j^j, vsak dan fš Ib praznikov jjjued dally except Saturday«, Sunday« and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradom to upravnllkl proatorl: MIT South Lawndala Am t Off lot of Publication: 7 South Lawndala Ava. Icphon* Rockwall 4004 " matter January la. INS. at tha ooat offic« at emcaao. Ullnola. under Ui« Act oí Contra« of March «. 117«. CHICAGO 23. ILL. TOREK. 4. NOVEMBRA (NOV. 4). 1947 Subacripiton 990)0 Yearly ÔTEV.—NUMBER 219 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in «action 1100, Act of Oct. 3. 1017, authorised on June 4. 1010. Priprave za velike proslave ustanovitve sovjetske države Pričele oe bodo 7. novembra. Načrtna komioija razkrila povečanje induotrijoke produkcije Moskva. 3. nov.—Sovjetska u-ija, ki zdaj zavzema bolj pro-pinentno mesto v svetovnih za-jpvah kot kdaj prej v zgodovi-ii in izkazuje velike uspehe v fcdustrijah in poljedelstvu, se popravlja na velike proslave ^desetletnice boljševiške revo-kicije in ustanovitve sovjetske jriave. Pričele se bodo 7. no-lembra in trajale bodo tri dni. Okrasevanje Moskve je v teku. Rdeči trg bo glavno pozo-niče proslav. Povsod bodo vihrale rdeče zastave. Slike Nikolaja Lenina, premierja Staji-H, zunanjega ministra Moloto-n in drugih sovjetskih vodite-|ev bodo na pročeljih poslopij, luska prestolnica bo v cvetju k električni razsvetljavi. Mednarodni dogodki bodo i-trali važno vlogo v proslavah. Pričakuje se, da bodo ob javi j e-ie važne deklaracije o sovjetski nlitiki in mednarodnih zade-rah. Proslave bodo imele pose-len pomen za sovjetske držav-jane. V tridesetih letih je zrastla lova generacija pod sovjetsko vtavo. prežeta z novimi ideja-ni. V teh letih je šla Sovjetska inije skozi težke preizkušnje, ■»vzeti je morala dedščino pr-n svetovne vojne, iti skozi leta «nanje intervencije, civilne rajne in končno skozi drugo movno vojno, v kateri je utr-«U ogromne izgube v živi je-ljih in materialni škodi. So-rjetska unija ne bo proslavljala imo svojega obstanka, temveč udi dosežene uspehe in napre-kk. Petletni načrt se uspešno iz-*ja. Drugo leto preurejevanja ovjetskih industrij je bilo ¡ljučeno. Državna načrtna ko-Msija je nedavno poročala, da kje produkcija povečala za 25 pdstotkov letos v primeri s proučijo lanskega leta. Produk-ija premoga je dosegla pred-ojno točko. Tej so se približa-»industrije olja, železa in jek-t čeprav so bile silno prizadete ' času vojne in okupacije. Letošnja bogata letina je zbri-il» spomine na sušo lanskega h ki je uničila velik del pri-"ikov. Sovjetska unija izka-fcje porast letošnjega pridelka > 58 odstotkov. Skladišča so daJ strpana z žitom in drugi- mi pridelki. Materialna blaginja prebivalcev sovjetskih republik se je zboljšala. Konstrukcija stanovanj hitro napreduje. Notranji uspehi bodo domi-natna nota v proslavah tridesetletnice sovjetske države. Senco na proslave bo metala le zunanja situacija. Bojazni pred izbruhom vojne ni v Sovjetski uniji. Ljudje se le čudijo, ker je vojna propaganda postala predmet mednarodnih debat. Vrše se razprave o formiranju organizacije devetih komunističnih strank v Evropi. Predavatelji in agitatorji so optimistični v izražanju mnenja o sedanji situaciji. Uradne pro-klamacije so tudi optimistične. Te sicer obsojajo vojno propagando in namene imperialističnega tabora, zaeno pa naglaša-jo, da je velika razlika med to propagando in vojno. Člani eksekutivnega odbora komunistične stranke, so naslovili apel delavcem vseh državah, naj razkrinkajo vse vojne hujskače. Poziv je bil objavljen na prvih straneh ruskih listov. Poslanik se zavzel za reporterja Jugoslovanska vlada dobila noto t Belgrad. 3. nov.—Ameriški poslanik Cavendish Cannon je naznanil, da je naslovil jugoslovanskemu zunanjemu uradu noto z apelom, naj vzame v pretres slučaj dveh ameriških reporterjev. To sta Arthur M. Brandel in njegova žena. Jugoslovanska vlada je naznanila, da ju bo izgnala iz dežele zaradi pošiljanja neresničnih vesti. Brandel je reporter newyor-škegi lista Times, njegova žena pa ameriške časniške agenture United Press. Oba sta naznani-da, da bosta zapustila Jugoslavijo. Cannon je v noti siigeriral jugoslovanski vladi, naj revidira Patton za sodelovanje z delavci Predsednik farmske unije udaril po re^kcionarjih Great Falls. Mont. — (FP) — James G.,»Patton, .predsednik farmarske unije, je v svojem govoru na konvenciji farmarske unije »države Montana urgiral delegate, nai pospešijo kooperacijo med farmarji in delavci ter drugimi naprednimi grupami, da se ustavi prodiranje' reakcije v Ameriki. Patton je pozval kongres, ki se snide na izrednem zasedanju 17. novembra, naj stabilizira a-meriško ekonomijo z vzpostavitvijo kontrole cen in odmerkov vseh glavnih potrebščin. Zaeno pa je svaril delegate pred možnostjo, da bo kongres postavil kontrolo cenam samo za farmske produkte. Dalje je Patton ostro obsodil postopanje kongresnega odsega za neameriške aktivnosti ki preiskuje komunistične aktivnosti v filmskih podjetjih. Udaril jo tudi po liberalcih, ki so vsled sedanje histerične gonje proti "rdeČkarjem" prestrašili ter. se skrili v luknje. Naglasil je potrebo odločnega boja proti reakciji, da se ohranijo civilne svobodščine. Na konvenciji sta govorila tudi Lee Pressman, pravdnik CIO, in senator Jamss Murray, demo krat iz Montane. Patton ju je pozdravil kot prijatelja farmarjev in delavcev. CIJSKA FIRMA BO TRGOVALA PRIJATELJSKIMI DRŽAVAMI" l®°«on. Ma«a. — (FP) — Med-PJ ko l«dje dovažajo trupla ameriških vojakov z bo-F druge svetovne vojne, se P*ovci s smrtjo" že priprav-da se trgovanje z bojnim »)«n pospeši. V ta namen * ustanovili novo eksportno P«*>, ki bo pošiljala orožje v p države, 7. odobritvijo držav- d*psrtmenta. j" ' firme, ki bo tržila z Johnson Automatics P N;eni uradi so v r "'u Providencu in New uit ,0r; ani^ral jo je Mel-* Johnson ml., iznaditelj ''■•«■ avtomatične puške. " «sečem je Johnson ' w vršijo pogajanja Vf) družbo in,zastopal >av za dostavljanje """js. z odobritvijo 1 In državnega de ' bil Johnson deležen katero je zavrnil A ko moja nova eks-fracija lahko poma-pnj'ateljem, da zajezi-Praznika, sem po-¿adovoljen, kajti U j»» j P"« Coru Pit' n»^ i pknl M nji F tU; fcirr •„ PWlTiff Tak»» kritika prihaja od kominterne In njegovih sopotnikov." Dalje, je rekel, da bo njegova korpora-cija zalagala prijateljske države z orožjem, da tako pomaga rešiti problem driavnega de-partmenta. Johnson je odprto priznsl, ds bo njegovs firma zalagals "pri jsteljske držsve" ne le z avtomatičnimi puškami, temveč tu di z lahkimi strojnicami in tež kim vojaškim materialom. Nudila jim bo tudi tehnične in strukcije. Vojaški izvedenci in veščaki bodo poslsni v vse kra-je sveta, zlssti pa na Srednji vzhod, v zapadno Evropo, Južno Ameriko, škandinavske države in v vse angleško govoreče države. Nova eksportns družbs je po družnica korporacije Delaware Johnson Automatics, ki se tudi bavi z izdelavo in prodajo bojnega orožja.. Povezan je munl-cijskih kraljev je sllčno privezanosti drugih velikih korporscij, ki kontrolirajo ekonomsko živ Ijenje Amerike To so veliki ka» teli ali trusti. ki izvsjsjo svoj vpliv v domači in zunsnji politiki vlade. Domače vesti Nov grob v Ponni Strabane, Pa —Dne 28. okt. je umrl Michael Frank, star 53 let, doma iz Nadanjega sela pri St. Petru na Krasu, v Ameriki 34 let, član društva 138 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, oina in tri hčere, v starem kraju pa očeta in sestro. Bil je naprednega mišljenja in rad čital delavske liste. Smrt na aapadu Sacramento, Cal.—-V bolnišnici je 5. avg. umrl Anton Strojen, star 75 let, doma iz Velike Loke pri Višnji gori, odkoder je prišel v Hibbing, Minn., leta 1903 in tam živel 20 let. Zadnjih 12 let je bil mrtvouden— mrtvoud ga je ponovno zadel pred 7 meseci in od tedsj je bil ves čas v bolnišnici. Zapušča ženo, štiri hčere, štiri sinbve in Štiri vnuke.—V Orevillu, Cal., se je smrtno ponesrečil s truk-torjlm Albin Repotočnik-Mik-lič, star 34 let, rojen v Red Lodgeu, Mont., kjer je pred več leti umrl njegov oče Feliks Re-potočnik za "flu". V Overillu zapušča mater, očma in sestro. Is Clevelande Cleveland.—Po krotki bolezni je umrla v bolnišnici Terezija Tori, rojena Smodlč, stara 63 let, doma iz Dobovcp pod Ku-mom, Dolenjsko, v Ameriki 18 let. Tukaj zapušča dve poročeni hčeri, vnuke in brata Jo-sepha. Pokopana je bila v May-nardu, O.—V bolnišnici St. Alexis se nahaja Frank Äiberna. odločitev. Brandel in njegova žena naj bi ostala v deželi. Poslanik je naglasil, da ni tehtnega vzroka za izgon reporterjev. Jugoslovanske oblasti so izjavile, da je Brandel v svojih poročilih blatil Jugoslavijo in njene uradnike in se izzivalno obnašal. Nacisti obtoženi vojnih zločinov Postavljeni bodo pred ameriško sodišče Nuernberg. Nemčija. a. nov.— Devetnajst naVistov, ki so imeli važne pozicije v Hitlerjevi državi, je bilo obtoženih vojnih zločinov. Vsi bodo postavljeni pred ameriško sodišče. Obtožnica jim očita med drugim vodstvo agresivne vojne, ropanje in plenitve v okupiranih državah, zasužnenje tujih delavcev v nemških industrijah ter mučenja in umore jetnikov v koncentracijskih taboriščih. Med obtoženci so Ernst von Weizaecker, bivši poslanik v Vatikanu; Gustav von Moyland, član Štaba zunanjega urada; Wilhelm Keppler, ekonomski svetovalec Hitlerja; Ernst Wilhelm Boehle, načelnik zunanje divizije nacijske stranke; Kari Ritter, bivši poslanik za izredne zadeve; Ernst Woermann, načelnik političnega departmenta divizije mednarodnega prava; Otto Erdammsdorf, pomočnik Wo-ermanna; Edmund Veesenma-yer, član Štaba zunanjega urada; Hans Lammers, Šef državnega urada; Richard Darree, minister za živila in poljedelstvo, ln Karl Rasche, načelnik odbora direktorjev banke v Dresdenu. Obtožnico so sestsvili prose-kutor Robert M. W. Kempner in člani njegovega štaba. Driavni department noče razkriti obdoliitev Washington, D. C^, I. nov.- Držsvni department noče raz kriti obdolžitev proti šestim u-službencem, ki so bili odslov-ljeni v teku čistke. Izjavil je le, da bo predložil zadevo komisiji za civilno službo v svrho nadaljnje preiaksve. To je prišlo na dan, ko so odvetniki odstavljenih uslužbencev objavili dokurnente o slučajih. Podali so tudi izjavo z ostro obsodbo metod državnega departmenta. Poudarili so med drugim, da prizadeti uslužbenci niso dobili niti prilike do zagovora na ob-dolžitve. Dokumenti dokazujejo, da odslovljeni uslužbenci niso bili člani komunistične stranke. ' Britska delavska vlada proti razpisu volitev ' Konservativci zmagali pri mestnih volitvah. P^eokret v smeri desnice demonstriran Potree povzročil veliko ikodo v Peruju Lima, Peru, 3. nov.—Potresni sunki so povzročili veliko ikodo v centralnem delu države. Ve* mest in vasi je prizadetih. Potres je zahteval najmanj 44 človeških življenj. Vlada je posla-la zdravnike, bolničarke, živila in druge potrebščine v prizadete kraje. Neereča v rudniku urana v Nemčiji i Berlin, 3. nov.—List Neue Zci-tung poroča, da je bilo 80 nemških delavcev ubitih v nesreči, ki se je pripetija 22. oktobra v rudniku urana v južni Saksonski, ki je v ruski coni. Rudnik se nahaja v bližini meje Čeho-slovakije. London. 3. nov.—Besednik delavske vlade je zavrnil zahtevo konservativne stranke, katere vodja je bivši premier Winston jChurchill, za razpis splošnih volitev. Zahteva je sledila zmagi konservativne atranke pri mestnih volitvah v Angliji in Wale-su. Te so pokazale, da le je po Htično nihalo nagnilo v smeri desnice. Visok uradnih ^delavske vlade je zavrnil zahtevo glede razpisa splošni h volitev. Dejal je, da izid ne bo povzročil revizije ao-clalističnegf programa premierja Attleejo. Naglasil je dejstvo, da od splošnih volitev, ki so se vršile leta IIKS, niso konservativci dobili niti enega sedeža v parlamentu pri nadomestnih volitvah. Razlika med mestnimi ln parlamentarnimi volitvami je yelika. Uspehe konservativne stranke pri mestnih volitvah v Angliji primerjajo nekateri uspehom stranke genersla Charlesa de Gaulla v Franciji. Kandidati De Oaulleve stranke so dobili največ glasov pri mestnih voli tvah v Brancljl pred dvema tednoma. Churchill j« nedavno Izjavil, da stdanji brltaki parlament več ne predstavlja volje in teženj večine ljudstva. Tzld mestnih volitev je proglasil za odprt pro test proti delavski stranki 1n Attleejevl vladi. "Velika zmaga konservativne stranke je težak udarec Attlee-jvl vladi, katera nas Je pognala na pot uničeni« doma in v inozemstvu," je rekel Churchill. "Izid volitev je najznačilnejši dogodek v naši deželi od leta 1045, ko Je delavska vlada prišla na krmilo. Celo v Industrijskih dlstrlktlh so volllci oddali svoje glasove kandidatom konservativne stranko. To Jo bil izraz nezaupanja v Attleejevo vlado." Uradna poročila o izidu volitev kažejo, da je delavska stranka Izgubila 844 sedežev v mestnih odborih, konservativna pa pridobila 8I8 sedežev. Neodvisna stranka je tudi dobila 32 sedežev. Liberalna stranka nI itk<ß 1 I* i Bf i Trni "neameriški" odbor skuša napraviti krpo papir) a Is ustavno sajamčenlh civilnih ave dobila in ne izgubila nobenega sedeža, Šibka komunlsltčna stranka je izgubila devet sedežev. . Voditelji delavske stranke ne pripisujejo velike važnosti izidu mastnih volitev. Morgan Phillips, tajnik stranke, Je dejal; • "Volitve niao političen plaz. Neprekinjen pohod delavske stranke od leta 11)45 je bil le sa-časno ustavljen. Laborit! le vedno kontrolirajo čez sto mest in predstavljajo največjo stranko v mnogih dlstrlktih." t gonj ar ne ne bodo odslovile delavcev O'Neill naznanil sklenitev dogovora Chleago, 3. nov.—Atiri velike žgahjarske kompanlje oo dale zagotovilo, da no bodo odslovile delavcev ln ne snlftal« ploč v dp-bi 80 dni ustavitve obrota. Kompanlje so se odzvale apelu predsednika Trumana, naj ustavijo obrat, da se priitedl lito u zapadno Evropo. Zadevno naznanilo, do delavci na bodo odstavljeni, j« obj O'Neill, prodi i obja-sadnlk tUlery, Vil Joaoph mednarodne ugli« DlsttlUi Rectvfvtng k Wine Workero ADF, kakor tudi sklenitev dogovora na konferenci o ropreaen-tanti kompanlj v Chlcagu. Konferenci Je predaedoval William O, Murray, federalni komisar. Thomas Paradine, i e prozen- tant Hehenley Co., je dejol, da 00 je kompanija odzvala apelu predsednika Trumana za prostovoljno kooperacijo. 2|onjarne so ustsvlle obrat 2ft, oktobra ln bodo zsprte do 24. decembra. O'Neill je dejal, da bodo druge kompanlje naznanile odločitev v 24 urah.- Med temi so Frankfort Co, Hiram Walker Co., Park Bi Til ford Co. ter Arrow Co. NJogova unijo je po* darjala, da je ustavitev obrata prostovoljna ln da delavci ne smejo biti prizadeti, Unija Ima okrog V),000 članov v Ameriki in Kanadi. PROFITI JEKLARSKE KORPORACUE DOSEGU NAJVIŠJO TOČKO New York. — (FP) - Prvič po velikem krahu leta 1920 se je zgodilo, ds je jeklsrska kor-poraclja U. S, Steel letoa razdelila dodatne dividende svojim 170,000 delničarjem, ki Imajo nsvadne delnice To pome nI, da so letošnji profltl ta kor-poraclja dosegli najvišjo točko v njeni zgodovini. V prvih davetth meaeclh tega leta so člatt dohodki U. S Steel znašali 007,308.4*11, sli pribljžno 75'. več kot v Isti d"bi lanska-gs leta, ko so čisti dohodki sna-nail 057,487,804 Poleg tega je (a družba odpiaala 0138,000.000 od skupnih dohodkov za l/bolj šanje tovarn in opreme, nadaljnjih 010,000.000 pa za kritje tekočih atroškov, ki so Uje nastali vsled višanja cen materialu nad prvotnim proračunom. Irving H Olds, predsednik družblnega odi* ra, »e izrazil zadovoljstvo o profilih Dejal je, da rir pričakuje nedaljnoga zvišanja cm pod sedanjimi ras-meraml, zaeno pa Jo poudaril, rla še no ve, kak!»n efekt bodo Imele na skupno dohodke višje delavsko mezde in višje cene materiala do konca tega leta Dobički korporacije U. S Steel zaznamujejo najvišjo točko profilov mod drugimi kor po-racijami, ki ao tudi požele o-gromne proflte, V nekaterih slučajih ao letošnji profltl več kft 30(1 odstotkov višji od lanskih Koiporacija Jonos k Laugh* Jin Steel je v prvih devetih mesecih tega leta iruela 018,882,738 profitov, «ločim je \ isti dobi la> ni imela 08,100,280 dobička. Družba Prodor L Gamble, ki Izdeluje milo, je lotos požela 018,814,575, lani pa 05.870,823, medtem ko je kor poraclja International Business Machlne letoa nagrabila 017,810,802, lani pa 013.115,088 Znano )e, da je jeklarska družba U S Steel v času ru-darake »tavke vpila, da bo vsled tog s trnela produkcija premoga v njenih "kaptlvnlhN rovih in njenega |ekla, daljo, da bo znižanje delovnlka rudarjev povzročita aološen zastoj. Omenjene številko o profitih Itpri-čujejo, da le bita vpitje Jeklarske družbo brez podlage. pnns\rtTA TOREK, 4. NQVEMRPa PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Uf LASTNINA 8LOVEWSCS MÀHODNE PODPOR«* JEDNOTE oI «ad published bf Sloveae National BenetU Society m ZdruU*. driere (Uvea CWeo«s)Ui_ «o leio. 04.00 so pol loto. 02-00 » ^l Uto, m Cbi Cook Co. SOJO M colo Uio. 04.75 t« pol loto; « laoee«0ve Uim. Saksurlolloii rotooi for ike Uoiled Hales (except Chico«o) «od Conodo 00J>0 per yoor. Chicago aad Cook County M M por y*»' foreign oountrioi lili» por y«w. .. . ■ ~ Com ogleeov po dofOvoru^-RokopW dopjjoe Inaeeoroeeoi» členkov te ne vrsčejo RpkopW Uterame dramo, potmi Itd.) m rinejo poélHetelJu I» v duieju. êe le prilotu Advertising rafra o. «mw^-H^UVtip» * ond unsolicited eittelOe wlU oot bo such os stories, ploy. * ^S^JTv^T when occomponlod bf sell-addrsesed and stamped envelope. Nesiev'ne vso, kar Ima stik o listeau PROSVETA 2M7 r 59 So. UwndaU Ar«. Chicago 23, Illlaole Duhovi so še napeti se O potovanju po Pennt Clovoland. O.—Prav kar sem ■e vrnil s 400-miljskega potovanja in se oglašam v Prosveti, da bodo čitatelji vedeli, da sem se vfnil srečno domov. Kaj pa se je pripetilo prav danes z mojo "streamlined" poulično? Poulično sem ustavil pri inženirskem poslopju in poleg drugih sta vstopila tudi dva izobraženca, ki sta "mahala" kar po "kranjsko". Prvi je vprašal drugega, kam naj vrže ^esetico. Odgovoril, pa sem jaz po slovensko in pokazal na "fare boxo". Kdo je bil doticni mož? Nihče drugi kot sam Mihael Krek! Njegov spremljevalec pa je bil ritki slovenski odvetnik. Razgo- sla Theresa Mihevc iz Clevelan-da. Dospeli smo v Imperial, kjer sem obrnil na cesto 978, toda ko smo prišli do ceste 22, ie bil konec naše cesL* Kaj sedaj? Tam je bil hotel in stala sta dva moža. Rekel sem Mihi, naj vpraša, kje se nadaljuje cesta 978. Miha je odšel in vpraial za cesto, nato pa izginil z moškim. Mimo je privozil neki voznik in sem ga vprašal, kje te nadaljuje naša cesta, nakar mi je on pojasnil. Končno se je prikazal Miha in pojasnil, da je enega spil. Se nekaj anilj vožnje in dospeli smo v Oakdale k Francki Meautz, katere hčerka Frances je učiteljica v Imperialu. Tam smo izloiili Thereso in njena otroka in hoteli iti, Frances po Diplomatična vojna med ameriškim ln ruskim "behemotom v Lake Successu, kjer so narodi razdeljeni v dva, včasih v tri svetove, veselo nadaljuje. Komaj je končan ta konflikt, je že na vrst Irugl. Kolikor "perečih" vprašanj, toliko konfliktov Tudi ni izgledov, da bo prišlo do pomlrttve živcev in krvi. Diplomatje se obdelujejo brez rokavic, brez diplomatlčnega dvoumnega jez ka, ki je bil v navadi v preteklosti. V tej vojni nI nobene r»flnlra-nosti, nobenega brzdanja, nobenega prizanašanja. Govori se odprto kot na Mkšnih demokratičnih delavskih konvencijah, kj?r si stojita nasproti dve sektaški frakciji, vsaka odločena, da svojega nasprotnika čim bolj efektivno "zakoljjs". Temu pravijo "nova diplomacija". Nam se ta diplomacija bolj dopade kot pa "double talk" ali dvoumna rafinlranost, katero Je treba čitati med vrsticami, da se dobi jedro. To seveda ne pomeni, da si ne želimo več soglasja, več bratstva, več kompromisov tudi med visokimi diplomati. Dokler ne pride do "glve and take , do popuščanja od obeh strani, kar je bistvena potreba za mirno sožitje narodov, toliko časa tudi ne more priti do premostitve velikega PryPtekočem zasedanju skupščine Združenih narodov se po svoj "vltripllčnostl" najbolj odlikujeta načelnik ruske delegacije Andrej Višinski in tržaški Slovenec dr. Bebler. O slednjem gre glas, da je Še bolj "bojevit" kot pa Višinski. Pbd njegovim jezikom-govorl tudi gladko francoščino—se zapadnl dlnlomatje kar zvijajo Dr. Bebler se opravičuje, češ da oe ne more kontrolirati, ko vidi kakšno krivico delajo zapadnl diplomati njegovi domovini, nov Jugpolavljl. Poleg grške afere je bil v Lake Successu do zdaj največ5i konflikt o ruski zahtevi, da se postavi vojno hujskaštvo izven zakona Ameriko, Turčijo in Grčijo pa ožigosa kot vojne hujskače. To je bilaJilo za ognilo, zob za j»b. V grški aferi je ameriška diplomacija fanatično skdtela pripečatitl odgovornost za civilno vojno Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, indlrektno pa tudi Rusiji. To se Ji sicer ni na vsej črti posrečilo, kakor se tudi ni ruski diplomaciji, da pritisne pečat vojnega hujskaštva Ameriki, Grčiji ln Turčiji. V obeh primerih so to preprečile srednje in manjše države, ki so zavzele "srednjo pot" ln v odborih forsirale sprejetje kom promlsnlh resolucij. Kar se tiče grške afere, se strinjamo s Fredo Kirchway, urednico revije The Nation, ki pravi, ako bi bila Rusija «avzela bolj konstruktivno in pomirjevalno stališče, do bi bila lahko izmane-vrirala Ameriko, "katera ni zaslužila take zmage." Ameriška diplomacija sicef nI zmagala na vsej črti, toda v resoluciji Je še ostala senca, ki indlrektno meče odgovornost za civilno vojno na grške sosede. To se je zgodilo kljub temu, da je bila pri glasovanju večina delegacij uverjena, da se s tem dela krivica Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, toda nekompromisno stališče sovjetske-ga bloka, predvsem Rusije, je večino prisililo, da je glasovala kot Jo. Urednica Nationa pravi, ako bi bila Rusija pri tem vprašanju nastopala bolj diplomatično: na eni strani vztrajalo proti naprtit vi moralne odgovornosti za civilno vojno grškim sosedom, na drufei strani pa pristala na imenovanje strogo nevtralne in objektivne obmejne "stražne" komisije, bi bila v defenzlvl ameriška diplomacija, katf je tudi zaslužila. In zaslužilo je to lz razloga, ker Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji očividno dela veliko krivico. Toda ker Rusija ni hotela slišati o nikakšnem kompromisu, Je pri tem vprašanju bitko tudi skoro na vsej črti izgubila. Zmagala je le v tem, da nI prlftlo do direktne obdolžitve grških sosedov, marveč samo do Indirektne. Po tfj "zmagi" se Je ruski blok postavil na stališče, da ne bo sodeloval v novi balkanski komisiji. Vsled tega je možno, da bo prestiž te komisije trpel, toda gotovo je tudi to, da se s takim anarhizmom ne utrjuje Združenih narodov. Baš obratno je resnica. Ampak krivdo za to nosi prav tako ameriška diplomacija. yarjala sta se tako glasno, kakor je rekla dB, bi me mama rftda da bi bjla v Ljubljani. Zdi se spoznaia> ker rada čita moje do- mi, da mu je odvetnik dejal, da ga je polomil, s svojim nastopom v ffkevdru" sv. Vida. No, kar koli sta že govorila, jaz pa Sem Mihi dal enako poslugo, kot jo dam drugim potnikom za "dime", Sedaj pa nekaj besed o mojem potovanju. Napravil sem običajno turo v Pennsy Ivani jo. Obiskal Bern mesto Washington, Library, Coverdale, Oakdale, Avella, Carnegie, Moon Run in skozi Moon Run nazaj v krasni Ohift. Mnogi niti ne vedor da sem posetil njihovo naselbino, kajti ne delam več obiskov, da bi me izvolili v gl. odbor na prihodnji konvenciji. Tega mi ni treba. Če pa koga skrbi, kako je z mojo dušo, naj mu povem, da se je moje zdravje izboljšalo, odkar se bolj držim v moji "ku-či" in nimam skrbi, če je mesni ali pa ribji dan, kajti jaz se lahko poslužim zelja in 7 ocvirki zabeljenih žgancev. Iz stare domovine sem prinesel toliko izobrazbe, da znam to sam kuhati, česar še Trumanova kuharica ne zna. No, pa pojdimo na ccsto z mojim avtomobilom znamke Chevrolet. V soboto, 18. oktobra, sem bil pokonci že ob pol petih in kmalu nato sem bil že na cesti. Prvi, ki sem ga pobral na Water-00 rd., je bil moj "brother" Mi-lael, k< je nesel polno skrinjo klobas in ajdovo moko iz metropole v Avello, da pokaže tam, tako smo izobraženi v Cleve-andu. . Theresa Mihevc je želela vide ti Oakdale s svojo hčerko Dorothy in sinkom Joevom. Dejal sem ji, da bo mene stalo prav toliko, če gre z menoj tudi ona. In šli smo. Prva postaja je bila pri acku in Frances Mihevc. Tam smo dobili poleg mleka tudi hrušk. Ker pa smo za svobodo vseh stvari, tudi pijano* lahko zamenjamo mleko za žganje, ali pa kot je storil neki župnik, ki e prekrstil v petek pečeno raco r ribo. Tudi mi lahko storimo sto, ni pa nam treba prekrstit: mleka v alkohol, kajti mleko že tako vsebuje nekaj alkohola. Ob slovesu nam je Francka povedala, da gro v Cleveland, ker je Bolj posrečeno se je iztekla borba glede ruske resolucije proti vojnemu hujskaštvu, ki je v Združenih državah v polnem cvetju. V ozadju tega hujskaštva so Wall Street, državni department ln milita! »zem, ki streme za "ameriškim stoletjem." Politični odbor Z. N. sicer ni sprejel ruske resolucije v celoti, marveč kompromisni predlog Francije, Kanade in Avstralije. Ta predlog, ki bo tudi v zbornici skoraj gotovo soglasno sprejet, obaoja vsako vojno pro pagando in poziva narode, naj vodijo propagando za mir. Ta resolucija morda ni epohalnega pomena, vendar Je važna kajti vojne hujskače potiska v defenzivo. Višinski torej ni zaman rohnel proti njim. Ameriška delegacija je prvotno gledala mrko tudi na to kompiOmlano tesolucijo, toda odprto jI ni mogla nasprotovati. kajti s tem bi se bila sama obtožllp. Končno ae je odločila. da glaauje zanjo, kakor tudi ves sovjetaki blok. John Foster Dulles, član ameriške delegacije in eden glavnih avtorjev amertike politike trdi* pesti napram Rusiji ln njenim ' satelitom". je to resolucijo aicer hotel omalovaževati, češ da Je voj no hujfckanjc le »imptom, ne pa vzrok Ampak to je ie del resnice Toda tudi vojno hujskaštvo lahko samo na sebi postane vzrok za vojno, kajti z vojno propagando se zastrupljajo ljudstva, se ustvar ju »enliment /a militarizem, oboroievanje in tudi za vojno samo Vojna piopaganda Je sploh prvi korak, prva potreba vsakr države piedverm pa vsake količkaj demokratične države, ki wc hoče za plesti v vojno Torej je taka propaganda več kot atmptom. '«•Ulici jr orodje vseh mllltaristov in Imperiallalov. Puaebno Amerik« ne mote računati na nobeno "preventivno" vojno, dokler 7 vojno propagando najprej ne omehča in zastrupi večine nar«\d# Ker ie vse to reantra, J« zda) varno to. da se Amerika drži te «»Miluiije ter z moralnim prltlakom za tre vsako vojno hujskanje Toda lo bo m<»t>oče duaečl le, ako se v dereli razvij« veliko anti vojno gibanje, katerega bodo morali upoštevati v Waskungtonu kot )ise. Odgovoril sem ji, da bi )ričel zopet pisati, toda nekateri tele, da bi tako pisal; kakor oni hočejo. Naj sami pišejo, jaz pa bom pisal tako kot jaz hočem, ali pa nič! Naša pot se je - nadaljevala proti Avelli, kjer sem pustil Mi-io in klobase, nato pa se odbijal v Washington k sestri Rozi in Miku Podboju, da sta ml povedala, kako jima je šlo kaj, odkar me ni bilo v Washingtonu, Pa. Pozneje sva šla z Mikom v Strabane, da- obiščeva Johna Terčelja, obenem pa sem se hotel pozdraviti z Louiso, ki je najstarejša hčer Riškove družine. Ona je sedaj poštarica v Strabanu; je vdova in ima hišo, v kateri je pošta. Z Johnom Terčeljem sva malo pokramljala o starih časih, nato pa nazaj v Washington, kjer nam je Rose pripravila okusno večerjo. Potem smo obiskali še hčer Heleno, ki je telefonistka. Drugo jutro pa sem se odpeljal Library in se tako /našel na Hackettu, kjer sem'!. 1903 v premogovniku zaslužil prvi .-dolar. Nedeljo sem prebil v Library-ju in Coverd^lU pri mojih sorodnikih. Tam £em srečal tudi sina Antona Petriča, kateri me je povabil, naj se ustavim drugi dan pri njegovem očetu, ki je bil delegat društva 166 na 13. redni konvenciji. Petriča sem dobil ravno, ko se je napravljal na popoldansko delo v premogovnik. Z Miho sva se nato odpeljala v Moon Run, ker pa je bilo že pozno, sva sej ustavila samo pri Jennie Jeralovi, dočim je šla Theresa Mihevc nazaj v nedeljo z vlakom. Iz Moon Runa sem se odpeljal v New Castle, da se srečam s Tončko Skufpil Njeno hišo sem našel z lahkoto. Tončka mi je dejala, da me je čakal tudi mož, potem pa je moral iti na popoldansko delo. Tončka je še mlada in bo lahko napisala še marsikateri dopis, predno bo 90 let stara, Stari naseljenec ji še sedaj ni šel iz glave, prav tako ne tisti, ki so jo kritizirali. Razumljivo, Tončka mi je dobro po-strugla ln postavila pred me ga-lon mleka. Ona namreč ve, da mora imeti dober dopisnik ga-lon mleka, da mu možgani dobro delujejo.-—Ob osmih sva pa z Miho že jedla gulaš pri Tan-kovih na Waterloo rd. Torej sva se srečno vrnila v našo metropolo. Moj svak John Simčič bi rad izvedel, ali je še živ njegov prijatelj Peter Simončič, kateri sa ni> oglasil že 17 let. Rojen je bil V Studencu pri Postojni^ Njegov oče je bit ubit, ko mu je bilo dve leti, njegova mati pa je živela pozneje v Braziliji, kakor tudi dve sestri: Sestri morda še živita. Peter in njegova mati sta prišla v Združene države L 1906, in sicer v Gratstown,. Pa., v bližini West Newtona. Mati je imela "boarding house", I. 1927 pa sta živela v Whitsettu, Pa. Tedaj je š?l Peter na železniško poatajo nabirat1 premog, mati pa'Je bila sama V hiši pri pečijinensdoma pa se ji je vžgal» obloka. Sin je pritekel na pomoč; a bilo je prepozno, kajti dobila je tako hude opekline, da jim j*i< podlegla. Po materini smrti je pričel Peter potovati- Zadnjič se je oglasil iz Mexfco Oityja 19. aprila 1930. Torej, ako bi kdo kaj vedel o tem rojaku, naj sporoči Johnu Simšiču, Library, Pa., Box 242. ' Frank Barbič. Gremo v Ameriko Joeeph Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje) "Žalostno je bilo tudi tam, | Ali so mogoče tovarne kolikor tudi vsi drugi organi javnega mnenja. Predvsem je treba iz časopisja in radia iztrebiti vojnohujskaške "novice"—izjave ali govori raznih vojnih hujskačev, s katerimi se danes najbolj zastruplja ameriško ljudstvo. Pismo iz blejske okolice Johnstown, Pa. — Prejel sem pismo od mojega brata iz vasi Selo.pri Bledu. V tem pismu mi je odgovoril na moja vprašanja glede razmer v tamkajšnjih tovarnah. V izčrpku se glasi: "V pismu si me vprašal, zaka i sem pustil mojega sina v tovar no. Zdaj je boljši zaslužek tovarnah. Delajo na tri izmene po osem ur. Delavci v splošnem so dobro plačani. Delavec dobi' s 60. lstôm pokojntaoi,' ko pa doseže 65 let, "dobi pa toliko pokojnine na mesec, kot je prej zaslužil. Tako določa zakon in delavec je preskrbljen na starost. Pri nas bo za delavca še lepo, to pa zato, ker nam vlada ljudska oblast. Glede letine ti naj odgovorim, da ni bila preveč dobra, ker je bilo precej suho leto, tako da smo hudo udarjeni, od drugod pa pam nočejo pomagati. Amerika nam noče prodati živil niti za denar, tako da se bomo morali pribiti skozi le ob svojem. Upam, da bo od sedaj naprej bolje, ako nas ne bo zadela zopet kakšna nesreča. Nekateri mislijo, če bi imeli oblast v rokah klerikalci, da bi bilo vse dobro. Tukaj veliko gradimo, da še nikdar poprej toliko. Delavcev pa še vedno primanjkuje. ' V Ljubljani se je vršila pred časom velika obravnava jiroti izdajalcem, ki so vohunili v prid sovražnih držav iti celo zahtevali od Atneril|e, da Hàra ustavi vsako pomoč in dk'nS'stfttjo dati Trsta Jugoslaviji. Na ta način so hoteli izstradati ljudstvo, nakar bi prišlo do nereda in Angleži ter Amerikanci bi vdrli cjer se je mož poslavljal od svoje žene in otrok. Žena in otroci so se oklenili, kakor da ga nočejo izpustiti in ga pridržati doma. Mož se je moral s silo iztrgati iz objema svoje žene rekoč: 'Ljuba moja žena, saj vidiš, da moram po svetu, če ne, mi v jeseni prodajo bajto in zadnji rep iz hleva. Vrnem se po nekaj letih, poplačam dolgove in ne ločim se v a iC.' Drug izseljenec je zopet strastno poljubljal svojega najmlajšega sinčka, ki ga je žena imela v naročji}. Bili so strašni, srce pretresuioči prizori, kakor da moški odhajajo v strašno vojno, sz katere se ne vrnejo več živi. Vsakdo, ki je odhajal v Ameriko, je tolažil svojce, kakor je vedel in znal. Bilo je veliko preseljevanje izkoriščanega slovenskega, do kosti odrtega delavnega ljudstva. Bridki in gren ki so bili občutki za onega, ki je moral s trebuhom za kruhom v tujino, čez veliko lužo v Ameriko., To preseljevanje slovenskega ljudstva je bilo hujše za prizadete, kot pa pred več stoletji preseljevanje slovenskega ljudBtvo z ruskih step proti vzhodu v pokrajine, iz katerih je selilo v Ameriko. Ta se krat se je selilo vse ljudstvo. Takrat so se selili stari dČetje, stare matere, očetje in matere, bratje in sestre, sorodniki, tovariši, prijatelji in znanci. Takrat se je selil ves narod. Ampak sedaj so odhajali Ameriko nekaj let le krepki in zdravi moški, cvet slovenskega delavnega ljudstva, ki so imeli pogum zreti v obraz vsem nevarnostim v tuji, neznani deželi v kateri so govorili jpopolnoma tuj in neznan j#*ik za izseljenca Izjemoma so se selili tudi mlade in krepke žene in po cele družine. V začetku so se žene in dekleta izseljevale le v pičlem številu/ kasneje je njih število na-rastlo. Tako je bilo tudi z družinami. Tuja dežela — Amerika — je sprejela krepke in zdrave slovenske izseljence z odprtimi rokami. Kapitalizem je potreboval krepkih in zdravih rok, Jakih mišic in bistrih možganov, da jih požro industrijska podjetja za ustvarjanje nadvredno-stl za lastnike produktivnih in distributivnih sredstev, Kaj je bil vzrok temu masAe-mu izseljevanju slovenskega delavnega ljudstva v Ameriko? Ali ni zemlja v slovenskih pokrajinah stare Avstrije več rodila, da so morali sinovi in hčere kmečkih staršev v Ameriko? Jih je bilo v slovenskih pokraji nah stare Avstrije, prenehale I Obratovati in so zaprle svoje I duri? Ali mogoče ni bilo več de-v premogovnikih in rudnikih' Ke, ne eno in ne drugo! Obsežnost zemljišč, ki so jih lastovili, pridni slovenski kmetje, je bila tako majhna, da niso več hranila sinov in hčera slo-venskih posestnikov. V industriji so plačevali tako majhne mezde, da je n&oral biti slovenski delavec s svojo družino vred velik umetnik v stradanju, da je za silo prehranil sebe in svo-jo družino. Take gospodarske razmere, združene s političnimi predpravicami l^tujočega in vladajočega razreda, so prisilile mlade, krepke in brihtne moške in žene, da so segli po potniški palici in odromali v daljni in nepoznani svet. Kp so slovenski izseljenci dospeli v Ameriko, so pronašli, da so mezde boljše kot v stari domovini, toda izkoriščanje človeške delavne sile je bilo večje. Spoznali so, dokler imajo delo, so zdravi, krepki in čili, da so na boljšem, kot so bili v starem kraju. Če pa zbole, ali jih zadene nesreča, so pa zapuščeni in odvisni od svojih prihrankov, ako jih imajo. Razumeli so, da so večji reveži kot so bili v starem kraju, kadar poidejo prihranki. Marsikdo, ki je prišel v Ameriko v nadi, da se po nekaj letih vrne v staro domovino in nese s seboj nekaj tisočakov, se je kmalu prepričal, da so ti tisočaki še daleč od njega in so skoraj nedosegljivi zanj. Bil je priča, kako se je ponesrečil v tovarni ali rudniku njegov tovariš, ki je prišel z njim v Ameriko. Prejšnji dan je bil še živ in zdrav, poln življenja, a naslednji dan je bil že mrtev, ležal na mrtvaškem odru, ali pa težko poškodovan ali bolan v postelji. Tudi nalezljive bolezni kot legar, mrzlica in druge so bile tista leta bolj razširjene v Ameriki in kosile posebno med naseljenci. Veliko slovenskih izseljen ikov j t postalo žrtev takih bolezni, ali pa takih, ki so si jih nakopali zaradi silnega izkoriščanja človeške delavne moči in prenapornega dela. Take razmere so rodile spoznanje, da si morajo sami pomagati, da jim bo poma-gano. It tega spoznanja je zo-Jiet izšla misel, da je potreba ustanoviti slovenska delavska delavska podporna društva, da kot izseljenci ne propadejo v tuji deželi popolnoma gospodarsko in duševno." (Dalje prihodnjič.) Jugoslavijo in vzjx>stavili [ glav 82 SNPJ _L1..1 O.J. «L.. M ' /Imtiifann UPI drugo oblast. Seveda, ako se jim bi to posrečilo, bi bili kapitalisti zopet v sedlu. To bi bilo za nekatere debro, ljudstvo pa bi bilo zopet suženj kapitala. Vprašal si me, če je resnica, da v družini, ki ne šteje štiri o-sebe, ne smejo klati prašiče. To je velika laž. Za vso Slovenijo je enak zakon. Leta 1945 je določala postaya, če si zaklal dva prašiča, si moral oddati 10 kg špeha, drugo pa je ostalo doma. Od lanskega leta naprej pa lahko vsakdo zakolje toliko da bomo imeii društveno veselico 29. novem bra v Slovenskem delavske* domu v Lorain Boru. Dolžnost vseh članov je, da se udeleže te priredbe. John Zup«n. Progresivne Slovenke v Milwaukee ju Milwaukee. Wis. - Kakor jo že znano tukajšnjim rojakom io rojakinjam, smo ustanovilo nov krožek Progresivnih Sloven*, si je dobil številko 8. Prva ustanovna seja se je ^^ Odkar so Jo došola snsiU v valu reakcionarne hiatorljo. so Isgtpill skoro val količka) liberalni radllakl komentator)!. Taka ueoda bi bila tadela tudi Avarllla Bermana levo) e Los Angoloou. da ee al organiairela koalicija uaii ADF la rasnih clvičnlk skupin, ki so poskrbele, da Ae govori po radiu. Ne sliki ga )e videti, ko so posvetuje s radijskim odborom, ki spoaaorlra njegove oddaje. prašičev kot jih ima. Samo tisti tembra. Vpisalo * morajo oddati oblastem enega Na drugi seji, ki * ^ prašiča, ki imajo štiri johe izo- 21. oktobra, pa se je rane zemlje. Praiiča ¿L ne od- daljnjih 14 člamc. t-jcodajro- dajo zastonj, ampak država žek sedaj šteje « i kr0. zanj plača V blejski okolici je i* P^ej lepo ŠUfVlio. moral oddati enega prašiča n- tek se Je pr£ ki kmet iz Rečice, drugi pa smo milwauška javno<1 ^ if)(pdn}i vse doma zaklali. lMmo ^ n,eset' V naših časopisih čitam. da vlada v Ameriki velika draginja. Vse kaže. da bo prišlo zo pet do gospodarskega poloma. Kapitalisti menda vidijo edini izhod v vojni. Zopet bi radi podžgali Nemce, da bi Šli za njih po kostanj v žerjavico. Mi si vojne na želimo, vendar pa smo na straži za vsak slučaj.'* Tako piše o razmerah v domovini moj brat. Naj pristavim kot predsednik društva Tri* « bo vrilla ■« V Lenkotovi dvorani. < •» tional ave. _ vpiMte v o <»'«*">' ji bomo r«ipriviJ»l' < draginji. P^ ^T^' •klical ¡«radno vembra Kongres au vcmOra - uv0 vzeti korake in "P^J^ p. I_1_ „Silili W proti visokim cenam, pričeti delovat, za mu (Del* M «. TOREK, novembra 1947 PROSVETA SLOVENSKA zgodovina-nauk za SEDANJOST IN BODOČNOST todednji odstavki ne bodo Suhoparen zgodovinski ob-f političnega razvoj* sloven-h meja od starodavne pretek-? V je naselitve na današ-Z ozemlju, temveč tudi sploš-f?rcalo celotnega zgodovinsko Itienega razvoj, ¿ovenča In ako se bomo pogle- iroda. čudežnem zrcalu zgo- ji v tem čutom»*«» — --- Lne bomo videli, kaj smo se-in kaj smo nekoč bili in vsoto bo lahko z bolestjo v srcu Lal. kam je Slovence pripe-[uuguba svobode in zmozno-državotvornosti, t¡ samostojne benen pa bo videl, kako obilo sc lahko pri tem okoristili L „a naš račun. In kdor bo ^poznal, bo obenem tudi. našel ¿o je še ni—pravo pot ravno teh odločilnih časih, ko jt zno-, postavljena enotnost našega iroda na težko preizkušnjo. Naše današnje m 'je Današnje slovenske narodnost- ie meje oklepajo ozemlje, ki je-tmjeno naseljeno s Slovenci ia ,to kljub vsem ugovarjanjem mperializma nesporno Slovenko. Ako pa obenem pomislimo udi na močni raznarodovalni ritisk. katerega so še sedaj de-kjii naši slovenski bratje on-tran Soče in pa na Koroškem, ia teh skrajnih slovenskih in iovanskih mejnikih, se moramo lujno vprašati, kolikšen je bil t pritisk v naši neposredni in udi daljni preteklosti. O tem p nam naša narodna zgodovi-ia daje podatke, žalostne in bridke, kot jih ima le malokate-ti narod na svetu, kajti tisočletji rezultat raznarodovanja in ospodarskega pritiska naših vekih sosedov na severu in zapa-lu, Germanov in Romanov je bil i. da predstavlja današnje na-odnostno slovensko ozemlje ko-naj dobro tretjino onega ozem-ja, na katerem je pred tisoč leti lonela slovenska govorica in ivenela slovenska pesem, t. j. akrat. ko so naše meje segale e preko Donave v severni Av* Irijt, v vzhodni Tirolski do ne« losredne bližine današnje Švi-i. ob Rabi ter Zali do Blatnega Kera v širnih madžarskih pu-iah. Tod so potekale naše me-e takrat, ko je bila Koroška, Urantanija še sred^če slovenja ozemlja in so v njej vla-bli svobodni knezi. Slovenska naselitev Doba preseljevanja narodov, n je zadala smrtni udarec tisoč-Kncmu rimskemu cesarstvu, ponija obenem za nas Slovence nčetek zgodovine, kajti s to do-o dobimo prve pi«ane vire o lovencih, odnosno Slovanih na mašnjem ozemlju. Zmotno bi to misliti, da je bila izvedena Plitev Slovencev na današ-ijih ali pa sedaj narodnostnih Moljih naenkrat, pač pa je rajiilji cela desetletja in razlo-«kmo pri poteku naseljevanja * selitvenih tokov. V glavnem M šest, vodnice pa so jim bili D,»°vi rek in gorske doline. Pri ^ naveljevenju Slovenci niso '<« o-amlj. ni, kajti poleg tega, P«o prišli v naše kraje skupno 0bn,je bilo njih preseljevanje luzne kraje ozko povezano s N-tonim preseljevanjem južnih 5rtanov 'n njih naselitvijo na ^nskem polotoku. [ki teh južnih Slovanov, ka-dandanes nazivljemo s FJpnim imenom Slovenci, je v P»Ja ve in stvorile svojo germansko zvezo, te v letu Ml Je prišlo do velike vojne, v kateri so sicer sprva združene germanske in | longobardske vojske porazile slovansko zvezo, toda nadaljnji izid vojne je odločila tridnevna bitka pri današnjem Unhoštu na zapadnem Češkem, kjer je slovanska vojska strahovito porazila frankovsko pod vodstvom kralja Dagoberta. S tem si je mlada zvezna država zagotovila nadaljnji obstoj, obenem pa se je ojačila tudi njena »louenska zaveznica, kneževina Karanta-nija. Zagotovo vemo, da že vsaj od Sama dalje obstaja slovenska kneževina na Koroškem, Karan-tanija. Sprva imamo o njej le malo poročil, toda vemo, da je bila svobodna in neodvisna od svojih germanskih in obrskih sosedov, kajti pri novem slovenskem knezu, ki ga nam listine imenujejo in se naziva Valuk, je iskal pribežališče bolgerski kan Alciok s 700 Bolgari. Arnefrit, sin furlanskega vojvode Lupa, je prav takp iskal pri karantanskih Slovencih zatočišče in se skušal celo z njihovo pomočjo prikopati do vojvodskega prestola. To je bila najbolj slavna doba slovenske zgodovine, ko smo svobodr ni in samostojni odločali o svoji usodi. Žal pa so kmalu politične prilike povzročile, da so morali Slovenci za ceno pomoči v borbi za svobodo dati isto svobodo tujim zavojevalcem. V tej dobi so se Slovenci največ bojevali z Longobardi in kronike vedo povedati o številnih slavnih vojnah, ki so jih bojevali v sami Furlaniji slovenski knezi proti furlanskim vojvodom. To jim je bilo tem laže, ker je bila Karantanija v sklopu velike Samove države in se je, zato lahko posvetila vojnim pohodom na lastno pest, česar prej ni mogla. Žal pa je pomenila Samova smrt tudi konec velike državne tvorbe in Obri, ki so mirovali, dokler je Samo še živel, so se sedaj znova vrgli na slovanske in „slovenske dežele. Vendar pa se je med tem časom slovenska kneževina v Karanta-niji že tako okrepila, da ji gledfe na njeno politično veljavo in tudi deloma težko pristopno lego niso mogli do živega in še celih sto let ohranila svojo samostojnost. V sredi osmega stoletja pa so si Obri že toliko opomogli, d^ so sklenili napasti tudi karantensko kneževino. To je bil eden najodločilnejših dogodkov v slovenski zgodovini, saj je bila s tem pokopana svobodna slovenska kneževina na Koroškem in s tem tudi slovenska politična svoboda za tisoč let. Srednjeveška kronika nam o tem važnem dogodku skopo poroča takole; . . Obri so pričeli s sovražno silo pritiskati na Karantance. In bil je takrat njihov knez Borut, po imenu, ki je dal naznaniti proti njim premikajočo se obrsko vojsko Bavarcem ter jih zaprosil, naj bi mu prišli na pomoč. Ti so pa takoj prišli, premagali Obre in zaobljubili Ka-rantancev ter jih podvrgli pod-ložništvu vladarjev, in enako tudi njihove sosede. In malo nato so odvedli s seboj talca na Bavarsko. Med njimi je bil Borutov sin, Gorazd po imenu, za katerega je njegov oče prosil, da ga vzgoje po kričansko in napravijo iz njega kristjanu. In tako se j» /godilo Isto je zahteval za Hostimirja, sina svojega brata . . (Konec prihodnjič.) Regulacijska dela na Lijaku so v znaku vključitve primorskega ljudstva v petletni plan I Ljubljana.—Nedaleč od Gorice, le dva kilometra od šempa* sa, severno od glavne ceste Ajdovščina—Gorica, se razteza Trnovska planota. Na začetku te planote, ki jo je sama skala, je vdolbina, ki se spušča od vrha proti podnožju hriba v obliki lijaka. Lijak je blizu Gorice, zato ga imenujejo tudi goriški Lijak, tam, kjer se spodpji del zoži, pridre v deževnem vremenu, zlasti spomladi in v jeseni, izpod skal voda, ki se odteka po ozki strugi v reko Vipavo in naprej v" Soco. V pomladnem in jesenskem času, ko je največ dežja, se voda zelo rada razlije po okolnem šempaskem polju. Takrat poplavi čez 250 ha površine ter s tem v ogromni meri škoduje tamoinjemu prebivalstvu. Razen te zemlje pa je za radi stalnih poplav šo okrog 960 ha slabega zemljišča, zamočvirjenega sveta. Že stara Avstrija se je lotila regulacije Lijaka, ali je vsaj predvidevala, da bi bilo dobro strugo regulirati. Oftalo pa je tudi to, kakor mnoge druge stva ri, le pri "predvidevanjih,\ Nič boljše ni bilo za časa Italije, ki je na tem delu gospodovala pre cej časa, vendar za izboljšanje tega dela zemljišča ni ukrenila ničesar. Naš petletni plan pa predvi deva melioracije 400,000 ha površine zemlje v vsej državi in 20,000 ha v naši republiki; i tem planu je tudi Lijak. Kmn lu so bili gotovi načrti za delo, ki je težko in obsežno. Delo je prevzela naša mladina že na III. kongresu LMS. Takrat je obljubila, da bo regulirala Lijak Še letos ter s tem delom izsušila V/t zemljišča od celotnega republiškega plana. To je bila velika ip težka naloga. Strugo je bild treba naravnati, ob obeh bregovih pa izkopati nasipe, ki bodo končno ukrotili hudournik. Ker j« padec vode zelo močan, je bilo treba tudi tlakovati gornji del struge, spodnjega pa obložiti s kamenjem. Treba je bilo zasuti velik del struge ter izkopati novo. Strugo je delila meja, zato so doslej delali le na delu, ki je ležal v coni B. Danes pa jt to ozemlje priključeno ^ nanf, zato se bodo dela nadaljevala Še na ostalem delu struge. Zemlja, ki je do danes bila pusta in polna mlakuž, bo postala rodovitno. Postala bo vrt nafte svobodne Primorske. Voda ne bo več pre stopala bregov, po katerih so do danes hodili razni naduteži in batiranci, namakala bo na stotine hektarjev plodnega polja, ki bo hranilo na tisoče svobodnih ljudi. Regulacija bo končana že letos in zemlja bo pripravljena na prihodnjo setev. Ljudje bodo tu sejali poljske rastline, sadje, zelenjavo in drugo. Pripravljalna dela so se zače-lu že 20. maja tega leta. Strokovnjaki so izmerili, da je po trebno Izkopati 350.000 m" materiala. Za tlakovanje struge je potrebno pripraviti »000 m» kamenja, ker je regulacija takrat bila predvidena do Vipave, to je v daljavi 8 km. Prva jt prispela na Lijak goriška "Stjenkovs" brigada. S •vojim požrtvovalnim delom »i je brigada kmalu priborila udarniški naslov, večkrat je bila pohvaljena in večkrat je sprejela sekcijsko prehodno zastavo. Za njo je prišla udarna "Kosovelova" brigada, udarna študentska brigada iz Ljubljane s svojim pevskim s b o r o m . Primorsko ljudstvo se še danos z veseljem spominja zbora, ki je v njihove, do danes puste in žalostne domove prinesel slovensko pesem, ki govori o svobodi, o delu in treči ljudstva onkraj me* je, Nastopi zbora po raznih krajih okrog Lijaka bodo ostali primorskemu ljudstvu v nepozabnem spominu. Danes to ljudstvo Že doživlja vse to, za kav se je dolga leta borilo. Prišle so še druge brigade, med njimi "Kajuhova" četa iz kovinarske šole v -Celju, učite-ljlščniki iz Tolmina, novomeška brigada "Rog" in brigada "Bratstva in edinstva", v kateri Je mladina vse Jugoslavije. Brigada za brigado se je vrstila na Lijaku, okoli 2000 mladincev In mladink je s svojim delovhlm ptletom in požrtvovalnostjo dokazovalo, da je primorska nedeljiv sestavni del Jugoslavije. Brigade so svoje delo konča le, danes ga nadaljujejo že dru ge. Mladina se je zarila v kra ško skalo, tu je vrtala dan za dnem. Rušile so se skale, brl-K«de so tekmovale, da bi čimprej in čim bolje izpolnile svojo nalogo. V začetku je prod-njačila "Stjenkova", naglo ji jt sledila "Kosovelova" in za njo vse ostale. Danes je ta del zemlje Jugoslovanski. Mladina je s svojim delom dala svobodnemu primorskemu ljudstvu in pol kilometra zregulirane struge hudournika. To je delo mladine, ki se Je bo rila s trdimi stenami, da z delovno zmago pričaka dan priključitve. Pa jie samo mladina, tudi ljudstvo okoliških vasi je ob nedeljah prihitelo na Lijak in pomagalo pri gradnji In regulaciji struga. V enajstih nedeljah prostovoljnega dela so se razvr stili na Lijaku prebivalci iz blil njih vasi; Solkana, Bukovice, Volčje Drage, Ajdovščine, Mirna, Renč, Ozeljana, Potoč, Za-lošč In drugih. Ne zaradi dela samega, temveč tudi zato, da so dokazali svojo voljo po zdruti-tvt i FLRJ vsem tistim, ki so gOvorill in prepričevali na4e ljudstvo, da spada Primorska pod Italijo. Primorsko ljudstvo je t delom dokazalo, da priznava za svojo domovino le svobodno Jugoslavijo, da hoče v njej tudi živeti. 8 prostovoljnim delom Je opravilo delo v vrednosti 1 milijon «31,184 Jugo- lir. velika melioracijska dela Belgrad. (Tanjug).—Z izvedbo melioracijskih in regulacijskih del, predvidenih s petletnim planom, boino pridobili obširne površine plodne zemlje za gojitev mnogih kultur. S kopanjem odvodnih prekopov in poNta vi julijem črpalnlh postu j je bilo samo v tem letu Izsušenih 19,M7 ha zemlje. Izsušili so tudi več močvirij in je bilo letos pridobijo nih okrog 8000 hu zemlje. Tak teren je bil tudi Mono-spitovsko blato v I.H Mukedo niji, ki gu je mladiivu Makedonije letos izsušila a svojim prostovoljnim delom S popolnim zaključkom del se se bo 11,000 hu Monospitovskegu blata iz-premenilo v rodovitno zemljo, primerno za gojitev industrijskih rastlin. V Makedoniji je bilo razen melioracije Mono-spitovakega blata letos izvedenih še več drugih tQeli"racijskih in regulacijskih del. Katlanov-sko blato, ki so ga do netiuvnu smatrali za najnevurnejše lenlu malarije v LK Mukedonlji, se postopoma lrpreminja v rodo vitne njive. Z dOvrŠitvijo odvodnega prekopa Aleksandrovo —Pčinja je bil izsušen velik del tega blata. Izsuševalna delu nu Pelagonijskem polju, ki ga je Črna reka letu in leta poplavljala, so prav tako v teku In se bo v kratkem več sto ha zemlje spremenilo v rodovitna riževa polja. Tudi s regulacijo Var-darjeve struge pod Skopljom so že pričeli. Velike površino rodovitne zemlje na Skopskem polju, ki so bile dosedaj vtulno poplavljene, bodo sedaj rešene poplav. Z izkopanjem novega kutial skegu omrežja je bilo letos o-mogočeno numukunje 400 ha obdelovalnega zemljišču v Makedoniji. Največju namukulno* meliorucijska dela so bila izvr šena v debarskem okraju. V LR Srbiji so zu letos predvidena velika melioracijska dela, ki nuj bPse dovršila v prihodnjih letih. Kljub temu pu letošnja melioracijsku dela v Srbiji presegajo po obsegu vsa de la te vrste pred vojno. DosuduJ je bilo skupno izsušenih 6,700 hu močvirnatega terena, namočeno pa okrog A00 ha zemlje. Zgrajenih je bilo več kot 10,1100 m novih napisov in s tem zavo* rovanlh pred noplavaml okrog 1.1,000 ho zemlje. Noj večji me IloracijskJ objekt v Srbiji Je Iz sušite v 1760 ha zemlje v H um skem koritu pri Požarevcu. ki je bilo leta in leta pod vodo. Na tem mestu sta bila zgrajena ob Donavi dva nasipu v dolžini 0700 m, prekopana sta bila dva Kluvn* prekopa v dolžini 14,000 m. Ruzen tega gradijo v Ram skem ritu veliko čipulno posta jo z zmogljivostjo 3000 1 na sekundo. Ta potttuja bo črpala vodo iz korita in jo odvujalu in re- Šestnajsti september T. Slokan Nobena meja nas nikoli več ne loči, vse skupne zmage bomo si poslej delili— svobodni so domovi naši zdaj ob Soči, da bomo vsi mogočni skupni dom gradili. Od Brd goriških, od Solkana In od Trsta na vzhod so vsa odprta vrata—sonce vzhaja: končana sužnih let je črna. strašna vrste, na pogoriščih dom za domom—lepši vstaja Trinajststo let ta tla nai znoj In kri pojita in z njimi se |*pel domov slovenskih meša. da zdaj za naao žetev dajo vina, žita, da ljudstvo več svobod* nikdar ne pogreša Za nami so stoletni boji, upi beda. pred nami so lahko samo še—sonce. zma«e; rodila pesem bo svobodna zdaj beseda, zaklade naše oplodijo—naše srage. jn Kras—branik svobode večen lu ostane, ob njem se skrhajo vsi črnih sil naeail; da naš je, so pečat neštete naše rane- na njem smo mi viharne dobe vse vzdržali Glasovi is naselbin (Nadaljevanje s «. Mreni.) viti v časopisih hujskanje na novo vojno. Žene in dekleta, sedaj Je čas, ds pošljemo protestna pismo Ih telegrame v Washington. Kon-gresnike Je izvolilo d«ilav»ko ljudstvo, zato Jim moram*» duti navodilu, kako naj postopajo. Pošljimo telegrame In pismo di-rektno no naše zastopnike. Naš zastopnik četrtega distrlkta Je Žt odšel v Wushington 27. oktobra. Vsak protestni telegram ull pismo bo več zoleglo, kot pa vse naše kritiziranje doma. Torej ne odlašajte s protesti, ampak jih pošljite takoj. Naš krožek je sklenil na zadnji seji, da priredimo domačo zabavo 31, januarja 1948. O tem bomo še poročali pozneje. Zaključujem In zaeno vabim vso slovensko jovnost na zabavo društva 16 8NPJ. ki se bo vršila 9 novembra. Mary Oorslcb Poizvedovanje Rdečega kriza bo i/ Chicago. III. Konulniki Kvrop«* bi radi izvedeli, kje m-nahajata (iertraud Jokl zinger) in Gustav bmldt (HftnU Oba ste nekoó živela v Chicar," Ce bi kdo vedel za navedeni osebi, naj sporoči Ameriškemu idmVrnu križu, 529 B, Webe»h ave, Chicago ft, III, telefon Wabash 7ftfV0. Kxtention 2HH Rded krtš. Donuvo, v primeru suše po nomokola ves temi, V okolici Nišo so zučeli regu lirsti strugo Nišove. Z regulo cijo Nišove bodo pridobili okrog 100 hu zemljišča, ročna struga se bo po skrojšulo zo 3 km, Rožen del zveznego in republiškega pomeno Je bilo letos Krbljl izvršenih tudi več melioracijskih del lokalnego pomena Prontovci senčonskega okraja so s prostovoljnim delom pre kopali odvodni prekop v dolin Kaloču in s tem omogočili ob delovanje 2000 Juter zemlje V okolici Niša, Kruyujevco, ftob ra Iti drugih krojih Srbije * frontovske organizacije vnesle v svoje plane tudi več melioracijskih in regulacijskih del, Delo pri noj večjem melioracijskem objektu petletke, odvodnem prekopu Donava-Tisa mi se že pričela. Prekop bo dolg 240 km ter bodo z njegovo |N>močJo namakali vec tisoč hu zemlje V tem letu se IhkJo v glavnem zaključila vsa priprav Ijulno delo, glavna delu pa se bodo pričela prihodnjo leto, V Lit Hrvat «ki so bila v Med jirnurju In P<»dravju izvršena velika delu pri zavarovanju in Ustalitvi stiug Mure, Diuve iti Trna ve Prekopani!) je bilo 30 km odvodnih piekopov in s trm izsušenih in zovuiovanih pre I (joplavo okrog 8.MMJ hu z*>tnlje Samo v bivš« lil kui lovškem o-krožju Je bilo i/sušenih s po« močjo kanalskega odvajanja vode več ko( IÍHK) jutt-r zemlje No Oir>.nlškem in Kiakovskent polju Je bilo d dveh nogah med njimi. Deklice so nas peliale v garderobo, kjer smo odložili plašče in galoše. Nad dvatisoč otrok se je razvrstilo v drevorede in pravljična bitja, ki nastopajo v starih ruskih bajkah, so jih odpeljala v dvorano. Sredi dvorane je bila do stropasegajoča jelka. Pod njo je čakal otroke dedek Mraz, kraljica Zima, lisica in medved. Nato se je pričela predstava, ki je simbolično prikazovala nastop zime. Otroci so pihali v jelko in jo tako skupno z dedom mrazom prižgali, da je zablestela v tisočerih lučkah. Ded mraz je pripravil pionirje, da so v največji tišini zapustili dvorano, da bi pokazali svojim staršem, kaj so se naučili v tem letu. Šel sem za njimi, ki so šli na koncert, kjer so nastopali najboljši umetniki. Po koncertu so se pionirji razvrstili v sprevodu mimo vile, ki je dala vsakemu svojo vrečko z darilom. Sedaj v poletnih mesecih so odšli pionirji v počitniške kolonije na Murmansk, na Kavkaz, na Krim, v vse najlepše kraje Sovjetske zveze. Ta skrb Sovjetske zveze se odraža na njih samih. Pogumni'so, samozavestni, zanimajo se za umetnost, ogromno čitajo in dobro igrajo šah. To so novi otroci novih ljudi in nove dežele.—Bogomil. DO KONCA TEGA LETA bov Zadru, ki je bil zaradi W bardiranj med vojno »kuro do tal porušen, obnovljnih 675 J slopij, v vsem zadrskem okram pa bo letos obnovljenih za 34 ooo kvadratnih metrov st8r0Va^ skih prostiTOv. Stroški bodo znašali skoro 17 milijonov di narjev. Razni mali oglati NA PRODAJ Stanovanjska niža z osmimi soba-mi, pripravna za veliko družino ali pa oddajanje, v najem posamezne sobe. Hiia ima klet, g, tlje z gorko vodo, garaž na 2 kari, široko zemlji, šče. Vprašajte na 2437 S. Lavvndal« Avenue._ tjvorpu, ki je v ogromi na Nevskem pfospektu. Pred revolucijo je v tej palači gospodovala carjeva mati. Sedaj je last otrok leningrajskih delavcev, tistih delavcev, ki so bili nekdaj najbednejši ljudje v Pe-terburgu, ki so živeli v umazanih predmestnih kolibah, katerih otroci so se podili po ulicah in stradali s svojimi starši, ne da bi doživeli* kej lepega. Kako se je vse to spremenilo! Najlepši dvorec v Leningradu je njihova last. Po njegovih hodnikih in dvoranah se razlega vesel otroški smeh. Dvorec obsega tri stavbe. V glavni je uprava, čitalnica, učilnice, kuhinja in čakalnica za v svobodnem Pulju je bilo iz-' gtarše. V tej glavni stavbi se vr-redno zasedanje oblastnega jjj0 koncerti, predavanja in se- Nova vrsta lončene peči. Iznajdba novoaadakaga lnše-nija. Ing. Milan Jeremič je konstruiral novo vrsto sobne peči, ki se je izkazala zelo ekonomična. Peč je treba naložiti le enkrat za 10 ur ogrevanja. Prihodnji dan ni treba zakuriti, ker se ohrani žerjavica od prejšnjega dne. Kuriti je mogoče z vsemi vrstami premoga in drv, tudi z najslabšim lignitom. Novo peč bodo uvedli v vsej Vojvodini, pozneje se pa bo verjetno razširila tudi v drugih ljudskih republikah Jugoslavije. Za NRBTOBOL Id prida vsled LUMBAGO e Poskusita Johnsons BACK PLASTEH—produkt, ki je izdelan nalaič, da olajia xba-danje in prežene bolečine hrbtobola. Skušnja kase. da pomaga skoro 9 od vsakih 10 bolnikom. . e Kaj je to: Ta lapilni plas-ter vsebuje milo sdrsrilo in požene krošanja. e Kako pomaga to: Plssier pomaga sdravljanju in ogrevanju krvi na bolečem prostoru. Tako se milice od po-činejo in bolečina preneha. Ta gorkotni obliš varuje pred ohlajanjem, podpre gibanje mišic, in smanjia zbadljive bolečina. e Johnson'« BACK PLASTEH Je isdelan pri Johnson Ji Johnson—posnane sa line sdravniške obvese ia nad 60 let. V vseh lekarnah. AU ate naročeni na dnsvnl "Proereto"? Podpirajte svol lisi ljudskega odbora za Istro. Taj-|stanki. V drugi stavbi je šola .....- • - riči$ jc bodoč«. svojem poročilu (ningradu se namreč gradi pio- nik odbora Vlado Juričič je ^a bodoče železničarje. V Le-poudaril v vzroke nové teritorialno-admi-1 nirska železnica, ki bo potrebo-nistrativne razdelitve Istre po vala vsakovrstne specialiste. Ze- priključitvi k matici Jugoslaviji. Nova teritorialna razdelitev Istre določa 4 okrajne in 2 mest leznico bodo upravljali sami pionirji. Oni bodo kretničarji, vla-kovodje, prometniki potniki na ljudska odbora. Sedež okra- obenem. ,Vstop :yanjo bo ta od-ev je v Pazinu, Poreču, Pulj6 rasle samo v spi^mstvu otrok. V tretji stavbi je ostali tehnični t Lošinju, sedež mestnih ljudskih odborov pa v Pulju in O-patiji. V razpravljanju o tem predlogu je sodelovalo več predstavnikov. , Kot prvi je govorila minister odsek, kot n. pr. gradilci letalskih modelov, avtomobilisti, strojniki in najrazličnejši tehniki. Tu izdelujejo pionirji modele za avione, razkladajo in se- komunalnih zadev vlade LR Hr- stavljajo avtomobile, delajo ke-vatske Divna Zlatic, ki je pou-J mične poizkuse, konstruirajo ra-darila, da se o predlogu tajnika dijske aparate in različne stroje. Juričiča ne more razpravi jati, Tu je obenem tudi kulturno- ločeno od priključitve Istre k Jugoslaviji in predlagala, da se, ker sedaj obstoja direktna zveza z vlado I.R Hrvatske, oblastni ljudski odbor razpusti in da se umetniški odsek, ki obaega dramatično, pevsko, glasbeno ip baletno šolo. Ko sem si prvič ogledoval skupno s svojimi tovariši pionir- VA2NO OBVESTILO ' naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. •februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET člančv iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete ie $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepa It. rodno koneeaoljo aa lahko naroči na list Prosveto to Prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ene druiine k sni naroč nini. List Proaveta stane aa v* enako, sa člane ali nečlana M 00 sa eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo prt «sasmantu ll.M «• tednik, ae Jim to petšieje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka. reči da Je liat predrag aa člane S1VPJ. Lial Proaveta Je vaša lastnina to gotovo Je v vsaki drušini nekdo, kihtfndčttallktvsakdsn. Pojaanilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti «ton 8NPJ, ali če aa preseli proč ed druiine In bo sahteval sam svoj 11* tednik, bode moral tisti član Is dotične družina, ki Ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravpiitvu list* bi obenem doplačati dotično * vsoto listu Proaveta. Ako tefs os stori, tedaj mora upravnifttvo mižati datum ta to vsoto nsročniiu. okrajni ljudski odbori povežejo ,kl dvorec, nam ga je razkazo-direktno z Zagrebom kot re |val **vahen pionir z rdečo ruto publiškim središčem. okoli vratu. Bil je neizrečno po- Po živahnem razpravljanju no8en na niihov dvorec. Obvla-je bil sprejet sklep o razpustitvi dal j® vr,to tehničnih izra-oblastnega ljudskega odbora za tov« ^«K«! "«m je ustroj po-Istro, s katerim se hkrati po-|Mmernih »trojev, o katerem ni-oblašca izvršni odbor, da v spo *m Mm ** n,ko|i slišal, razumu s prezidijem sabora LRiPn bal#ln,h šestletnih pio-Hrvatske in vlado LR Hrvatske nam » vso resnostjo raz stori vse {>otrebne korake zaradi pravilne izvedbe tega sklepa. Z zasedanja ao poslali pozdravno brzojavko predsedniku LR Hrvatske dr. Vladimirju Baka-ricu. V na ta átala AH lik loži! osnove klasičnega baleta Mene je postalo pred njim in njegovim znanjem naravnost sram. tako močno sem občutil svojo nevednost Pred odhodom nas je povabil na novoletno proslavo. Njegovo vabilo smo i veseljem sprejeli. Pionirski dvorec je bil za Novo leto okrašen. V drevoredu listu Za Zdruš. dršave In Kanado fMt 1 tednik In__• SO 1 tednika In. I tednika In_« l 4 tednike I*, t tednikov In. Za Chicago In okolico Ja I tednik ta.---------- t tednika to----- t tednike 4 tednike I tednikov 11 JI H.M _ 1* _ T I« S* LT9 t.M pefloltte potiobno vsoto »asrt*.-Uat. ki Je va*a lasteto* PHOSVfcTA. STOJ. Am s*, m. pošiljam k meji L tL L ------ ------