNA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE MESTA 105. člen Pobudo za sklicanje izredne seje Skupščine mesta Ljubljane ali njenega zbora da, kadar je nujno obravnavati vprašanja izjemnega pomena, predsednik skupščine mesta, predsedniki zborov skupščine mesta, Mestna konferenca SZDL, naj višji organi drugih družbenopolitičnih organizacij iz 6. točke II. poglavja statuta mesta Ljubljane alf izvršni svet skupščine mesta. Izredno sejo skliče predsednik skupščine mesta v sporazumu s predsednikom Mestne konference SZDL. Hkrati določita, katere družbenopolitične organizacije ter samoupravne interesne skupnosti bodo sodelovale na tej seji. 106. člen Za sklicanje izredne seje ne veljajo določila 73. člena tega poslovnika, razen zadnjega odstavka. Vabilo na izredno sejo se s predlogom dnevnega reda in gradivom objavi v delegatskih informacijah in dostavi občinskim skupščinam ter delegatom, delegiranim na zadnjo sejo zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta in delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine mesta, najmanj teden dni pred sejo. 107. člen Če občinske skupščine oziroma skupine delegatov ne delegirajo drugih delegatov za izredno sejo skupščine mesta ali njenega zbora, se udeležijo te seje tisti delegati, ki so bili delegirani za zadnjo redno sejo zbora združenega dela ali zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. VIII. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKI skupščine mesta, predsedniki zborov in SEKRETAR skupščine mesta 108. člen Predsednik skupščine mesta skupno s podpredsedniki skupščine mesta in s predsedniki zborov sestavlja predsedstvo skupščine mesta (v nadaljnjem besedilu: Predsedstvo). Pri delu predsedstva sodeluje predsednik izvršnega sveta skupščine mesta. Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta, kadar predsedstvo razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta. Pri delu predsedstva sodeluje tudi sekretar skupščine mesta, lahko pa sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini mesta, ki jih povabi predsednik skupščine. Na sejo predsedstva so lahko povabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij mesta, predsednik medobčinske gospodarske zbornice in drugi. 109. člen Predsedstvo — obravnava vprašanja programiranja in usklajevanja dela zborov in delovnih teles v skupščini mesta in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje skupščine mesta s Skupščino SR Slovenije, in delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru in zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, — skrbi za sodelovanje skupščine mesta z občinskimi skupščinami, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, na območju mesta, ljubljanske regije in republike, — razlaga določbe tega poslovnika glede pristojnosti zborov in teles skupščine, — predlaga stališča o drugih s tem poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov, — usklajuje delo zborov skupščine mesta in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore, — predlaga zborom skupščine mesta katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost, — predlaga zborom skupščine mesta letni delovni program za delo skupščine mesta in skrbi za njegovo izvajanje, — spremlja delo delovnih teles skupščine mesta in obravnava s predsedniki komisij skupščine mesta zadeve, ki se nanašajo na delo teh teles, — predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna mesta Ljubljane zagotovljena za delo skupščine in njenega sekretariata, — obravnava predloge sekretarja skupščine mesta o organizaciji sekretariata skupščine mesta ter druge zadeve, določene s tem poslovnikom, ki se nanašajo na sekretariat skupščine, — odloča o spornih vprašanjih med delovno skupnostjo sekretariata skupščine mesta in sekretarjem skupščine mesta v primerih, določenih v odloku o pravicah in obveznostih delavcev upravnih organov, — obravnava in predlaga akte o organizaciji služb skupščine mesta, — opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom. 110. člen Predsedstvo ima pravico predlagati telesom skupščine mesta, da obravnavajo posamezne zadeve iz njihovega delovnega področja; člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. 111. člen Če posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini mesta, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika (146. in 153. člen), lahko predsedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja dodeli predsedstvo gradivo v obravnavo pristojnim zborom. 112. člen Predsedstvo dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine mesta. Sekretar skupščine mesta pomaga predsedniku skupščine mesta pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva, skrbi za zapisnike teh sej in skrbi za izvajanje sprejetih stališč. 113. člen Predsedstvo opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja in z zavzemanjem stališč. Zaradi usklajevanja dela skupščine mesta z občinskimi skupščinami na območju mesta sklicuje predsednik koordinacijske sestanke s predsedniki in sekretarji teh skupščin. 114. člen Predsedstvo lahko predlaga skupini delegatov, ki pošilja delegata na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije ali skupini delegatov, izvoljenih na podlagi 88. člena statuta mesta Ljubljane, da poroča skupščini mesta o vprašanjih v zvezi s svojim delom v republiški skupščini, oziroma v zveznem zboru Skupščine SFRJ. Člani skupine delegatov lahko dajejo pobude predsedstvu, da koordinira razpravo o takih vprašanjih in da pobudo za njihovo obravnavo v skupščini mesta in v njenem izvršnem svetu. 115. člen Sekretar skupščine mesta organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata skupščine mesta pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, delovnih teles, zborov in predsedstva ter skrbi za usklajeno delovanje teh služb. Pri izvajanju svojih nalog sodeluje sekretar skupščine mesta s tajniki zborov. 116. člen Sekretar skupščine mesta skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine mesta in njenih teles in opravlja druge zadeve, določene s statutom mesta in s tem poslovnikom. Sekretar skupščine mesta pripravi predlog predračuna sredstev za delo skupščine mesta in njenega sekretariata in je odgovoren za njegovo izvajanje. Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini mesta. IX. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE MESTA IN NJENIH ZBOROV 117. člen Skupščina mesta in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa v skladu z določili 109. in 110. člena statuta mesta Ljubljane. Skupščina mesta z odlokom ustanovi družbene svete in določi njihovo sestavo, področje in način dela. Določbe tega poglavja poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za družbene svete. 118. člen Za proučevanje določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev lahko zbori skupščine mesta ustanovijo odbore, in sicer: a) samostojno za posamezni zbor, b) skupno za dva ali več zborov, c) skupno za zbore skupščine mesta in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta. Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in njihovo sestavo. 119. člen Komisije skupščine mesta, odbori zborov in druga delovna telesa skupščine mesta in zborov (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) se ustanovijo z nalogo, da: ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja, pripombe in stališča, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine mesta; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov, osnutke in predloge odlokov ter druge akte skupščine mesta, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, pravno pravilno oblikovana; spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina mesta, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine mesta; dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in mestnim upravnim organom in organizacijam; proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov. 120. člen V zvezi z zadevami, ki so se na dnevnem redu seje zbora oziroma zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalca izmed članov delovnega telesa, ki na seji zbora oziroma zborov pojasni stališča, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa. Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. 121. člen Ce se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor zahteva, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. Zbor pa lahko v takem primeru ustanovi posebno delovno skupino izmed delegatov v zboru. Za proučitev tega vprašanja v delu te skupine sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta, če ta ni sam predlagatelj. 122. člen Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa ter skrbi za izmenjavo mnenj in dru- ge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori skupščine mesta. Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo; sodeluje s predsedniki zborov in drugih delovnih teles in s funkcionarji; ki vodijo mestne upravne organe in organizacije; pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje; usmerja delo strokovne službe delovnega telesa; skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali odlok oziroma sklep o ustanovitvi delovnega telesa. 123. člen Predlog za imenovanje predsednikov in članov delovnih teles pripravi komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta, kolikor jih ne imenujejo zbori neposredno. Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. 124. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacij, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine mesta, predsedstvo skupščine mesta, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine mesta oziroma predsednik pristojnega zbora. Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina članov. 125. člen Delovno telo obravnava naloge, ki so mu poverjene, na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako nalogo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik skupščine mesta, predsedstvo, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa, ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. 126. člen Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavhik izvršnega sveta skupščine mesta ali mestnega upravnega organa oziroma samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, kadar je na dnevnem redu predlog izvršnega sveta oziroma, kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja mestnega upravnega organa oziroma samoupravne interesne skupnosti za območje mesta. Pravico udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi drugi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih delovno telo obravnava na seji in drugi, ki so vabljeni na sejo. 127. člen Delovno telo ima prayico zahtevati od mestnih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebujejo za delo. Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblasti- la, v zadevah, pomembnih za mesto, nanašajo pa se na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil. 128. člen Strokovne in druge zadeve za delovna telesa opravlja sekretariat skupščine in mestni upravni organi. Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa določi sekretar skupščine mesta izmed delavcev sekretariata ali mestnih upravnih organov v soglasju s predsednikom delovnega telesa in predstojnikom mestnega upravnega organa. 129. člen Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo ali predsednik delovnega telesa. X. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE MESTA IN MESTNI UPRAVNI ORGANI 1. Izvršni svet a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine , mesta 130. člen Da se zagotovi sodelovanje skupščine mesta in njenih zborov ter njihovih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu, sprejetih sklepih in mu pošljejo potrebna gradiva. Izvršni svet skupščine mesta obvešča predsedstvo in delovna telesa skupščine o svojih sejah, dostavlja vabila in gradiva za seje in omogoča sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov. 131. člen Predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta mora sodelovati pri delu komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine in njenih zborov, kadar ti obravnavajo osnutek odloka ali drugega akta skupščine mesta, ki ga je sam predlagal, oziroma, ki ga je predlagal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta. 132. člen Na sejah skupščine mesta in njenih zborov predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah skupščine mesta in njenih zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in predstojnike mestnih upravnih organov in druge strokovne delavce. 133. člen Vsak zbor skupščine mesta lahko začne obravnavati vprašanje o delu izvršnega sveta s svojega delovnega področja, zlasti o izvajanju določene politike in izvrševanju zakonov ter odlokov in drugih aktov skupščine mesta, kot tudi o usmeritvi in uskladitvi dela mestnih upravnih organov, za kar je odgovoren izvršni svet Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije kot tudi ob obravnavanju drugih zadev/ o katerih razpravlja zbor. b) Postopek obravnave interpelacije 134. člen Najmanj 10 delegatov v kateremkoli zboru skupščine mesta lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili. Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine 'mesta. 135. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči najkasneje v roku 15 dni po prejemu poročila, da bo zbor obravnaval interpelacijo. Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila do poteka roka iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve prihodnje seje po poteku roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 136. člen Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo. 137. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 138. člen Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. 2. Mestni upravni organi 139. člen Predstojniki, ki vodijo delo mestnih upravnih organov, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora skupščine mesta in skupščine samoupravne interesne skupnosti za področje mesta, ki enakopravno odloča s pristojnimi zbori, če se na seji razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja mestnega upravnega organa. Predstojnik mestnega upravnega organa lahko na lastno pobudo ali na zahtevo delovnega telesa skupščine mesta oziroma zbora sodeluje pri delu na sejah teh delovnih teles, če se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja z delovnega področja mestnega upravnega organa, ki ga vodi, ali drugo vprašanje z njegovega delovnega področja. Za redno obveščanje zborov in njihovih delovnih teles o delu mestnih upravnih organov o stanju, pojavih in problemih z njihovega delovnega področja, kot tudi zaradi dajanja potrebnih obvestil in pojasnil, ki se obravnavajo na sejah, ima pravico na teh sejah sodelovati kot predstavnik mestnega upravnega organa tudi drug funkcionar v tem organu, ki je za to posebej določen. 140. člen Predstojniki, ki vodijo delo mestnih upravnih organov, obveščajo zbore skupščine mesta o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov ter odlokov in splošnih aktov skupščine mesta in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja, kot tudi o delu mestnih upravnih organov, katere vodijo. XI. POSTOPEK ZA SPREJEM SPLOŠNIH AKTOV SKUPŠČINE MESTA 1. Uvodne določbe 141. člen Odloke, družbeni plan mesta in proračun mesta (v nadaljnjem besedilu: akte) sprejema Skupščina mesta Ljubljane v dveh fazah in sicer kot osnutek in kot predlog akta. Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje v postopku za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo akte skupščine mesta skladno z določili ustave SR Slovenije, zakonov in statutom mesta Ljubljane. Pri sprejemanju aktov, glede katerih enakopravno odločajo skupščine mesta, se izvede dvofazni postopek s pristojnimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. Obvezne razlage aktov dajejo zbori skupščine mesta oziroma zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sodelovali pri sprejemu akta. 142. člen Na izvirnike aktov skupščine mesta ter na obvezne razlage odlokov skupščine mesta se da pečat skupščine mesta. Z izvirnikom akta skupščine mesta je mišljeno besedilo akta ali obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike aktov skupščine mesta ter obveznih razlag odlokov hrani sekretariat skupščine mesta. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in evidenco o njih skrbi sekretar skupščine mesta. 143. člen Akti skupščine mesta ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu SRS, za kar skrbi sekretar skupščine. Sekretar skupščine mesta daje tudi na podlagi izvirnega besedila sprejetega akta skupščine mesta ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu akta oziroma obvezne razlage. 2. Postopek za izdajo akta a) Splošne določbe 144. člen Pobudo za sprejem akta lahko dajo: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsaka občinska skupščina na območju mesta Ljubljane, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet skupščine mesta, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta, ki sodelujejo v delu skupščine mesta, temeljno občinskoysodišče, sodišče združenega dela, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, komisije skupščine mesta, predstojniki mestnih upravnih organov s svojega delovnega področja, društva in občani. Vsak zbor skupščine mesta lahko predlaga sprejem akta tudi v zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora. Pobude za izdajo akta, ki jih skupščini mesta predložijo njeni zbori in telesa, delegati, delegacije, občinske skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, izvršni svet skupščine mesta, sodišča in družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti se pošlje neposredno predsedniku pristojnega zbora skupščine mesta. Pobudo za izdajo akta, ki jo skupščini mesta predloži kakšen drug predlagatelj, ki ni naveden v prejšnjem odstavku tega člena, se pošlje komisiji za vloge in pritožbe skupščine mesta. 145. člen Komisija skupščine mesta za vloge in pritožbe lahko, prodno razpravlja o pobudi za izdajo akta, zahteva mnenje ustreznih teles skupščine mesta in njenih zborov ter drugih organov o tej zahtevi. Če komisija meni, da bi bilo treba v skladu z vloženo pobudo sprejeti akt, lahko da sama predlog ali Pa predlaga pristojnemu zboru, da zahtevo prouči in določi način, kdo naj izdela in kako naj se izdela in vloži osnutek akta. Komisija obvesti vlagatelja pobude o stališču, ki ga je zavzela o njegovi zahtevi. b) Osnutek akta 146. člen Postopek za sprejem akta se sproži z vložitvijo osnutka akta, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen. Osnutek akta je treba predložiti predsedniku skupščine mesta. Osnutek mora vsebovati razloge, zaradi katerih je okt potreben, glavna načela, na katerih naj temelji in vsebina tako, da v obliki členov pravno formulira rešitve, ki jih predlaga ter finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje akta, način zagotovitve teh sred- stev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za mesto, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane in kakšne nove naloge bodo naložene mestnim upravnim organom in upravnim organom občin na območju mesta, kakor tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega akta. Osnutku akta mora biti predložena potrebna dokumentacija. 147. člen Predsednik skupščine mesta pošlje osnutek akta predsednikom zborov skupščine mesta, v katerih delovno področje spada predlagani akt. Osnutek akta prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine mesta, izvršnega sveta skupščine mesta ali četrtine delegatov v zboru, da se osnutek akta uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se osnutek akta nanaša tudi na vprašanja, ki imajo pomen za' izvrševanje nalog teh zborov. Če osnutek akta ni podal izvršni svet skupščine mesta, pošlje predsednik skupščine mesta osnutek akta tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet skupščine mesta daje mnenje k osnutku akta pred obravnavo v zboru. 148. člen Osnutek in predlog akta obravnavajo delegacije in delovna telesa skupščine mesta, ki so pristojna za zadevo, ki jo ureja akt. Ko delovna telesa skupščine mesta ugotovijo na podlagi vseh predhodno opravljenih razprav, kako so usklajena različna stališča glede osnutka akta, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom, y katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe in predloge k osnutku akta. Če vsebuje osnutek akta določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak predlog tudi delovno telo zborov, ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi^ da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve. Osnutek akta obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statutarno-pravna komisija. 149. člen Po obravnavi osnutka in predloga akta- določi delovno telo skupščine mesta oziroma zborov izmed svojih članov poročevalca, ki bo na seji zbora v njegovem imenu obrazložil stališča, mnenja, pripombe in predloge. 150. člen Predlagatelj osnutka oz. predloga akta mora biti povabljen na sejo zbora. Predstavnik predlagatelja osnutka akta lahko da na začetku obravnave kratko dopolnilo obrazložitve predloga. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo ter dajati pojasnila, mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta sodeluje med vso obravnavo o osnutku akta, tudi če izvršni svet ni predlagatelj. 151. člen Pristojni zbori obravnavajo osnutek akta najprej načelno. V načelni razpravi izražajo delegati svoja mnenja o tem, ali so v osnutku akta pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj akt temelji in vsi temeljni odnosi, ki naj jih akt uredi. Po zaključeni načelni razpravi zavzamejo pristojni zbori skupščine mesta stališče o tem, ali je akt potreben. Če pristojni zbori spoznajo, da predlagani akt ni potreben, zavrnejo osnutek akta s sklepom. Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu 152. člen S sklepom, s katerim pristojni zbori sprejemajo osnutek akta, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga akta. Pristojni zbori skupščine mesta lahko s sklepom, s katerim sprejemajo osnutek akta, tudi določijo, kdo naj pripravi predlog akta. Praviloma pripravi predlog akta predlagatelj. Če se predlagatelj s tem ne strinja, ali pa če smatra zbor, da je to umestnejše, lahko odredi, da predlog akta izdela: — izvršni svet skupščine mesta, — mestni upravni organ, — posebna, V ta namen ustanovljena komisija, — skupina delegatov ali — zavod ali skupina znanstvenih delavcev oziroma posamezni delavci. c) Predlog akta 153. člen Predlog akta mora biti izdelan v obliki, v' kateri se sprejemajo akti in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: — kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku akta, posebej pa, katere predlagatelj ni sprejel ter razloge, zaradi katerih jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka akta; — besedilo tistih določb akta, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo akta ter način zagotovitve teh sredstev. Priložena mora biti tudi potrebna dokumentacija. t 154. člen Predlog akta se mora vročiti predsedniku skupšČi-/ ne mesta, ta pa ga pošlje predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih komisij skupščine mesta in statutarno-pravni komisiji. 155. člen Po obravnavi predloga akta da delovno telo zboru svoje poročilo z vsemi svojimi amandmaji in predlogi ter z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavo v delegacijah. Statutarno-pravna komisija obravnava predlog akta v okviru svoje pristojnosti in da o njem pristojnim zborom in predlagatelju poročilo. Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog akta, daje telo v obliki amandmajev. 156. člen Zbor, ki o predlogu akta ne odloča, pa je obravnaval predlog akta in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma. 157. člen Predno zbor prične z razpravo o predlogu akta, obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in' amandmaje predstavniki predlagatelja akta in poročevalci delovnih teles skupščine mesta in zborov. Obravnava predloga akta na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Med načelno obravnavo predloga akta se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih daje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu akta po delih, poglavjih, oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. 158. člen Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne obravnava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu akta v celoti. 159. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu akta sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma, če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu akta odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo je dolžan to opraviti ter določi rok za ponovno obravnavo predloga. č) Amandmaj' 160. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga akta (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 3. odstavku 144. člena tega poslovnika pravico vložiti pobudo za izdajo akta. 161. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se preuči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet skupščine mesta. 162. člen Amandma k predlogu akta je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog akta. Amandmaji k predlogu akta se pošljejo predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju akta, izvršnemu svetu skupščine mesta in statutarno-pravni komisiji. 163. člen Delovna telesa in statutarno-pravna' komisija poslani amandma čimprej preučijo in predložijo zborom poročilo. Na sejo delovnega telesa in na sejo statutar-no-pravne komisije mora biti povabljen predlagatelj amandmaja. 164. člen Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 9 delegatov v zboru sme izjemoma predlagati amandma k predlogu akta na isti seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora,biti pismen in obrazložen. Predlagatelj predloga akta lahko dokler ni obravnava končana spremeni, dopolni, oziroma umakne svoj predlog. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga akta. Delegat ima pravico na seji zbora med obravnavo spremeniti, dopolniti, oziroma umakniti amandma, ki ga je predlagala delegacija ali družbenopolitična organizacija, ki ga je delegirala. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu akta, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava. Če amandma ni vložen v roku iz 162. člena tega poslovnika se šteje, da je bil dan na seji zbora. 165. člen Če pride v zvezi z amandmajem vloženim v roku, določenem v 162. členu tega poslovnika ali na seji zbora, do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za preučitev tega amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja, predstavnik predlagatelja akta, predstavnik statutarno-pravne komisije in poročevalec pristojnega delovnega telesa. V delu skupine sodeluje predstavnik izvršnega sveta skupščine mesta kolikor ni izvršni svet predlagatelj. ' Če skupina ugotovi, da amandma iz 1. odstavka tega člena spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor. 166. člen Predlagatelj akta se lahko izjavi o amandmaju k predlogu akta. Izvršni svet skupščine mesta se lahko izjavi o amandmaju tudi če ni predlagatelj predloga akta. 167. člen O vsakem amandmaju k predlogu akta se glasuje praviloma posebej. Če je k členu predloga akta predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve v predlogu akta in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju. d) Odločanje v postopku za sprejemanje akta 168. člen Vsak zbor odloča o osnutku akta in predlogu akta na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru. O tem, kdaj se da osnutek akta in predlog akta na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Da se da osnutek akta ali predlog akta na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupščine mesta in njenih zborov ali izvršni svet skupščine mesta. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 169. člen Da bi za odločitev o osnutku akta in predlogu akta dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o predloženih amandmajih k predlogu akta. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje (3. odstavek 168. člena). Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. 170. člen Zbor odloča o amandmaju in sprejemu akta z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom mesta ali tem poslovnikom v posameznih primerih ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu osnutka akta in vse druge odločitve v postopku sprejemanja akta, sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 171. člen Akt je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori skupščine mesta in pristojni zbori skupščine mesta in skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta sprejema akt enakopravno z zbori skupščine mesta. Če je o predlogu akta razpravljal tudi družbenopolitični zbor, mora biti sprejeto besedilo akta v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 172. člen Potem, ko je zbor sprejel predlog akta, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju akta. Predsedniki pristojnih zborov ugotove, ali je bil akt izglasovan v zborih v enakem besedilu. 173. člen Če predsedniki zborov ugotove, da besedilo, v katerem je bil predlog akta izglasovan v enem zboru ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru ali če besedilo, v katerem je bil predlog akta izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor dolžan dati stališča po statutu mesta, obvestijo o tem svoj zbor. Da bi se uskladilo besedilo predloga akta med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori ali skupščina samopravne interesne skupnosti, nadaljujejo zbori z obravnavo predloga akta in znova glasujejo o spornih vprašanjih, potem ko so dobili mnenje delovnih teles, v katerih pristojnost spada akt oziroma skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov, statutarno-pravne komisije in predlagatelja akta. 174. člen Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga akta, ali če predlog akta ni bil sprejet v enem ali večih zborih, oz. ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne usklajevati postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo v kateri izvoli vsak zbor enako število članov. 175. člen Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena tega poslovnika o neusklajenih stališčih in o Spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo. 176. člen Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavi sporazumni predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga komisije, se predlog obravnava na skupni seji zborov, oziroma pristojnega zbora in skupščine samoupravne interesne skupnosti. Če tudi na skupni seji ne pride do sporazuma, se predlog odloži, vzame z dnevnega reda in se lahko ponovno da na dnevni red šele po poteku 6 mesecev, po sklepu zborov oziroma pristojnega zbora in skupščine samoupravne interesne skupnosti pa lahko še prej. 177. člen Kadar usklajevalni postopek ni uspešen, lahko predlaga izvršni svet skupščine mesta izdajo začasnega ukrepa po 101. členu statuta mesta Ljubljane. Takšen predlog obravnavajo delegati v pristojnih zborih po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem akta po hitrem postopku. Začasni ukrep se sprejema na skupni seji vseh zborov skupščine mesta. Začasni sklep je sprejet, če je na skupni seji prisotna večina delegatov vsakega zbora in za sprejem akta glasuje večina navzočih delegatov. Akt o začasnih ukrepih velja, dokler ni sprejet dokončni akt, najdlje pa eno leto. e) Sprejemanje aktov po hitrem postopku 178. člen Akt se lahko sprejme po hitrem postopku, v katerem sc ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku akta in roki, ki so določeni za posamezna dejanja. Po hitrem postopku se lahko sprejme akt takrat, če ne gre za obsežne ali zahtevne zadeve ali če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, večje naravne nesreče in druge izredne potrebe mesta. 179. člen Predlog za sprejem akta po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga sprejem akta po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za sprejem akta po hitrem postopku se predloži tudi predlog akta z njegovo obrazložitvijo. Če predloga ni podal izvršni svet skupščine mesta, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 180. člen Ob določanju dnevnega reda odloča pristojni zbor o predlogu za sprejem akta po hitrem postopku. Če pristojni zbor sprejme predlog, da bo akt sprejet po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predloženi akt; vendar pa lahko pred ob-( ravnavo ali med obravnavo zahteva od statutarno-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje. 181. člen K predlogu akta, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. 182. člen Če pristojni zbor ne sprejme predloga za izdajo akta po hitrem postopku, sc uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem akta. f) Sprejemanje drugih aktov 183. člen Zbori skupščine mesta sprejemajo priporočila, sklepe in stališča, ki niso odloki ali splošni akti v okviru svojih pristojnosti načeloma v enofaznem postopku. Obravnava je enotna, razen če pristojni zbor ne sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo in da bo posebej obravnaval besedilo. 184. člen S priporočilom opozarja skupščina mesta na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališča skupščine mesta glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina mesta tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skuphosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo nanaša. 185. člen Sklepe sprejema skupščina mesta kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ah pa kol akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini mesta. S sklepom ko,t aktom, s katerim skupščina mesta izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju in razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po statutu, po.zakonu in tem poslovniku. i 186. člen Skupščina mesta s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu skupščine mesta in mestnim upravnim organom glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. Ti sklepi se vročijo organom, na katere se nanašajo. 187. člen S stališči skupščina mesta oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine mesta. g) Postopek za obvezno razlago odloka skupščine mesta 188. člen Predlog za obvezno razlago odloka se pošlje predsedniku skupščine mesta, ki ga najprej posreduje sta-tutarno-pravni komisiji, nato pa z mišljenjem te komisije in njenim predlogom predsedniku pristojnega zbora. Predsednik pristojnega zbora lahko zahteva, če smatra, da je potrebno, še mišljenje drugih teles skupščine mesta, kakor tudi izvršnega sveta skupščine mesta, če ta ni predlagatelj predloga, za obvezno razlago. 189. člen Predno začne statutarno-pravna komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine mesta in predlagatelja odloka. Če statutarnopravna komisija ugotovi, da je predlog za obvezno razlago odloka utemeljen, pripravi predlog obvezne razlage in ga preda pristojnim zborom v sprejem. Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago ni utemljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme, ugotovitev o neutemeljenosti predloga pa pošlje predlagatelju. 190. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori skupščine mesta po postopku, ki j ti s tem poslovnikom določen za obravnavanje predloga akta. h) Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom 191. člen Samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina mesta ali daje k njim svoje soglasje, predhodno pogleda komisija za samoupravne akte delovnih organizacij pri Izvršnem svetu SML in po potrebi, če ta komisija smatra, da je potrebno, glede posameznih členov pa še statutarno-pravna komisija skupščine mesta. 192. člen Delegacijam in delegatom pristojnega zbora se z vabilom na sejo dostavi samo poročilo komisije za samoupravne akte. Delegati lahko, če želijo, pregledajo predloženi samoupravni akt v sekretariatu skupščine ali pri pristojnem upravnem organu, kar mora biti v vabilu za sejo izrecno navedeno. 193. člen Pristojni zbori razpravljajo o poročilu, ki ga je zboru dostavila komisija za samoupravne akte oziroma statuthrno-pravna komisija, če je tudi ta pregledala akt, kakor tudi o morebitnih pripombah, ki bi jih podali delegati, ki so samoupravni akt, o katerem teče razprava, pregledali, nato pa sklepajo o soglasju k temu aktu. Odločitev zborov se sporoči samoupravni organizaciji oziroma skupnosti s sklepom. Če pristojni zbori zavrnejo samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi tudi navede razloge, zaradi katerih je bilo soglasje, oziroma potrditev zavrnjena. i). Javna obravnava predloga splošnega akta 194. člen Pristojni zbori lahko sklenejo, da se da predlog splošnega akta v javno obravnavo. Nosilec javne obravnave so mestna in občinske konference SZDL ter Po potrebi, glede na splošni akt, ki je dan v javno obravnavo, mestni in občinski sindikalni svet Ljubljane. 195. člen Če zbori odločijo, da dajo predlog splošnega akta v javno obravnavo, določijo s sklepom: — besedilo splošnega akta, ki bo dano v javno obravnavo, z obrazložitijo in navedbo družbenih, ekonomskih in drugih razlogov za njegovo sprejetje ter način, kako bo gradivo objavljeno oziroma, kako bo zagotovljeno, da bodo delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanjeni, — rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo, — delovno telo zbora ali skupščine mesta, ki bo sodelovalo z nosilci javne obravnave pri zbiranju vseh informacij, stališč, pripomb in predlogov, podanih v javni obravnavi, za njihovo strokovno obdelavo in o tem poročalo zborom. Pristojni zbori oziroma skupščina mesta zavzamejo stališča o mnenjih in predlogih iz javne obravnave, ko prejmejo poročilo nosilcev javne obravnave o njenem poteku in poročilo delovnega telesa zbora ali skupščine mesta. Pristojni zbori oziroma skupščina mesta tudi določijo način, kako bodo udeleženci javne obravnave obveščeni o končni opredelitvi do njihovih mnenj in predlogov iz javne obravnave. 3. Poseben postopek pri sprejemanju aktov v zboru občin skupščine mesta po 92. členu statuta mesta Ljubljane 196. člen V zadevah, katere sprejema zbor občin skupščine mesta po 92. členu statuta mesta na podlagi soglasja delegacij vseh občin, mora predlagatelj akta skrbeti za koordinacijo vseh organov, ki sodelujejo pri sprejemanju tega akta. Zaradi dvofaznosti postopka je predlagatelj dolžan že ob predložitvi osnutka akta priložiti načelno soglasje izvršnih svetov pristojnih občinskih skupščin. 197. člen Če zbor, oziroma skupščina mesta, sprejme osnutek akta, sestavi predlagatelj, ki ga določi zbor ali skupščina mesta, po 152. členu tega poslovnika, predlog akta, ki mora biti sestavljen tako, kot to določa 153. člen tega poslovnika. Predlog akta dostavi predsednik zbora občin nemudoma predsednikom pristojnih občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov s predlogom, da skupščine o predlogu akta razpravljajo in posredujejo skupščini mesta svoje soglasje oziroma pripombe. 198. člen Če so dane k predlogu akta pripombe, spreminje-valpi ali dopolnilni predlogi, obravnavajo te pripombe in predloge na koordinacijskem sestanku predsednikov občinskih skupščin z območja mesta in njihovih izvršnih svetov ter skušajo uskladiti stališča. Predlagatelj akta lahko predlog akta spremeni ali dopolni glede na dane pripombe in predloge ter sklepe koordinacijskega sestanka ali pa ga tudi umakne. Če pa predlagatelj vztraja pri predlogu akta, se mora predlog akta predložiti skupščini mesta v obravnavo na prvi prihodnji seji. 199. člen Če tudi na seji zbora občin skupščine mesta ni mogoče doseči soglasja, ali če bi kateri drug zbor skupščine mesta sprejel predlog akta v drugačnem besedilu, teče nadaljnji postopek v zvezi s sprejemom akta tako, kot določa 100. člen statuta mesta Ljubljane in členi 173 do 176 tega poslovnika. 200. člen Soglasje je lahko dano na sami seji zbora občin skupščine mesta ali pa tudi že prej s pismeno izjavo pristojne občinske skupščine ali njene delegirane delegacije, da soglaša s predlogom akta. XII. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU 1. Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine mesta in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine mesta 201. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru. Glasuje se javno, razen, če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj 9 delegatov, da se glasuje tajno. Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga tajnik zbora in po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delegati. Če se glasuje z glasovnicami, glasuje delegat za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna. 202. člen ' Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v zboru. Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru. 203. člen Če kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino, določeno po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi ves kandidacijski postopek glasovanja v vseh zborih, potem, ko se predloži nov predlog kandidature. 2. Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora a) Volitve in imenovanja funkcionarjev skupščine mesta, predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta ter članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti 204. člen Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno: — volijo predsednika in podpredsednike, — volijo predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta skupščine mesta, — volijo, oziroma imenujejo druge funkcionarje, ki jih določa statut mesta ali drugi akt skupščine mesta in — .imenujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno s statutom mesta, zakonom aii drugim aktom skupščine mesta. b) Izvolitev skupnih delovnih teles skupščine mesta 205. člen Na sejah vseh zborov se volijo komisije skupščine mesta v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Posamezni člani komisij skupščine mesta se volijo po posamičnih predlogih. 206. člen Kandidatno listo predlaga komisija skupščine mesta za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj po 10 delegatov vsakega zbora. Poročevalec komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, imata pravico na seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine mesta, ki jo pošlje vsem zborom. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka sej zborov. 207. člen Če so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico. Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitev komisije v celoti, oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti, kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika na vsaki kandidatni listi, pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata, pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka 208. člen Če nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove. Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani. c) Postopek za razrešitev 209. člen Razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki so jih izvolili v enakopravni pristojnosti zbori skupščine mesta, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, če to s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Če predloga ni dala komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ga obravnava ta komisija in predloži o njem zborom skupščine mesta svoje obrazloženo mnenje. 210. člen Funkcionar, oziroma tisti, 'katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, ustno ali pismeno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev. ' 211. člen Za glasovanje o razrešitvi velja isti postopek kot pri volitvah in imenovanju. Kadar glasujejo delegati o razrešitvi z glasovnicami, glasujejo tako, da obkrožijo besedi »za razrešitev«; oziroma besedi »proti razrešitvi«. O razrešitvi vseh članov komisije skupščine mesta se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih članov pa o vsakem posebej. 212. člen Funkcionarji in delavci, ki jih voli ali imenuje skupščina mesta oziroma njeni zbori enakopravno, so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora. 213. člen Predsednik izvršnega sveta skupščine mesta lahko predlaga zborom skupščine mesta razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in predstojnikov mestnih upravnih organov in izvolitev novih. O razrešitvi predsednika izvršnega sveta skupščine mesta obvesti predsednik skupščine mesta Mestno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva. . 214. člen Funkcionar skupščine mesta, član komisije skupščine mesta ali drugega organa, ki ga izvoli ali imenuje zbor skupščine mesta, ima pravico odpovedati se svoji funkciji. Odpoved se poda pismeno predsedniku skupščine mesta. Funkcionarji, kateri so bili izvoljeni na predlog MK SZDL ter predsednik skupščine mesta in predsednik izvršnega sveta skupščine mesta, morajo podati odpoved tudi MK SZDL. 215. člen Po odločanju o razrešitvi predstojnikov mestnih upravnih organov ali pri odločanju o njihovi odpovedi lahko zbori skupščine mesta določijo osebo, ki bo na-domestovala predstojnika, ki je razrešen, do izvolitve novega. XIII. SODELOVANJE SKUPŠČINE MESTA V DELU SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE IN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 216. člen Skupščina mesta ali njeni zbori lahko vključujejo v dnevne rede sej zadeve iz programa zveznega zbora in zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, ki so pomembne za organizacije združenega dela in občane. V ta namen imenuje skupščina mesta skupino delegatov, ki skrbi za povezavo skupščine mesta z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije, spremlja program dela zveznega zbora in skrbi za informiranost skupščine mesta o delu teh delegatov. Pobudo za razpravo o posameznih zadevah, ki spadajo v pristojnost zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije, lahko da predsednik skupščine mesta, delegati zborov skupščine mesta in izvršni svet skupščine mesta. 217. člen Skupščina mesta sodeluje s Skupščino SR Slovenije v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov, kakor tudi v drugih zadevah, ki so v pristojnosti Skupščine SR Slovenije tako, da sprejema pri- pombe, mnenja in stališča k zadevam, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije. 218. člen Pripombe, mnenja, stališča in amandmaje k zadevam, ki jih obravnava zbor občin Skupščine SR Slovenije se oblikujejo na sejah pristojnih zborov skupščine mesta ali na skupini delegatov. Skupina delegatov je dolžna o svojem delu redno poročati skupščini mesta. 219. člen Prvo sejo skupine delegatov skliče tajnik zbora združenega dela skupščine mesta, ki opravlja tudi tajniške posle za to skupino. Vodja skupine delegatov mora sklicati sejo skupine delegatov pred vsako sejo zbora občin Skupščine SR Slovenije, čim prejme dnevni red in gradivo za sejo. 220. člen Pristojni zbori skupščine mesta lahko obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije, usklajujejo stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikujejo stališča o zadevah, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, zlasti pa: — družbeni plan, — skupno in splošno porabo, — prostorsko planiranje, — ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost ter — zakone, ki nalagajo obveznosti občinam. Ce posamezni zbori ne razpravljajo in sprejemajo stališč o zadevah, navedenih v 1. odstavku tega člena, mora o tem razpravljati in zavzeti stališče skupina delegatov. 221. člen Po obravnavi posamezne zadeve z dnevnega reda zbora občin Skupščine SR Slovenije sprejme pristojni zbor ali skupina delegatov pripombe, mnenja, stališča in amandmaje, ki naj jih delegat zastopa v zboru občin Skupščine SR Slovenije, bodisi kot: — splošne smernice za delo delegata ali « — sklepe, ki naj jih delegat zastopa v navedenem zboru. V pooblastilu, s katerim zbor ali skupina delegatov določi delegata za zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije, določi tudi obseg pooblastila delegatu, v mejah katerega lahko usklajuje sklepe zbora ali skupine delegatov z drugimi delegati v zboru občin Skupščine SR Slovenije. 222. člen Pri oblikovanju predlogov, mnenj, stališč in amandmajev pristojnega zbora ali skupine delegatov sodeluje v okviru svoje pristojnosti tudi izvršni svet skupščine mesta, mestni upravni organi ter samoupravne interesne skupnosti in druge zainteresirane organizacije in skupnosti. Izvršni svet skupščine mesta, mestni upravni organi in samoupravne interesne skupnosti za območje mesta so dolžni podati svoje stališče o zadevi, ki jo obravnava Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije kakor tudi skupine delegatov, ki skrbi za povezavo skupščine mesta z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije. XIV. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE MESTA IN NJENIH TELES 223. člen Skupščina mesta in njena delovna telesa, izvršni svet ter upravni organi so pri pripravi osnutkov in predlogov splošnih aktov ter pri izvrševanju drugih zadev iz delokroga pravic in dolžnosti mesta dolžni sodelovati z odgovornimi organi občinskih skupščin. 224. člen Skupščina mesta sprejme letni program dela za koledarsko leto. Komisije skupščine mesta in druga njena delovna telesa morajo svoje delo uskladiti s programom dela skupščine mesta. 225. člen Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, konferenc delegacij, občinskih skupščin, skupin delegatov, komisij skupščine, odborov in drugih delovnih teles zborov, članov-delegacije skupščine v zboru občin Skupščine SR Slovenije, predsednika skupščine mesta, izvršnega sveta in upravnih organov mesta, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter samoupravnih organizacij in skupnosti. 226. člen Delovni program skupščine mora biti sestavljen tako, da: — omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja, — določi prioritetne naloge, — omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanja politike in aktov, ki jih je skupščina mesta sprejela in ki jih je dolžna izvajati. XV. JAVNOST DELA SKUPŠČINE MESTA 227. člen Skupščina mesta obvešča javnost o svojem delu in o delu zborov in njihovih delovnih teles o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlog aktov oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina, se objavljajo v skladu s tem poslovnikom. 228. člen Predsednik skupščine mesta določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine mesta, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. 229. člen Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov, njihovih delovnih teles in na sejah komisij, v prostorih, ki so določeni v ta namen. Na skupni seji zborov skupščine mesta in na sejah vsakega izmed zborov skupščine mesta, na sejah delovnih teles zborov in na sejah komisij skupščine mesta lahko delegati sklenejo, da bodo določeno vprašanje ' obravnavali brez navzočnosti javnosti. 230. člen Predstavniki sredstev- javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov skupščine mesta in obveščati javnost o njihovem delu. Na seji zbora, na skupni seji zborov, oziroma na seji delovnih teles skupščine mesta oziroma zborov lahko delegati sklenejo, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati predstavniki sredstev javnega obveščanja za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah komisij skupščine mesta in odborov zborov. Komisije in odbori lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah. Na seji lahko komisija ali odbor sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. 231. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na razpolago informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine mesta in zborov, obvestila in poročila o delu skupščine mesta in zborov in njihovih delovnih teles in stenografski zapiski in druge publikacije, ki jih izdaja skupščina. 232. člen Zbori, komisije in druga delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno obvestilo za sredstva javnega obveščanja. Uradno obvestilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in njihovih delovnih teles in komisij, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo. Ce besedilo uradnega sporočila ni bilo določeno na seji zbora, njegovega telesa ali komisije skupščine, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa. ,233. člen Predsednik skupščine mesta in predsednik zbora lahko skličejo tiskovno konferenco in določijo predstavnika, ki jo bo vodil. 234. člen Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja organizira in opravlja sekretariat skupščine mesta. Za obveščanje javnosti, kot tudi za uresničevanje pravic in dolžnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja in za zagotovitev pogojev za njihovo delo v skupščini mesta v skladu s tem poslovnikom skrbi sekretar skupščine mesta. XVI. KONČNE DOLOCBF 235. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 12/71) in odlok o začasnem poslovniku za delo Skupščine mesta Ljubljane, ki so ga sprejeli zbori skupščine mesta na seji dne 28. junija 1974. St. 021-9/78 Ljubljana, dne 14. decembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. BREŽICE 269. Na podlagi 41f. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 152. in 158. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1979 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez dovoljenja 1. člen S tem odlokom se določajo merila, po katerih pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so bili v občini Brežice zgrajeni brez lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja (kjer la po 17. členu zakona o urbanističnem planiranju nadomešča lokacijsko dovoljenje), pa so že v uporabi (v nadaljnjem besedilu: objekti). Merila in razvrstitev objektov veljajo za vse objekte, zgrajene po letu 1950. 2. člen Lokacijsko dovoljenje lahko izda pristojni občinski upravni organ za objekte po naslednjih merilih: — da =.o zgrajeni na območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom in ustrezajo pogojem zazidalnega načrta; — da so zgrajeni na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom; — da so zgrajeni na območju, ki se urejaj a z urbanističnim programom ali urbanističnim načrtom in je takšna gradnja dovoljena; — da so zgrajeni na zemljišču, ki predstavlja vrzel med zazidanimi, zemljišči (plombe), razen če gre za zemljišča iz 7. člena tega odloka: — da so objekti zgrajeni pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67). 3. člen Lokacijsko dovoljenje za počitniške hišice, vinske kleti, oz. druge vrste gospodarskih poslopij se lahko izda: — če so zgrajeni v skladu s sprejetimi urbanističnimi dokumenti; — če so zgrajeni na območju, namenjenemu za individualno kmetijsko obdelavo če zemljišče služi investitorju za ljubiteljsko obdelavo zemljišča (kmetijski nasad, vinogradi in podobno) in je k spremembi namembnosti zemljišča dala soglasje Kmetijska zemljiška skupnost občine ter objekt po mnenju organa spomeniškega varstva ne kazi izgleda pokrajine, po mnenju pooblaščene urbanistične organizacije in krajevne skupnosti pa se bodo lahko vključili v urbanistično ureditev; — če njihova velikost ne presega 30 m2 tlorisne Površine in zadovoljuje zgornjima dvema kriterijema. V izjemnih primerih je lahko tlorisna površina objekta tudi večja, za kar da soglasje KZS Brežice. V primerih, ko ie za objekt počitniške hišice ali vinske kleti bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pa je investitor samovoljno povečal velikost objekta. bo potrebno objekt vskladiti s potrjenim projektom, za kar bo izdana vskladitvena odločba. 4. člen Za objekte iz 2. in 3. člena tega odloka se lahko izda lokacijsko dovoljenje na zahtevo investitorja in ob pogojih 41.d člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78), če investitor vloži zahtevo za lokacijsko dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji najkasneje v dveh mesecih potem, k0 je prejel pismeno obvestilo po 12. členu .tega zakona. 5. člen Objekti, ki niso zajeti v 2. in 3. členu tega odloka, oz. ki ne ležijo na območjih, kjer je gradnja možna, so predvideni za rušenje. 6. člen Odstranitev objektov, ki niso zajeti v 2. in 3. členu tega odloka, se lahko prestavi za nedoločen čas, če investitor v roku iz 4. člena vloži zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji in dokumenti pristojnih organov in organizacij. Lokacijsko dovoljenje se v takih primerih izda ob pogoju, da bo investitor odstranil objekt na svoje stroške takoj, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta ali kakšnega drugega javnega interesa. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti odločbe o lokacijskemu dovoljenju uradoma v zemljiško knjigo. Potrebo za uresničitev urbanističnega dokumenta ali kakšnega drugega javnega interesa ugotovi Izvršni svet Skupščine občine Brežice s sklepom. 7. člen Za objekte, ki so na območju, za katero velja splošna prepoved gradnje, ali na zavarovanem zemljišču, ki je rezervirano za določen namen in objekt temu namenu nasprotuje, se takoj izda uradoma odločba o odstranitvi objekta. Šteje se, da objekt neposredno ovira izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta zlasti v primerih, če je zemljišče predvideno za izgradnjo določenega objekta z družbenim planom, če je za razlastitev zemljišča ugotovljena splošna korist ali če je objekt zgrajen na zavarovanih področjih zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, elektroenergetskega, prometno-komunalnega, spomeniškega ali naravovarstvenega interesa, 8. člen Ce investitor objekta ne vloži zahteve1 za lokacijsko dovoljenje v roku iz 4. člena tega odloka, pa z zamudo ni izkazal opravičenih razlogov, izda pristojni upravni organ odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje na stroške investitorja. Vloga se šteje za vloženo v roku tudi v primeru, če jo je investitor vložil pred uveljavitvijo tega odloka. , Odstranitev objekta po odločbi iz 1. odstavka tega člena se mora izvršiti najkasneje v roku 3 mesecev po izteku roka iz 12. člena tega odloka. 9. člen Pristojni upravni organ v lokacijskem in gradbenem dovoljenju predpiše pogoje, kako se morajo le-ti oblikovati in dograditi, če niso grajeni v skladu z določili zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73), odloka o urbanističnem redu za občino Brežice (Uradni list SRS, št. 12/75), urbanističnih in zazidalnih načrtov za posamezna naselja in območja. 10. člen Investitor objekta, za katerega je bilo izdano naknadno lokacijsko dovoljenje po določbah tega odloka, je dolžan izpolniti vse pogoje, določene v lokacijskem oz. gradbenem dovoljenju ter plačati predpisane prispevke in stroške postopka. 11. člen Za objekte po tem odloku se štejejo vsi objekti, za katere se po določbah zakona o urbanističnem planiranju in odloka o urbanističnem redu zahteva lokacijsko dovoljenje. 12. člen Pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte po merilih iz tega odloka najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Po opravljeni razvrstitvi objektov je pristojni upravni organ dolžan pismeno obvestiti investitorja objekta, da lahko vloži zahtevo za izdajo lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja po določbah 4. in 6. člena tega odloka najkasneje v dveh mesecih, ko je prejel pismeno obvestilo tega organa in ga opozoriti na pravne posledice, če tega ne stori v predpisanem roku. 13. člen Za objekte, ki so že v uporabi, se smatrajo tisti objekti, ki so v 4. gradbeni fazi ali da že delno ali v celoti služijo svojemu namenu. Pri objektih, ki so zgrajeni brez dovoljenja in še niso v uporabi (do III. gradbene faze) pa se ukrepa v skladu z 41. m 41.a členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78). Smatrati je, da je objekt zgrajen do III. gradbene faze, ko je zgrajeno vse nosilno zidovje s stropovi (medetažne konstrukcije) in je na tej konstrukciji položena streha, vključno s kritino. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-13/78 Brežice, dne 1. februarja 1979. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanc Rebernik 1. r. CELJE 270. Skupščina občine Celje je na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 129. člena statuta občine Celje na sejah zborov sprejela dne 30. januarja 1979 ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1981 do 1985 1. člen Družbeni plan občine Celje se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). 2. člen Izvršni svet občinske skupščine pripravi in v letu 1980 predloži občinski skupščini osnutek družbenega plana. 3. člen Izvršni svet občinske skupščine bo v letu 1979 predložil občinski skupščini predlog smernic za pripravo družbenega plana občine in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana. Izvršni svet občinske skupščine bo predložil občinski skupščini predlog dogovora o temeljih družbenega plana do 30. septembra 1980. 4. člen Izvršni svet občinske skupščine določi program dela za pripravo družbenega plana. Program iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana v občini Celje po odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana v občini Celje (Uradni list SRS, št. 20/78) m pripravo dolgoročnega plana občine Celje po odloku o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Celje. 5. člen Vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter ostale samoupravne organizacije in skupnosti sprejemajo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka družbenega plana po tem odloku. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine se v občinskem proračunu v letih 1979 in 1980 zagotovijo posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana. Sredstva iz prejšnjega odstavita, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. 7. člen Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren predstojnik sveta za gospodarstvo. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana je organizacija, ki jo za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine 9. člen Delo na pripravi družbenega plana se prične takoj. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-19/78-5 Celje, dne 30. januarja 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 271. Skupščina občine Celje je po 54. členu zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 129. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 30. januarja 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Celje 1. člen Dolgoročni plan občine Celje se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). 2. člen Izvršni svet skupščine občine pripravi in v letu 1983 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine. 3. člen Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana občine Celje po odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Celje (Uradni list SRS, št. 20/78). X 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne plane sprejemajo zlasti: — organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; — organizacije združenega dela, katerih razvoj Pomembneje posega v prostor; — organizacije združenega dela, ki predstavljajo Širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti; — vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega odstavka bodo opredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka. Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz Prejšnjega odstavka sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 5. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se financira na podlagi dogovora o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. Pri dogovoru iz prejšnjega odstavka sodelujejo izvršni svet skupščine občine ter tisti udeleženci planiranja v občini, ki lahko s svojo aktivnostjo pomembneje vplivajo na dolgoročni razvoj občine. Predlog dogovora iz prvega odstavka tega člena Priprav! izvršni svet skupščine občine do konca 1. polšja 1979. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v obdobju 1979—1983 iz občinskega proračuna določijo sredstva za vsako leto posebej, ki bodo porabljena v skladu s programom dela in dogovorom o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. Za izvajanje tega člena skrbijo vodja računovodstva in predsednik sveta za gospodarstvo. 7. člen Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren predsednik sveta za gospodarstvo. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. 9. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se prične takoj. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-15/78-5 Celje, dne 30. januarja 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 272. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 2. in 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 146. členu statuta občine Celje na svojih sejah dne 30. januarja 1979 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje 1. člen Ta odlok določa dejavnosti, ki se v občini Celje, poleg z zakonom določenim dejavnosti, štejejo za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena in obvezno uporabo in obvezno plačilo določenih komunalnih storitev. 2. člen Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega -''mena se štejejo tudi: — vzdrževanje javnih otroških igrišč, — vzdrževanje javnih tržnic in sejmišč, — vzdrževanje javnih parkirnih prostorov, — opremljanje javnih prometnih površin s prometnimi znaki in vzdrževanje prometnih znakov, — plakatiranje, izobešanje reklamnih napisov in okrasitve, — dejavnost javnih kopališč. 3. člen Uporabniki komunalnih storitev morajo obvesno uporabljati in obvezno plačevati naslednje komunalne storitve: — oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, če je v naselju, — odvajanje iz čiščenja odpadnih ter padavinskih voda, če je javna kanalizacija v naselju, — odvoz smeti in odpadkov na območjih, kjer je to predpisano, — oskrba s plinom iz plinovoda, če je v naselju. Obvezna uporaba in obvezno plačilo za storitve pokopališke in pogrebne dejavnosti je predpisana s posebnim odlokom. 4. člen Za javni vodovod se po tem odloku šteje vsak objekt za preskrbo s pitno vodo, pri katerem je voda od zajetja do uporabnikov napeljana po ceveh in s katerim gospodari komunalna organizacija ali krajevna skupnost. Šteje se, da je javni vodovod v naselju, če sekundarni vod javnega vodovoda od stavbe ni oddaljen več kot 150 m. 5. člen Šteje se, da je javna kanalizacija v naselju, če sekundami vod javhe kanalizacije od zgradbe ni oddaljen več kot 150 m. 6. člen Območja, s katerih je obvezen odvoz smeti in odpadkov, določi na predlog krajevnih skupnosti občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Na območju, določenem po prvem odstavku tega člena, se lahko obveznega odvoza smeti in odpadkov oprostijo tisti kmetje, ki smeti in odpadke odlagajo na gnojišča ali jih kako drugače uporabijo za pripravo gnoja. 7. člen Šteje se, da je plinovod v naselju, če sekundarni vod plinovoda od zgradbe ni oddaljen več kot 150 m. 8. člen Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v neposredno ugotovljenem obsegu in dogovorjeni kakovosti. Izvajalec sme komunalne storitve zaračunavati po cenah, ki jih je oblikoval v skladu z veljavnimi predpisi. 9. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne uporablja korpunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (3. člen), 2. če noče plačevati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna in ki so bile dejansko opravljene v nesporno ugotovljenem obsegu in določeni kakovosti (8. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz 9. člena tega odloka. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati naslednji občinski predpisi: 1. Odlok o kanalizaciji (Uradni vestnik Celje, št. 12-140/67, 5-64/68 in 5-130/74). 2. Odlok o plakatiranju v mestu Celju (Uradni vestnik Celje št. 15-188/68 razen 1., 2., 6. in 7. člena, ki veljajo še naprej. 3. Odlok o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni vestnik Celje št. 12-136/70), 4. Odlok o vodovodnem redu za območje občine Celje (Uradni list SRS, št. 3-69/71), 5. Določbe prvega in drugega odstavka 3. člena in 4. člen odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Celje (Uradni list SRS št. 36-1053/74), 6. Določbe 16., 17. člena, prvega odstavka 23. člena in 25. člen odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni list SRS št. 19-910/75), 7. Odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 19-911/75). V veljavi ostane odredba o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 22-604/73, 26-1173/76 in 11-596/77). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-11/78 Celje, dne 30. januarja 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 273. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 m 8/78) in 146. člen statuta občine Celje na sejah dne 30. januarja 1979 sprejela ODLOK o o zazidalnem načrtu »Sončni park« 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Sončni park«, ki ga je v letu 1978 izdelal Razvojni center Celje pod št. 3/78. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogle# občanom, organom in organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 3. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od zazidalnega načrta dovoljuje izvršni svet občine skupščine na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pooblaščenih strokovnih organizacij. 4. člen Nadzorstvo nad izvajaniem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri občinskem inšpektoratu občine Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/78-6 Celje, dne 30. januarja 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 274. Na podlagi 8. točke 37. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), je Izvršni svet Skupščine občine Celje na seji dne 17. januarja 1979 sprejel ODREDBO o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Celje 1. člen Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja, kužnih bolezni čebel, je na območju občine Celje obvezno prijaviti vsa čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanju. 2. člen čebelarjenje je treba prijaviti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo v roku 30 din po uvejavitvi te odredbe. V enakem roku je treba prijaviti vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem (nabavo odtujitev ali pogin čebel ter spremembo lokacije čebelarjenja). 3. člen Posestnik čebel mora v primerjavi navesti naslednje podatke: — ime in naslov posestnika čebel, — lokacijo čebelnjaka, — vrsto panjev, — število čebeljih družin, — naslov prejšnjega lastnika čebel (v primeru, če so bile čebele nabavljene). 4. člen Za prijavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plačuje. 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-26/78 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 275. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 24. januarja 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja 1 Javno se razgrne predlog dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Predlog zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje v mesecu januarju 1979 pod št. 21/78. 2 Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih Sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Hudinja. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-9/74-6 Celje, dne 24. januarja 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. LENART 276. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 41. f. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72, 8-470/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. oktobra 1978 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Lenart 1. člen S tem odlokom se določajo merila, po katerih bo pristojni občinski upravni organ razvrstil objekte, ki so že v uporabi ali dograjeni do tretje gradbene faze brez lokacijskega dovoljenja. 2. člen V I. kategorijo objektov, za katere lahko pristojni upravni organ izda lokacijsko dovoljenje, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo naslednja merila: — da so zgrajeni na območjih, ki se po določilih urbanističnega programa urejajo z zazidalnimi načrti, pa le ti niso izdelani in z urbanističnim redom, razen na območjih iz 2. odstavka 4. člena tega odloka, — da ne motijo drugačnih interesov izrabe prostora (gozdarskih vodnogospodarskih, kmetijskih in interesov krajevnih skupnosti) in da ne predstavljajo požarne ali drugačne nevarnosti) onesnaževanje okolja z odpadki in podobno), — da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo, oziroma je mogoče doseči preoblikovanje objekta v skladu s krajinsko arhitekturo, o čemer dasta mnenje pooblaščeni organizaciji Zavod za urbanizem Maribor in Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Pristojni upravni organ je pred razvrstitvijo objektov v I. kategorijo iz tega člena, dolžan pridobiti pismena mnenja ali soglasja zainteresiranih organizacij in skupnosti iz 2. in 3. alinee prejšnjega odstavka tega člena. 3. člen V II. kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijskega dovoljenja in se morajo odstraniti, vendar se odstranitev lahko odloži, dokler ne ovira namenske urbanistične uporabe prostora, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo merila iz 2. in 3. alinee 2. člena tega odloka in so zgrajeni na območjih, kjer taka gradnja ni predvidena. 4. člen V III. kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo objekti, zgrajeni brez dovoljenj na zavarovanih površinah, zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, spomeniškega, naravovarstvenega ali drugega širšega družbenega interesa. V občin Lenart so taka območja: 1. območja, ki so po urbanističnem programu oziroma prostorskem planu razporejena v prvo območje — izključno za kmetijsko dejavnost; 2. območja varovalnih con ter spomeniško varstvena območja po urbanističnem programu oziroma prostorskem planu ter posameznih urbanističnih in zazidalnih načrtih; 3. rezervati za ceste in druge infrastrukturne objekte po obstoječih urbanističnih dokumentih; 4. območja, predvidena za gradnjo industrijskih, obrtnih, oskrbovalnih, turističnih objektov, blokovsko stanovanjsko gradnjo in drugih podobnih objektov, kolikor ne gre za gradnjo objektov, katerih gradnja je predvidena v teh območjih. 5. člen Določila tega odloka veljajo tudi za objekte, ki so bili zgrajeni za kmetijske namene, pa so jim investitorji brez predpisanih dovoljenj spremenili namen v stanovanjski in počitniški objekt. Pristojni upravni organ mora opraviti razvrstitev objektov po merilih, določenih s tem odlokom v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. 6. člen Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj, so dolžni v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka zaprositi za izdajo lokacijskega dovo- ljenja; po tem roku bo pristojni upravni organ izdal odločbe o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti brez vlog ali zahtevkov investitorjev. 7. člen Upravni organ je dolžan v roku 15 dni po uveljavitvi tega odloka objaviti na oglasni deski pri Skupščini občine Lenart, dolžnosti investitorjev iz 6. člena tega odloka. 8. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi. St. 350-3/78-6 Lenart, dne 17. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LJUBLJANA CENTER 277. Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622., 626. in 634. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. ter 174. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 6. februarja 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela ODLOK o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana 1. člen Ugotovi se, da so v delovni, organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana, v TOZD Kartonažna Ljubljana in delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Kartonažna tovarna nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take' izrecno določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu. 2. člen V delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov, odstavijo: — individualni poslovodni organ delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana, Tomislav Cuk-rov — individualni poslovodni organ temeljne organizacije združenega dela Kartonažna Ljubljana, Boris Gričar in — vodja delovne skupnosti skupnih služb, Janez Sedej. 3. člen Delavski svet delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana, delavski svet temeljne organizacije združenega dela Kartonažna Ljubljana in delavski svet delovne skupnosti skupnih služb morajo naj- pozneje do 30. 4. 1979 objaviti razpis prostih delovnih mest individualnih poslovodnih organov oz. vodje delovne skupnosti skupnih služb v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, statutom delovne organizacije, statutom TOZD in statutom delovne skupnosti skupnih služb. 4. člen Do imenovanja individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana in do imenovanja vodje delovne skupnosti skupnih služb bo začasno izvrševal njune pravice in dolžnosti kolegijski poslovodni organ v sestavi: predsednik: Tone Florjančič, politolog, predsednik poslovodnega organa Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana člana: Andrej Lazar, dipl. ekonomist, vodja komerciale, namestnik direktorja Utensilie Ljubljana Irt Gregor, komercialni direktor, pomočnik glavnega direktorja Kartonažne tovarne Ljubljana Do imenovanja individualnega poslovodnega organa TOZD Kartonažna Ljubljana, bo začasno izvrševal njegove pravice in dolžnosti Kondrič Jakob, tehnični vodja TOZD Kartonažna Ljubljana. 5. člen Začasna poslovodna organa prevzameta vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, individualnega poslovodnega organa TOZD in vodje delovne skupnosti skupnih služb, ki jih imajo po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih. Začasna poslovodna organa sta dolžna zagotoviti odpravo motenj v samoupravnih odnosih, zaščito družbenih interesov, zagotoviti razpolaganje z družbenimi sredstvi tako, da se jih uporablja v skladu z njihovo naravo in namenom; zagotoviti, da se uskladijo samoupravni splošni akti in sprejmejo tisti samoupravni splošni akti, ki jih delavci niso sprejeli in zagotoviti, da se v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana in sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijapapir uveljavijo dohodkovni odnosi v skladu z zakonom o združenem delu. 6. člen Začasna poslovodna organa in njuna pooblastila se vpišejo v sodni register. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-18/79 Ljubljana, dne 6. februarja 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 278. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. IG/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 36. seji dne 7. februarja 1979 prejel SKLEP o javni razgrnitvi tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 »Nove Poljane«' 1. člen Ponovno se javno razgrne tehnični del zazidalnega načrta zazidalnega otoka CS-6 »Nove Poljane« to je območje med Ljubljanico, železniško progo*Ljubljana— Karlovac, Glonarjevo ulico in podaljškom osi Glonar-jeve na sever do Ljubljanice. Tehnični del zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v maju 1978 št. projekta 2242. 2. člen Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS Poljane, Zarnikova 3, 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. St. 351-94/72 Ljubljana, dne 7. februarja 1979. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 279. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izdaja na podlagi 20. člena odloka o organizaciji, pristojnosti in delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/78) in 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morata veterinarski organizaciji, ki sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarska po- staja »Posavje« in Obratna veterinarska ambulanta »Perutnina« Zalog opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati' ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarska postaja in obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. U. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979. Psi, poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1979. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov pfoti atipični kokošji kugi se mora opraviti: - — na družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko — v naseljih: Zalog, Zadobrova, Pance, Kamnica in Vinje, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, oziroma je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost: perutnina v gospodarstvu Seme, Pance in Vode, Vinje — v naselju Zadobrova, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje na družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini navedenih lastnikov ter naselij pa opravi Veterinarska postaja Posavje. 8. člen Valilna jajca, pridobljena v farmi Zalog, Zadobrova in Dolsko, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, ki po štirinajstem tednu starosti niso. dobivale nitrofuranskih pripravkov. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja Posavje z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnine Zalog, Cepljenje proti kužnemu tremorju^opravi z registrirano AE vakcino v obratu Dolsko obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki hranijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Cepljenje s sevom K lapiniziranega viruša opravi Veterinarska postaja Posavje. Lastnikom prašičev bodo vročene odločbe o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Odločbe bo lastnikom izdala Skupščina * mesta Ljubljane, Uprava inšpekcijskih služb — veterinarska inšpekcija. 10. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacije združenega dela Agroemona TOZD Poljedelstvo-gozdarstvo obrat Zadobrova. Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino ACC opravi Veterinarska postaja Posavje. 11. člen V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizaci j o goveda v 40 "/o gospodarstev, ki niso bila tuberkulinizi-r rana v letu, 1978. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja Posavje v vaseh in naseljih: Dobipunje (del), Podmolnik, Sadinja vas, Češnjice, Zagradišče, Podlipoglav, Sentpavel, Brezje, Repče, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela, Javor, Ravno brdo, Spodnja in Zgornja Besnica, Mali vrh, Veliko in Malo Trebeljevo, Prežganje, Volavlje, Tuji grm, Dolgo brdo, Gaber j e, Vnajnarje in Janče, Prav tako izvrši tuberkulinizacijo osnovne, črede govedi organizacije združenega dela Agroemona na obratu Zadobrova Veterinarska postaja Posavje. 12. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, in sicer enkrat na leto, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacije združenega dela Agroemona TOZD Poljedelstvo-gozdarstvo obrat Zadobrova. Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarska postaja Posavje. Odvzem krvi osnovni goveji čredi organizacije združenega dela opravi Veterinarska postaja Posavje. 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 010-1/79-IS Ljubljana, dne 6. februarja 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 280. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na sej: zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dn« 6. februarja 1979 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju delov zazidalnih načrtov sosesk IV, Rekreacijski center in Mestno jedro v sklopu urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic namenjenih za stanovanjsko in kompleksno graditev za dele območij zazidalnih načrtov sosesk IV, Rekreacijski center in Mestno jedro v sklopu urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju. 2. člen Meja zemljiških kompleksov v sklopu zazidalnih načrtov IV, Rekreacijski center in Mestno jedro je razvidna iz sprejetih zazidalnih načrtov za posamezne soseske. 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Šentjur pri Celju in sicer: A. Soseska »Mestno jedro« Šentjur pri Celju Pare. št. Kultura TJ N S Izmera nV Vložna št. Dosedanji lastnik 603 njiva 4. 88 425 Dietinger Alojz travnik 4. 3305 425 Dietinger Avgusta 604 njiva 4. 883 425 Ul. V. Orožna 6, B. Rekreacijski center Šentju 526 njiva 4. 4963 Hrastnik Dragica, 527 travnik 3. 4990 Ul. skladateljev Ipavcev 6, Šentjur C. Soseska IV. Šentjur pri Celju <9 (L Ti n 3 <6 M K S. SE I« 19 travnik 5. 8477 530 Bohorč Majda, Bo-tričnica 3, Šentjur 20 njiva 5. 942 530 Bohorč Edvard, Bo-tričnica 3, Šentjur Borovnik Kristina, Ul. skladateljev Ipavcev 29 Rožanc Vika, Ul. Dušana Kvedra 30, Šentjur Iskra Miha, Ul. Dušana Kvedra 30 Šentjur Iskra Jelka, Ul. Dušana Kvedra 30 Šentjur 21 njiva 4. 462 208 Fidler Avgust, Ama- 22 njiva 4. 4877 208 lija, Podgrad 14 23 travnik 4. 2361 208 Šentjur pri Celju 118 njiva 4. 2275 255 Jazbec Ana, Pod 119 travnik 4. 7918 255 Rebrami 1, Šentjur 120 njiva 4. 2995 255 pri Celju 121 njiva 4. 1060 255 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka ter pridobi pravico uporabe občina Šentjur pri Celju. Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženjskopravne zadeve izročiti občini. 5. člen Zazidalni načrti so na vpogled pri oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Šentjur pri Celju. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 465-109/78-4 Šentjur pri Celju, dne 6. februarja 1979. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1, r. 281. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 41. f člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1979 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja 1. člen S tem odlokom se določajo merila za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, bili pa so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov. * 2. člen Upoštevajoč družbene interese se objekti, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, razvrstijo in sicer: a) na objekte, za katere občinski upravni organ lahko izda lokacijsko dovoljenje, b) na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži in c) na objekte, ki se morajo takoj odstraniti 3. člen a) Objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje so: 1. objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, vendar brez lokacijskega dovoljenja; 2. stanovanjski in poslovni objekti, ki so na območjih, za katere je po urbanističnem programu občine predvidena izdelava zazidalnega načrta in se bodo lahko vključili v zazidalni načrt; 3. objekti, ki. so v naseljih in območjih, katera se urejajo po urbanističnem redu in je njihova lokacija v skladu s sprejetim urbanističnim redom; 4. objekti, ki služijo za potrebe kmečkega gospodarstva in niso v nasprotju z veljavnimi sanitarnimi predpisi; 5. objekti, ki so grajeni izven urbanističnega reda in niso v nasprotju z gospodarskimi, vodnogospodarskimi, kmetijskimi in krajevnimi interesi ter, da ne predstavljajo požarne nevarnosti ali onesnaževanja okolja. Za objekte iz 3. in 4. točke se zahteva tudi, da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu s krajinsko arhitekturo. b) Objekti, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, ker še ne ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta so: 1. objekti, ki so locirani na območjih, ki so predvidena kot varstveni pas avto ceste, magistralne in regionalne ceste, plinovoda, daljnovoda, ali na katerem je predvidena izgradnja zadrževalnika ter objekti na območju predvidenem za bodočo naselitev, za katere se ne predvideva izdelava zazidalnega načrta ali na območju, ki je po urbanističnem programu občine izrecno določeno za rekreacijo; 2. objekti, ki so locirani na ostalih območjih, na katerih ni dovoljena gradnja takega objekta in neposredno ne ovirajo izrabe prostora. c) Objekti, ki se morajo takoj odstraniti: 1. objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, zlasti pa objekti, ki jih je treba odstraniti zaradi izvajanja sprejetega zazidalnega načrta, po katerem je na tej lokaciji predvidena zgraditev stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih, prosvetnih, narodnoobrambnih in podobnih objektov v družbeni lastnini; 2. objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov ‘na strnjenih zemljiških površinah prvega in drugega območja, razen objektov, ki služijo izključno za potrebe kmetijskega gospodarstva; 3. objekti, ki so locirani v rezervatu izvira pitne vode, v rezervatu spomeniškega varstva ali na zemljišču, ki je zavarovano z občinskim aktom; 4. pomožni objekti (garaže, provizoriji, barake in lope) na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. 4. člen Določila tega odloka veljajo- tudi za objekte, katerim je investitor spremenil namen, pa bi za to moral pridobiti lokacijsko dovoljenje. 5. člen Lokacijsko dovoljenje za objekte iz a) točke 3. člena tega odloka se lahko izda na zahtevo investitorja, ki jo mora vložiti v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka ob izpolnitvi vseh pogojev iz 12. člena zakona o urbanističnem -planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter predložiti dokazila o plačilu stroškov za komunalno ureditev stavbnega zemljišča Lokacijsko dovoljenje za objekte iz b) točke 3. člena tega odloka se ne more izdati. Lokacijsko dovoljenje za te objekte, če se lahko odstranitev odloži za najmanj 5 let, se lahko izda izjemoma na zahtevo investitorja, vloženo v treh mesecih od uveljavitve tega odloka le ob pogoju, da bo investitor odstranil na svoje stroške objekt, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja uradoma v zemljiško knjigo. Za ustrezni predlog vpisa v zemljiško knjigo poskrbi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. Za objekte iz c) točke 3. člena tega odloka izda odločbo za odstranitev objekta občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. 6. člen Investitor objekta, zgrajenega brez' lokacijskega dovoljenja, ki je že v uporabi, je dolžan v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka prijaviti nedovoljeno zgrajen objekt občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem. Po tem roku bo pristojni upravni organ izdal odločbo o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti brez vlog ali zahtevkov investitorja. 7. člen Kategorizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in ki so že v uporabi, izvrši občinski upravni organ, pristojen za urbanizem v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka, po merilih 3. člena tega odloka. 8. člen Upravni organ, ki bo izvršil razvrstitev objektov po tem odloku, je dolžan pri izvajanju 41. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8-470/78) upoštevati določbe tega odloka, ker gre za razreševanje izredno pomembnih vprašanj pri nadaljnji smotrni uporabi prostora. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-72/79-4 Šentjur pri Celju, dne 6. februarja 1979. Predsednik Skupščine občine * Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r ŠMARJE PRI JELŠAH 282. Na podlagi 8/, 34. in 37. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem' (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1979 sprejela ODLOK o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja upravljanje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v občini Šmarje pri Jelšah ter način, pogoji in postopek oddaje tega zemljišča. 2. člen Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, odloka o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in ureditve okolice objektov v naseljih občine Šmarje ter družben^ dogovori in samoupravni sporazumi, sklenjeni z namenom, da se ustvarijo pogoji za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer. 3. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu, urbanističnem redu in lokacijski dokumentaciji namenjeno za gradnjo. H. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM V KRAJIH IN NA OBMOČJIH, KI SO UREJENA Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NACRTOM, URBANISTIČNIM REDOM IN LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO 4. člen Zemljišča v družbeni lastnini, ki so po 3. členu tega odloka stavbna zemljišča izroča občina v upravljanje samoupravni cestno-komunalnl interesni skupnosti (v nadaljnem besedilu: komunalna skupnost). Kolikor imata komunalna skupnost in krajevna skupnost sklenjen samoupravni sporazum v smislu 5. člena odloka o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov v naselij h občine Šmarje pri Jelšah lahko občina izroči v upravljanje stavbna zemljišča v družbeni lastnini krajevni skupnosti. Komunalna skupnost organizira v svoji sestavi enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem. 5. člen Urejanje stavbnega zemljišča iz prejšnjega člena se financira iz naslednjih virov: — sredstva investitorjev — sredstva, ki jih zagotavlja komunalna skupnost — sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav — sredstva pridobljena iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča — sredstva iz prispevkov predpisanih na osnovi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 6. člen Delež, ki so ga dolžni plačati investitorji po prvem odstavku 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, določi s sklepom skupščina komunalne skupnosti s soglasjem občinske skupščine. Pri tem pa je treba upoštevati: — Investitorji družbeno usmerjene gradnje stanovanj določijo delež stroškov s samoupravnim sporazumom; v primeru, da samoupravni sporazum ni sklenjen ali če ne vsebuje vseh stroškov urejanja tavb-nega zemljišča, kakor jih določa zakon, določi delež stroškov skupščina komunalne skupnosti s soglasjem občinske skupščine; — Investitorji objektov družbenega standarda določijo delež stroškov na enak način, kot investitorji iz prejšnjega odstavka. Kolikor samoupravni sporazum ni sklenjen, njegov delež stroškov ne more biti manjši, kot je delež stroškov investitorjev iz prejšnjega odstavka; — Vsi ostali investitorji plačajo vse stroške urejanja stavbnega zemljišča, razen, Če se v okviru komunalne skupnosti s posebnim samoupravnim sporazumom ne dogovorijo za drugačen način financiranja urejanja stavbnega zemljišča. III. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM V KRAJIH IN NA OBMOČJIH, KI JIH UREJA URBANISTIČNI RED 7. člen Ce krajevna skupnost na podlagi samoupravnega sporazuma razpolaga s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini mora postopati po določilih tega odloka in v skladu 7. načeli zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. 8. člen Krajevna skupnost ureja stavbno zemljišče na osnovi srednjeročnega plana in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča. Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja vsklajene potrebe de-‘lovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročne razdobje ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev. Letni program urejanja stavbnega zemljišča v krajevni skupnosti predstavlja uresničitev potreb delovnih ljudi in občanov po urejenem stavbnem zemljišču. Srednjeročne plane in letne programe 'urejanja stavbnega zemljišča krajevne skupnosti vsklajujejo s programom komunalne skupnosti. 9. člen Krajevne skupnosti so dolžne predložiti letne programe iz prejšnjega člena do konca novembra tekočega leta za naslednje leto. 10. člen V krajih in območjih, ki jih ureja urbanistični red se stavbno - zemljišče glede na stopnjo urejenosti šteje: — za urejeno stavbno zemljišče — tisto zemljišče, za katero je izvršena priprava in je opremljeno: a) s cestami in dovoznimi potmi b) z objekti*in napravami za oskrbo naselij z vodo c) z objekti in napravami za oskrbo naselij z elektriko č) z objekti in napravami za odpravo odpadnih voda — za delno urejeno stavbno zemljišče — tisto zemljišče, za katerega je izvršena priprava in je opremljeno z nekaterimi objekti in napravami iz prejšnje alinee; — za neurejeno stavbno zemljišče — .tisto zemljišče za katerega je izvršena samo priprava, ni pa opremljeno z nobenim komunalnim objektom ali napravo. 11. člen Viri za financiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki ga ureja krajevna skupnost so: — sredstva investitorjev; — sredstva, ki jih prispevajo občani in delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela z območja krajevnih skupnosti; — sredstva, ki jih prispevajo temeljne in druge ■ organizacije združenega dela, katerih delavci prebivajo na območju krajevne skupnosti; — del prispevkov, ki jih v skladu s 23. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina; — del sredstev določenih s samoupravnim sporazumom, ki jih je komunalna skupnost dolžna v skladu z 48. členom zakona zagotoviti krajevnim skupnostim za potrebe urejanja stavbnega zemljišča 12. člen Investitor, uporabnik ali lastnik bbjekta je dolžan povrniti krajevni skupnosti del stroškov za urejanje stavbnega zemljišča. Pri določanju deleža investitorja, uporabnika ali lastnika objektov je treba upoštevati njegova minula vlaganja v urejanje stavbnega zemljišča na takem območju. 13. člen Odškodnina za oddano stavbno zemljišče ne more biti manjša od dejanskih stroškov za njegovo urejanje. Ce odda krajevna skupnost stavbno zemljišče v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, mora sama zagotoviti manjkajoča sredstva na drug ustrezen način. 14. člen Pri določanju odškodnine za stavbno zemljišče je treba upoštevati stopnjo urejenosti zemljišča, velikost stavbnega zemljišča in namembnost stavbe, ki jo namerava investitor zgraditi. 15. člen Ce odda krajevna skupnost investitorju neurejeno stavbno zemljišče, mora investitor sam plačati stroške priprave in opremljanje svojega stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami, najpozneje do pričetka del za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ali zemljišče sam urediti, kar se določi s pogodbo. Investitor, ki gradi nadomestni objekt, je dolžan plačati razliko med stroški novo in staro urejenega stavbnega zemljišča. IV. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 16. člen Stavbna zemljišča v družbeni lastnini oddaja v uporabo za gradnjo komunalna skupnost ali krajevna skupnost v skladu z določili zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. , 17. člen Stavbno zemljišče se odda v uporabo za gradnjo pod naslednjimi pogoji: — da se gradi na urejenih zemljiščih — da so zavarovani interesi varstva okolja — da investitor plača stroške, urejanja stavbnega zemljišča pred izdajo gradbenega dovoljenja. 18. člen Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. Javni natečaj, ki se izvede z ustno ali pismeno licitacijo, opravi tričlanska komisija, ki Jo imenuje upravljalec. Člani komisije imajo namestnike. 19. člen Razpis javnega natečaja obsega: — podatke o stavbnem zemljišču, ki se oddaja — pogoje iz 18. člena tega odloka — rok pričetka in dokončanja gradnje objekta — izklicno ceno — rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in stroške urejanja stavbnega zemljišča ter morebitne Ugodnosti pri plačevanju — varščino, ki mora znašati najmanj 19"/o od izklicne cene — rok za predložitev prijav in rok za plačilo varščine — ostale pogoje 20. člen interesenti morajo v ponudbi pismeno navesti, katere ugodnosti lahko po zakonu o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem uveljavljajo. 21. člen Občani z manjšimi osebnimi dohodki, z večjim številom družinskih članov, borci .NOV, mlade družine in druge osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom, lahko plačajo odškodnino za stavbno zemljišče in stroške urejanja v največ petih enakih letnih obrokih od dneva sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. O upravičencih in obsegu ugodnosti po prejšnjem odstavku odloča komisija, ki jo imenuje upravljalec. Komisija odloča na podlagi sprejetih kriterijev, ki jih sprejme skupščina komunalne skupnosti v roku 6 mesecev od dneva veljavnosti odloka, v soglasju z občinsko skupščino. 22. člen Sredstva, ki jih upravljalec dobi z oddajo stavbnega zemljišča se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za kritje stroškov za opravljanje te dejavnosti. V. KONČNI DOLOČBI 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok 0 določitvi komunalnih objektov in naprav, ki se štejejo za komunalno urejeno stavbno zemljišče na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 15/77). 24. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-8/78-1 Šmarje pri Jelšah, dne 31. ( januarja 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 283. Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75, 13/77), 8. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1979 sprej ela ODLOK o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in ureditve okolice objektov v naseljih občine Šmarje pri Jelšah 1. člen _a odtok določa način plačevanja prispevka za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, kriterije za izračun višine komunalnega prispevka ter način in obseg komunalne ureditve in ureditve okolice objektov v naseljih občine Šmarje pri Jelšah. I. PRISPEVEK ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 2. člen Investitor'objekta, ki bo gradil: . — na novih še nezazidanih stavbnih zemljiščih na območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom ali lokacijsko dokumentacijo; — v obstoječih, Če zazidalnih naseljih, za katere zazidalni načrt ni izdelan, mora pa biti izdelana lokacijska dokumentacij a; — v nasbljih, ki se urejajo z urbanističnim redom mora skleniti pogodbo o oddaji stavbnega žemlji- šča s samoupravno cestno komunalno interesno skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost), kot pooblaščenim uprav-Ijalcem s stavbnimi zemljišči v občini Šmarje pri Jelšah. S pogodbo se morajo določiti tudi stroški za ture- , janje stavbnega zemljišča. Investitor, ki že poseduje zemljišče, na katerem bo gradil objekt sklene s komunalno skupnostjo pogodbo o prispevku za komunalno ureditev zemljišča. 3. člen Komunalna skupnost mora stavbna zemljišča iz prve alinee 2. člena tega odtoka dokončno komunalno opremiti, pred oddajo stavbnega zemljišča na natečaju. 4. člen Izjemoma lahko komunalna skupnost odda investitorju v uporabo za gradnjo delno urejeno stavbno zemljišče s pogojem, da se investitor s posebno pogodbo obveže, da bo na lastne stroške in pod strokovnim vodstvom v sporazumno določenem roku zgradil manjkajoče komunalne objekte in naprave. Sporazumno določen rok ne sme biti daljši od dveh let. 5. člen Za posamezne primere komunalnega urejanja stavbnega zemljišča iz druge in tretje alinee 2. člena tega odloka se iahko komunalna skupnost s sporazumom dogovori s krajevno skupnostjo. Za komunalno urejanje stavbnih zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena z objekti primarnega in sekundarnega značaja, namenjenih za individualno rabo v stanovanjskih soseskah in naseljih, komunalna skupnost sklepa s krajevnimi skupnostmi samoupravne sporazume, s katerimi odstopa del namenskih sredstev za urejanje stavbnega zemljišča. 6. člen Kolikor krajevna skupnost komunalno opremlja stavbna zemljišča, jih mora v skladu z določili tega odloka in pod enakimi pogoji kot komunalna skupnost. 7. čler. Investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za graditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje. Investitor, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore je oproščen plačila stroškov za graditev vodovoda in kanalizacije. 8. člen Prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča se ne plača v primeru gradnje nadomestnih stanovanjskih objektov in drugih objektov, če so obstoječi objekti že ustrezno komunalno urejeni. Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja novega stanovanjskega ali drugega objekta v primerih, če je obstoječi objekt prizadet zaradi višje sile. ko se objekt ruši zaradi gradnje širšega družbenega interesa in ko se zaradi starosti zgradbe ali nelunkcionalnosti zgradbe zgradi novi objekt. Oprostitev plačila komunalnega prispevka iz prvega in drugega odstavka tega člena ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za več kot 50 »/o presega tlorisno površino stanovanjskih ali poslovnih prostorov prejšnjega objekta. Za novozgrajeni stanovanjski objekt ali poslovni objekt, ki za več kot 50% presega tlorisno površino prejšnjega objekta, plača investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča v sorazmerju s povečanjem tlorisnih stanovanjskih ali poslovnih površin. Investitorji, kateri koristijo ugodnosti tega člena, morajo v roku 2 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni objekt, starega porušiti in odstraniti material ter okolico primemo urediti. 9. člen Pogodba iz 2. člena tega odloka je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. V primerih iz drugega odstavka 7. člena in 8. člena tega odloka investitor namesto pogodbe priloži vlogi za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja potrdilo komunalne skupnosti, da je oproščen plačila prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča. II. VIŠINA PRISPEVKA ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 10. člen Investitor je dolžan povrniti komunalni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za' opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega značaja. Investitor stanovanjskega objekta ali objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača komunalni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje jtavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjeni za skupno porabo. 11. člen Sorazmeren del stroškov po prejšnjem členu se določi na podlagi povprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, glede na njihov pomen in rabo na določenem območju. Povprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na m8 skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega povprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi komunalna skupnost s soglasjem občinske skupščine. 12. člen Višina prispevka za komunalno urejeno stavbno zemljišče v obstoječih že zazidanih soseskah, se določi na podlagi povprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v1 soseskah tega naselja, ki se ureja z zazidalnim načrtom. 13. člen Kolikor se zaradi specifičnosti lokacije objekta po prejšnjem členu s povprečnimi stroški ne more pokriti popolna opremljenost stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost tega zemljišča določi z izračunom dejanskih stroškov komunalne opremljenosti. 14. člen Prispevek za komunalno opremljenost zemljišča v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, se določi na podlagi dejanskih stroškov komunalne opremljenosti, ki jo določa ta odlok. 15. člen Investitor praviloma plača stroške za komunalno urejanje stavbnega zemljišča ob podpisu pogodbe. Komunalna skupnost lahko investitorju odloži plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča ali Pa mu določi, da bo stroške odplačeval na obroke. Odlog plačila ali odplačevanje po obrokih ne more trajati več kakor pet let. Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo ali gradijo stanovanje v kom- pleksu družbeno usmeirjene gradnje plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih, tako da plačajo celoten znesek v sedmih letih, ko je nastopila njihova obveznost plačila po pogodbi, sklenjeni s komunalno skupnostjo. 16. člen Investitor, uporabnik ali lastnik objekta je dolžan plačati sorazmeren del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je komunalna skupnost v skladu z zazidalnim načrtom, urbanističnim redom ali drugim urbanističnim dokumentom ali projektom naknadno zgradila oziroma jih je zgradila potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo ali ko je investitor že lastnik stavbnega zemljišča. 17. člen Za plačevanje stroškov za komunalno urejanje stavbnih zemljišč imajo pravico do ugodnosti: 1. občani z manjšim osebnim dohodkom 2. občani z večjim številom družinskih članov 3. borci NOV 4. mlade družine 5. občani, ki gradijo družinske hiše v okviru stanovanjske zadruge 6. druge osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Komunalna skupnost mora v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka izdelati ustrezne kriterije za uveljavljanje ugodnosti. H kriterijem daje soglasje občinska skupščina. III. KOMUNALNA UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 18. člen Glede na stopnjo komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča so v občini Šmarje pri Jelšah štiri kategorije: I. kategorija obsega: napeljavo elektrike v kabelski izvedbi, napeljavo vodovoda, kanalizacije v ločenem sistemu, javne razsvetljave, PTT omrežja in ureditev asfaltiranih cest z robniki in pločniki; II. kategorija obsega: napeljavo elektrike, vodovoda, kanalizacije ter ureditev cest v asfaltni izvedbi; III. kategorija obsega: napeljavo elektrike, vodovoda in kanalizacije ter ureditev cest v makadamski izvedbi; IV. kategorija obsega: priključitev na triprekatno greznično jamo (brez pretoka) ter ureditev cest v makadamski izvedbi. Po kateri kategoriji se opremljajo kraji oziroma coningi v krajih v občini Šmarje pri Jelšah določi skupščina komunalne skupnosti v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka v soglasju z občinsko skup-Sčino. 19. člen Pooblaščena organizacija za izdelavo zazidalnih načrtov in lokacijskih dokumentacij mora pri izdelavi ^Gh upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti P° tem odloku. IV. UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV 20. člen Ureditev okolice objekta se določi v gradbenem dovoljenju in z načrtom zunanje ureditve in v skladu z odlokom o zunanjem videzu in komunalni ureditvi določenih naselij v občini Šmarje pri Jelšah. V. KONČNI DOLOČBI 21. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi komunalnih objektov in naprav, ki se štejejo za komunalno urejeno stavbno zemljišče na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 15/77). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/78-1 Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 284. Na podlagi 3. člena in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1979 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena 1. člen Svoje potrebe na področju.komunalnih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani neposredno v krajevni skupnosti, v organizacijah združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, v samoupravni cestno-komunalni interesni skupnosti (v nadaljnjem besedilu komunalna skupnost) in v organih občinske skupščine. Pri zadovoljevanju potreb v okviru komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 2. člen V občini Šmarje pri Jelšah se določajo kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena poleg dejavnosti, navedenih v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, še naslednje: — dezinsekcija, dezinfekcija in deratizacija naselij, — urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, — urejanje prometne signalizacije, — urejanje odlagališč odpadkov. 3. člen Komunalne dejavnosti posebnega, družbenega pomena opravljajo naslednje komunalne delovne organizacije in skupnosti: a) Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina: — oskrba naselij z vodo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda, . — odvoz smeti, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — opravljanje dimnikarske službe, — opravljanje kopališke dejavnosti; b) Komunalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah: — upravljanje in oddajanje stavbnega zemljišča, — urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, c) TOZD Elektro Celje: — javna razsvetljava v naseljih, d) Ostale komunalne dejavnosti iz 2. člena tega odloka opravljajo pogodbeno specializirane delovne organizacije in posamezniki, ki opravljajo tovrstno dejavnost. 1. člen Komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena iz 2. člena tega odloka lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti v skladu s sprejetimi zakoni, odloki ter sporazumu, kolikor so ustrezno organizirane. 5. člen Za občane in delovne ljudi ter organizacije združenega dela in druge organizacije je obvezna uporaba naslednjih komunalnih storitev: — oskrba z vodo iz javnih vodovodov, — uporaba javne kanalizacijf — odvoz smeti, — odvoz industrijskttv odpad kov, — uporaba deponij za smeti, odpadke in odpadni gradbeni material. — pogrebne storitve, — dezinsekcija, dezinfekcija in deratizacija, — uporaba tržnic in sejmišč, — uporaba prostorov za plakatiranje. V primeru, da je obvezna uporaba komunalnih storitev iz prejšnjega odstavka tega člena povezana z večjimi investicijami oziroma z nesorazmerno velikimi stroški zaradi oddaljenosti naselja oziroma uporabnikov, se uporabniki komunalnih storitev niso dolžni posluževati navedenih komunalnih storitev ampak zadovoljujejo svoje potrebe na drug ustrezen način. C. člen Skupščina občine Šmarje pri 'Jelšah predpiše na predlog skupščine komunalne skupnosti obvezen prispevek uporabnikom komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih naprav ali za financiranje komunalne dejavnosti, če sredstva za te namene niso zagotovljena. 7. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah nadzoruje zakonitost dela komunalnih delovnih organizacij in komunalne skupnosti. 8. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah daje soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalne dejavnosti v občini in soodloča o zadevah skupnega odločanja po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti in statuta komunalne skupnosti. 9. člen Izvajalci komunalnih dejavnosti posebnega druž- " benega pomena so dolžni komunalni skupnosti dostavljati periodične in zaključne račune z ustreznimi poročili, iz katerih je razvidna uporaba namensko pridobljenih sredstev. Komunalna skupnost je vsako leto dolžna o svojem delu in delu komunalnih delovnih organizacij poročati občinski skupščini. 10. člen Pri upravljanju komunalnih delovnih organizacij sodelujejo predstavniki - delegati uporabnikov komunalnih storitev. Način sodelovanja delegatov uporabnikov v upravljanju komunalne organizacije se uredi v statutu komunalne organizacije. H. člen Komunalna skupnost je dolžna s cenami za posamezne komunalne storitve zagotavljati komunalni delovni organizaciji pokritje stvarnih stroškov za opravljanje teh storitev oziroma pokriti ustrezne primanjkljaje, ki so nastali zaradi določitve neustrezne cene. 12. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik, št. 6/68). 13. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-1/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 1. februarja 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 285. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 41. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 28/72 in 8/78) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) na seji'zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1979 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja 1. člen S tem odlokom se določajo merila po katerih bo Pristojni občinski upravni organ razvrstil objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. 2. člen Upoštevajoč družbene interese in sam položaj lastnikov objektov, se objekti zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, razvrstijo: , 1. na objekte za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje, 2. na objekte za katere se ne more izdati lokacij-sko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, ker neposredno še ne ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta in na 3. objekte, ki se morajo takoj odstraniti. 3. člen V prvo kategorijo objektov, za katere se lahko izda Jokacijsko dovoljenje, se razvrščajo objekti, ki izpolnjujejo naslednja merila: — da so zgrajeni na območjih, ki se urejajo po določilih urbanističnega programa, urbanističnega načrta, ni'banističnega reda ali z zazidalnim načrtom in je na njih gradnja dovoljena, — objekti, ki služijo za potrebe kmečkega gospodarstva in niso v nasprotju s sanitarnimi in drugimi Predpisi, — objekti, ki so grajeni izven urbanističnih redov in niso v nasprotju z gospodarskimi, vodnogospodarskimi, naravovarstvenimi, krajinskimi in spomeniškimi, kmetijskimi in krajevnimi interesi — na splošno, da ne ovirajo interesov prostora ter ne predstavljajo požarne nevarnosti ali onesnaževanja okolja. Za te objekte se zahteva, da so primerno oblikovani s krajino, primerno arhitekturo oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov s krajinsko arhitekturo. Pristojni upravni organ je pred razvrstitvijo objektov v kategorijo dolžan pridobiti pismeno mnenje ali soglasje organizacije, ki je pooblaščena za urbanistično načrtovanje (Razvojni center Celje) in Zavoda spomeniško varstvo Celje. 4. člen V drugo kategorijo objektov za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstrnitev za določen čas odloži, se razvrstijo objekti, ki so zgrajeni: — na zavarovanih površinah in zavarovanih območjih zaradi kmetijskega, gospodarskega, vodnogospodarskega, prometno-komunalnega, spomeniškega in naravovarstvenega interesa in zaščiteni krajini, — na ostalih območjih na katerih ni dovoljena gradnja takega objekta in neposredno ne ovirajo izrabe prostora. 5. člen V tretjo kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo objekti, ki so zgrajeni: — na zavarovanih površinah zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, spomeniškega in naravovarstvenega interesa, — na zemljiščih, ki so zavarovani z občinskim aktom, — na zemljiščih, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta. 6. člen Določila odloka se smiselno uporabljajo tudi za objekte, ki so jih investitorji rekonstruirali in jim tako spremenili namen v stanovanjski ali počitniški. 7. člen Lokacijsko dovoljenje za objekte iz 3. člena tega odloka se lahko izda na zahtevo investitorja, ki jo mora vložiti v roku štirih mesecev od uveljavitve tega odloka. K zahtevi je dolžan priložiti dokazila o izpolnitvi vseh pogojev iz 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter dokazila o plačilu stroškov za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Lokacijsko dovoljenje za objekte iz 4. člena tega odloka se ne more izdati. Izjemoma je možno izdati lokacijsko dovoljenje, če se odstranitev objekta lahko odloži za najmanj 10 let in ob pogoju, da bo investitor odstranil objekt na svoje stroške, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost investitorja se po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja, uradno vpiše v zemljiško knjigo. Za objekte iz 5. člena tega odloka izda odločbo za odstranitev objekta občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. 8. člen Investitor objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja, ki je že v uporabi, je dolžan v roku štirib mesecev od uveljavitve tega odloka prijaviti nedovoljeni zgrajeni objekt občinskemu upravnemu organu pristojnemu za urbanizem. Občinska urbanistična inšpekcija mora v roku štirih mesecev po uveljavitvi tega odloka posredovati občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem vse podatke o nedovoljeno zgrajenih objektih. Po tem roku bo pristojni upravni organ izdal odločbe o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti brez vlog ali zahtevkov investitorja. 9. člen Kategorizacijo objektov zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, izvrši občinski upravni organ pristojen za urbanizem v roku osmih mesecev od uveljavitve tega odloka, po merilih iz 3., 4. in 5. člena tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 1. februarja 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 286. V skladu z 12. členom dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa otroškega varstva v letu 1979 in 1980 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev na seji dne 4. decembra 1978 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani združeni v Skupnosti otroškega varstva Vrhnika sprejeli dopolnilo k 'samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 o iz-vanju programa otroškega varstva v letu 1979 in 1980. 2 Za izvedbo sprejetega programa za leto 1979, bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 1,78 %>. 3 Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Vrhnika Veselka Mladenovič 1. r. 287. V skladu z 9. členom dopolnila k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Vrhnika m SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in 1980 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. decembra 1978 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika sprejeli dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Vrhnika in SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in 1980. 2 Za izvedbo sprejetega programa za leto 1979 bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 0,69 %. 3 Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika Matej Dobčnik 1. r. 288. V skladu z 12. in 14. členom dopolnila k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1976 do 1980 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. decembra 1978 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 Ugotovi se, da s«> delovni ljudje in občani združeni v Občinski izobraževalni skupnosti Vrhnika sprejeli dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o osnovah Plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980. 2 Za izvedbo sprejetega programa za leto 1979 bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 5,68 %. 3 Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika Friderik Rutar 1. r. 289. V skladu s III. točko dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Vrhnika in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 je skupščina kulturne skupnosti Vrhnika na seji zbora uporabnikov in zbora Ovajalcev dne 4. decembra 1978 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v Kulturni skupnosti Vrhnika sprejeli dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kultur-ne skupnosti občine Vrhnika in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980. 2 Za izvedbo sprejetega programa za leto 1979, bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 0,86 %. 3 Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Vrhnika Božidar Grabnar 1. r. 290. V skladu s VI. točko dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne dejavnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 je skupščina Temeljne telesnokulturne skupnosti Vrhnika na zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. decembra 1978 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v Temeljni telesnokulturni skupnosti Vrhnika sprejeli dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne dejavnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980. 2 Za izvedbo sprejetega programa za leto 1979 bodo delovni ljudje združevali sredstva iz svojih bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 0,39 0/o. 3 Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Predsednik Skupščine TTKS Vrhnika Anton Sbkač 1. r. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 250. Sklepi in stališča o temeljnih usmeritvah za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže ter zu- nanjetrgovinskih kadrov doma in v tujini 365 251. Zakon o plačevanju doplačilne poštne znamke »VIII. Mediteranske igre, Split, 1979. leta« 368 252. Odlok o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1979 369 253. Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za finance 375 254. Odlok o izvolitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije 376 255. Odlok o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije 376 256. Odlok o razrešitvi sekretarja Zbora občin Skupščine SR Slovenije 377 257. Odlok o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 377 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 258. Odločba o ugotovitvi, da določbe 61. člena samou pravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilil za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno po rabo delavcev SGP »Zidar« Kočevje, niso v neskladju z ustavo in zakonom in o določitvi roka za uskladitev pravilnikov o konkretnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb SGP »Zidar« Kočevje, z ustavo in zakonom 377 Stran IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 259. Odlok o spremembah odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letih 1978 in 1979 378 260. Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 378 261. Odlok o namenskem prispevku za modernizacijo mle- čne proizvodnje v organizacijah združenega dela za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 380 262. Sklep o trajanju študija na visokošolskih temeljnih organizacijah Strojništvo, Elektrotehnika, Gradbeništvo in Kemijska tehnologija Visoke tehniške šole v Mariboru 381 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 263. Pravilnik o načinu izplačevanja invalidskega doda- tka, družinskega dodatka in drugih prejemkov ter o kontroli izvrševanja izdatkov 381 264. Navodilo o načinu vodenja evidence o uživalcih in- validskega dodatka, družinskega dodatka in drugih denarnih prejemkov 382 265. Sklep o določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 1979 385 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 266. Poročilo o višini poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov po poklicih za leto 1977 385 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 267. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstve- nega varstva, veljavna od 1. 3. 1979 (Novo mesto) 387 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 268. Poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane 388 269. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez dovoljenja (Brežice) 409 270. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1981 do 1985 410 271. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Celje 411 272. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje 411 273. Odlok o zazidalnem načrtu »Sončni park« (Celje) 412 274. Odredba o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Celje 413 275. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja tiudinja (Celje) 413 Stran 276. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Lenart 413 277. Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v de- lovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana (Ljubljana Center) 414 278. Sklep o javni razgrnitvi tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 »Nove Poljane« (Ljubljana Center) 415 279. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju Skupščine Ljubljana Moste-Poljc 415 280. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pra- vic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju delov zazidalnih načrtov sosesk IV, Rekreacijski center in Mestno jedro v sklopu urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju 417 281. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (Šentjur pri Celju) 417 282. Odlok o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini (Šmarje pri Jelšah) 41“ 283. Odlok o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in ureditve okolice objektov v naseljih občine Šmarje pri Jelšah 421 284. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbe- nega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Šmarje pri Jelšah) 423 285. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (Šmarje pri Jelšah) 425 286. Ugotovitveni sklep o sprejemu dopolnila k samouprav- nemu sporazumu o temeljih planov' skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa otroškega varstva v letu 1979 in 1980 (Vrhnika) 426 287. Ugotovitveni sklep o sprejemu dopolnila k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Vrhnika in SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in 1980 426 288. Ugotovitveni sklep o sprejemu dopolnila k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 426 289. Ugotovitveni sklep o sprejemu dopolnila k samou- pravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Vrhnika in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 427 290. Ugotovitveni sklep o sprejemu dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne de-' Javnosti Vrhnika za obdobje 1916—1980 za leti 1979 in 1,80 427 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič. Vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VIT Telefon direktni nerinlštvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72