CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 59 KRANJ, torek, 6.8.l«tt GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Alžirski plin etno *onec tedna sta turistično in kulturno umetniško društvo z Bleda spet pripravili privlačno turistično so °gra'sfco Prireditev, tradicionalno kmečko ohcet. Eden najimenitnejših ženitvenih običajev, prevoz bale ki F jo na poti pričakali »šrangarji«, je v soboto na Bled privabil tisoče obiskovalcev od blizu in daleč — Foto-' ^erdan J**°nirji odšli na Plovno akcijo -^»nj — Pionirska delovna briška dr. Franceta Prešerna, ki zdru-šklf **igadtrje kranjske, škofjelo-W |H«nlike i" tržiške občine, je v MaelJO odšla na mladinsko delovno *cijo Trebče. Tam bodo gorenjski Uli«1?1 sodelovali pri urejanju spo-tJJ55 kega parka. Z akcije, ki je orga-vJ'.^na kot delovni tabor, se bodo nUl cez tri tedne. Otvoritev Izobraževalnega centra Iskre Nova tovarna znanja Ob občinskem prazniku Kranja so v petek dopoldne na Zlatem polju odprli novo šolo Iskrinega Izobraževalnega centra, v kateri je' prostora za 1400 učencev — Slavnostni govornik predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj: »Nova šola velika pridobitev ne le za Kranj in Gorenjsko, temveč za vso Slovenijo!« Po naglem draženju nafte se je uporaba zemeljskega plina tudi na Slovenskem hitro razmahnila. Še pred desetimi leti je bila odločitev o priključitvi na slovenski plinovod pogumno dejanje, danes je to neuresničena želja marsikatere tovarne. Tudi na Gorenjskem je želja po zemeljskem plinu vedno več, saj vse bolj dozoreva tudi spoznanje, da s kurjenjem premoga zraka ne bomo smeli onesnaževati v nedogled. Za vse, ki zadnje čase zaman trkajo na vrata zemeljskega plina, je zato vest o alžirskem plinu razveseljiva. Odločitev zanj je padla, potem ko je dolgo visela v zraku kot najoti-pljivejša možnost za drugi vir zemeljskega plina. Že nekaj časa je namreč jasno, da dobav plina iz Sovjetske zveze ne bo moč še povečati. Po eni strani zaradi omejenih zmogljivosti prenosnih poti, po drugi strani zaradi odvisnosti zgolj od enega dobavitelja, kar se je zaradi letošnjega hudega mraza že izkazalo. Alžirski zemeljski plin bo torej pogasil tovrstno energetsko žejo in izboljšal zanesljivost oskrbe. Seveda ne bo prišel čez noč, padla je šele odločitev zanj. Najmanj dve leti bo še treba počakati. Dotlej se bodo morali pri Petrolu dogovoriti glede prenosnih poti. Alžirski zemeljski plin naj bi k nam prihajal po transmediteranskem plinovodu, ki poteka prek Tunizije, pod morjem v Sicilskem prelivu, prek Sicilije, pod Mesinsko ožino in prek Italije do Bolonje. Zgraditi pa bodo morali še priključek na italijanski plinovod, slovenski je zdaj potegnjen do Nove Gorice. Petrol sprva računa na 400, kaj kmalu pa na 600 milijonov prostominskih metrov alžirskega zemeljskega plina. Poleg njega je pogodbo z alžirsko družbo Sonatrach podpisala tudi Ina, ki bo alžirski plin dobivala po isti poti, uporabljala bo torej tudi slovenski plinovod. Petrol si od alžirskega plina obeta dvojno korist. Po eni strani bo Ifihko zadostil potrebam po zemeljskem plinu, po drugi pa računa na izboljšanje svojih financ, zdajšnja prodaja zemeljskega plina je zanj premajhna in kaj rade se pokažejo izgube. Pri zemeljskem plinu se torej obetata še dve sušni leti, potem pa naj bi ga bilo dovolj. M. Volčjak ?Vesnost na vrhu glava Igrana - Ju'ri, 7. avgusta minilo 90 let, odkar stoji na ^rni*tva8l^a simbo1 slovenskega riglava ^o2nVttj Aljužev stolp. Ta jubilej * v i .a Planinska zveza Sloveni- Hv0|r**elovunju s planinskima dru-[Wr* Dovje-Mojstrana in Ljublja-jliZjJca. Svečanost na naši na n, se bo začela jutri ob 11. uri. H rfy° ^° 8°voril Častni pred Vlkjo dr Mihu Potoćnik- PriPra" tudi kratek kulturni spo V^riif1)0 vrer«« slabo, bo prireditev Njivskem domu na Kredarici J*nM°nrU;mnim dajanje iz zgodovi ^ dpf8a Plun>nstva bodo spomnile V^K«' prireditve. V plani v Mojstrani bo odprta spo 'jNrw!h Jukoba Aljaža, pl rN r,L Va P" bodo svoja izlož VJ^aail« *r*<*ivom anin svoja izložbena raznim propagand B; Saje Kranj — Na Zlatem polju v Kranju so ob občinskem prazniku v petek dopoldne slovesno odprli novo šolo' Izobraževalnega centra Iskre. Vanjo se učenci elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve selijo iz stare, zahtevam sodobnega pouka in množici prek tisoč učencev že davno ne več primerne šolske stavbe pri tovarni Iskra. Kot je ob otvoritvi nove šole dejal predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan šinigoj, je bila šola potrebna ne le Kranju in Gorenjski, temveč vsej Sloveniji. Kranj je zibelka izobraževanja za elektrotehniške poklice. Iskrina šola izobražuje že 40 let. V tem času je dala veliko strokovnega kadra številnim slovenskim krajem, kjer je nastala Iskra. Slavnostni govornik je spregovoril tudi o usmerjenem izobraževanju in poudaril, da mora znanje postati važen produkcijski faktor razvoja. Iskrina nova šola naj bo tovarna znanja, ki lahko v veliki meri prispeva k temu cilju. V novi tovarni znanja je 31 učilnic za splošne in strokovne predmete, vso so najsodobnejše opremljene, v 15 delavnicah se bo odvijal praktični pouk, na voljo je velika predavalnica pa večnamenski prostor, knjLnica in celo TV studio. Manjka le telovadnica. Učilnice in delavnice so opremljene s sodobno opremo, zlasti za pouk elektrotehnike. Tu so se izkazale Isknne delovne organizacije, ki so dale šoli instrumente in opremo merilne in stikalne tehnike, električna ročna orodja, računalnike in drugo, opremile pa so tudi telefonsko centralo. Septembra se bo v novih prostorih začel pouk za 1300 učencev Naložba v Iskrino šolo je veljala 650 milijonov dinarjev, glavnino denarja je zbralo kranjsko gospodarstvo. Načrte za šolo je izdelalo kranjsko Projektivno podjetje, gradbena dela pa opravil Gradbinec. Obema so ob otvoritvi šole izročili priznanji, poleg njiju pa za projekt, izgradnjo in nadzor še Domplanu, ETP, KOGP in podjetju Instalacije iz Ljubljane. D. Z. Žlebir DANES V GORENJSKEM GLASU 2. stran: Nedisciplina je neznosna Komunalni delavci prekinili delo 3. stran: V Lescah dovolj pitne vode 5. stran: Blejski kotiček sramote 8. stran. Taktika se ni posrečila, zmagal je najboljši 12. stran Vesela svatovščina, da te zasitijo pete V* Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je v petek slovesno odprl novo Iskrino šolo na Zlatem polju. — Fotd / / i i dan Priznanja ob 40-letnici šole Ob 40-letnici Iskrine šole so ob otvoritvi novega Izobraževalnega centra Iskre podelili priznanja učencu, nekdanjim in sedanjim učiteljem ter tistim, ki imajo največ zaslug za izgradnjo nove šole. Priznanja so prejeli: učenec Klemen Zor man, nekdanji učitelji Janez Vovk, Milan Adlešič, Gabrijel Perko in Tone Tišler, sedanji pedagogi Jože Volarič, Ciril Rekar, Dragica Založnik, Jožica Mihev, Franc Zupan, Franc Pav čič, Stane Košnik, Dana Oblak, Franc Oblak, Anton Ciglič, Jože Bajželj, Ladislav Matelič, Franc Lebar in Vinko Jelovčan. Priznanja za izgradnjo šole pa so dobili: Ivan Cvar, Boris LasiČ, Peter Kuhal, Vito Osojnik, Jože Zaletel, Nace Pavlin, Franc Oman in Branko Manevski. MEDNARODNI 35. GORENJSKI SEJEM £fyranj, 9.-19.8/ velika izbira blaga po sejemskih cenah kmetijska mehanizacija bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: žar, raženj, morske ribe, domače vino bančne in špediterske storitve (aSIBBSKigJEIGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 6. AVGUSTA I** PO JUGOSLAVIJI Reprogramiranje naših dolgov Po skoraj enoletnih pogajanjih so v Londonu večinoma sestavili sorazum o reprogramiranju dolgov jugoslovanskih organizacij in bank. Pričakujejo, da ga bodo podpisali jeseni. Gre za odložitev plačila okoli 3,5 milijarde dolarjev dolga, ki bi ga morali plačati v letošnjem in v prihodnjih treh letih. Po sporazumu naj bi odplačilo tega dolga odložili za dvanajst let. Prvi obrok naj bi plačali sredi leta 1990, zadnjega pa leta 1996. Napredek sedanjih pogajanj je nedvomen, saj smo redka država dolžnica, ki je dosegla takšen sporazum. To pa predvsem zaradi tega, ker redno poravnavamo sedanje obveznosti in ne zahtevamo novih posojil. Mednarodni denarni sklad bo spremljal gospodarske tokove v Jugoslaviji in bo na podlagi opredelitev naše ekonomske politike za vsako leto pripravil polletno in letno poročilo. Prizadevanja za trajni mir Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je ob 40-letnici jedrskega bombardiranja Hirošime in Na-gasakija objavila sporočilo, v katerem je počastila spomin na človeške žrtve tega strahotnega dogodka. V sporočilu pravijo, da vsi miroljubni narodi izražajo solidarnost z japonskim narodom in narodi sveta v boju proti jedrski dirki v oboroževanju, za nastanek brezatomskih con, za odstranitev jedrskega orožja in za preprečevanje jedrske vojne. V Jugoslaviji je bila tudi letos vrsta akcij proti jedrskemu in drugemu orožju za množično uničevanje. 40 let Socialistične zveze Socialistična zveza delovnega ljudstva praznuje te dni pomemben jubilej — 40. obletnico prvega ustanoimega kongresa ljudske osvobodilne fronte, ki je potekal od 5. do 7. avgusta 1945 v Beogradu. Na četrtem kongresu ljudske fronte leta 1953 je ta najširša družbenopolitična organizacija prerasla v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Z razvojem samoupravljanja se je njena vloga nadalje razvijala in leta 1974 v novi ustavi postala sestavni del samoupravnega sistema. Najmlajši ambasadorji miru V Zagrebu, kjer so pred 35. leti na pobudo predsednika Tita zgradili pravo mesto za najmlajše, se je začelo mednarodno srečanje prijateljstva otrok iz dvajset držav in osvobodilnih gibanj Swapo, Polisario in palestinskega PLO. Na srečanju sodeluje 200 udeležencev, v petnajstih dneh pa bodo mladi ambasadorji miru obiskali številne naše kraje. Komunalni delavci prekinili delo * V jeseniškem komunalnem podjetju Kovinar so delavci pri odvozu smeti in delavci, ki delajo na progah po železarni, za nekaj ur prekinili delo — Slabi osebni dohodki in težke delovne razmere družbenopolitične organizacije Kovinarja takoj sestale in obravnavale problematiko. V Kovinarju minuli mesec še niso izplačali pričakovanega poračuna za minulih sest mesecev, saj zaključnega račurt i še niso obravnavali in še ni bil znkn poslovni rezultat. Zdaj, ko je znan, bodo lahko izplačali za okoli 30 odstotkov višje osebne dohodke, kar pa obenem ne pomeni, da bodo komunalni delavci zdaj dobro plačani. Še vedno ostaja njihov osebni dohodek na dnu občinskega povprečja, čeprav je resnici na ljubo tudi treba povedati, da med komunalnimi organizacijami na Gorenjskem in tudi v Sloveniji zaslužijo celo nekaj več. Očitno je torej, da komunalnim organizacijam nikakor ni lahko, saj jih kar tretjina v Sloveniji posluje z izgubo. Srečujejo pa se tudi z drugimi težavami, od fluktuacije do problematike samskih domov. Jeseniško komunalno podjetje delavcem iz drugih republik regresira hrano in stanovanje v samskih domovih z 10.000 dinarji mesečno, kar pa moti delavce z družinami, saj gre ta denar iz njihovega sklada. Delavci po samskih domovih včasih sploh nočejo vedeti, da so pravzaprav dobili za 10 tisoč dinarjev več. Zato tudi pri jeseniškem Kovinarju razmišljajo o odločitvi Železarne, ki je regrese ukinila. Delo, ki ga opravljajo delavci tako v železarni kot tudi pri odvozu smeti, nikakor ni lahko in sploh ni cenjeno. Malo jih je, ki bi bili še pripravljeni čistiti smetnjake ali pometati po cestah. To delo opravljajo mladi fantje in zaradi našega odnosa do njihovega dela so že večkrat predlagali vodstvu, da bi ceste čistih le ponoči — sram jih je pred znanci in dekleti. Da niti ne govorimo o tem, kako občutno nam stopijo na žulj, če pravočasno ne očistijo smetnjakov pred našimi vrati. Zavedati se je treba, da za svoje delo prejemajo izredno malo denarja, saj se njihove delovne organizacije stalno otepajo z izgubami in ne zmorejo visokih stroškov. Prekinitev dela je samo opozorilo več, da bo treba fizično, umazano in naporno delo kakorkoli že drugače vrednotiti. D. Sedej Jesenice — V temeljni organizaciji Nizke gradnje komunalnega podjetja Kovinar in v temeljni organizaciji Komunalne službe so delavci za nekaj ur prekinili delo. 22 delavcev delovne enote proga, zaposlenih večinoma na gradbiščih v železarni in delavci enote odvoza smeti zjutraj niso hoteli začeti z delom. Razjezilo jih je predvsem izplačilo osebnega dohodka, saj so prejeli manj, kot so pričakovali. Ob nedavnih občutnih podražitvah so njihovi osebni dohodki zares minimalni, saj prejemajo povprečno okoli 30.000 ali 33.000 dinarjev. Delavci so bili najprej prepričani, da je nastala napaka pri izračunu osebnega dohodka. Vendar se je izkazalo, da napake ni, kar jih je še bolj razburilo. Očitali so tudi, da delavci, ki niso zaposleni v železarni, odhajajo z dela prej, kot bi smeli, tisti, ki delajo na progah po železarni, pa morajo začeti ob šestih in oditi ob dveh. Delavci so tudi prepričani, da za tako težko fizično delo prejemajo premajhno plačilo. Delavci so prekinili delo v času, ko v temeljni organizaciji skupne službe niso delale. Kljub temu so se Raziskavam malo denarja Jesenice — Raziskovalna skupnost Jesenice ugotavlja, da bi morala družba vložiti v raziskovalno dejavnost znatno več sredstev. Znano . je, da je delež družbenih sredstev za raziskovalno dejavnost kar v treh gorenjskih občinah — na Jesenicah, v Kranju in Radovljici — najnižji. V delovnih organizacijah je zaposlenih malo čistih raziskovalcev, kot tudi zaskrbljujoče malo visoko usposobljenih kadrov. V jeseniški raziskovalni skupnosti so lani opravili več pomembnih raziskovalnih nalog. Tako so pripravili predlog dolgoročnega razvoja energetike v občini, projekt gradnje malih hidroelektrarn, analizirali surovinske vire in predlagali dolgoročno preskrbo s kamnitimi agregati ter se lotili gozdno ekološke raziskave. Za letos pa jim ostane še temeljita raziskava na področju kmetijstva ter druge raziskovalne naloge, kot so energetska bilanca Gorenjske, analiza o vzgoji predšolskega otroka za prve osnove usmerjanja v naravoslovje, analiza o stališču dijakov centra usmerjenega izobraževanja do predmeta samoupravljanja s temelji marksizma, raziskava o kadrih, o smotrnosti porabe zdravil, analiza o zmanjšanju začasne odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka, projekt o daljinskem ogrevanju Kranjske gore in ropotu v mestu Jesenice ter njegovem vplivu na bivalno okolje v posameznih stanovanjskih soseskah. Za projekte, analize in raziskave, ki jih nameravajo opraviti letos, bodo predvidoma prispevali okoli 2 milijona 900 tisoč dinarjev. D. S. NAŠ SOGOVORNIK Delavci pri zasebnikih brez možnosti za stanovanje Kranj — Ob dnevu samoupravljalcev je prejel priznanje tudi Konrad Derlink, strokovni delavec pri kranjskem občinskem sindikalnem svetu. Poklicno se ukvarja predvsem s socialno politiko, delovnimi in življenjskimi razmerami, obveščanjem, delegatskim sistemom, samoupravno delavsko kontrolo, bedi pa tudi nad delom sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. Medtem ko go-vori o priznanju, ki ga* je prejel za samoupravna prizadevanja, tudi razmišlja, kako se nekatere stvari prepočasi premikajo. Nedvomno ima v mislih tudi reševanje stanovanjskega problema pri zasebnikih zaposlenih delavcev, ki zadnja leta ne morejo rešiti svojih stanovanjskih potreb. »Že odkar je bil leta 1981 sprejet zakon o stanovanjskem gospodarstvu, skušamo urediti stanovanjske razmere delavcev pri zasebnikih. Obrtniki namreč združujejo sredstva za vzajemnost in solidarnost, 3,72 odstotka od bruto osebnega dohodka, preostalega, kar v združenem delu ustreza skladu skupne porabe, pa ne. Združeno delo poleg teh 3,72 odstotka združuje še okoli 7 odstotkov za stanovanja, nekatere večje tovarne, Sava denimo, celo nad 10 odstotkov. Čeprav zakon pa tudi družbeni dogovor o stanovanjskem gospodarstvu pravita, naj se stanovanjske razmere delavcev pri zasebnikih urejajo tako kot za delavce v združenem delu, ni ustreznega tolmačenja, kako to stvar izpeljati.« Zadnja štiri leta je torej oteženo reševanje stanovanjskih potreb delavcev pri zasebnikih, ker zakon tega ni določneje opredelil. Toda v Škofji Loki in Radovljici so problem s pomočjo tamkajšnjih obrtnih združenj zadovoljivo rešili. Tudi v Kranju naj bi šli po tej poti. »Obrtno združenje naj bi sprejelo sklep o združevanju sredstev,« trdi Konrad Derlink. »V temeljih plana stanovanjske skupnosti za srednjeročno obdobje je treba opredeliti potrebe. V Kranju računamo na 30 posojil za gradnjo, nakup in plačilo samoudeležbe, vsaj take so potrebe. 4-odsototna prispevna stopnja, ki bi jo poleg odstotka za vzajemnost in solidarnost odvajali obrtniki, bi bržkone zadoščala. Če je bilo lani, denimo, za solidarnost zbranih za staro milijardo sredstev, prav toliko pa za vzajemnost, bi pri 4 odstotkih dobili dodatne štiri stare milijarde za posojila. S tem bi rešili precej prosilcev za stanovanja.« Ne le obrtniki, tudi delavci pri njih premalo vedo o pomenu sindikalne organizacije. V sindikatu delavcev pri zasebnikih je letos včlanjenih 400 delavcev (leta 1976, ko je organizacija nastajala, jih je bilo 26). Tudi slednji se premalo zavedajo, da so tako kolektivna pogodba kot stanovanjske razmere, prehrana, letovanje in podobno v veliki meri odvisni od sindikata. D. Z. Žlebir Družbena režija Nedisciplina je neznosna V izvozno-uvoznem oddelku jeseniške Železarne trdijo, da smo za dolge in mučne administrativne postopke krivi predvsem sami — Samo moderni stroj »spomina« opravi ogromno dela v najkrajšem času Jubilanti Gorenjskega tiska — Ob občinskem prazniku Kranja, 1. avgustu, so v Gorenjskem tisku podelili jubilejne nagrade za deset in dvajsetletno zvestobo kolektivu. Za desetletno delo v tovarni je prejelo priznanja 31 delavcev, 11 delavcev pa je že dvajset let zvestihGo-renjskemu tisku. To so Matjaž Savinšek, Štefan Kastelic, Marjan Ro-stohar, Jože Vavpotič, Vida Valant, Jožica Žnidaršič, Rajko Stile, Zvone Zalokar, Stane Langerholc, Pavel Rakovec in Miloš Oman. — Foto: F. Perdan Jesenice — Jeseniška Železarna je velika slovenska izvozna delovna organizacija. V letošnjem prvem polletju so že izvozili 32.500 ton toplovaljane pločevine in proizvodov v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Od tega so na konvertibilno področje poslali za več kot 6 milijonov dolarjev: v Italijo, po pogodbah mednarodnih kooperacij, sejemskih sporazumih, z različnimi kompenzacijskimi posli. Na vzhodni trg so poslali za milijon in pol dolarjev proizvodov, na Poljsko, v Romunijo, na Madžarsko in kot protivred nost uvozili topli krom in ferolegure. V Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško so v čistem kliringu izvozili za 4 milijone dolarjev proizvodov in na tej osnovi uvozili toplovaljane trakove in jekleni odpadek. Ves ta izvoz in uvoz predstavljata ogromno dela in prav o dokumentaciji, ki jo terja zunanjetrgovinska menjava, smo se pogovarjali z vodjem izvozno-uvoznega sektorja jeseniške Žele/urne Milanom Hud jo. Pravzaprav smo pričakovali, da se bo najmanj dušil v raznih deklaracijah in aktih, a nas je presenetil i povsem drugačnim mišljenjem in dejstvi o razvpiti administraciji in Ini oknu i ji, ki naj ne bi prizanašala tudi našim izvoznikom, predvsem pa uvoznikom. Jeseniška Železarna ima pri izvozu več prednosti, saj leži tik ob mejni železniški in carinski postaji in se sporne zadeve lahko hitreje rešujejo. Poleg tega sploh nimajo manjših pošiljk od vagonskih, blago pa je ene vrste in enakega asortimana. Za carinske deklaracije je vse to veliko enostavneje, saj ne potrebujejo stotih deklaracij, ker ne izvažajo stotih vrst blaga. V njihovem vagonu, ki je vreden najmanj 12 tisoč nemških mark, ni pisanega asortimana. Dejstvo je, da ima izvozno-uvo-zna služba dolgoletno tradicijo, v njej pa delajo strokovnjaki, ki se na posel spoznajo. Tudi oni se srečujejo l problemi administracije v Beogradu ali doma, a so trdno prepričani, da se pri nas neupravičeno negoduje nad postopki češ da so dolgotrajni, neučinkoviti, birokratski Izvozniki in uvozniki morajo dopuščati, da vsaka služba zahteva potrebne dokumente in niti en sam ni nepotreben, saj tudi v svetovnem poslovnem svetu veljajo enuki postopki Res pa je, Ua smo v izredno slabem gospodarskem položaju in da je nedisciplina v našem poslovnem svetu postala že neznosna. Država jo pozna in zato ji ne ostane drugega, kot da se zavaruje — na ta način, da tudi preko dokumentov preverja upravičenost aH ne'I^,|j' vičenost izvoza. Primeri man«! _ ranja, izsiljevanja in prekupc nja so postali tako pogosti, d*1 Jc t»v»' to-ko4 I nadzor nujen. Večkrat _y ne pa so pritožbe in negodov* uvoznikov, ki ne morejo (,ol,!!L0vf voljenj, krivda njih samih. Nj»»j^ lastne neučinkovitosti, počas"1 njihovih lastnih napak. I i V jeseniški Železarni so t"° ^ zadovoljni, če, denimo. tcžk<> F» dajo debelo pločevino v ^vst^j)r»' jim vseeno uspe, dobijo p« °*! ({c tev le za 75 odstotno koriščenj %$ viz. Se posebej, ker uvažaj0 tf- i^produkcijo in nikakor n«? ""^0 /išče. A prav zaradi »>*',,l0*v|r razmer na tržiseu se je zve*n da morala zavarovati i« j-mjIH*' prizadela tudi tiste, ki niso *P%e' lirali in reševali svoje hi*ln sposobnosti. Milan Budja pravi, da ve^na»r kumentov mišljotina pravzaprav ni ,l .„ vlade, da jih i* tudi mednarodna menja »1» uvozu se tako nakopali«'. ^nj*1! nastaja nezadovljstvo, v z o0tf»J času še posebej z novim z** vs i(.^lj»vl nas niso več tako zelo n*10^) GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA 3. stran (mmmm^moiLAS Milan Jane, poslovodja Petrola na Deteljici: Najbolj nam manjka prostora Tržič — Dolga vrsta avtomobilov se je v petek ob robu ceste raztegnila skoraj do Kovorja, na črpalki pa so se oblikovale kar tri kolone. Avtomobili, prikolice, čolni, motorji, kombiji pa spet avtomobili ... Na črpalki hitro točijo ^ računajo, a gneče ne zmanjka, shajajo vedno novi in novi. Na desni, proti Ljubelju, kjer se usta-vUajo turisti, ki zapuščajo Jugoslavijo, je gneča še enkrat večja *ot na nasprotni strani, kjer vstopajo. To je zadnja postaja pred {jtejo. Še zadnjič lahko natočijo pencin za bone in dinarje, porabi-|°, še zadnji drobiž, da se jim ne Di valjal po žepih. Tujci oblegajo ^di malo prodajalno, sprašujejo P° spominkih, po tem, kaj bi še ^hko dobili za dinarje. Pa ni velike izbire: cigarete, slivovka, vi-£iak, kasete z našo narodno glas-bo- Pa sladoledi, sokovi. Človeka frce boli. Kako smo nerodni, ka- ko me ne znamo izkoristiti zlate ja- Takole bo na tržiški črpalki še naJmanj dve leti, dokler ne bosta °b novi avtocesti v Voklem na °beh straneh sezidani večji črpal-Jjjj kjer bo, upam, tudi prodajalna spominkov. Ce bi morala tržiška trgovina spominkov prodajati P°d 'marelo' bi morale biti tu. A i? skrita in pozabljena v mestu. ^ aJ pomaga dobra založenost, če j^Upca ni mimo! Upam, da tržiški ^Sovski možje razmišljajo, da bi na Deteljici odpli večjo trgovino s spominki. Prav tako nujna bi bila *°t živilska trgovina. Ali pa bi Ysaj kakšno drugo prodajalno na ^eteljici dopolnili s prodajo spo-jninkov. Nekaj je treba narediti. Milan Jane, poslovodja Petrolove črpalke v Bistrici pri Tržiču — Foto: D. Dolenc Pa pustimo spominke. Danes smo se na Deteljici ustavili zaradi črpalke same, to je namreč prva in zadnja bencinska črpalka ob novi gorenjski avtocesti. Prva za turiste, ko prihajajo čez mejni prehod Ljubelj, in zadnja, ko se vračajo domov. Vse do Petrolove črpalke Lom na avtocesti proti morju avtomobilist ne more kupi-'ti bencina. Razen,če v Ljubljani zapelje s ceste. Prometa je več kot prejšnja leta, kajti tujcev je letos, lahko rečemo, rekordno število. Čez Ljubelj jih pride precej več tudi zaradi slabe ceste v Podkorenu. In črpalki sta prepolni. Grajeni sta za normalne razmere in ne da se ju širiti kar po butal- sko. Zato je potrebna res velika strpnost, tako pri turistih kot pri delavcih na črpalki, da delo normalno poteka. Na Deteljici smo se pogovarjali z Milanom Jancem, poslovodjem Petrola v Bistrici. Povedal nam je, da so kar dobro organizirani. Na desni strani, proti Ljubelju, streže ves dan po pet delavcev, dva pa sta dežurna ponoči; na levi pa so po trije ali štirje. V pomoč so dobili delavce iz Kranja in Nakla, kjer so zdaj črpalke pošteno razbremenjene, pa še študente so zaposlili čez počitnice. Medtem ko je danes izstopna črpalka odprta noč in dan, pa obratuje vstopna le od 6. do 22. ure. Na desni strani imajo štiri črpalke za super bencin, na levi pa tri. Nobena dodatna črpalka, pravi Milan Jane, ne bi tu ničesar spremenila, ker je premalo prostora, za vrsto do črpalk. Pridno morajo delati, hitro, da je čakanje čim krajše. Tudi oskrba z gorivom iz centralnega skladišča je v redu. Le avtokart Slovenije in Jugoslavije jim je zmanjkalo in si zdaj pomagajo z reklamnimi avtokar-tami Slovenije in dela Istre. Vsak pa mora malo potrpeti. Še ves mesec bo tako. Bo pa tudi denarja! Na vstopni strani .pokasirajo' po 6, na izstopni pa tudi prek 10 starih milijard dinarjev na mesec. Če bi bilo več prostora, če bi imeli tudi drugega blaga več naprodaj, bi bilo pa še več. Kar ponudiš, prodaš, so spoznali fantje na črpalki. To je resnično točka, ki bi jo morali Tržičani bolj izkoristiti. D. Dolenc val podražitev dražji odvoz odpadkov .teniški občini so že izračunali predvideno novo ceno ogreva-3 k» naj bi M °?°dpadkov - la> ki naj bi bila za 36 odstotkov višja — Za polovico dražji od Je . nalryKnice ~~ t-'ene stanarin, komuni W storitev in mestnega prometa tov^1 Se P° dogovoru izvršnih sve-Četku lSfK Postopoma: prvič na za dejavno^'hd,^"g"ič ^ P° P°sameznih 2A 0Dcini so se stanarine povečale Poln stotkov 1- julija. Julija je že cen VluCa slovenskih občin povečala kih 0munalnih storitev. Po podat-ptedrePubliškega komiteja za tržišče ve* avlJa v nekaterih primerih po- vanJe cen več kot 100 odstotkov. s|eri^seniški občini, kjer bodo v na-nie 2fto °Kreva,r» sezoni za ogreva-šin flftOOO kvadratnih metrov povr-K iK>ra.,l,Mi 168.000 GJ, so izračuna-kLJ* k» morala biti nova cena za naj!j atni meter ogrevanja 124,26 di-pley\mesečno, cena sanitarne to-n* oi? Pa 872«85 dinarjev mesečno ^kf- ' Ker na tem P0**1"0^" ni" ^ni ,ZRUD' predlagajo, da se povedi O Cn °Pravi septembra ali okto-*ilo , revanJe naJ bi se toko podra- Pov 36 diJU iUxllv ~ /a 48 odstotkov. Mojstrana — V temeljni organizaciji združenega dela Lip Mojstrana, kjer izdelujejo vhodna in garažna vrata, leto za letom modernizirajo proizvodnjo. Pred dvema letoma so končali veliko naložbo rekonstrukcije obratov, zgradili pa tudi novo sušilnico in kotlovnico. Ko zdaj koristno izkoriščajo lesne odpadke, so precej prihranili tudi pri porabi gorilnega olja. Ocenjujejo, da letno prihranijo okoli 300 ton nafte prav zaradi nove naložbe. Sušilnica in kotlovnica sta nova in moderna pridobitev. ^S^j'njstva naj bi plačevala ^*rJ«v za kvadratni meter, lom. Ta sušilnica bo končana konec V mojstranškem Lipu so lani poleg proizvodne hale začeli graditi tudi novo lakirnico s sušilnim kuna- Največja letošnja pridobitev je vo- Na slovesnosti ob otvoritvi vodovo-dovodni sistem Radovna, pri črpa- da Radovna so sodelovali tudi ga-lišču v Lescah so ga minuli petek silci, ki so poskrbeli za simbolični slovesno odprli, spregovoril je curek. Foto: F. Perdan predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc (na desni). Foto: F. Perdan V Lescah dovolj pitne vode Minuli petek so ob radovljiškem občinskem prazniku slovesno odprli vodovodni sistem Radovna; za radovljiško občino, posebej pa za Bled in Lesce, je velika pridobitev, ki je v štirih letih veljala 240 milijon dinarjev Lesce ir Vrsto let je bila oskrba s pitno vodo na območju Bleda in Lesc problematična, v poletnih mesecih celo kritična. Težav poslej ne bo več, saj so v petek, 2. avgusta, odprli vodovodni sistem Radovna. Slovesno, kakor se ob občinskem prazniku spodobi, saj je to letošnja največja pridobitev. Vodovod z zajetjem v Radovni in drugimi spremljajočimi objekti so gradili štiri leta, veljal je 240 milijonov dinarjev. Njegove zmogljivosti so tolikšne, da na tem območju ne bo več težav s pitno vodo, odpirajo se možnosti za nove gradnje, ki so bile poprej posebej v I-escah tudi zavoljo oskrbe s pitno vodo dvomljive. Cevovod so v Lescah priključili na črpališče pri hipodromu. Da bo dovolj vode prišlo tudi v leske hiše, bodo seveda morali izboljšati vodovodno mrežo v naselju. Kasneje nameravajo cevi potegniti do vodo-hrama v Hrašah, s čimer bodo vodovod Radovna povezali z vodovodoma iz Drage in Smokuča. Slednja dva bodo tako razbremenili, saj se zdaj dogaja, da v poletni suši za zajetjem ostaja struga potoka prazna. Več vode bo tako lahko priteklo tudi do Radovljice, več je bodo lahko odvajali tudi proti Črnivcu, kjer pa je propustnost cevovoda skromna. Z novim vodovodom bodo v Radovni zajemali 400 sekundnih litrov vode, strokovnjaki so izračunali, da bi jih lahko 600, torej vodotok ne bo ogrožen. Nov vodovod bo na svojem območju zadostil potrebe po vodi do leta 2030, saj so položili dovolj velike cevi. Še več, okoli 100 sekundnih litrov vode jim bo celo ostajalo. Problematična oskrba s pitno vodo je torej dolgoročno rešena. Povedati velja še to, da je voda iz Radovna izredno čista, računajo, da je ne bo treba klorirati. Ker bodo opustili črpališča v Grabčah pri Krnici, na Dobravci pri Bledu in pri hipodromu v Lescah, ki bodo ostala le kot rezerva, lahko rečemo, da bodo Blejci in Leščani poslej pili čisto studenčnico. M. Volčjak alples/železniki 30 let vMc« ""'"'n uri ji ///■ Mojstrana bodo ob koncu avgutta ' zu proizvodnjo velika pridobiti -v avgusta letos, z njo pa bodo dosegli boljšo površinsko obdelavo izdelkov. Dela je opravila gradbena enota Gradisa z Jesenic, lakirna linija pa je narejena po načrtih delovne organizacije SOB iz Krškega in je ena prvih, ki jo je izdelalo to podjetje. Z novo, sodobno tehnologijo so v Lipu v Mojstrani želeli le izboljšati svoj proizvodni program in občutneje prodreti na tuja tržišča. Začeli so z izdelavo masovnih vhodnih vrat, ki jih kupujejo Nemci in ostalo zahodno tržišče. ljetos bodo ta vrata razstavljali na sejmu v Celovcu, dosegljiva pa so tudi domačemu kupcu, če ima denar. Vrata iz smrekovega lesa so dodatno obdelana s kvalitetnimi površinskimi premazi, so tr-pežnejša, funkcionalna in masivna stanejo pa 60.000 dinarjev. Tudi njihovi proizvodnji se nekoliko pozna, da se manj gradi, da imajo gradbinci manj dela. Pozna se tudi manjša kupna moč in tisti, ki vrata, vhodna ah garažna, že morajo kupi ti, posegajo po cenejših. Zato ostaja njihova možnost in priložnost v pro doru na tuji trg, ki pa sprejema le kvalitetne in masivne izdelke. Temeljna organizacija v Mojstrani zaposluje le domače delavce iz bližnjih krajev in vasi, precej težav pa imajo z bolezenskimi izostanki zaposlenih. Pravijo, da so starejši delavci nekdaj delali v slabih delovnih razmerah, na žagah in v zastarelih lesnih obratih,in /daj vedno bolj bolehajo. Prav zato zdaj modernizirajo proizvodnjo in v okviru delovne organizacije na Bledu intenzivno skrbijo za letni oddih, saj od 1.100 zaposlenih lahko v domovih na morju ah planinah dnevno letuje 150 delavcev. D. Sedej /Sovo telefonsko centralo slovesno izročili namenu — Ob prazniku občine Kranj so na Planini slovesno izročili namenu novo rajonsko avtomatsko telefonsko centralo, ki so jo od lani gradili Podjetje PTT iz Kranja, Iskra Telematika Iti Tegrad iz Ljubljane. Nanjo bo moč priključiti 7.000 telefonskih priključkov, od tega 6.000 dvojčkov, ne le na Planini, temveč na vsem levem bregu Kokre od Predoselj do Prebače-vega. Ko bodo v prihodnjih letih tudi drugje v Kranju širili in obnavljali telefonsko omrežje, bo centrala zmogla kar 20 tisoč priključkov. Naložba je veljala 142 milijonov dinarjev, poleg Podjetja PTT iz Kranja In samoupravne interesne skupnosti za PTT jo je omogočilo tudi sto temeljnih organizacij kranjskega gospodarstva. Novo telefonsko centralo je v četrtek, l. avgusta, slovesno očlprl Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Na sliki: vodja montaže Janez Horvat \z Iskre Telematike in Nebojša Zurovac iz PTT, prvi inovator te delovne organizacije, pri računalniku, ki krmili novo rajonsko telefonsko centralo, (dž) — Foto: F. Perdan S&MEI5GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — ZANIMIVOSTI TOREK, 6. AVGUSTA 198K Trikrat hura za brigadirje Zdaj gre pa zares. Gozd bo vendarle dobil tisto, kar mu že tako dolgo obljubljajo: cesto in vodovod. Te dni se v zgornjem delu zapeljete v Gozd že po novi cesti. Lepo je speljana, široka. Sredi njiv, ob zajetju, že polagajo prve zidake za črpališče in strojnico, v strmem bregu nad Podlogarjem pa 26 brigadirjev koplje jarek za vodovod. Tržiški mladinci so obljubili, da bodo skopali 460 metrov vodovodnega jarka in to obljubo tudi drže. Ko so se prvič lotili izkopa, je bila to resnično bolj slaba akcija. Le peščica mladincev se je odzvala in skopali so le kakšnih 20 metrov. Strašno vroče je bilo pa še tista maratonska glasbena oddaja je bila na televiziji. V sredo, 31. julija, pa so prišli v Tržič mladi iz pobratenega Za-ječarja, ki bodo šli skupaj s Tržiča-ni na mladinsko delovno akcijo v Dornavo pri Ptuju, kjer bodo tudi gradili vodovod. V četrtek so se skupaj zagrizli v strmi breg. Na Podlogarjevi njivi so tržiški mladinci že par dni prej postavili velik vojaški šotor, toda dež, ki je močil zadnje dni, je vsepovsod silil vanj. Mladi Zdravko Podlogar je brigadirjem na široko odprl vrata svojega skednja. Tu so si postlali, tu tudi jedo in vedrijo. Le nekaj odej naj jim še pošljejo iz .Tržiča, pa bo vse dobro. Mladi iz Zaječarja so tu gonilna sila. Niso za sestankovanje, raje potegnejo delo v večer, kot da bi poslušali kakšno politično uro. Malo časa imajo na voljo in 460 metrov izkopa ni malo. Ampak izkopali bodo, pa če kopljejo tudi celo noč, pravijo. Če bi jim v petek dopoldne ne nagajalo vreme, bi verjetno tudi vse zasuli, če bi le bile cevi pravočasno položene. Tole je nekakšno ogrevanje za pravo brigado v Ptuju. In ker so pridni in zagnani gostje, tudi domači nočejo zaostajati. Izkop je iz ure v uro vse daljši. Saj so žulji, to že, a hitro je tu Mladen s svojo bolničarsko torbo, razkuži, obveže in delo teče naprej. Človek res komajda verjame, da ti otroci — res so otroci, saj so iz Zaječarja po večini trinajst do petnajstletniki — toliko zmorejo. Mladen Slabe, komandant akcije: »Predvsem bi se rad zahvalil Podlogarjevi družini. Vrata njihovega skednja in hiše so za nas, brigadirje odprta noč in dan. Vse, kar potrebujemo, dobimo pri njih. V sredo, ko je deževalo, smo pri njih dobili tudi suho obleko. Kuhajo nam v gostilni Pri Benk v Križah. Dobro kuhajo, dosti hrane imamo in brigadirji so zadovoljni. Navdušen sem nad mladimi iz Zaječarja. Kljub njihovi mladosti so akcijo vzeli zelo resno. Ne pogrešajo igrišča in žoge. Le za delo so zavzeti. Časa imamo res malo. V nedeljo gremo že naprej. In če bo vreme držalo, če bodo ves čas tako pridni, bomo obljubo izpolnili.« Misel Basić iz Grijana pri Zaje- Radovljici. Na sliki: prizor s sektorske vaje radovljiških gasilcev v Mošnjah, (dž) - Foto: F Perdan Gasilski praznik Z nizom prireditev so gasilci radovljiške občine počastli 30-letni-co Občinske gasilske zveze — V 37 gasilskih društvih neumorno dela skoraj 3 tisoč gasilcev 4i Ob 30-letnici Občinske gasilske zveze so gasilci radovljiške občine razvili nov prapor. Foto: F. Perdan ► Minuli petek so v sektorjih Bled, Bohinj in Radovljica izvedli gasilske vaje naš posnetek je nastal v Mošnjah. Foto: F Perdan Bled - Občinska gasilska zvezj Radovljica letos praznuje 30-letniC obstoja in prireditve ob jvat>i pripravili ob radovljiškem obči skem prazniku, s čimer so g»sl t najlepše predstavili svojo dejavno in podčrtali letošnjo občinsko Pla a to, ki jo je prejela njihova zvef'0 Poudariti je treba, da dela resnic" ljubiteljsko, saj za vso administra jo skrbi le en poklicni delavec, z°j žujejo pa 32 krajevnih gasilskih dr" štev in 5 industrijskih. V društvih j včlanjenih 2.705 aktivnih gasilcev jj gasilk, imajo pa 818 mladincev pionirjev, to pa govori, da zg'ed skrbijo za podmladek, kar je za ■ silce nasploh značilno. Prireditve so se začele že v P4 pj 2. avgusta, ko so v Festivalni dvor odprli razstavo nekdanje 8aS so opreme in dokumentov, zvečer Pa^r v več krajih izvedli gasilske vaje zakurili kresove. Osrednjo slov^ nost so imeli v soboto, 3. avgusta.^, jo je pred Festivalno dvorano "^gola godba na pihala iz Gorij. sPr~Jjl-vonl je predsednik občinske gttolr ske zveze Jože Smole, v imenu činske konference SZDL. ki je P*^ zela pokroviteljstvo, pa Anton ft man. Poudaril je pomen amater'^, v gasilstvu, ki je pomemben %. splošnega ljudskega odpora in ^di* sam trt ,l.>let-I»l> t jjj cijo, ki daje gasilstvu zgodovj.y pečat. Povedati velja, da se je PrjlceV ve udeležila tudi delegacija gaS iz Umaga. 0tr Na proslavi so razvili prap° ^ji činske gasilske zveze, nanj so P^ine spominski trak občinske skup^jr in občinske konference SZDk- oVra' lili so gasilska priznanja in od ji$Ke nja. Priznanja občinske rt?j*» zveze so prejeli vsi gasilci. s voJu od 60 let. ki so doprinesli k ra^ ^ gasilstva v občini. Izročili pa f*jjiik°j zvezna in republiška gasil«** $r9$ vanja. Zvezno odlikovanjeje r*^, Blaž Jan iz gasilskega društva ^ republiška |>a l.ovrn Legat U*^ \t sk,',;.i društva Ml.-d. Antonija- ^ gas.Kkega društva lir »«,t'.1!'; iJ» ioI < iasp. . iKk-r.a driiM >fljfl l;" Bohinjska liistrieu. Mihela m '(j* gMilskeKa društva < I"''1' Potočnik iz gasilskega društvo na Gorica. or>Pr mamo. Po/nati .u jo morali v dru-fttVU slovenskih matematikov, zganiti pa hi s«- morah tudi krajevni in občinski dejavniki. M. Volčjak Poletni festival v Ljubljani Odlični kranjski violinist, zdaj naturaliziran Američan in svetovljan,MIHA POGAČNIK, v dveh večerih izvedel vseh šest Bachovih solo sonat (suit) Na dveh zaporednih solističnih glasbenih recitalih v okviru letošnjega 33. Mednarodnega poletnega festivala LJUBLJANA 1985 je MIHA POGAČNIK, sloviti svetovni violinist, po rodu Kranjčan, v Križev-niški cerkvi izvedel vseh šest Bachovih solo sonat (suit). Tehten tehnični in glasbeni zalogaj, ki obsega skoraj dve uri čiste muzike in to na enem samem samcatem glasbilu — violini (brez spremljave). JOHANNA SEBASTIANA BACHA (1685-1750) v letošnjem proslavljenem evropskem letu glasbe prav gotovo nismo mogli proslaviti bolje kot prav z izvedbo njegovih šestih violinskih solo sonat (suite = I partite) brez spremljave. Od vseh šestih omenjenih violinskih solo sonat so pravzaprav samo tri prave sonate in z običajnimi oznakami so-natnih stavkov, druge tri pa so pravzaprav suitne partite. Bach je celoten ciklus komponiral v bogatem cothenskem ustvarjalnem obdobju (1717—23, verjetno okrog 1720). Zgrajene so na Corellijevih predhodnicah — serkvenih sonatah (sonata de chiesa) tudi za samo violino solo. Kljub temu pa omenjeni Bachov violinski opus (BWV 1001-6) še vedno predstavlja pravcati podvig in hkrati najbolj nenavadni solistični repertoar za violino solo. V tem mu je podoben edinole ciklus baročnih solo suit za violončelo solo istega skladatelja (Bach). MIHA POGAČNIK (roj. 1949 v Kranju), slovenski oziroma kranjski rojak, zdaj naturaliziran Američan in hkrati eden največjih violinskih svetovljanov, predvsem pa izvrsten ter najodličnejši violinski virtuoz svoje generacije, hkrati pa učenec najsrečnejše vrste violinskih pedagogov in umetnikov Stanič-Veronek-Ozim-Rostal, Szervng, Gin-gold, se je na prvem večeru Bachovih violinskih solo sonat (suit) spoprijel z malce spremenjenim vrstnim redom le-teh: Sonta g-mol (1001) in partiti h-mol (1002) in d-mol (1004). Slovitega violinista Pogačnika, ki ga prav iz letošnjega poletnega koncertiranja v domovini ali v njeni neposredni bližini poznamo tudi že z izvedbami istih del (Bled, Budimpešta, Osoje, Dubrovnik in Ljubljana), je ponovno odlikovala perfektna tehnična igra in do skrajnosti muzikalno poglobljena violinska igra, ki je v tem godalno prav gotovo najzahtevnejšem Bachovem opusu našla izjemnega interpreta. Stroga in do skrajnosti aksetska igra za Bachovo homofono in polifono glasbo v najzahtevnejših sonatah-partitah (suitah) je tudi zaradi relativno omejenega glasbila značilnost violinistove parade omenjenega izkazovanja. Tako kot že davno nazaj Bachu tudi zdaj Pogačniku niti sama violina ni ovira za njuno raznovrstno pa zopet hkratno ustvarjalno in poustvarjalno genialnost. Kljub že omenjenim omejitvam smo tako prisluhnili najprej uvodnemu ter hkrati enemu krajših del iz cikla ŠESTIH SONAT in PAR-TIT-Sonati št. 1 v g-molu. Značilna prisotnost fuge v vseh treh sonatah izhaja iz zadnjega dominantnega tona predhodnega Adagia, Siciliano z metrično-ritmično karakteristiko plesa ter zaključni Presto, etudne-ga značaja so hkrati univerzalne značilnosti vseh treh sonat. Pogačnik jim je v precizni igri ter s kar največjo spominsko zmogljivostjo (celoten ciklus je oba večera igral na pamet) navdihnil pečat izjemne muzike, kjer pravzaprav že lahko odmislimo vse možne namige omejitev (tako nastanka kot njihove igre). Že naslednje partitno delo (h-mol, 1002) pa še nosi vse značilnosti suite: taki so njeni stavki (Allemande, Corrente, Sarabande in Bourree). Posebna značilnost prav slednje Partite pa so prav doubli, dvojniki k osnovnim stavkom ali modificirano nadaljevanje oziroma ponovitev stavkov. MIHA POGAČNIK je na zaključku prvega solističnega večera v Križevniški cerkvi v Ljubljani igral še najčistejše delo iz Bachovega suitnega violinskega opusa — Partito v d-molu (1004), ki je na sklepu razširjena še v Gigue in najpopularnejši stavek celotnega Bachovega solo violinskega opusa-Chaconne. Izvrstna violinistova igra se je z apoteozo po izkazovanju absolutne in hkrati univerzalne baročne glasbene zapuščine zlila v 33 variacij (chaconne ali pasacaglia) z zabrisa-nim plesnim izvorom (alla variacije na ostinatni bas). Pogačnikova igra se je tako iztekla v lahkotno prebiranje hudimanovo težke violinske igre in tako kar klicala po nadaljevanju motoričnega teka za nadaljnje tri Bachove solo sonate-partite. (nadaljevanje prihodnjič) FRANC KRIŽNAR alples/železniki 30 let Razstava v Kurnikovi hiši v Tržiču Fotografije Nikole Jovanoviča Tržič — Od 12. julija do 10. avgusta se v galeriji Kurnikove hiše z barvnimi fotografijami predstavlja Nikola Jovanovič, član Foto kino kluba Vinko Mlinar — Petrol, delovna organizacija zemeljski plin Ljubljana. Kot prvi v tej izmenjavi se je v Tržiču že predstavil slikar in grafik Stane Zerko, v Ljubljani pa so razstavljali tržiški likovniki Veno Dolenc, Knči Krnaič in Jaka Kepic. Ob otvoritvi razstave barvnih fotografij Nikole Jovanoviča je umetnostni zgodovinar in kustos tržiške galerije Janez šter dejal: »Avtor Nikola .Jovanovič je človek, ki s fotografijo dobesedno živi. Današnja razstava je njegova 5. samostojna razstava, imel pa je že tudi eno skupinsko. Kot član folklorne skupine Tine Ro-žanc je prepotoval lep del Kvrope, kot navdušen planinec pa planine in gore naše ožje domovine. Zanimajo ga tudi pogledi na ljubljansko mestno jedro. Pnčujoču razstava tridesetih barvnih fotografij je le majhen delček njegove bogate, dvajset let trajajoče fotografske kariere. Nabral si je nešteto vtisov s sprehodov, planinar jenj in potovanj. Težko je bilo izbrati iz mnogoterih motivnih sklopov dela za to razstavo. Ne zato. ker bi avtor ne imel kaj povedati, marveč zato, ker prostor ne omogoča postavitve celotnega pregleda njegovih del. Odločili smo se pokazati tri motivna izhodišča: krajino kot celoto, arhitekturo in kompozicijske posege v čisti material. V celostnih krajinah se nam avtor razkriva kot romantik barvnih prelivov in iger svetlobe in senc. V mestnih pogledih se je Jova-novičev objektiv preusmeril v višino in globino, bodisi na ljubljanske strehe ali na ogrodje slavnega stolpa v drznih perspektivičnih skrajšavah. Tu še posebej pri ljubljanskih strehah, bodisi pri cerkvi Sv. Janeza v Bohinju, je avtor izvrsten poznavalec kompozicije. k Rafinirano obdelavo ploskve izraža avtor v steklastih masah fantastičnega sveta, kjer išče podobnost mi-kro in makro sveta — vesolja, zlator-javi toni teh ploskev pa so v čudovitem soskladju ambienta — galerije Kurnikove hiše. Naj ponovim besede, kar ni moj običaj, slikarja Staneta Zerka: — »Avtorjeva fotografija je topla in iz nje veje občutek za mero in kompozicijo. Kaže zrelost fotografa, ki zna uspešno reševati fotografske, kompozicijske in barvne probleme umetniške fotografije« S temi besedami želim članu Foto kino kluba »Vinko Mlinar« iz Petrola IX) Zemeljski plin Nikoli Jovanoviču še veliko uspeha in napredka na poti do mojstrskega naslova.« GULAŠ 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 6. AVGUSTA 19^ Gostje iz pobratenega mesta La Ciotat v Kranju Au revoir a La Ciotat! Danes odhaja domov Skupina mladih iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat, ki ga s Kranjem vezeta dve desetletji trdnega prijateljstva — To mesto, ki se razteza kakih osem kilometrov ob obali, natanko na sredini med Marseil-lom in Toulonom, ima s Kranjem mnogo skupnega — 0 tem je tekla beseda s podžupanom Antoinom Gambinijem, ki je vodil letošnjo skupino, in mladim Michelom Locatelli-jem Kranj — Dve desetletji minevata, odkar sta občinska skupščina v Kranju in mestni svet francoskega obalnega mesta La Ciotat v okrožju Bouches du Rhone podpisali, listino o pobratenju. Od tedaj se v mestih vsako leto izmenjajo skupine mladih, ki utrjujejo pred leti začeto prijateljstvo. Letos se je na obisku v Kranju mudila skupina mladih nogometašev, članov tamkajšnjega kluba. Njihov vodja, An-toine Gambini. v mestni vladi La Antoine Gambini Člani alpinistične sekcije *o pomagali pri obnovi gasilskega doma. S pomočjo alpinistov popravili stolp Železniki — V preteklih tednih so člani gasilskega društva iz Železnikov popravljali dotrajan gasilski dom na Racovniku. Pred leti so namreč sklenili, da bodo s popravili skušali vzdrževati skoraj petdeset let star gasilski dom, z željo, da čez nekaj let postavijo novega. Zato so v zadnjih dveh letih prenovili streho in opravili večja popravila v orodiš-ču. Velika pridobitev je tudi montaža UKV postaj, s čimer so se povezali z vsemi vozili društva od Selc do Zal-gega Loga. Prejšnji teden pa so s pomočjo alpinistične sekcije pri Planinskem društvu Železniki obnovili zgornji del stolpa z lesenim opažem. Želja gasilcev pa je, da bi čimprej zgradili nov dom, kajti star že dolgo ne zadošča za spravilo sodobne gasilske opreme. Zato je gasilsko društvo začelo iskati ustrezno v Železnikih. Primerni sta predvsem bližina plavalnega bazena in lokacija pri tovarni Niko. Vendar pa so naleteli na vrsto težav, zato se o gradnji še niso odločili. »Člani upravnega odbora smo začeli resneje razmišljati o gradnji prizidka k novem domu, kar bi bilo morda še najbolje, kajti to bo hkrati tudi najhitrejša rešitev. S tem bomo izkoristili sredstva občinske požarne skupnosti in zgradili prepo trebne prostore,« pravi Tone Sedej, predsednik gasilskega društva iz Železnikov. V. Primožič Ciotata zadolžen za socialne zadeve, nam je prikazal drobec iz življenja tega, Kranju tako podobnega pobratenega mesta. »Kakih osem kilometrov ob obali se,obdano z griči, razteza mesto La Ciotat, prav na meji, kjer se stikata okrožji 13 Bouches du Rhone in Var 83. Zdaj šteje kakih 35 tisoč prebivalcev, med katerimi je 15 tisoč mladih. Mesto živi od ladjedelnice, ki je tod edina industrija. Zaradi tega smo trenutno v precejšnji krizi, saj na starem kontinentu gradijo vse manj ladij in tako je za našo ladjedelnico tudi vse manj dela. Preti nam huda brezposelnost. Probleme blažimo z letnim turizmom. Zgradili smo vrsto umetnih plaž, kar nam omogoča, da se prebivalstvo mesta poleti celo po-troji. Ugodna klima,na drugi strani pa ekonomske težave sta vzroka, zaradi katerih La Ciotat postaja vedno bolj počitniško mesto. Tu gradijo počitniške hišice, sem ob koncu tedna prihajajo ljudje, ki delajo v 35 kilometrov oddaljenih Marseillu in Toulonu. Tudi upokojenci se na stara leta doseljujejo v mesto.« Ker je prebivalstvo večinoma delavsko, je ob volitvah komunistom in socialistom uspelo priti v koalicijsko vlado. Vodilni so komunisti, ki so ob volitvah predstavili najpre-pričljivejši program. Ob levici je v mestni skupnosti tudi nekaj predstavnikov opozicije. Odločitve sprejema mestni svet. Torej sta si mesti Kranj in La Ciotat tudi po tej plati sorodni. »Mesti sta se pobratili povsem naključno,« je pripovedoval Antoine Gambini. »Pobudo je dal tedanji podžupan Bensussan, ki je imel v Kranju prijatelja. Ker sta se že tedaj vladi zavedali, da prijateljstvo pomeni temeljni kamen za mir, sta to tudi uradno zapečatili. V Kranju sem bil trikrat. Pred 15 leti sem pripeljal skupino mladih, pred petimi leti skupino učiteljev, pred tremi leti sem prišel z generalnim sekretarjem in županom. Ker je zlasti med mladimi v raznih špor- Michel Locatelli tnih klubih in kulturnih skupinah veliko zanimanje za gostovanje v Kranju, smo se odločili, da vsako leto pošljemo sem eno od teh skupin. Vsi se vračajo navdušeni nad Kranjem, kjer jih ljudje prijazno in gostoljubno sprejmejo. Naj se ta duh ohrani! Tudi mladi Michel Locatelli Kranj že dodobra pozna. Letos je bil tu že šestič, štirikrat je prišel s skupino, dvakrat pa zasebno s prijateljem Claudom. »Trenutno sem brezposeln,« nam je povedal. »Tega je pri nas veliko, saj, kot rečeno, življenje daje ladjedelnica, ki je trenutno v krizi. Prvo leto brezposelnosti imam pravico do 70-odstotne plače (kot računovodja sem zaslužil 8.000 frankov), odtlej pa do 2.500 frankov podpore za brezposelnost. Veliko mladih po šoli ostane brez dela. Tako sprejemajo poletna dela, od katerih živijo tudi po sezoni. Mnogo otrok ostane na plečih staršev, brezdelnost vodi celo v kriminal. Vendar vse ni tako črno. Mnogo mladih se ukvarja s športom, pa s plesom, glasbo, petjem, v mestu imamo tudi baletno šolo ... Veliko klubov je, kjer se mladi srečujemo in sklepamo prijateljstvo. Sicer pa, kaj bi govorili, pridite v I>a Ciotat!« Skupni ideal — mir — skupne značilnosti in skupne želje da bi premagali ekonomske težave, Kranj in La Ciotat družijo kot še nikoli doslej. Tako je prijateljstvo po dvajsetih letih še vedno pristno in trdno, spričo vsakoletnih srečanj morda še trdnejše kot poprej. Sicer pa: au revoir a La Ciotat! D. Z. Žlebir Valjarji za Ameriko V Lesnogalanterijskem obratu na Jesenicah delajo lepe lesene izdelke in gospodinjske pripomočke, ki jih prek posrednika pošiljajo v izvoz — Zaslužek je že leta majhen, delovne razmere pa so zanesljivo najtežje v jeseniški občini Jesenice — Lesnogalanterijski obrat na Jesenicah je z okoli T><) zaposlenimi in z zastarelimi stroji delovna organizacija, ki se že leta in leta trudi za svoj obstoj. Zanesljivo imajo v tem obratu delavci najtežje delovne razmere, saj skromna sredstva nikdar niso bila tako velika, da bi lahko kakorkoli modernizirali proizvodnjo. Težke deske še vedno vlačijo do delavnic, kjer se ob stružnicah kadi in praši — zdaj sicer res nekoliko manj, ker so kupili ventilatorje, a delo kljub temu ostaja nadvse naporno. Dalj časa zdržijo le redki, tudi zato, ker so osebni dohodki vedno majhni. Tudi ti delavci hudo občutijo krizo v industriji, s katero so neposredno povezani, v lesni in pohištveni. Zanje izdelujejo lesene dele, kot so razni ročaji in manjši leseni deli. Pohištvena industrija ima polna skladišča, zato tudi naročil za jeseniški lesarski obrat ni več, pozna pa se tudi že, da se industrija usmerja v cenejšo plastiko. Povsem so odvisni od naročil tržišča. Za Narodno radinost iz Beo-grada, ki izvaža, so izdelali tudi 100.000 raznih gospodinjskih pripo močkov, od kladivc do valjarjev, ki so šli še najbolje v prodajo. Njihovi valjarji so bili namenjeni gospodinjam tako v Ameriki kot v Angliji. A zdaj se je zataknilo zaradi cene, kajti tudi za karnise — izdelujejo zares lepe, ročno izdelane — kot za valjarje potrebujejo prvovrsten bukov les. Temu pa je cena zelo poskočila, saj stane kubični meter že 50 tisoč dinarjev. Če bi ceno svojim izdelkom povišali, nikakor ne bi bili konkurenčni, saj je na tujem tržišču takih izdelovalcev, kolikor jih hočeš: od Tajvana do Češke. Križi in težave so tudi s ceno na domačem tržišču, saj so jim lahko velika konkurenca številni zasebniki iz Ribnice ali Velikih Lašč, ki kooperantsko sodelujejo z ljubljanskim Domom. Ti so lahko cenejši, saj so praviloma kmetje, ki imajo les doma, lesene izdelke pa napravijo z lastnimi rokami, ki so industrijskim obratom vedno lahko cenovno konkurenčne. Jeseniški strugarji nimajo svojega programa, saj so premajhni in zdržijo lahko le ob sodelovanju in v skladu s potrebami lesne in pohištvene industrije. Stroški proizvodnje so že tako porasli, da bodo komaj kupili dva nova stroja, ki sta nadvse potrebna. Razmišljajo tudi, da bi ob potoku Jesenici, kjer je njihov obrat, postavili manjšo hidrocentralo in tako stroške energije vsaj omilili. Pri svojem delu so pravi mojstri, čeprav šole za lesne strugarje pri nas ni (v Škofji Loki imajo le skrajšan program). Hudo in težko pa je delati, če sploh ne veš, kaj bo jutri, in če veš, da boš še za takšno kvali teto zaslužil komaj nekaj več kot znaša najmanjši osebni dohodek v Sloveniji. D. Sedej Poletna šola slovenskega jezika v Kranju Šola, ki ima ime in tradicijo Četrto leto Slovenska izseljenska matica, Filozofska fakulteta i11 kranjska Srednja šola pedagoške smeri pripravljajo poletno šolo slovenskega jezika za otroke slovenskih izseljencev — Šola si je med izseljenci ustvarila zveneče ime, kakor da ima že dolgoletno tradicijo Kranj — V letošnjo poletno šolo slovenskega jezika, ki je od srede julija že v polnem teku, je prišlo 55 slušateljev. Največ jih je kot vsa leta doslej znova iz prekomorskih držav, nekaj odziva pa je tudi med otroki zdomcev v zahodnoevropskih državah in pripadniki narodnostnih manjšin. Vse druži isti cilj: v tujini ohraniti svoje slovensko poreklo. Poleg učenja slovenščine (pouk so letos razširili na 90 ur) so na programu tudi ekskurzije po Sloveniji, Gorenjski in bližnji okolici, učijo se folklorne plese, saj je to v tujini pri večini edino, kar jih spominja na njihove korenine, ob večerih prirejajo razgovore, koncerte in srečanja. Kako poteka pouk, smo povprašali Janjo Perkovo, vsa štiri leta vodjo poletne šole slovenskega jezika. »Po štirih letih smo že dodobra utečeni. Imamo trden program, ki smo ga nekoliko spreminjali le prvo leto, zdaj pa se je izkazal za dobrega in po njem delamo. Letošnja novost je 90-urni pouk. Širili smo ga, ker je bil program prejšnjih let preveč natrpan, pa tudi slušatelji so želeli več pouka, saj slednjič prihajajo v poletno šolo zato, da st, kaj naučijo. Slušatelje smo razdelili v pet razredov, ki jih vodijo lektorji Marina Zorman, Metka Čuk, Marja Bešter, Peter Weiss in Martina Križaj-Orter. Že ko se slušatelji prijavijo v slovensko šolo, med drugim ocenijo, koliko po svoji presoji obvladajo slovenski jezik. Prvi dan pouka pišejo spis, ki objektivneje presodi njihovo znanje in jih uvrsti v zahtevnostno skupino. Program pouka je prilagojen znanju, tako bi za vsako skupino posebej potrebovali poseben učni načrt. O tem bomo še razmišljali. Za zdaj skrbimo za nepretrgano delovanje tako, da k sodelovanju vsako leto vabimo iste lektorje. Tako sta dve lektorici iz svojih izkušenj letos izdali poseben učbenik, s katerim je laže poučevati začetnike. Ostali delajo po knjigi Hermine Jug Kranjec Slovenščina za tujce.« • Metka Cuk, lektorica s Filozofske fakultete, je ena od avtoric učbenika, ki ga letos prvič uporablja na poletni šoli slovenskega jezika. Kakšne so izkušnje in koliko se slušatelji naučijo slovenskega jezika? »V šoli imamo dve skupini z najmanj znanja slovenskega jezika in njim je namenjen učbenik, ki sem ga s kolegico izdelala po naročilu Filozofske fakultete. Pravzaprav ga preizkušam že tretjič, prvič s Kitajci, drugič na ljubljanskem seminar ju in zdaj v Kranju. Za začetnike je učbenik, po katerem v Kranju dela mo že štiri leta, prezahteven Z novim je laže meni in učencem, saj je delo tako bolj sistematično in premišljeno, nastal pa je pravzaprav kot plod poučevanja na poletni šoli. Slušatelji se na poletni šoli nauči' jo osnov za pogovor, ločijo sedanji« prelekli in prihodnji čas, naučijo s • brati, pisati, tudi kak spis že lah* zahtevamo od njih. Slovenska 'knji* ga pa je zanje še pretežka.« • Antonv Hiti iz Clevelanda sj£ venščino obvlada v toliki meri, fl lahko tovarišem v poletni šoli PreV e ja, kadar česa ne razumejo. Dom8 J s starši vselej govoril slovensko (0*jj je Slovenec, mati Američanka),tu . v slovenskem klubu'United Sl°ve£0 an Societv, kjer je igral harmonik in trobento, je ohranjal očetov j«** Ker ga zanimata slovenski jezi k' kultura, ju je sklenil še bolj pog10 ti. Dve leti bo ostal v očetovi domo^' ni, kjer bo študiral arhitekturo. *** vljenje v drugi domovini bom ma pogrešal,« pravi. »Vendar bom v prenesel. V folklorni skupim Mengšu bom igral na harmoniko, ko kot doma v Clevelandu. Tam Pr* pevam tudi v zboru Fantje na vasi- ce bi se hotel dobro naučiti sl?V?va sko, bi morala šola trajati vsaj d meseca.« Borut Ivanuša živi I s Zvezni republiki Nemčiji. Slove jj, zna, kolikor se je naučil v PrV!"rad rih letih življenja, zato bi znanj ing dopolnil. Za poletno šolo sloven^. ^ sta ga navdušila brat in sestra, *■ bila v Kranju zadnji dve leti- • Saga (Hon živi n* ^uk* Mat. Slovenka in leto dni h j jr Jovensk. ;oli sla .P 1,1 1 ., r»d meljnoga manja 1K a j ve« „„i > naučila, ter se v Slovenijo mu 1()V,n. vrnili T m ' vWaS »' ski jezik je zelo zapleten, v 0 n potrebovali, da se 8a ref. bere& učimo Od slovenskih kn{ *,ke.« ,,(,.,,!-,«■, ke, ■.«. druge P'* '7, b»f Sveds< tofcK, 6. AVGUSTA 1985 KRONIKA .7. stran (mmmmm®iciLAS /m mm Neznanec na Motorju oropal Poštarja lope na avtobusnem ^stajališču v Hrastju je Pred poštarja nenadoma ^Peljal neznani motorist !n terjal, naj mu izroči podrško torbo — Pismonošo, kl mu je torbo odtegnil, je znanec udaril po glavi, ^ iztrgal plen in se odpeli proti Smledniku — Ro-^*T}u. še iščejo Hrastje — Zgodilo se je v četr-avgusta, , avgusta, kmalu po deveti rj1 dopoldne. Pred 50-letnega po-^rJa Jožeta Hajdinjaka, ki je te-dne v torbi nosil prek 2,5 mili-1? dinarjev, je nenadoma pri-^'Jal neznanec na težkem mo-rlu in terjal, da mu izroči torbo. *V roki je imel pištolo,« nam je puedal Jože Hajdinjak, doma s Pri ine- 2* 26 let je pismonoša J.Ujetju PTT v Kranju. »V ve **?'ci srbohrvaščine in slo-Uhn^ne m' Je zaKrozil» da me bo sev>rt^e mu ne dam torbe- Tega t^r,, nVs«m hotel, zato me je s Jj™. P'štole (ta je bila najbrž UiJ! Z18, sicer bl i° bil morda se N JT U" ko sem se branil) udariI . glavi. Padel sem, tedaj pa mi kolZtrga' torbo in na motornem ^«su zbežal. Cesta je bila v tem V'rJ>OVseni Prazna« domačini so j^°dek opazili šele potem, ko hJ11 s« spet ovedel in začel klicati •* Pomoč. inanec Je oblečen v mo-i,n«l kTiVn° ob,eko' na K'ayi Pri belo l^ljal motoristično se je s težkim čelado, motor- ^ '* Je dodal napadeni, ki je dan ^ !>K°dku zaradi ran na glavi kjfttJ. na zdravniški pregled v ^•a •ltl Nravstvenem domu. v0jj|'nn'ni se, da je nekaj časa 1nju Za menoj, potem pa izrabil V J^n*J*0 priložnost! Tega ^fij, t>ni raznašal pokojnine upo-^Hl j*m v Hrastjah. Do napada W" d*nar šti oddal šele r'ni strankam.« kakim H?otovlJeno je buo-da Je naPa" i«y J °dnesel 2,6« milijona dinar-^.VPokojencem. ki so v četrtek 1 brez pokojnine, so denar Vl l1' /{' za v soboto Napadal- ^ni*!« ^ po r°Pu odPelJal Proti % l nikl', vztrajno iščejo ki Kr,minahsti D. Z. Žlebir ^0 ^ P^emljen v steno Wrj!fana (Jorski reševalci iz sPodnjem (J^He i V,,l"nir t .leža. doma 1 & T.'U,,S" v P«'tek. 2. avgusta, i/. pragu reševali J gjlre'kuharJ* »z Aljaževega do-iJtfM v Prt>dpi ;ane i »preme se |e «S'nttnh SP«",'-;'"I" I' "l«'l |e na V]^t^"n" venda» ,nu )• žc po W*it\ 1 1,1 sl" "I i'. 11111 I' idel je na ^rw' t'u'"1 pro ti jutru gnc( a nekoliko razredčila V petih kolonah |«' hilo tn'ha <;ikati največ pol UM' MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! NESREČE UMRL V BOLNIŠNICI V četrtek, 1. avgusta, je v ljubljan skem Kliničnem centru umrl 27 le tni Jože Sorli I Podjelja. Ponesrečil se je bil minuli ponedeljek, ko se je z motornim kolesom peljal po cesti Je reka- Kopi ivmk. DO SMltTl POVOZIL piši a Jesenice - V jeseniški bolnišnici je v nedeljo, 4. avgusta, za posledica mi prometne nesreče umrl H2-letni Kihard liobič z Jesenic. Na pnmodu zu pešce pri odcepu za valjamo na Jesenicah ga je povozil voznik kom hija, .HH letni Cedomir Buručič, doma v občini Žabari. Ne da bi zmanjšal hitrost, je voznik peljal prek preho da za pešce in zbil Bobiča, da je ta obležal hudo ranjen. D. Z. Za večjo prometno varnost * Avtocesta — velika pridobitev za varnejši promet Gorenjska slovi po svojih naravnih lepotah, pa tudi po zastarelih prometnicah, ki nas povezujejo s svetom. Zato smo veseli vsake novice o izgradnji nove ceste ali rekonstrukciji. Vsak kilometer sodobnega cestišča pomeni namreč varnejšo vožnjo. Tudi avtocesta Naklo—Ljubljana je za varnejši promet velika pridobitev. Po njej bo potekala večina prehodnega turističnega in tovornega prometa od severozahoda proti jugovzhodu. Njen začetek pri Naklem še ni prava avtocesta, temveč sodobna dvosmerna cesta, rezervirana za promet z motornimi vozili. Obenem s svojimi priključki pa služi kot vstop na avtocesto. Prvi vtisi o prometu po njej in v okolici so zbrani. Strokovnjaki, ki sodelujejo s svetom za preventivo, opozarjajo na naslednje: 1. Ta cesta še ni vrisana na zemljevidih. Zato se pri vstopih in izstopih še mnogi lovijo, kam in kako. Že pred odcepom za Kranj in na vstopih za gorenjsko smer bi morali cesto opremiti z jasnejšo in popolnejšo signalizacijo, zlasti s smerokazi za Ljubelj oziroma Avstrijo. 2. Na vseh vstopih na avtocesto bi bilo treba postaviti opozorilne table za oddaljenost na 250, 100 in 50 metrov. Ta potreba je najočitnej-ša na Polici pri Kranju. 3. Na stari magistralni cesti Bistrica—Naklo je še vedno gradbišče. Zato naj vsak voznik upošteva trenutne prometne možnosti, ki se vsak dan spreminjajo. 4. Zaradi vstopanja na avtocesto je pri sedanjem prometnem stanju v Kranju Cesta Staneta Žagarja postala ozko grlo. Še huje pa bo, ko bodo na njej opravljali vzdrževalna dela. 5. Z boljšim usmerjanjem prometnih tokov, rekonstrukcijo nekaterih cest, izgradnjo nove avtobusne postaje, dokončanjem Likozarje-ve ceste in izgradnjo še enega mostu čez Kokro v povezavi s Stritarjevo ulico bi bila povezava Kranja v vse smeri normalizirana, kar bi pomenilo novo veliko pridobitev za varnejši promet. Mrak Rekorden prestop meje Mejni prehodi so v teh dneh docela obremenjeni, saj čeznje ob koncu tedna potuje okoli 250 tisoč turistov s 55 tisoč osebnimi avtomobili — Kljub temu čakalna doba, razen za avtobuse, ni predolga Na gorenjskih mejnih prehodih vlada gneča, kakršne že lep čas ni bilo. Zlasti ob koncih tedna beležijo rekorden prestop, kakih 250 tisoč turistov, med katerimi je kajpak največ tujcev, ki te dopustniške dni potujejo na Jadran. Glavnino prehodov je pripisati glavnima cestnima prehodoma, Korenskemu sedlu in Ljubelju, ki sta imela pretekla dva konca tedna 210 tisoč potnikov. Preden je bilo Korensko sedlo odprto, je glavno breme nosil mejni prehod Ljubelj, zdaj pa so prehodi dokaj enakomerno porazdeljeni. Tudi prek Rateč gre obilica turistov. Minula dva konca tedna je mejo tam prestopilo 11 do 12 tisoč gostov s 4 tisoč vozili, med katerimi so pretežno prikoličar-ji. Tudi Jezersko ima nekoliko več prometa, toda z ostalimi tremi cestnimi prehodi se ne more meriti. Tudi meja na železnici ima med dopusti veliko gnečo. Vsi redni vlaki so polni, ob vsakem koncu tedna pa običajno pričakujejo nekaj posebnih vlakov. Najhujša gneča se je začela po 20. juliju. Tako so ob koncu tedna med 19. in 22. julijem na vseh gorenjskih mejnih prehodih, razen na Brnikih, zabeležili prehod 170 tisoč tujih in okoli 80 tisoč domačih potnikov. Pri vstopu so našteli 50 tisoč domačih in 108 tisoč tujih potnikov, pri izstopu pa 27 tisoč domačih in 63 tisoč tujcev. Našteli so 35 tisoč osebnih avtomobilov pri vstopu in 19 tisoč pri izstopu. K nam je pripeljalo 300 avtobusov, odpeljalo pa 215. Od 26. do 29. julija je bilo na meji še več prometa. Vstopilo je 62 tisoč naših državljanov in izstopilo 25 tisoč. Tujcev je prišlo 113 tisoč, odšlo 74 tisoč. Pri vstopu so znova našteli 38 tisoč osebnih avtomobilov, pri izstopu pa 21 tisoč Od 323 avtobusov jih je le na Ljubelj pripeljalo 156. Na ono stran meje jih je odpeljalo 24H Tudi ob zadnjem koncu tedna so cariniki in miličniki, katerih ekipe so med dopusti zaradi tolikšnega pri toka in odtoka okrepljene, napove dali, da pričakujejo koli 270 ali 280 tisoč prehodov, nekaj več gneče da bo verjetno ob izstopu. Podatkov zadnjega konca tedna z gorenjskih prehodov sicer nimamo, najbrž pa je bilo tako kot minula dva konca tedna. Tedaj je bil promet prek meje dokaj tekoč, le avtobusi so morali čakati nekaj dlje. D. Ž. POŽARI POGOREL KOZOLEC Srednja vas v Bohinju — V sredo, 31. julija, je izbruhnil požar na kozolcu Albina Konavca iz Srednje vasi v Bohinju. Med neurjem je vanj udarila strela. Kiju hitri pomoči domačih gasilcev je ogenj kozolec docela uničil, tako ^a gmotna škoda znaša 50 tisoč din; rjev. VELIKA SKODA V POŽARU Jesenice — Pri obhodu plinskih naprav je eden od delavcev jeseniške Železarne v Četrtek, 1. avgusta, na strehi stroine delavnice opazil dim. Brž je ob /e; til varnostnika in gasilce, da so priš • tO požar zadušili. Ogenj je izbruhn .1 v priročnem skladišču v oddeiku strojnih delavnic, se od tod razšir J na streho in jo uničil. Vzrok za požar, ki je napravil za okoli 3 milijone škode, še raziskujejo. OGENJ V SKLADIŠČU Jesenice — V skladišču gotovih izdelkov jeseniške Izolirke je v soboto, 3. avgusta, nastal požar, v katerem je zgorelo kakih 3.800 kvadratnih metrov izolacijskih blazin v vrednosti 1.200.000 dinarjev. Iz pogovora z delavci in gasilci Izolirke je razvidno, da manjši požari niso nobena redkost, saj med zvite bale izolacijskih b.azin včasih zaide drobec žlindre ali razbeljenega železa. Tleče bale so doslej vedno uspeli izločiti, tokrat pa so tlenje prepozno opazili. D.l 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. I.AVSUCTAtlK] r 7 u-wm ~s ujm w'" > -7 Nočni kriterij in dirka po kranjskih ulicah sta privabila ob ceste več tisoč ljubiteljev kolesarskega športa. 5. nočni kriterij in 18. dirka Po ulicah Kranja Taktika se ni posrečila, zmagal je najboljši Trener Save Franc Hvasti je pred člansko dirko po kranjskih ulicah naročil domačim kolesarjem, naj si s pobegom v »nenevarnih krogih« poskušajo dokopati do zmage. Vlado Marn in Janez Lampič sta taktični načrt svojega učitelja izpolnjevala vse do 25. kroga, ko sta uspešno bežala pred zasledovalci. V zadnjih krogih ju je skupina ujela in iz nje je izšel tudi kasnejši zmagovalec Jure Pavlic iz ljubljanskega Roga. Kranj — Vsakoletna kolesarska tekmovanja v počastitev občinskega praznika so se začela že v soboto s 5. mednarodnim nočnim kriterijem, na katerem je nastopilo 51 kolesarjev iz Italije, Avstrije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Tekmovanje je privabilo ob 600-metrsko progo več tisoč ljubiteljev kolesarstva. V prvi dirki, v kriteriju za mladince, je zmagal 16-letni dijak srednje iskrške šole v Kranju, Denis čemažar iz Zgornjih Bitenj. »Vesel sem zmage, še toliko bolj, Ker sem jo dosegel pred domačim občinstvom. Pričakoval sem uvrstitev okrog petega mesta, na zmago nisem upal niti pomisliti,« je po dirki zadovoljen pripovedoval Denis. Za kranjsko Savo kolesari štiri leta, največje uspehe pa je dosegel letos z zmago na dirki v Avstriji ter z drugim mestom na državnem prvenstvu na dirkališču v Zagrebu. V nedeljo je imel manj sreče: ko je lovil ubežnika, je na ovinku v bližini kranjske Mlekarne padel, zlomil krmilo kolesa in si krepko odrgnil koleno. Varovanec trenerja Bojana Udovča želi, da bi se prebil v mladinsko reprezentanco. To ne bo lahko, je še dodal, ker je v Slo-, veniji in Jugoslaviji čedalje več dobrih kolesarjev. V nočnem kriteriju za člane so imeli glavno besedo tuji kolesarji, kar šest se jih je uvrstilo med prvo deseterico, zmago pa jim je le odščipnil letošnji balkanski prvak, vojak Sandi Papež, kolesar novomeške Krke. Izmed tekmovalcev kranjske Save je bil najboljši Bojan Ropret. V nedeljo so se najprej pomerili veterani Save in italijanskega Magrija Gostje so bili uspešnejši, saj so zmagali v štirih starostnih kategorijah, medtem ko je od domačinov slavil le Janez Ziherl. Med pionirji, starimi 11 in 12 let, je bil najhitrejši Boštjan Mrvar iz novomeške Krke, med starejšimi, 13 in 14 let starimi, pa njegov klubski tekmec Milan Eržen. Tek movanje mlajših mladincev je samo še potrdilo, da v Novem mestu načrtno delajo z mladimi in da tu raste obetaven kolesarski ipd. Med prvo peterico so se uvrstili kar štirje njihovi tekmovalci, zmagal je Bogdan Ravbar, medtem ko je drugo mesto osvojil Gregor Štular iz kranjske Save. Med starejšimi mladinci, vozili so 12 krogov ali skupno 39 kilometrov, je za prijetno presenečenje poskrbel dijak drugega letnika srednje iskrške šole, Franci Ahačič iz Spodnje Besni -ce. »V soboto, ko sem bil razočaran nad vožnjo in uvrstitvijo na kriteriju, sem trdno sklenil/da moram v nedeljo pokazati več znanja in borbenosti,« je pripovedoval. Po letečem cilju v devetem krogu je pobegnil skupaj z Branetom Zalaznikom iz ljubljanske Astre. V zadnjem krogu je napadel v Jelenovem klancu in si prikolesaril odločilno prednost. »Drugo leto resneje vozim kolo, to je moja prva zmaga. Upam, da ne bo ostalo le pri tej, rad bi se prebil v državno reprezentanco,« je še povedal mladi kolesar. Člani so vozili 30 krogov ali skupno 103,5 kilometra. Dirka je bila v začetku bolj ali manj nezanimiva, saj so kolesarji varovali moči za strmi Jelenovi klanec in za končni obračun. Pobeg Janeza Lampica (Sava) in Branka Novaka (Krka) se je končal neuspešno, več sreče sta imela Vlado Marn (Sava) in Radomir Pavlovič (Čukarički Beograd), ki sta si prikole-sarila že polminutno prednost. Ko se jima je v 14. krogu priključil še Janez Lampič, se je njihova prednost še povečala in je v 18 krogu znašala že več kot petdeset sekund. Pavlovič je zaradi okvare zaostal in kranjska kolesarja sta sama dajala ton nedeljski dirki. Zasledovalci so silovito pritiskali na pedala, ubežnikoma so poha jale moči in v 25. krogu se je kolona strnila. Sledil je dramatičen razplet, v 2fi. krogu je skupino kolesarjev pri peljal na vrh Jelenovega klanca Bo jan Ropret, petkratni zmagovalec dir ke po kranjskih ulicah. Nikogar ni bilo med gledalci, ki mu ne bi privoščil se šeste zmage; tudi sam si jo je zelo želel, še toliko bolj, ker mu letos ne gre vse po načrtih. Upanja več tisoč gledalcev, da bi zmaga vendarle ostala v Kranju, so se izjalovila dva kroga pred ciljem, ko sta v ospredje planila Pavlica — Jure iz ljubljanskega Roga in Želj ko iz zagrebškega Meta-liacommerca. Njun dvoboj na Jelenovem klancu se je končal z zmago boljšega, s slavjem Jureta. Rezultati: 5. nočni kriterij — mladinci: 1. Čemažar (Sava) 24 točk, 2. Božič (Krka) 20, 3. Galof 19, 5. Štular 6, lO.Ječnik (vsi Sava) 3; člani: 1. Papež (Krka) 20, 5. Ropret (Sava) 12; 18. dirka Po ulicah Kranja — veterani — do 34 let: 1. Cagliari (Ma-gri), 2. Božovič, 4. Rajgelj (oba Sava); od 35 do 39 let: l.Asciotti (Magri), 2. Gorjanc, 5. Rode (oba Sava); od 40 do 44 let: 1. Ziherl, 3. Pire (oba Sava); od 45 do 49 let: 1. Cadermatori (Magri), 3. Plestenjak (Sava); nad 50 let: 1. Flori (Magri); pionirji B: 1. Mrvar (Krka), 10. Stojanovič (Kokrica); pionirji A: 1. Eržen (Krka), 2. Cvijetiča-nin, 4. Sajovec (oba Sava); mlajši mladinci: 1. Ravbar (Krka); starejši mladinci: 1. Ahačič, 4. Kalan (oba Sava); člani: 1. J. Pavlic (Rog), 2. Ž. Pavlic (Metaliacommerce Zagreb), 3. S. Papež (Krka), 7. Ropret, 9. Po-lanc, 16. Lampič, 18. Cuderman, 21. Marn (vsi Sava) itd. C. Zaplotnik Franci Ahačič (Sava Kranj) iz Spodnje Besnice — zmagovalec med starejšimi mladinci. Šport in rekreacija v kranjski občini Množičnost in kakovost ( Kranj — Kranj je nedvomno športno mesto: vsak drugi občan se ukvarja s športom in rekreacijo, športniki dosegajo odlične rezultate na najimenitnejših mednarodnih in domačih tekmovanjih. V zadnjih štirih letih se je število športnih društev in klubov v občini povečalo za 16 (z 82 na 98), članstvo za več kot dvanajst tisoč. V različnih trim-skih ligah je samo lani sodelovalo 3260 občanov, na sindikalnih športnih igrah prek 2800 delavcev in delavk, na raznovrstnih kolesarskih akcijah več kot 1400, v akciji Vsi krajani hodijo v gore blizu 4000, v teku na smučeh domala 3000, v akciji Na teku se dobimo 10.000, na orientacijskih pohodih in tekih 5000. Članstvo v šolskih športnih društvih je v zadnjih štirih letih poraslo s 6 na 10 tisoč. 815 predšolskih otrok je lani osvojilo značko ciciban-planinec, 777 otrok športno značko, okrog 450 otrok je obiskovalo začetni plavalni tečaj, prav toliko tudi smučarskega. Člani športnih društev in klubov ter športniki, ki so doma iz kranjske občine, so lani prinesli z republiških in državnih prvenstev kopico medalj, izkazali so se na evropskih in svetovnih prvenstvih ter na olimpijskih igrah. Alenka Cuderman je osvojila zlato kolajno kot članica jugoslovanske rokometne reprezentance na olimpijskih igrah, Branko Mirt se je s svetovnega padalskega prvenstva vrnil s »srebrom«, Ivo Šimenc je zmagal na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju, Darjan Petrič je bil v Los Angelesu še- sti na 400 metrov kravi, Bojan R°P^0» si je prikolesaril sedmo mesto, 5 Kisovec in Raj ko Kopač sta se vr1^^ svetovnega prvenstva in olimpijs* p iger za športnike-invalide s kolajno Kako zadržati doseženo množico0^ ^ in kakovost tudi v naslednjem pe^ J nem obdobju? w £ Množična rekreativna dejavnost^ ostala nespremenjena, prizadevali f> bodo le za večjo množičnost. Izdatnej a bodo podpirali le tiste športnike športne ekipe, ki bodo obetali dobre r p zultate in z dosežki opravičevali ve vlaganja. V telesnokulturni skup«0^']! so že lani sprejeli dogovor, po katetf bodo odslej v skupini vrhunskih spo ^ tnikov podpirali le šest panog (d° 1 $ 1990 predvsem plavanje, kolesars^ alpsko smučanje, smučarske teke smučarske skoke) ter v tekmovalo ž dvanajst- Za področje vrhunske«^ športa bodo zaposlili tri poklicne ^ nerje in razen tega izšolali še 200^« ^ teljev, učiteljev, trenerjev in inštru^^ torjev za delo v množični rekreacij1 v tekmovalnem športu. V nekater športnih panogah bodo izboljšali # nosti za vadbo: že do naslednje *u športnih panogah bodo izboljšali tf^1 "p>t Stanka Mlakarja uredili tartansko s s zo, leta 1988 (?) naj bi Kranj končno« \ vadnico v Naklem in Dupljah v šest športnih objektov v krajev1 v skupnostih. . 1 <«> i Akrobatski skoki v vodo Mojstrana — V okviru letošnjega občinskega praznika je bilo na Kredi v Mojstrani prvo odprto prvenstvo Mojstrane v akrobatskih skokih v vodo. Številni obiskovalci so se v dveh dneh prvenstva lahko seznanili z atraktivnimi akrobatskimi skoki, ki pri nas še nimajo dolge tradicije, v svetu pa so s skoki začeli že v 20. letu tega stoletja. Za rojstno letnico akrobatskega smučanja pa štejejo leto 1961. Norvežan Stein Eriksen, olimpijski zmagovalec v veleslalomu iz leta 1952, se je kot profesionalni smučar kmalu naveličal vijugati med vratci. Prvo tekmo so v Združenih državah Amerike pripravili leta 1971, še isto leto pa so z akrobatskim smučanjem poskusili tudi v Evropi. Prvo uradno svetovno prvenstvo je bilo leta 1976 v Italiji, nastopilo pa je 58 tekmovalcev iz Amerike, Japonske in Evrope. Tomo ČESEN JALUNG KANG peta gora fS na svetu VI/ V Jugoslaviji štejejo med pi°?i akrobatskega smučanja Mojstra«^ Iztoka Pergarca in Braneta R&blCL\$ Ljubljančane Janeza Nečemerja, V L na Žvanuta, Janeza Bonača in Bo j Kalčiča. V Mojstrani so klub ustan« v okviru športnega društva. Trikra pored so tekmovalci iz Mojstrane0 j, j ili naslov državnih prvakov v ekipn^ posasmezni konkurenci, stalno Pa jJl( stopajo na tekmah za YU pokal. Ve Mojstrančanov je v državni tanci in tudi v mednarodni konkure so dosegli odlične rezultate. . ^ Člani akrobatskega smučars*^ kluba Mojstrana so sami naprav'1 . Kredi v Mojstrani skakalnico s p' jj čno podlago za tekme v akrobaj^, skokih z doskokom v vodo. To Je.£j2 tovrstni objekt v Jugoslaviji, !k Ltt\ Se podaljšati zalet in zarn m.jf " jano plastiko. pf Na Kredi je na prvem odprtej%j venstvu Mojstrane sodelovalo x1*Z5k veliko mladih. V ekshibieijskih $\A je okoli 700 gledalcev najbolj navo domačin Iztok Pergarc. M Rezultati: - člani: 1. Wie.se«" U Ijak) 155,70, 2. Jemec 137,37, 3-la (oba SK Dolomiti) 111,66, 4. Kr»% (Mojstrana) 102,57, 5. Noč (SK ti) 98,58. Članice: Crv (Moistranaj ^ uu,.jtj. v m..... V-1 V \iviu,|ai'— t Ekshibicijski skoki v vodo: *• garc, 2. Noč, 3. Lav ti/ar Sed*J Najboljši na nočnem kriteriju med mladinci (od leve proti desni): drugo-uvrščeni Božič (Krka Novo mesto), zmagovalec Denis Čemažar in tretje uvrščeni Aleš Galof (oba Sava Kranj). — toto t Perdan Posvetitev baze je za šerpe velikega pomena. Anu je še posebno pobožen in kar oddahnil si je, ko je lama zaključil svojo molitev Kot na prestolu je sedel Tone z njima na tleh s prekrižanimanoganuuV rokah skodelica čanga, pred njimi pa ostale dobrote, piškoti, koščki čokolade pa seveda obvezni riž. Tak je običaj. Ostali smo razmetano sedeli naokoli Molilne zastavice je premetaval veter. Modre, bele, rumene, zelene in rdeče barve so, vedno v istem zaporedju. Po čangu smo nadaljevali s pravim nepulskim čajem, ki smo se ga sicer izogibali, predvsem zvečer. Po njem smo namreč kar predolgo čakali na spanec. Posebno zanimivo pa je bilo, ko smo se s prepolnimi mehurji srečevali zunaj šotorov sredi trde himalajske noči. Franček in Damjan sta prva spala na taboru 1, višina 5700 m. Tja smo zdaj prinesli že kar dovolj opreme, tudi dva velika šotora, takšna kot sta v bazi. Po vsakem dnevu plezanja nad enko se ne bomo vračali vse do baze. No, tako smo se vsaj domenili. Poslali smo tudi kurirja, da ugotovi, kje se mudi preostali del naše odpra ve. Vrnil se je čez tri dni. Če ne dru gega, smo vsaj vedeli, kdaj pridejo. Franček je napel sto metrov proti dvojki. Vstop v leden kouloar, ki se je končal v serakih, je /upirala navpi čna stopnja, še pred njo pu je ležal dolg snežni plato, kaj dol);, predolg! Z Borutom sva Francka in Damjana srečala na ledeniku. Vračala sta se. Sprašuieva, kako izgleda dulje Franček je optimist. Porabil je edini ledni klin, ki smo ga trenutno premogli. Nekaj je fiksiral tudi na dva stara, tod so namreč plezali že Japonci, višje pa so šli bolj desno. Imuva sto metrov vrvi v nahrbtniku, nobenega klina, kam naj jo pritrdiva'' Pravi, du je višje gotovo še kakšen klin Naju je pu res potolažil! Na enki vse popold ne prestavljava šotor Fantje so ga dopoldan postavili na led, iz katerega je sonce popoldan naredilo vodo. Ne, tako ne more biti. Moral DO stati na skalah Teh ie res v izobilju, samo škoda, da niso na enem mestu Med »Baza, javi se, tukaj enka# premetavanjem kamenja zijava gor, v našo steno. Na podiranje serakov sva že. navajena. Nobeden od nuju ne zine ničesar, najine oči samo iščejo, k|e m kako. Šotor zvečer le su>ji, končno, na počitek sva že težko čak.il.i Ponoči ledenik pod nama stoka, globoko spodaj se včasih zasliši, kako se premakne kamen, zasuje kakšna raz poku. I.ed poka in se premika, kot bi se hotelo vse zrušiti l*roti jutru me vrže pokonci, zdi se mi, da se pekel pod nama odpira Čita, kot smo vsi klicali Boruta, me prav čudno gledu, potem pu zaspi naprej Potlej si tudi jaz nisem več delul skrbi zaradi tašne malenkosti, Borut mi je pokazal, da je to normalno. Jutro je hladno in nahrbtniku težka Steni Twin.su se čisto približava m skale, ki pudujo prek nje, se sem ter IJa ustavljajo že kur sumljivo bh zu. Na koncu plutoju, kjer se stenu strmo vzpne, si natakneva dereze Vi dim Fverest in trije osemtisočaki sto jijo okrog njega kot kakšni oprode. Dobrih deset metrov navpične J* vadb«? po vrvi je do roba, kjer se * n$ ar malce položi. Pa še polno robe g hrbtu. Človek se ne bi pritoževal-bi mu zrasla za spoznanje večja P J ča. Led je steklen in prekleman trd. Tudi najina vrv se počasi l2r#) še približno toliko bi potrebovaj*j.y rampe pod seraki, kjer bomo Pre 0m desno. Že krepko čez 6000 rn«*» sva. Klinov nimava in v led vjV va gobo. Okoli nje bova pritrdil« V in se po njej spustila. Ampak, ko*^ de opremu, jo bo treba zamenjal^ r bolj za silo Ne ve i,J \ p» plezava ali se spuščava, ,'1"rlVe j« nekaj vmesnega, i ^''"^jtUJ anjkalo in če ostali ne Prld.eJ^, I« kmalu, se lahko d., nadaljnje? Jv» sončimo v bazi. Pri povratku oP \p na snegu staro vrv U» kuko je ^ sem'.' Se popoldne l,: ;il' jnj' zo, Čita in Filip pa sta vrv n* r»U»' dan pobrulu in nupolu še del a° pe. Pa še nuprej sta šla, <|St,,,,*20»> kjer bo stal tabor 2 na višini Preklinjamo tiste, ki naj bi bi" sf)il-da se je večji del opreme /a%of* IMezumo nu 8505 metrov vi»ok" *r»#\ zdaj pu krpumo tisti žleb z raz nimi vrvmi, vse skupaj pa n,s ne za eno dobro. hodu *** Enajsti dan po našem pr»nfJ# slišimo jakove zvonce. Pa s° i* pfT so sodovi prihajali po kupljj^^^of« vijo. Drug drugega smo veseU. mesec dni se že nismo vide ■ ^» zvezni oficir, vajen le vožnje ^Ift mobih po Katmanduju, "na tW usta Petnajst dni hoje Pt,mC' bo nemoteno potekalo dulje. iTOREK, 6. AVGUSTA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA — ZANIMIVOSTI 9. stran (mmmmmciLAs Gorski reševalci so pripravljeni Helikopter najhitreje rešuje življenja Jurski reševalci iz Mojstrane si želijo, da bi se v Sloveniji čim-[ PreJ rešili problemi z nakupom helikopterja — Planinska sezona sele začenja — Klasično reševanje je naporno, predvsem za Ponesrečene 'y!^0istrana — Lani so gorski reše-j/C1' člani Gorske reševalne službe ^staja Mojstrana v Triglavskem po-. opravili kar 25 reševalnih in 'Poizvedovalnih akcij. Njihovo priza- del ~°' Preavsem Pa nadvse humano 10 Plan Prav dobro poznajo alpinisti, afim nci ali naklJučni izletniki, ki se tjL,Je v hribih pripetila lažja ali tež tla nesreča. Silnik Gorske reševalne službe j strane je znan alpinist in gor- H sj^j -j^cine je znan aipini c resevalec Janez Brojan *°s se planinska sezona prav-JJiprav šele začenja in v Triglav-em Pogorju ni bilo veliko nesreč,« i »ta Janez Brojan. »Sploh pa se počita* preventivno ^el° planinskih bpla -ev' ki zgledno vzgajajo mlade ždčn,nce in kasnejše alpiniste. Lju-t. ^ se tudi vedno bolj zavedajo, da u biti v planinah dobro oblečen, ? sv0^0^11. da ne smeš precenjevati y ^jjh zmogljivosti. Še vedno pa se ^»rece zgodijo in v 95 odstotkih je t ^v človek, ki bodisi odhaja iz koče 11 Vj^lahkem oblačilu, ne upošteva Lanskih razmer ali pleza tam, djr i* zanj pretežko. Nesreče so tu-Hsr ^ izkušenimi planinci in alpi-st ll> vendar glede na število alpinist nfc Di mogli govoriti, da so ne-^ nied njimi zelo pogoste. ' i« k?linulm obdobjih so bila leta, ko >r ko ° gorskih nesreč izjemno veli-' \q predvsem težjih. Bila so obdobja, i* ^rH? ^ P°zna*a množičnost v neka- 0 ^r. slovenskih alpinističnih ode-t " >n odsekih iz drugih republik. 1 ^°rski reševalci smo dobro i( /^mijeni, čeprav so stalne težave 3 Uv^j vo opreme, ki ki, kar je spodbudno. Zdaj moramo, denimo* za nosila odšteti 250 tisoč dinarjev, lahko pa se ob klasičnem in težjem reševanju povsem uničijo. Po eni sami klasični akciji se lahko odvrže tudi vrv, ki stane 25 tisoč dinarjev, pa razne vponke in druga oprema, ki nikakor ni poceni, čeprav jo prek komisije pri Planinski zvezi Slovenije prejmemo za polovico ceneje. Gorski reševalci — v Mojstrani nas je 25 — si tudi želimo čimveč helikopterskega reševanja, ker ni le najučinkovitejše in za poškodovance najugodnejše, temveč tudi znatno cenejše od klasičnega. Vedeti je treba, da imamo izvrstne in sposobne helikopterske pilote, ki nadvse dobro obvladajo tehniko. Ponesrečenec je lahko rešen v eni uri, medtem ko klasično reševanje terja veliko napora, trpljenja ponesrečenega, re-ševalcipa izgubljajo več dni in noči. Strošek ure helikopterja je majhen v primerjavi z obrabljeno, več milijonov vredno opremo in tudi reševalcem je tako ali drugače treba povrniti stroške zaradi odsotnosti z dela,« pravi JANEZ BROJAN. Gorski reševalci opravljajo svoje delo povsem zastonj, zanj ne dobe — razen hranarine — nikakršnega plačila. Tudi ponesrečenci pri nas ne plačajo stroškov reševanja, lahko se reševalcem le zahvalijo ali pa tudi ne. Včasih so ponesrečenci hvaležni, zgodi pa se tudi, da reševalce med akcijo zmerjajo in se pritožujejo. Za Janeza Brojana je bila najtežja reševalna akcija pred leti, ko so reševalci v Severni steni in helikopter zaradi slabega vremena ni mogel pristati. Reševali so od 7. ure zvečer do 8. ure zjutraj in končno ponesrečenca z 800 metrov višine spustili v dolino Vrat. V svetu imajo poklicne reševalce, pri nas rešujejo le tisti, ki so sami voljni in pripravljeni, da se podajo v steno. Ljubitelj planin ali tudi alpinist nista lahko obenem že dobra reševalca. Za ta humani vzgib je treba veliko več in vse, saj se za sočloveka tvega tudi lastno življenje. Gorskim reševalcem so taka humana dejanja že v njihovi vesti in zavesti, v značaju in osebnosti. D. Sedej je večinoma ^*"a in zelo draga. Denar za re-"*o opre Ofg^'v°ljnimi prispevki delovnih ^vab\ h. '"o opremo se zbira predvsem s 5*» P *noani/aciJ' tistih, ki razumejo, da \ vJan,o za hitro in učinkovito reše-j fo^l® imeti dobro opremo. Doma so j ža*eli izdelovati nekateri zasebni- ^etek sindikalnih j ser v septembru — Za devetnajste letne »8re občinskega sindikata itoli se Je v trinajstih športnih pano-P «k„ Pojavila devetintndeset OOS od ■ ^Pn0 °*l&h,U ^Vest°triinštirideset osnovnih S^^eij sindikata. Pričakujejo, da ^Or Pretka iger prijavilo še veli- jj ^anizacij. fE^^ zanimanja med osnovnimi v ^"-acijami v moški konkurenci je W £nem kegljanju. Prijavilo se je "•""štirideset mošU-v. V malem ^ip u Je prijavljenih štirintrideset ^ v streljanju dvaindvajset, v na-^i«,1^ tenisu enaindvajset ... St-'' %i]st- odbojka . , -™.„m ciiaiiiuvoj«.^ V balilia- Sydcmnajst ekip, šah jih ima šti-jj S odbojka enajst in vaterpolo ^nski konkurenci je udeležba Najboljši jugoslovanski mlajši pionirji in pionirke so se dva dni merili za naslgve državnih prvakov v radovljiškem letnem kopališču. — Foto: F. Perdan Državno prvenstvo za mlajše pionirje v Radovljici Triglav prvi, Radovljica četrta -jša. V ospredju kot pri moških i**Š4» kegljanje, saj je prijavljenih kpfj.^'ndvajset ekip. Za streljanje se Hb\:*av"o trinajst moštev, odbojka in 1 tenis jih ima devet, sah tri, ko-HajT ln rokomet pa le dve moštvi, '•ti* Stevilo ekip pa ima tudi roko-'" vaterpolo. dh Radovljica — Plavalni klub Radovljica je prvič v svoji zgodovini pripravil v letnem kopališču pod Oblo gorico državno prvenstvo. V dvodnevnem tekmovanju se je pomerilo 190 mlajših pionirjev in pionirk iz 34 klubov iz vseh republik in pokrajin, razen s Kosova. Mladi plavalci kranjskega Trigla va so bili brez konkurence, osvojili so osem naslovov državnih prvakov in ra- Ce,c * *4 ekip nu inhovskem turnirju Šahovsko v n"\f *°bec 12 mednarodni moštveni šahovski turnir, na katerem je %fcPJL° 50,mo*kih in 4 ženske ekipe. V prvi, najkakovostnejši »kupi- % ."'{o lil i; N i' z«lcem H**e pokal tkah je bila prva Murka pred Kranjem, Jesciiua Na sliki: Francka Petek prejema v imenu ženske eki-a osvojeno prvo mesto Foto: F Perdan zen tega še kopico drugih in tretjih mest. Domačini se tokrat niso izkazali le kot dobri organizatorji, temveč tudi kot uspešni tekmovalci. V skupni razvrstitvi so zavzeli četrto mesto, za kranjskim Triglavom, Ljubljano in zagrebško Mladostjo, po treh četrtinah tekmovanja pa so bili še celo mesto višje. Zadnji dan prvenstva so se izkazale zlasti radovljiške pionirke, ki so v štafeti 4 x 100 metrov mešano postavile z rezultatom 5:07,9:1 tudi nov državni rekord za mlajše pionirke A. Med pionirji so bili najuspešnejši Braco Voji-čič in Rom Pikec (oba Triglav) in Kire Filipovski (Student Skopje) I po tremi zmagami, medtem ko je med pionirkami Sanda Malic (Mladost Zagreb) osvojile štiri naslove državnih prvakinj. Pomembnejši dosežki gorenjskih plavalcev in plavalk: pionirji — 200 m kravi: 1. Pikec (Triglav) 2:20,56, 200 m prsno: 1. Vojičič 2:56,65, 3. Rus (oba Triglav) 3:04.44; 100 m delfin: 2. Voiičič 1:12,52; 400 m mešano: 2. Bogataj (Tri glav) 5:39,47, 3. Rob (Radovljica) 5:43,92; 400 m kravi: 1. Pikec 4:50,42; 200 m hrbtno: 2. Ogrizek (Triglav) 2:41.08; 200 m mešano: 1. Vojičič 2:37,69; 4 x 100 m kravi: 2. Triglav 4:30,57; 100 m kravi: 3. Pikec 1:06,15; 100 m prsno: 1. Vojičič 1:21,99; 200 m delfin: 2. Vojičič 2:41.59; 4 x 200 m kravi: 1. Triglav 9:39,53; 1500 m kravi: 1. Pikec 18:55,04, 2. Vojičič 18:55,46; 100 m hrbtno: 3. Ogrizek 1:17,85; 4 x 100 m mešano: 1 Triglav M2.54; pionirke: 100 m delfin: 2. Rob (Radovljica) 1:15,23; 400 m melano: 2. Bogataj (Triglav) 5:39,47, 3. Rob 5:43,92; 200 m hrbtno: 2. Rob 2:43.10; 200 m mešano: 3 Bogataj 2:43,22; 4 x 100 .n kravi: 2. Radovljica 4:40,57; 200 m delfin: 2. Rob 2:39,98; 4 x200 m kravi: 2. Radovljica 10:07,52; 4 x 100 m mešano: 1. Radovljica 5:07,93 (rekord SFRJ zu mlajše pionirke A). Kklpni vratni rad: 1 Triglav 724 točk, 2 Ljubljana 345, 3 Mladost 334, 4. Ra dovljica 314, 6. Titovo Velenje 246 itd. Janez Bukovnik (levo), sekretar Smučarske zveze Slovenije, predaja pokal Jožetu Zaletelu (v sredini), predsedniku smučarsko-skakalnega kluba Iskra Delta-Triglav, v minuli zimi najboljšega skakalnega kolektiva v državi. Skrajno desno: Jože Javornik, predsednik tehnične komisije Iskre Delte-Tri-glava. — Foto: F. Perdan Skakalci za pokal Kranja in Thalerjev memorial Zmagoslavje domačinov Med mladinci je slavil Janez Globočnik in med člani Bojan Česen (oba Iskra Delta-Triglav Kranj). Kranj — Smučarsko-skakalni klub Iskra Delta-Triglav je v počastitev občinskega praznika priredil na 55-metr-ski skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kranja in v spomin na Francija Thalerja. V prijetnem vremenu in na dobro pripravljeni skakalnici se je pomerilo prek petdeset tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Med mladinci je prepričljivo zmagal domačin Janez Globočnik, ki je skočil najdlje v prvi in drugi seriji. Med prvo deseterico so se uvrstili še štirje kranjski skakalci. V članski konkurenci se je z dobrim skakanjem, predvsem z odličnim slogom, izkazal Bojan Česen, med prvih deset pa se je prebilo še sedem kranjskih skakalcev. V soboto je bila ob izteku skakalnice na Gorenji Savi tudi manjša slovesnost, na kateri je sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukovnik predal pokal smučarsko-skakalnemu klubu Iskra Delta-Triglav, v minuli zimi najboljšemu skakalnemu kolektivu v državi. Priznanje je v imenu tekmovalcev, trenerjev in klubskih delavcev prevzel predsednik kluba Jože Zaletel. Skakalci Iskre Delta-Triglav so bili lani najuspešnejši tudi v tekmovanju za Pokal coekte. Rezultati — mladinci: 1. Globočnik (ID-Triglav) 209,6 (51, 52,5), 2 Strehar (Elektrotehna Ilirija) 201,6 (50, 51), 3. Mubi 149,7 (49, 49), 6. Lipar 180,0 (46, 45,5), 8. Šmid 173,9 (45, 44,5), 9. Knafelj (vsi ID-Triglav) 173,8 (47,43); člani: 1. Česen 206,0 (50, 49), 2. Globočnik 199,4 (50,5, 49), 3. Gašpirc 198,6- (50,5, 48), 4. Baje (Ilirija), 5. Škerjanc 190,3 (47,5, 47,5), 6. Kešar 181,5 (46, 45,5), 7. Dolenc 181,4 (45,5, 46,5), 8. Benedik 181,3 (47, 45,5), 10. Justin (vsi ID-Triglav) 168,8 (42,5, 42,5). (pz) Bojan Česen (Iskra Delta-Triglav) — zmagovalec med člani na tekmovanju v smučarskih skokih za 14. pokal Kranja in 3. Thalerjev memorial — Foto: F. Perdan Poletni utrip pod Poncami Nekaj let je dom v Planici žalostno propadal, zdaj je objekt z depandanso obnovil novi lastnik, ki se trudi, da bi Planico obiskalo več ljudi — Pikniki z znanimi ansambli in dobra domača kuhinja Planica — V teh vročih poletnih dneh komajda kdo pomisli na Planico, ki je tako zelo obiskana pozimi, v času smučarskih skokov in poletov. Vendar pa svetovno znana dolina pod Poncami nikakor ne sameva, saj jo obiskujejo številni turisti in planinci, ki so namenjeni v Tamar, izletniki, ki jih vodiči pripeljejo iz bližnje Kranjske gore ali malce bolj oddaljenega Bleda. V lepih dneh je pod skakalnico polna ljudi. Zadnje leto je poletna Planica obiskana tudi zato, ker je imela Zveza telesnih organizacij iz Ljubljane srečno roko pri izbiri gostil ničarja, ki naj bi prevzel in upravljal z nekdanjo »Ilirijo«. Dom v Planici je bil dolga leta povsem zapuščen, stavba je začela propadati, zato^o je bilo treba čimprej rešiti. Ko je dom v Planici in depandanso prevzel Vojko Korošec iz Ljubljane, je moral najprej temeljito obnoviti streho in notranjost, še posebej pa depandanso, kuhinjo m restavracijo. Adaptacija je terjala precej denarja, vendar je uspela, tako da je danes prav prijetno posedati v domu sredi zelenih gozdov in prekrasne narave. Gostje se tu zadržujejo samo prehodno, veliko pa je tudi takih, ki prespijo ali pa »vzamejo«penzion: stane le 1.500 dinarjev. Pod skakalnico razumljivo prihajajo tudi športniki, zdaj v domu prebivajo in pod Poncami trenirajo kolesarji Roga iz Ljubljane, prišli bodo atleti Ilirije, skakalci, mladinci in pionirji. Vojko Korošec, ki mu izvirnih idej in gostinske zagnanosti ne manjka, si je v domu v Planici omislil tudi disco v spodnjih prostorih, kjer veljajo popolnoma enake cene kot v restavraciji. V depandansi pa bodo zgradili pravo savno, ki naj bi bila nared že letos oktobra. Lastnika obisk v zimski sezoni ne skrbi, želi si le, da bi prišlo več poletnih gostov. Nekdanji sloves doma prav gotovo ni bil spodbuden, zato si šele mora — z dobro postrežbo in razmeroma nizkimi cenami — ponovno pridobiti ugled. Zato je poskusil tudi s poletnimi nastopi ansamblov in s sodelovanjem kranjskogorskega hotela Kompas. Junija so na pikniku v okolici doma igrali Slaki, septembra bo goste zabavai ansambel Henček. Poletna turistična oživitev Planice bi se pravzaprav posrečila le, če bi se bližnje turistične agencije smeleje odločale za izlete v Planico. A zdi se, da je nekaterim turističnim vodičem odveč in preveč naporno, zato se še vse premalo avtobusov za dalj časa ustavi v tem prelepem kraju. Planica še zdaleč ni poletno turistično izkoriščena, kajti od velikih občinskih načrtov, kako bi se dalo poživiti poletni turizem pod Poncami, so, žal, ostali le načrti. Morda bo le podjetnemu Vojku Korošcu uspelo, da postane Planica nekoliko bolj živahna. D. Sedej ©JEHGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 6. AVGUSTA Blagovnica Kranj Prešernova 10 tet 064 22 080 Da bo vaša ponudba hladna in osvežujoča potrebujete hladilne pulte, gostinske hladilnike in aparate za sladoled. Obenem si oglejte tudi linijske pulte in toplotne črpalke. KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD OPEKARNE b. o. objavlja prosta dela in naloge - VOZNIKA VILIČARJA Pogoj: — izpit za vožnjo z viličarjem in eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. - KV ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA Pogoj: — poklicna šola elektro stroke in eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za navedena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. OBČINSKA ZVEZA SMUČARSKIH ORGANIZACIJ JESENICE Ledarska 4 razpisuje prosta dela in naloge SMUČARSKEGA TRENERJA za vodenje občinske selekcije v alpskem smučanju Pogoji: — visoka ali višja šola za telesno kulturo — smer alpsko smučanje, — tri leta delovnih izkušenj. Kandidati naj v 15 dneh. oddajo pisne ponudbe z dokazili o \t polnjevanju pogojev in kratek opis dosedanjega dela v smučarskem športu. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - TODRAZ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: SKLADIŠČNIKA Pogoji: — poklicna ali srednja izobrazba ustrezne smeri, — vozniški izpit B kategorije, — 2 leti delovnih izkušenj, — delo v 2 izmenah, — poskusno delo en mesec, — uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh. KLADIVAR ŽIRI Delavski svet DO razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednje opreme: — SHAPING (brez pogonskega motorja) Izklicna cena 266.000,00 din. Licitacija bo 21. avgusta 1985 v prostorih Kladivarja Žiri s pri-četkom ob 11. uri. Ogled opreme od 6. avgusta 1985 dalje Polog: 10 odstotkov od izklicne cene, ki se plača (zavaruje) pred pričetkom licitacije in je vračljiv takoj po zaključku 'imitacije. Davek: v izklicni ceni ni vštet prometni davek. Plača ga kupec sam. Predstavniki delovne organizacije morajo predložiti potrjeno pooblastilo. Enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge VODENJE TEHNOLOGIJE MATERIALA Zahtevamo: — visoko strokovno izobrazbo kemijske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, — sposobnost komuniciranja in poučevanja, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. KAMNI SPOTIKE HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE VZDRŽEVALNE SLUŽBE Pogoji: — obvladan program V. stopnje strokovne izobrazbe kovinsko predelovalne usmeritve — smer kovinarstvo in strojništvo, — za izvajanje del in nalog se je možno usposobiti v 3 letih, — opravljen vozniški izpit B kategorije, — opravljen tečaj za vzdrževanje hladilnih in klimatskih naprav, — poskusni rok traja tri mesece 2. SKLADIŠČNIKA IN NABAVNEGA REFERENTA za trgovsko blago (en delavec) Pogoji: — obvladan program IV. stopnje strokovne izobrazbe ekonomske usmeritve — smer poslovno finančna ali trgovska dejavnost, — za izvajanje del in nalog se je možno usposobiti v 12 mesecih, — opravljen vozniški izpit B kategorije, — poskusni rok traja dva meseca 3. VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA na žičnicah Pogoji: — obvladan program IV. stopnje strokovne izobrazbe kovinsko predelovalne usmeritve — smer kovinarstvo in strojništvo, — za izvajanje del in nalog se je možno usposobiti v 12 mesecih, — tečaj za avtogeno varjenje, — poskusni rok traja dva meseca Delovno razmerje pod L, 2. in 3. se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Turizem in rekreacija, Cesta Svobode 13, Bled, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«. Kdaj se bo udrla? Od Festivalne dvorane proti Park hote' lu je ob jezeru prometna sprehajalna pot, po kateri števil' ni turisti hodijo, občudujejo ribe v jezeru, se sončijo počivajo. Ko pa morajo čez deske, se marsikomu previdno ustavi korak, kajti nikomur se ne zdi vredno, da bi deske pritrdil ali namestil nove. Kaj bo, če se kdo spotakne? " Foto: F. Perdan VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA SKOFJA LOKA razpisuje v skladu s 175. členom statuta in na podlagi sklepa razpisne komisije z dne 24. 7.1985 imenovanje VODJE SKRAJŠANIH OBLIK VZGOJE PREDŠOLSKIH OTROK Z DELNO OBVEZNOSTJO V ODDELKIH za štiriletno mandatno dobo. Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih,z zakonom o združenem delu določenih pogojev, še naslednje pogoje: — je vzgojitelj predšolskih otrok, — ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela s predšolskimi otroki, — ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog WO. Kandidati naj svoje vloge opremeljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka, Podlubnik 1 d, Škofja Loka. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po dnevu izbire. Odpadki turističnega vala — Ob turističnem valu, kije le'a tos pljusnil prek meja, smo dobili tudi obilo navlake n naša obcestja. Te, skozi okno odvržene konzerve, ki »k* sijo« naravo ob črpalki na Bistrici pri Tržiču, so le dokjr več, da turistično sezono še kako občutijo tudi komunal'0 ' Foto: F. Perdan DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE Pogoji: — polkvalificirana ali nekvalificirana delavka, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije dobite po telefonu 22-590. DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB Posel za blejsko vrtnarijo - Ob jezeru na Bledu so vrtnice in ostale plemenite cvetl^jia parkovnem nasadu vzele slovo in zdaj vesoljni turizem z domačini vred zre na tO P ni bo . . . Foto: F. Perdan fitt, I. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. stran mmmmmHuiM Hufa0samo yPlanu ~ Jeseniška komunalna skupnost grL .letos končno le namenila denar za dokončno iz-?a anJ° objekta na pokopališču na Blejski Dobravi, saj ftj vsako leto zmanjka denarja. Pokopališče na Blejski oratn se vedno bolj širi, obišče ga veliko ljudi, ki u so Pm obcestni napisi hudo napoti, lotili PosaVnega naPisa nadvse temeljito, tako da so zbrisali WQTneene črke. Označba napoveduje kraj Kočno ali Po-ne nad Jesenicami. — Foto: D. Sedej ŠAA alples/železniki Lin 30 let »* • >s>x* I Uizacijsko kolo *Ui sl,rnteter poti od Drulovke do Orehka je mimogre-^o/„ Jim- V cirkusih smo včasih videli (r vrste kolesa, .*<>L, ...... r cirHUsm smo vvmmut »mm-« •« »«-......._ ^niStHh'lh.acijsko opuljena. No, da bi sli v s7rso pro/z-r*S?f*** priporočati, za počitniško svitanje mulanje, '*ai * marsikatero buiko, je p» tmkoh kolo Umrl je moj dragi mož PAVLE DEMŠAR Iskrin upokojenec in udeleženec NOB Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. avgusta 1985,ob 15. uri na pokopališču v Sr. Bitnje, kjer tudi leži. Žalujoči: žena Mici ter Lado z družino in drugo sorodstvo MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam 10 tednov stare rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 9505 Prodam 1.500 SKODEL in 100 kv. metrov OPAŽA. Informacije na tel.: 62-742 9662 Ugodno prodam več rabljenih ZAJČNIC. Britof 181, Kranj 9682 Prodam nov MITOR za čoln T 4.5, kratka os za 7.5 SM, telefon 24-883 9688 Prodam VRTNO URO, 150x250, primerno za čebelnjak. Gmajnica 85, Komenda 9725 Punte, dolge 2,3 m, prodam. Informacije dopoldne na telefon 25-261, int. 323 9726 Prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika 2 plin), HLADILNIK in otroško POSTELJICO z jogijem. Žun, Dražgoška 7/VII, telefon: 22-573 9727 SINCLAIRE spectrum ugodno prodam. Tel.: 35-364 9728 Prodam »KREDENCO« in mizo iz programa LIPA — Tennesse; informacije na tel.: 22-777 9729 Prodam 2.000 kosov navadnega rabljenega ZIDAKA. Peter Košnik, Tr-stenik 35, 64204 Golnik 9730 Prodam rabljeno KUHINJSKO POHIŠTVO s kotom. Naslov v oglasnem oddelku 9731 Prodam 1 tono CEMENTA, 500 kg APNA, 60 1 LAKA Lesol - brezbarvni in žensko KOLO na pet prestav. Šiler, Struževo 62, Kranj 9732 Prodam 80-htrski BOJLER, star eno leto, in PIPO ter pipo s TUŠEM za kopalnico. Boro Kondič, Ul. Moša Pijade 5 ali DOM JLA 9733 Prodam 30 vreč APNA po stari ceni. Sv. Andrej 3/A, Sk. Loka 9734 Prodam nahrbtno MOTORNO ŠKROPILNICO. Zalog 40. Cerklje 9735 Rabljen barvni TELEVIZOR Nordmende prodam. Mohorič, Bled, Valvazorjeva 4 9736 Prodam skoraj nov FOTELJ. Ogled dopoldne. Natalija Hribar, Lojzeta Hrovata 9, Kranj 9739 Ugodno prodam lamelni PARKET — hrast (50 kv. metrov), tel.: 38-380 po 15. uri 9740 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje z daljinskim vodenjem, v garanciji, in 1 kubik PLOHOV. Gorenc, Gradnikova 7, Kranj 9741 Prodam dobro ohranjeno otroško športno KOLO; tel.: (064) 45-064 9742 Rjave JARČKE, odlične nesnice, dobite pri Bidovcu v Srednji vasi 7, Golnik od 9. 8. 1985 naprej 9743 Prodam opremo za RAZVIJANJE črno-belih filmov. Telefon: 70-064 9744 Prodam novo KRITINO ETERNIT 40x40 za 200 kv. metrov strehe, po ugodni ceni. Rožna ulica 32, Šenčur, telefon: 41-021 9745 Poceni prodam letošnje SENO. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 9746 Prodam PUNTE in BANKINE, tel.:45-338 9747 Prodam PRIKOLICO za avtovleko. Tel.: (061) 841-244 9748 Prodam termoakumulacijsko PEČ 6kW in Iskra Hi-Fi RADIO. Tel.: 50-131 9749 Prodani TRAKTOR Zetor, tip 70-11. moč 62 KS, star 4 leta s 1200 urami. Marko Kavčič, Gabrje 4, 61223 Blagovica 9750 Prodam večjo ali manjšo količino strešne OPEKE. Boštjan Burnik, Titova 57, Jesenice 9751 ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 4 elektrika) ugodno prodam; telefon: (061) 612 055 9752 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke Fischer. Tel.: 61-425 popoldne 9753 Smrekov OPAŽ, 8 x 400 cm, 34. kv. metrov, izredne kvalitete, nujno in ugodno prodam, tel.: 80-068 okoli 20. ure 9754 Prodam manjšo nemško MOTORNO KOSILNICO, širina grebena 110 cm, Izidor Arih, Črnivec 8, Brezje 9755 Prodam rabljene DESKE in LETVE 3 x 5, tel.: 44-640 9756 Prodam 15 kub. metrov DESK in PLOHOV; tel.: 79-036 popoldne po 15. un 9757 Prodam 2 tedna starega BIKCA si-mentalca Hraše 34, Lesce 9758 Prodam skoraj nov črno-bel TELEVIZOR po ugodni ceni. Informacije po tel: 21-40» popoldne 9759 Poceni produm malo rabljen PRALNI STROJ obodin. Naslov v oglasnem oddelku 9762 Prodam malo rabljen 175 litrski HLADILNIK. Zoran Homec, Kladi-var Žiri, (064) 69 300, dopoldne 9763 Prodam GOBELIN Zadnja večerja — volna 135 x 60. Informacije v Turističnem društvu Škofja IiOka 9785 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, tal.: 60-361 vsak dan okrog 20 ure 9786 KUHINJO Marles Petunija (tudi hladilnik m Štedilnik) ugodno pro-(l.iii!, lahko po kosih. Ogled po 17. uri. Tajnšek — Seljakovo naselje 37, Kranj »787 Prodam rabljeno KUHINJO (štedilnik, hladilnik in ostalo) ter razne kose starega pohištva. Telefon 23-624 9793 Prodam HOJICO, STAJICO in prenosno torbo za dojenčka. Kristan, Trojarjeva 52, Kranj, tel.: 23-155 od 15. ure dalje 9788 Prodam malo rabljeno 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Boncelj, Britof 165, Kranj 9790 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak. Telefon 064/80-000 9791 KUPIM V Kranju ali okolici kupim STANOVANJSKO HIŠO. Vodan, Gorenjskega odreda 18; tel.: 37-800 9764 Kupim 40 kv. metrov tanjših OPAZNIH DESK. Žepič, Bašelj 61, Preddvor 9766 Kupim 150 kosov strešne OPEKE ter 15 desnih in 10 levih zaključnih, rjave barve, s posipom, Novoteks. Marjan Šlibar, Kovor 137, Tržič 137, Tržič 9767 Kupim smrekove DESKE — cola-rice. Čuden, Alpska 68, Lesce; tel.: 75-600 9768 VOZILA Prodam VW, letnik 1972, registriran do 8. 8. 1985, cena 12.8 SM, Jožo Durič, Gozdarstvo Pokljuka, tel.: 77-002, Mežaklja 9548 Prodam KANU Elan in RAČUNALNIK Spectrum ZX-48 K, telefon: 22-889 9554 Prodam TOVORNI AVTO FAP 1516 v voznem stanju. Škofic Miro, Suha 51, Kranj 9563 Prodam FIAT 126, letnik 1978, potreben manjšega popravila,' tel.: 68-264 9585 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, karambolirano, registrirano do 3. 3. 1986., Tel.: 61-200, dopoldne 9769 Ugodno prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975. Žiganja vas 15, Tržič 9770 FORD EXCORD, letnik 1972, levi prvi blatnik, havba, hladilnik prodam, tel. (064) 22-361 9771 Prodam SIMCO 1100 LE, letnik 1976, registrirana do maja 1986, obnovljena. Ivan Kristane, Britof 187, tel.: 23-816 9772 Prodam generalno obnovljenega SPAČKA, letnik 1974, telefon: 70-064 9773 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, telefon: 75-269 9774 Prodam WARTBURG, starejši letnik, dobro ohranjen in obnovljen, Kuratova 18, Kokrica-Kranj 9775 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, dobro ohranjen. Vrhovnik, Mlaka 3 A. Prodam PONY EXPRESS. Avgust Ambrožič, Zasip, Ledina 23, Bled 9792 STANOVANJA Stanovanje na Bledu ali Ljubljani zamenjam za hišo ali parcelo. Šifra: BLED-RADOVLJICA 9776 Garsonjero na Planini — družbeno — zamenjam za enosobno stanovanje kjerkoli v Kranju, s centralno. Šifra: Nagrada 9777 POSESTI_ Iščem suho GARAŽO - zaklenjeno — za manjšo prikolico in osebne predmete, tel.: 28-053 9627 Manjšo HIŠO ali VIKEND kupim na območju Gorenjske ali toplic, tel.: (061) 325-904 9778 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA, OD po dogovoru. Telefon: 23-143 9631 Iščem FRIZERSKO POMOČNICO (064) 74-394 od 10. do 11. ure dopoldne. 9779 Gostilna IAKNER, Cesta na Brdo 33, takoj zaposli dve dekleti za delo v kuhinji. Delo je v dveh izmenah. Tel.: 26-960 9780 Takoj zaposlim KVALIFICIRANEGA MIZARJA, zaslužek dober, delo zanimivo. Mizarstvo Jez.eršek, Hota-vlje 3, Gorenja vas. Tel.: (064) 68-344 9781 OBVESTILA Obveščam cenjene stranke, da smo 6. 8. 1985 pričeli z rednim delom od 7. do 15. ure, Peter Zupan — lakiranje radiatorjev v komorni peči. Tekstilna 14, Kranj 9782 Čistim vse vrste talnih oblog. Tel.: 75-925 »783 Našli smo moško rogovo KOLO. Lastnik ga dobi v trgovini Cirče — Grmova 9784 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega očeta, starega očeta in moža ŠTEFANA TOMŠIČA iz Hlebe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Internemu oddelku bolnice Jesenice, dr. Mencingerju, sodelavcem Verige Lesce — tozdo-ma Verigama in TIO, GG — Bled DE Radovljica, Gasilskim društvom, godbi na pihala iz Lesc, praporščakom, govornikom in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI! 8. avgusta bosta minili dve leti, odkar si zatisnil trudne oči. Kako prazen je dom brez tebe. Ne mine ura, danjne noč, da ne bi bil v naših srcih navzoč, ljubi ata in mož. FRANC SELJAK Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, najlepša hvala. VSI NJEGOVI t V SPOMIN Min ili žalostni sta leti dve, odkar zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, W d| jfiHH ki grenka solza jo rosi. V torek, 6. avgusta 1985, sta minili dve leti, odkar nas je zapustil mož, oče in stari oče ALOJZ ŠILAR iz Zg. Bitenj Žalujoči: žena Anka in hčerka Nada z družino ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očka in dedka BOGOMIRJA SESKA z Orehka pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter družbenopolitičnim organizacijam in KS Orehek-Drulovka za izrečeno sožalje, vence in cvetje in za vsestransko pomoč. Posebna hvala dr. Janezu Bajžlju zv. zdravniško pomoč, govornikoma za besede slovesa, kranjski godbi in pevcem za žalostinke ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Francka, sin Zlatko ter hčerki Nadka in Marija z družinami ZAPUSTIL NAS JE JERNEJ BOLKA učenec II. letnika PRETRESENI UČITELJI in UČENCI SREDNJE ŠOLE EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ KMEČKA OHCET NA BLEDU Vesela svatovščina, da te zasrbijo pete Te dni je Bled spremenil svojo svetovljansko podobo: na cestah so se pojavile konjske in volovske vprege, na stojnicah so kot njega dni ponujali lectova srca z »zaljubljenimi« verzi, doneli so vriski vaških fantov in muzikanti so rezali vesele viže, da so obiskovalce srbele pete. Seveda, na kmečki ohceti sta se vzela Nataša Reš in Mirko Rimahazi mu dovolili odpeljati nevesto. Na gradu sta se po opravljenih preizkušnjah slednjič le vzela, nato pa se je svatovska druščina prešerna vrnila pred Festivalno dvorano. Ta mlado so sprejeli v ženinovo družino, nato pa sedli za svatovsko mizo. Svate so med veselim rajanjem zmotili vaški fantje, ki so prišli »zaplečvat«, potem pa se je s vato van je nadaljevalo do trde noči. Obiskovalci so bili spet enkrat deležni privlačne in zanimive prireditve, ki je oživila običaje naših prednikov in hkrati popestrila blejsko turistično ponudbo. D. Z. Žlebir V nedeljo je svatovski sprevod slovesno krenil k poroki Bled — Bilo je, kakor se spominjajo najstarejši Blejci. Bled je oživel ■ starem duhu izpred stoletja. Nekaj ni pred ženitovanjem so vaški fantje postavili mlaj, da se je videl v bližje in daljne vasi. Korajža velja, so ejali in se pomerili v plezanju na or-aka. Tako so obujali običaje, ki so ijega dni spremljali ženitev kmečke-a fanta in dekleta. Prvi večer je bila predajanga« neveste, nato ženinovo poslednje vasovanje pri dekletu, nato slovo od fantovskega stanu s »fantov-sno«, pa slovesen prevoz bale, ki jo je čakala »šranga«, vabljenje na ohcet, Dhcetna večerja pa seveda vesela svatovščina, ki je privabila največ obiskovalcev. Nedeljsko ženitovanje so gostje že nestrpno čakali. V pričakovanju sva-tovskega sprevoda so se ustavljali ob stojnicah in kupovali izvirne in manj izvirne spominke. Med prvimi velja omeniti pipe z Gorjuš pa lesene cokle in poleg ročno pletene nogavice iz domače volne, panjske končnice, lecto-/a srca, ribniško suho robo, medtem ko so šli drugi, kičasti in nedomisel-ni, nedvomno bolje v denar. Na prireditvenem prostoru so si gostje lahko Dgledali vrsto nekdanjih rokodelskih >pravil: kovanje podkev, mizarjenje x> starem, pletenje košev, prešanje nošta, mlačev. K plesu so vabili domači muzikanti, fantje ob šrangi. so Primer za zgled: si za korajžo natočili kozarček ruj nega, da bi jim kasneje laže stekel jezik. Sredi popoldneva je krenil svatovski sprevod. Obiskovalci so dočakali dva ducata svatbenih voz, ki so ženina, nevesto, starešino, teto, muzikante in številne svate peljali na grad k poroki. Brez zapletov seveda ni šlo. Ženin je moral pri šrangi odšteti lepe denarce, da so fantje udarili v roke in Tamburaški oktet Bisernica iz Retečje ubral nekaj domačih melodij. Vzela sta se Nataša in Mirko Kovača sta pred očmi radovednežev skovala lično podkev. Matevž Pintar, Rantov z gradu, kljub svojim osmim križem še spretno spleta košare. L L I i 111; I z.a ^glCU. ,i. ......i .............■ '■»■ Pri Lectarju na dopust oktobra Med najprivlačnejšimi spominki na blejskih stojnicah so bile lesene cokle Žirovničana Rudolfa Dol in-na. škoda, ker ni bilo še več tako izvirnih! Ob kmečki ohceti so organizatorji prikazali nekaj zanimivih krnei^ opravil, ki jih danes ni več videti. Radovljica — Gostilna pri Lectarju v Radovljici že dolgo slovi po do-ori postrežbi, dobri kuhinji in po dobrem sladoledu. Najbolj pohvalna pa je odločitev, da letos vrat gostilne med turistično sezono ne bodo zaprli. Odprto pa imajo vse dni v tednu — tudi ob sobotah in nedeljah — od osmih zjutraj do enajstih zvečer. Če pridejo organizirane skupine, pa imajo odprto tudi pozno v noč. Pred letom in pol je vzel v najem gostilno Marko Mivšek, ki je prišel v Radovljico iz Ljubljane. V začetku >o ga domačini gledali malo postra-li, sedaj pa so se nanj navadili, saj e to s svojo mladostniško zagna-iostjo tudi zaslužil. V gostilni je za- jo jeai z žara, prodamo pa tudi veliko jedi v različnih omakah. Pri nas imamo dunajsko-francosko smer kuhinje z domačim priokusom. Največ težav imam z nabavo mesa, ker je določene vrste težko dobiti, zato veliko časa porabim za iskanje,« pravi Marko Mivšek Pri Lectarju znajo poskrbeti za goste, ne nazadnje pa tudi za svoj zaslužek, za katerega pravijo, da je letos manjši, saj so se cene živil bolj podražile, kot pa so se dvignile cene na jedilnem listu. S pridnostjo pa naj bodo zgled številnim gostincem, ki imajo sredi turistične sezone zaprto tudi po ves mesec dni in več. V.Pimožič Srečanje z izseljenci Kamniška Bistrica — Kamniško-domžalska podružnica Slovenske izseljenske matice vsako leto v tem času prireja tradicionalno srečanje slovenskih izseljencev in zdomcev. Letošnje bo v soboto, 10. avgusta, ob 16. uri v Kamniški Bistrici. V bogatem kulturnem programu bodo sodelovale tudi kulturne skupine naših izseljencev. Tone Andrejčič — Čika Tonči Ko se je Tone Andrejčič nekako pred šestimi leti odločil« obhodil kar največ transverzal širom po Sloveniji in Juf>oSie, viji, jih je v razmeroma kratkem času kljub svojim visoki*11 tom res prehodil več kot 80. V tem letu naj bi prehodil sV ^ stoto transverzalo. Za planince in bodoče transverzalce Pa zanimivo, da je zbral večino podatkov o vseh 148 transvei"2 lah, kolikor jih je pri nas. Tega se doslej še ni posrečilo &0***j nikomur. Del široke zbirke — vseh 50 slovenskih transvet"2 — skupaj z vtisi in koristnimi napotki za planince iz 1^25 izkušenj — bomo objavili v nekaj nadaljevanjih v Gorenjske glasu. poštenih deset delavcev in delavk, najstarejša pa je kuharica, ki ima trideset let. Zagnani so in letos so se odločili, da gredo na počitnice šele oktobra, ko bo konec glavne turistične sezone Gostilna in slaščičarna v prijetni senci kostanjev sta skoraj ves dan zasedeni. »K nam prihaja veliko rednih gostov, tudi takšnih i/, tujine, ki hodijo sem že vrsto let. Nekateri celo prinašajo darila kuharicam. Najraje ima- V petek se odpirajo sejemska vrata KRANJ — V petek, 9. avgusta, se bo v Savskem logu v Kranju začel jubilejni, 35. mednarodni gorenjski sejem, ki bo odprt do ponedeljka, 19. avgusta. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem obljublja na sejmu bogato izbiro blaga za vsakdanjo rabo po znižanih, sejemskih cenah, pestro predstavitev kmetijskih strojev in drugih naprav, bogat večerni zabavni program in dobro gostinsko ponudbo. Na sejmu sodelujejo poleg domačih razstavi jake v tudi Številna podjetja iz zamejstva in od drugod. V............ m »t označbe in Število transverzal 145 jugoslovanskih transverzal - Število veznih in neveznih poti upošteva stanje na dan 1. januarja 1985. Upošteval sem samo obstoječe transverzale, ne pa še 8 že opuščenih. Transverzale so razvrščene z ozirom na to,ali potekajo po vsej Jugoslaviji, samo po posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah. Pri mednarodnih sem upošteval le tiste, kjer so soustanovitelji tudi naše planinske organizacije. Število transverzal je naslednje: Jugoslavija Slovenija Hrvatska Srbija Bosna in Hercegovina Makedonija Črna gora Vojvodinu Kosovo 3 50 38 11 34 2 3 1 Skupaj Mednarodne Italija 142 2 1 Skupaj Če bi kdo hotel prehoditi vse, bi bilo to kajpak zelo težka naloga, za katero bi porabili veliko časa in še vec denarja. Samo za vse slovenske transverzale se potrebuje približno 300 dni, na Hrvatskem 90 dni, v BiH 140 dni itd. Sem je treba se strti juho slovanske transverzale, za katere bi rabili 60 dni, za mednarodne še 90 dni, kar vse skupaj pomeni več kot dve leti. Sem seveda ni všteto, da največkrat pozimi ni mogoče na pot in še druge nepredvidene ovire. Pri vsem tem sem upošteval, da trans-verzalec, ki bi si zadal tako težko nalogo, zbaše v nahrbtnik po več transverzalnih dnevnikov. In zakaj? Še smo se odloČili, da bomo šli na Triglav, bomo vrgli v nahrbtnik dnevni ke Slovenske, Gorenjske, Bohinjske ti msverzale, nadalje za pot Vrhnika-Triglav, 30 vrhov Gorenja, Nagrado planine, Jubilejnih 35 vrhov, Što više u prirodu in še mednarodno Pot prijateljstva treh dežel. Poleg suhib klo bas in slanine mora biti v nahrbtniku še 9 dnevnikov, pa še bomo v dvomu, če smo vzeli vse. I^e tako bi namreč šli na Triglav le enkrat, ne pa za vsa ko pot gor in dol devetkrat. Ko ^a planinec nabavi dnevnik in ugotovi, s kakšno markacijo je zaznamovana pot, po kateri se kani podati, to še ne pomeni, da je lahko povsem brez skrbi. Največji problero e jn verzalca so namreč pomanj* J^r* nestrokovne markacije. Le 0 ^0t poti so res vzorno mark!racoWvSjg primer Kranjski vrhovi, oUt in pot, Dubrovački planinarski P nekatere druge. Vsa čast n . ^ stom, po takih poteh bi še siep hoditi. nače°9 i Večina transverzal je oz" . f0g Knafelčevo markacijo: rdeC ^čK^ belo sredino. Markacijam s°bijd dodane ena ali več črk. u?° icj), *J se navadno: B, Č in F (v cin» FT, I), C, I, IM, I1T, J. K. £ £f N, NPP, OT, P, PT, RT, R*». %' ZT. *?, SPT, Š, TV, TB, TK, TT. V, leg Knafelčevih se za m"tojkf k„ uporabljajo tudi znaki trm^. $ polni ali prazni zO* tts0r^%\ K v sredi ^ . <*rka K tudi skupaj s Knafelčevo rn ^ - ob krogu ali v njem. Najv<£< tj kacija pa je znak Triglava^ arabskih Številk se uporabi« %l\ araosKin sioviik se ue Atti° V številka 1, od rimskih pa^»ne fl»^ Knafel Uporabljajo pa se še drug- t kacije; Idrijsko ce. *f»£*&0 primer označena s i\"<" . kacijo, na kateri je strešica ^ ^ bele. P*0V čim krogom, ki pa nima vv .j v rumeno sredino Ha/en ,r0K*> .laiaio še druge označbe, s ^ »j "j table itd