□SR60NJ&
knJUNICA
PRU.okSKI dnevnik
Cena 200 lir
Lelo XXXV. Št. 21 (10.240)
TRST, četrtek, 25. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. mala 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1D43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
guido rossa padel pod streli teroristov, ker je aktivno sodeloval pri razkrinkavanju prevratnikov
Rdeči bngadisti ubili v Genovi sindikalista ^ člana tovarniškega sveta jeklarne «Italslder»	‘'
Ustrelili so ga v avtu pred njegovim domom, ko se je odpravljal na delo - Doslej brezuspešna preiskava - RB so že jeseni napovedale napad na komuniste in sindikalne aktiviste
Guidj
Da bi žrtev la Rosse tte bila zaman
^ Genoyski zločin je krvavi dokaz, * Se je nasilje rdečih brigad pre-dJner*.° in izbralo novo larčo v ftvskem razredu, se pravi orga-nif,I?n.' mn,|žici, k* je lanske po-adi in celo zaj„je desetletje bila vni jez proti butajočim valom krac[a(U *n hmeljna °P°ra demo-
Morda ni naključje, da so se zad-š»r eto teroristi maščevalno zna-j., 1 nil(l tistimi sloji ali posameznika o s<K^stvu. policiji in med časni-I, 'Ji. ki so aktivno branili demo-8ert 1,0 ^ržavo 'n njeno zakonitost, v .®j Pa se je strategija ustraho-n<l ,neSa nasilja in ubijanja znesla s ** sindikalistom, ki je dosledno m sv°j'm demokratičnim prepriča-ie*n in razredno zavestjo sodeloval niii la/krinkovanju teroristov in n| lov'h pomagačev. Guido Rossa ob izPr'eal svojega ogorčenja cii ®asn'h protestnih demonstranta Pa^ pa j° odkrito organiziral , flzorstvo v tovarni in tako raz-Id "'kol sodelavca rdečih brigad, Je bil zato obsojen. s tem umoroip skušajo teroristi ai®Pre&ti splošno organizirano in Ce 1Vn° budnost italijanskih delavni'' proti prevratniškemu rovarje-t ' saj dobro vedo, da ob doka-Dri t ^kosti in obotavljanju za to kn‘S .n'h varnostnih organov lahni. e“ino splošna ljudska mobiliza-Ij" Pretrga kopreno strahu in mol-‘ ’ *a katero sc uspešno skrivajo.
GENOVA — Kot so že napovedali v svoji «strateški resoluciji oktober ’78» so rdeči brigadisti naperili orožje naravnost proti delavskemu razredu in njegovim organizacijam. Komandos RB je včeraj v Genovi umoril 44-letnnga delavca, komunističnega aktivista in člana tovarniškega sveta tovarne Italsidra Guida Rossa, skoraj istočasno pa je skupina teroristov v Milanu ranila bolničarja Bat-tista Ferla. Oba sta bila v njihovih očeh «kriva», ker sta pomagala pri razkrinkavanju teroristov v tovarnah.
_zgrešei
no hi bilo misliti, da te-
izhi1St- u,)i'ai° na slepo in da L, lraio pravega trenutka za svoje CPVavP nash»pe. Tako so streli v odjeknili v obdobju ostre po-rai-P družbene napetosti, na-Sni®aioče politične krize, krhanju im1,!arnosti demokratičnih sil, ker v teli pogojih večji učinek. eg tega pa se tudi v tem pri-jlTP Ponavlja znani scenarij, da - C1" rdečih brigad zasenči v očeh
Slične
-* država utrpela z begom fašistič-
°;st' spomin na udarec, ki ga
in /‘dožnika Giovanni ja Venture Vit ( em*karni, ki so sledile odsta-yi Poveljnika policije. tr(,ie bilo komu sploh še po-na .n°> _ je mor genovskega kovi-/„ Ja 'n sindikalista morda naj-pra^rnejši dokaz, da nimamo o-j|j ,a z zapeljano skupino nami-• »ih ((gverilcev«, pač. pa s pravi-ki HSovražt|iki delavskega gibanja, tudi* razredni prezir dokazujejo lij.,..s svojimi morilskimi izpadi. j,’,1 dominikanski opat Giovanni da inZoni ie Pred kratkim zapisal, z. Jc ravnanje rdečih brigad dokaj ga	»(Proletarca in navadne-
beiio M.a^a, s'nr nerazvitega Juga, >e n -'en9 ubijajo, medtem ko v Po8ajajo vsakokrat, ko jim pade ^®be bogataš ali oblastnik«, oaviPt‘h in varnost teroristov sta Vaj Sna. tudi od zaščite, ki jo uži-JiiU° Pri somišljenikih in drugih, ki hh!C^rcšPna Politična presoja one-vo h-Ca’ (*a ’* spoznali njihovo pra-**Uslt V° in sledijo njihovemu zlo-l,0stjernu Početju s pretirano strp-"iih ° tem pa sta voda na pra*v mlin otopelost družbe, če-Pusln ,.p°d*avestna, in strah pred je .meami nasilia, katerih žrtev Uh,,/and8nes lahko sleherni iz-ln "as-
praviVeni*nr 'e aktivna budnost, se nj„ sodelovanje pri razkrinkava-čev z''<Ji|icev in njihovih pomaga-,lru}h<< 'n<’ 7ares učinkovito orožje skc e’ ki hoče ohraniti državljan-ljene Vo',oščinc in ne sprejema vsiljen, ,VZr®čne povezave med nasi-prCt.„,!1 (jženjem demokracije ter Na tCan'em v policijski režim. R0lss '? Pot je zavestno stopil Gnido sme«*" Prov sedaj rjegnv zgled ne PrirneStati. osamljen, ker bi v tem ru bila njegova žrtev zaman.
Guido Rossa je padel pod streli teroristov ob prvem svitu, ko se je kot vsako jutro odpravljal v službo. Pravkar je sedel v svoj avto, temnordeč fiat-850, ko so ga morilci napadli: v meglenem jutru je odjeknilo šest strelov in sindikalist je obležal v vozilu mrtev s prestreljenim srcem. Zločin sta odkrila dobro uro pozneje smetarja, ko sta radovedno pogledala v avto, mislič da je šofer zaspal.
Odgovornost za zločin so si prilastile rdeče brigade z nekaj tele-
fonskimi sporočili sredstvom javnega obveščanja: «Ob 6.40 — je hladno narekoval neznan moški glas — smo ustrelili vohuna Italsidra Guida Rossa. Rdeče brigade.* Po mnenju RB je bil sindikalist «vohun*, ker je pred nekaj meseci prijavil sodišču kolego Francesca Beradija, katerega je zasačil, ko je delil letake teroristične organizacije. (O tej zadevi obširneje poročamo na zadnji strani).
Zaradi zgodnje ure ni bil priča umoru nihče. Nekateri ljudje so sicer priznali policiji, da so okrog pol sedmih slišali nekaj pokov, vendar so mislili, da je šlo za hrup avtomobilov. Najbrž je marsikdo šel mimo avta, vendar v mraku ni
V MILANU HUJE RANILI SINDIKALISTA CISL
MILAN — Ob uri, ko je član tovarniškega sveta Italsider v Genovi Guido Rossa padel pod streli brigadističnih killerjev, je orožje «spre-govorilo* tudi v Milanu, kjer sta mlada terorista streljala na bolničarja Battista Ferla, aktivista sindikalne konfederacije CISL. Ferla je bil sprejet na zdravljenje v bolnišnico s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Dinamika podlega atentata se ne razlikuje od vseh dosedanjih podobnih izpadov. Zločinca, ki sta bila očitno dobro obveščena o navadah bolničarja, sta pričakala žrtev na pločniku tik pred njegovim domom. Komaj se je Ferla približal avtu, sta ga fanta obstopila in petkrat ustrelila vanj. Bolničar se je zgrudil s prestreljeno nogo, napadalca pa sta. pobegnila z avtom, v katerem ju je čakal pajdaš s, prižganim motorjem.
Prvi, ki je priskočil ranjencu na pomoč, je bil šofer linijskega avtobusa ki ga je s svojim vozilom odpeljal do konca proge in nato obvestil policijo in rdeči križ. Preiskovalni stroj je stekel s polno paro, vendar zaenkrat brezuspešno.
Vse kaže, da so teroristi imeli bolničarja že dalj časa na muhi in so mu grozili z represalijami še zlasti, ker se je kot aktivist CISL odločno uprl stavkam, ki so jih pred nekaj meseci napovedali avtonomni sindikati in ki so za nekaj dni pahnile v kaos celoten italijanski zdravstveni sistem. «Neznanci» so mu pred približno enim mesecem zažgali avto, in nekaj dni pozneje so vlomili v njegov urad na polikliniki ter ga opustošili.
Najhujši «zločin», ki ga je zagrešil Ferla. pa je bilo v očeh teroristov dejstvo, da je s svojim pričevanjem'pripomogel k obsodbi nasilnežev, ki so izzvali nerede na milanski polikliniki ter vlp.mili v urad primarija higienskega zavoda. Nekateri med obtoženimi naj bi bili tudi vpleteni v preiskave o rovarjenju ultralevih prevratniških skupin.
Včerajšnji atentat je cena, ki jo je Ferla plačal za svojo demokratično in antifašistično doslednost. Njegova žrtev kot žrtev Guida Rosse v Genovi ne sme biti zaman, (vt)
opazil sindikalistovega trupla. Šele uro pozneje sta, kot rečeno, smetarja obvestila policijo. Žena umorjenega delavca, ki se je pravkar odpravljala v službo je bila obveščena malo pozneje. Stekla je do avta in obnemela pred moževim truplom. Solze ji niso orosile oka-menelega obraza in prijateljicam, ki so jo hotele pospremiti domov, je zamrmrala: Pustite me, tu. Dokler ga še vidim, se mi zdi, da je še z mano.* Šele ko so položili truplo v rakev in ga odpeljali na zavod za sodno medicino, je bruhnila v obupan jok. Takoj za ženo je prihitela na kraj zločina tudi Rosso-va hčerka Sabrina, ki je šla z doma le pol ure za očetom, ne da bi opazila ničesar, kar se je zgodilo.
Vest o umoru sindikalista, ki je bil znan v Genovi tudi zaradi svojih alpinističnih podvigov, je dramatično odjeknila v Genovi in še predvsem med delavstvom. Voditelji CGIL so nemudoma proglasili splošno stavko in že dve uri pozneje je nad 20.000 ljudi na središčnem Trgu Ferraris nedvoumno izpričalo svojo odločno obsodbo terorizma in morilske ideologije rdečih brigadistov. Sindikalne organizacije so v svojem sporočilu o-značile RB kot «krvoločno sekto, smrtno sovražnico delavskega razreda, njenih vrednot in njenega boja za napredek države*, genovska federacija KPI pa je poudarila «ve-liko odgovornost vlade in organov, ki so zadolženi za varnost državljanov*.
Morda je prav odločna in nedvoumna reakcija državljanov silila rdeče brigadiste, ali vsaj tiste med njimi, ki imajo več posluha za odmeve v javnosti, da vsaj delno prekličejo očetovstvo podlega aten tata. «Nismo bili mi. Dokazali bomo svojo nedolžnost,* je pod večer v anonimnem telefonskem sporočilu uredništvu lista «Secol0 XIX* izjavil neznanec, ki je trdil, da govori v imenu RB in dodal, da ,«bo drago plačal, kdor si je prilastil zločin v našem imenu.*
Vendar pa bi temu preklicu le težko verjeli. V že omenjeni resoluciji, ki so jo našli pred genovskimi in turinskimj tovarnami je strateško vodstvo RB med drugim označevalo «berlinguerjevce kot vohune buržuazije v delavskem razredu* in poudarilo, da «prihaja čas, ko bodo morali plačati za svojo vlogo lakajev imperializma.* Dokument je tudi
poudarjal nujnost «kakovostnega skoka v vojaških in političnih pobudah.*
Včerajšnji umor je le zadnji člen v dolgi verigi nasilja in krvi v Genovi, kjer naj bi po mneeju poznavalcev deloval najbolj učinkovit in organiziran vod RB. Ravno v tem mestu so teroristi aprila 1974 dvignili raven ofenzive proti državi z ugrabitvijo sodnika Sossija, tu so prvič hladnokrvno ubijali pri atentatu na sodnika Coca, tu je bil pred poldrugim letom ranjen prvi časnikar, včeraj pa so umorili orvega sindikalista.
Dosedanje preiskave o teh in drugih zločinih niso obrodite velikih sadov. In tudi v primeru umora Guida Rossa je delo policije in karabinjerjev zelo težko. Edini element, ki ga imajo, je dostavno vozilo s ponarejeno tablico in lažnim potrdilom, da je bil plačan prometni davek. Kotnbi naj bi služil mo-
rilcem kot oporišče, iz katerega so sledili žrtvi in v katerem so davi pred zločinom prežali nanjo, (vt)
RIM — V pristojni komisiji zbornice je bil odobren zakonski osnutek o reformi kmetijskih pogodb, ki je bil le delno spremenjen v primerjavi s prvotnim besedilom. Zbornica bo o njem sklepala februarja, zatem pa še enkrat senat. Desnica obtožuje KD, da je popustila komunistom in socialistom.
ŽENEVA — Včeraj se je v tem švicarskem mestu začelo zasedanje mednarodnega komiteja za razorožitev.
VARŠAVA — Včeraj popoldne sta se v Varšavi sestala sekretar poljske KP Edvard Gierek in kardinal Wyszinsky. Razpravljala sta o odnosih med državo in cerkvijo.
Truplo Guida Rosse v njegovem avtomobilu.
(Telefoto ANSA)
SPLOŠNA STAVKA V GENOVI IN DEMONSTRACIJE V VEČJIH MESTIH
Rdeče brigade so snele krinko in dokazale mržnjo do delavcev
Danes dveurna splošna stavka in skupščine v tovarnah - Sindikati napovedujejo množično udeležbo na pogrebu ubitega Guida Rosse - Lama (CGIL): Sindikalno vodstvo bo izdalo natančna navodila o organizaciji aktivne delavske budnosti proti dejavnosti teroristov
GENOVA — Vest o zahrbtnem u-moru sindikalista «Italsidra* Guida Rosse se je v genovskih tovarnah razširila okoli poldne. Skoraj brez izjeme so delavci povsod prekinili delo in šli na ulice. Na poziv sindikalne federacije je mesto v ne-
na Trgu Ferraris delavec in s tem strnil misel,'ki je prevevala domala vse. Že prva manifestacija v Genovi dokazuje, da rdečim brigadam ni uspelo ustrašiti ljudi s streli v navadnega sindikalista. Ljudje se niso zaprli v svoje domove, k
kaj urah popolnoma zamrlo in še : družinam, pač pa so na trg prihite-enkrat dokazalo neznanim teroristom, kako jih mrzi in da zanje ni ne razumevanja, kaj šele solidarnosti med proletariatom, na katerega se tako gostobesedno sklicujejo v svojih sporočilih.
«Rdečc brigade so snele krinko in pokazale, kaj so zares,* je dejal
.....................................................n..
PO SREČANJU MED ZACCAGN1NIJEM IN BERL1NGUERJEM
Jutrišnji «vrh» tajnikov petih strank bo najbrž takoj sprožil vladno krizo
Pertini zahteva, naj o krizi odloča parlament - Craxi nasprotuje razpustu zbornic in volitvam
RIM —■ Jutrišnji «vrh» tajnikov petih strank parlamentarne večine bo najbrž ugotovil, da je vladna kriza že v teku. Zahtevo po srečanju petih tajnikov je postavil med razgovorom z Zaccagninijem tajnik KPI Berlinguer. Sestanek je trajal uro in tri četrt. Na koncu so časnikarji vprašali tajnika KD in KPI, če ie še kakšna možnost, da bi preprečili takojšnjo vladno krizo. Berlinguer je dejal, da ne gre za «možnosti», pač pa za «poskus». Enako se je i zrazil Zaccagnini. Dejansko bo tudi tokrat «kriza v temi*, čeprav se bodo tajniki strank po vsej verjetnosti dogovorili za določeno previdnost. V ta okvir spada vprašanje o usodi «triletke» in pa drugo, po membnejše vprašanje, o tem, ali naj vladno krizo sproži parlament. O tem se je predsednik vlade Andreotti najprej pogovarjal z delegacijo
svoje stranke, zatem pa, na Kvirina-lu, s predsednikom republike Pertini jem.
cOrisali smo našo oceno političnega stanja,* je dejal Berlinguer po srečanju s tajnikom KD, «obenem pa potrdili sklepe našega vodstva.* Vendar tega komunisti nočejo javno povedati «samo demokristjanom, temveč tudi drugim strankam vladne večine,* je dodal Berlinguer, «za-to smo zahtevali srečanje še pred koncem tedna. Tam bomo ponovili našo oceno in sklepe, ki sm0 jih sprejeli. O teh sklepih se želimo i-skreno pogovoriti z ostalimi strankami.* Več kot to Berlinguer ni hotel povedati, češ da gre za vprašanje korektnosti do drugih strank večine*.
Čemu je KPI zahtevala (in dosegla) sklicanje «vrha»? Najbrž zato, ker noče sama enostransko sprožiti
krize, pač pa želi, da bi na sestanku prišlo do izraza tudi nezadovoljstvo drugih, predvsem socialistov in socialdemokratov. V tem primeru bi bila KD postavljena ob steno. Ne bi ji preostalo drugega, kot priznati, da je vladna kriza tudi formalno odprta.
V	svojem razgovoru s časnikarji je Zaccagnini dolgo vztrajal pri tem, da so se-ostale stranke strinjale s pomenom «triletke». KD bi sicer raje videla, da bi do krize prišlo v zvezi s triletnim načrtom, ker bi tako obtožila komuniste, da niso marali politike varčevanja. Vendar bi to kaj veljalo samo v primeru predhodnih volitev. Tega pa drugi partnerji ne želijo. Odtod pristanek KD na jutrišnji vrh, kjer bo do krize prišlo v zvezi s «splošnimi političnimi vprašanji*.
V	tem okviru je pomembno, kar
..............................
Vojska hoče preprečiti Homeinijevo vrnitev
(Poseben dopis)
de, ^ERAN — Vojaki cesarske gar-i-gj J! zadnjega zvesti šahu, so vče-letaiif.Se(®i za nekaj ur teheransko trganč®: Domišijajo si, da s0 pve nim kj veže narod z «duhov-moz .Voc*jo», da so pokazali svojo vse a Ustrašili ljudstvo. Motijo se: s0 svetu in iranskemu ljudstvu Up; Kazali le svojo šibkost in brez-tiovn at° so se po nekaj urah po-
j^° umaknili
v-edp^10^'6 Srožnje Pa nistl "raznR-sabo ti-, morijo, lahko se med narhii .ej° v imen,J propadle moči	?bstaja le v kaki vojašni
^ redkih stanovanjih nekdanji«
šahovih funkcionarjev. Tudi včeraj je imel Iran svoje mučenike; v Re-zaijehu, mestu ob isto;menskem jezeru v severozahodnem Iranu so vojaki ubili 8 oseb, 33 oa ranili
Odgovor Teherančanov vojaškim grožnjam je bil omikan in disciph niran. Predsinočnjim je vojaški komandos vdrl na letališče Meherabat in onesposobil dva boeinga 747, ki naj bi jih včeraj preizkusili za ((revolucionarni polet* v prisotnosti aj-tulaha Teleganija. Sabotažo so piloti opazili zgodaj zjutraj, k i 'je vojska že obkolila letališče. Telegam-jev prihod ni spremenil : oložaja Ljudstvo je postopoma naraščalo, te-
daj pa so na letališče prihrumeli težki tanki cesarske garde. Prišlo je do streljanja. Od tistega trenutka do večera je bilo teheransko ie tališče zaprto za ves promet. Cesarski tankisti so preprečili pristop časnikarjev, vojaško poveUstvo pa je sporočilo, da so zaprli za promet iranski zračni prostor. Ukrep so o-pravičili s slabimi vremenskimi po goji, kot da ne bi bilo vsem jasno, da so vojaki uresničili svoj «mini-puč* in odrezali državo od sveta. Bahtiar in višji častniki so torej ubrali pot spopada z opozicijskim gibanjem.
V Teheranu sta se odvijali dve
manifestaciji. Eno so sestavi jeli delavci južnih teheranskih območij. Preusmerili so jo proti univerzi. Med potjo se je sprevod povečal, ljudje so se po zasneženih teheranskih ulicah usmerjali proti vseučilišču. Tu naj bi bilo zbirališče za pohod na letališče. Prevladalo pa je mnenje, da bi bil odkrit spopad s cesarsko gardo preuranjen. Drugo pa so sestavljali šahovi pristaši, ki so se po Pahlavijevi aveniji u smerili do ameriškega veleposlaništva. Med potjo so razbiiali avtomobile. na katerih so bile Homeiniieve ROBERTO LIVI
(Nadaljevanje m zadnji strani)
misli predsednik republike Pertini, ki je Andreottiju potrdil, da ne bo sprejel odstopa vlade, če se o tem ne bo izrekel parlament. Zdi se, da se bodo na jutrišnjem vrhu dogovo rili, da bo Andreotti v ponedeljek predstavil poslanski zbornici «tri-letko*, vendar o njej ne bo govoril, pač pa prebral dogovorjeno izjavo, v kateri napoveduje odstop ministrskega sveta. Voditelji poslanskih skupin bi mu v krajših izjavah pritrdili, na kar bi takoj odložili razpravo o triletki. Formalno bi torej triletka ne imela pri vladni krizi nobene vloge.
Kakorkoli že, kriza pomeni «skok v neznano*, saj ni mogoče vedeti, kam vodi. Možne so tri rešitve: prvič oblikovanje nove vladne večine brez komunistov, drugič skoraj nemogoč povratek KPI v večino in, tretjič, razpust zbornic in nove volitve.
Novim volitvam odločno nasprotujejo socialdemokrati in tajnik PSI Craxi, ki je poudaril, da je potrebno «najti rešitev, ki naj zadovolji vse*. V tem okviru je izrazil upanje. da b0 o tem mogoč dogovor levičarskih strank.
Najbrž misli na to, kar so nekateri rimski listi pripisali Andreotti-ju, čeprav gre za neizrečeno Craxi-jevo zamisel o vstopu dveh komu nističnih ministrov v vlado, čeprav bi jih ne določila KPI, pač pa -samostojno — predsednik vlade. Le malo pa je verjetno, da bi se KPI sedaj zadovoljila z vstopom «skozi zadnja vrata*, tega pa bi ne spre jela niti KD.
Za enotnost komunistov in sociali stov, tudi v primeru novega volil nega spopada, pa se je izrekel biv ši tajnik PSI De Martino.
P. P.
le tudi gospodinje. «Ne bomo ostale doma, na trg gremo, z vami, pa čeprav bi zato tvegale,* je dejala na skupščini delavcev železarne «1-talsider* neznana ženska.
V drugih italijanskih mestih so delavci zapuščali tovarne v popoldanskih urah, ko se je vest o umoru genovskega sindikalista razširila preko radia in televizije. V Turinu, Neaplju, Rimu, Palermu, Me-strah, Bariju in drugih pomembnej ših mestih so se ne tisoče zbrali na glavnih trgih in 1 azili svoje ogorčenje. Obenem je bilo povsod geslo demonstrantov, da ne bodo klonili terorju, pač pa se še ostreje spoprijeli z njim.
In prav o tem bodo govorili tudi danes, ko je vodstvo sindikalnega gibanja napoved.. • dveurno splošno stavko v celi Italiji od 9. do 11. ure. Kot je povedal po seji osrednjega tajništva Luciano Lama bodo vsem tovarniškim svetom in sindikalnim delegatom izdali natančnejša navodila, kako zaostriti aktivno in organizirano budnost za sistematično razkrinkavanje pristašev in sodelavcev rdečih brigad. «Kakor fr. '.-sti, z istimi metodami, se teroristi že spet znašajo nad delavcu* je poudaril Lama in vzkliknil, da «se motijo, če mislijo, da bomo odnehali*.
Vdovi Guida Ros e in hčeri Sabrini je iskreno sožalje brzojavil En-rico Berlinguer V brzojavki tajnik KPI poudarja, da mora vsak komunist, delavec, demokrat nadaljevati delo, za katero je genovski sindikalist plačal s svojim življeniem. Sožalje in osebno obvezo, da bo demokracija prevladala nad gnusnim nasiljem je poslal genovskim delavcem tudi predsednik republike Sandro Pertini.
Izjave ogorčenja in solidarnosti so
ZARADI ZLOČINA V GENOVI
Preklicana stavka tiskarskih delavcev
RIM — Enotna sindikalna federacija tiskarjev FULPC je včeraj preklicala že napovedano 24-urno stavko, ki jo je proglasila po razbitju pogajanj s federacijo založnikov. Sklep o prekinitvi stavke je federacija sprejela z namenom, da omogoči najširše imformacije o zločinu rdečih brigad, katerih komandos je včeraj zjutraj zahrbtno umoril v Gonovi sindikalnega voditelja kovinarske stroke Rossa. Sidikalna federacija CGIL-CISL-UIL se je pohvalno izrazila o sklepu FULPC, federacijo založnikov FIEG pa je povabila k umiku nekaterih zahtev in na daljevanju pogajanj.
izdale domala vse stranke. Med, temi PSI, ki opozarja na nujnost obnove narodne solidarnosti demokratičnih sil v tem trenutku, ki dokazuje, da terorizem ni bil poražen.
Socialdemokrati pa v svoji izjavi dajejo še bolj neposredno razumeti, da bi bilo potrebno premostiti nastalo politično krizo in sprejeti v vladnem in zakonodajnem okviru nove ukrepe, ki naj omogočijo policiji hitrejši in učinkovitejši nastop. Skratka, umor genovskega sindikalista je pri nekaterih vzbudil ponovno željo po zaostritv policijskih zakonov 1 in represije, ki pa doslej sploh nista obrodila nikakršnih sa-
dov, pa ne zaradi pomanjkanja zakonov, pač pa predvsem zato, ker ni bilo prave dobre volje na vrhu državnega aparata.
To poudarja v solidarnostni brzojavki sindikat agentov javne varnosti, ki se sklicuje na federacijo CGIL-CISL-UIL. V brzojavki policisti poudarjajo, da skušajo morilci preprečiti sodelovanje ljudstva pri vodenju države. Demokratični policisti pri tem opozarjajo na svetal zgled državljanske zavesti, ki ga je dal Guido Rossa in zaključujejo svoj poziv italijanskim delavcem: «Zgled tovariša, delavca Guida Rosse, ne sme biti zaman.* (sts)
Umrl je dr. Joško Tischler koroški narodni borec
CELOVEC — Star skoraj 77 let je v Celovcu umrl dr. Joško Tischler, katerega narodnostno in politično delo je neizogibno povezano z zadnjim pol stoletjem boja Slovencev v Avstriji za njihov obsmj in lazvoj.
Bolezen mu je zadnja li ta preprečevala, četudi ne dio cela prepre čila politično delo. Joško Tischler se je med manjšinske aktiviste vpisal že kot študent, ko je bil leta 1922 med ustanovitelji Kluba koroških slovensKih akademikov na Dunaju. Poplebiscitno vzdušje je kmalu občutil na lastnj koži. saj kot mlad profesor vse do leta 1934 ni dobil zaposlitve na Koroškem in je kot profesor matematike in fizike učil v Fiirstenfeldu na Štajerskem. šele leta 1934 je dobil zaposlitev v Beljaku, leta 1936 pa je postal predsednik Slovenske prosvetne zveze. Prav zaradi tega svojega narodnostnega delovanja je moral brž po priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji na službeno mest" v Bregens in se na Koroško ni smel vračati, pa tudi v Bregensu je kmalu našel možnosti za nadaljnje de-
lo: trikrat je v vojnih letih ilegalno obiskal slovenske izseljence na Hesselbergu, nato pa jih je brž po padcu nacizma organiziral in pripeljal do Beljaka. Skupini je tedaj zaustavila pot angleška voiska in le: spričo intervencije pri tedanjem deželnem glavarju so se izseljenci na čelu z Joškom Tischlerjem srueli vrniti na svoje koroške domove.
Kot predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki .je bila tedaj ena od organizacij v Osvobodilni fronti, je bil Tischler imenovan v prvo začasno deželno vlado, vendar le za kratek čas, saj je kmalu izstopil; v času svojega službovanja v začasni deželni vladi pa ši je pridobil veliko zaslug pri tem, da je bil sprejet šolski zakon, ki je na dvojdzično o-zernlje uvajal obvezen pouk slovenščine in ki so ga nacionalistične sile na Koroškem zrušile šele leta 1958.
Ko sta politična in ideološka diferenciacija v letih hladne vojne segli tudi na Koroško, je Tischler leta 1949 ustanovil novo osrednjo organizacija Slovencev v Avstriji, Narodni svet koroških Slovencev. Kljub tej diferenciaciji dejnih in poli; č-nih izhodišč pa je hii Tischler tisti voditelj, ki mu nihče re more odrekati bistvene kvalitete: pri vprašanjih, ki so bila za razvoj in oi>-stoj Slovencev v Avstriji oisivena, je dr. Joško Tischler vedno znal najti skupni jezik ,ti skupne formulacije. Obe osrednji organizaciji. Zveza slovenskih o'ganizacii in Narodni svet koroškin Slovene^v, sta spričo te njegove prožnosti n doslednosti nasproti oblastem nastopili skupno ne samo leta 1955. ko sta ob podpisu državne pogodbe o-bjavili svojo skuono spomenico — ta je še dandanes	hod išče koro-
ških Slovencev v njihovem boju za uresničitev 7. člena državne pogodbe —, marveč tudi v vseh kasnejših letih.
Med ustanovami, za katere je i-
_____________MARJAN SEDMAK
■ (Nadaljevanje na zadnji strani)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
25. januarja 1979
OB ZLOČINSKEM PODVIGU RDEČIH BRIGAD V GENOVI
Tudi v Trstu val ogorčenja in soglasen sklep o enotnem nastopanju proti prevratniškim silam
Comelli, Golli in Ghersi ostro ožigosali umor sindikalista Rosse ■ Solidarnostne izjave organizacij in združenj ■ Dveurnaprotestna stavka v vseh obratih -Danes ob 10. uri delavska skupščina vškedenjskiželezarni
jini kakor v vsej Italiji takoj odgovorili s protestno stavko. Vseh 2000 delavcev železarne »Italsider* pod Skednjem .je stopilo v štiriindvajseturno stavko. V drugih tovarnah. podjetjih, javnih upravah in sploh na vsen delovnih mestih, je delavstvo stavkalo po eno uro, in sicer pretežno zadnjo uro vsake delovne izmene. V številnih obratih, tako na primer v Trstu v Tovarni velikih motorjev, v ladjedelnicah »Italcantieri* v Trstu in Tržiču, v obratih »Zanussi* in «Savio» v Pordenonu, so se delavci zbrali na skupščinah, na katerih so obravnavali pojav naraščajočega terorizma in poudarili potrebo po enotnem nastopanju vseh demokratičnih sil proti temu zlu. Sindikalna zveza delavcev kovinopredelovalne stroke FLM je sklenila protestirali
bo o stavki, ki je napovedana za 2. februar, in o problemih naraščajočega terorizma.
* * *
Šolski sindikat CGIL-CISL-UIL za tržaško pokrajino priredi jutri, 26. januarja, ob 10. uri na sedežu UIL (Trg Papa Giovanni, 6) skupščino vsega učnega in neučnega o-
Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni
NOVINARSKI PLES
Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma.
sebja. Govor bo o problemih obnovitvi delovne pogodbe.
« « *
Sindikat deželnih nameščencev CGIL-CISL-UIL je oklical za danes, 25. t.m., štiriurno stavko vsega o-sebja deželne uprave. Stavka bo v znak protesta proti birokratskemu vodenju javnih uprav in klientelar-nem" obravnavanju notranje organizacijske politike.
# * »
Sindikalni patronati INČA, INAS in UCAP opozarjajo upokojence, ki so prejemali ali prejemajo minimal-o pokojnino (102.300 lir v letu 1978 oziroma 122.300 lir v letu 1979), ne da bi imeli do nje polne pravice (dvojne pokojnine itd.), da so to dolžni prijaviti do 29. marca, sicer bodo denarno kaznovani.
Protestna akcija Bazovcev se nadaljuje
Seminar o atomski in molekularni fiziki v miramarskem centru
V mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru se je včeraj pričel seminar, t - bo trajal v»e do konca marca i:i na katerem bodo obravnavali vprašanj, atomske in molekularne fizike ter še zlasti uporabe laserskih žarkov. Z deli SO pričeli z enodnevno zamudo zaradi slabega vremena, ki je na številnih letališčih v Italiji in tujini zaustavilo večino znanstvenikov.
Seminar, ki ga organizira dobitnik Nobelove nagrade za fizike Francoz Kastler in se ga udeležujejo pretežno znanstveniki iz držav v razvoju, je razdeljen v dva dela: v okviru prvega, ki ga vodita Francoz Amat ter Holandec DymanuS. si bodo sledila predavanja o atomski in molekularni fiziki; za koordinacijo drugega dela, v katerem bo prišlo v poštev pretežno laserske žarčenje, pa bosta skrbela Italija' na Arecchi in Bonifacio z vsedržavnega inštituta za optiko iz Firenc. Krajevni koordinator pa bo prof. Bertocchi z naše univerze.
proti zadnjemu zločinskemu podvigu rdečih brigad v Genovi z dve urno splošno stavko. Delavci, ki so včeraj stavkali eno uro, bodo danes prekinili delo od 10. do 11. ure; tisti delavci pa (predvsem gre za nekatere obrate v Furlaniji), ki včeraj niso stavkali, pa bodo pre kinili delo za dve uri, to je od 9. do 11. ure. Na sporedu so številne delavske skupščine, tako na primer v Tržaškem arzenalu »Sv. Marku», v štivanski papirnici in v drugih obratih. Osrednja skupščina bo ob 10. uri v železarni »Italsider* pod Skednjem. Delavci, zaposleni na področju storitev, bodo danes do poldne prekinili delo za pol ure, in sicer od 10.30 do 11. ure. Včerajšnja stavka tiskarjev je bila zaradi genovskega atentata preklicana, tako da so danes v Italiji izšli vsi dnevniki, (ef)
Sindikalne vesti
V	zasedeni predilnici «S. Giusto* v žaveljski industrijski coni se položaj v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Jutri bo na sedežu deželne uprave novo srečanje z lastniki tovarne, trenutno pa ni mogoče predvidevati, kakšen bo njegov izid. Za enkrat ni zabeležiti nič novega tudi kar zadeva obrata SIRT (bivšo Vetrobel) in Dreher, kjer pa so delavci v torek prejeli še zadnjo akontacijo decembrskih prejemkov.
* * *
V	torek, 30. januarja, se bo v Trstu sestal vodilni odbor sindikalne zveza CGIL-CISL-UIL. Razpravljal
Geja Orel je njožu Ulju Hed-manu povila hčerkico IRINO
Srečnim staršem in starejšemu bratcu Igorju iskreno čestitajo družine Orel, Bečaj in Spetič.
HHHHHHIHHIHHHHHiHIHIHHIIHHIIIIIHIHHvMIHHHHnHHIIIIHHHHHHHIIIIinHIIHIHHHHIHmiHtHIIHIIIIUMIHHIIIIIimHllinHHIIIIIIIHimHHHHIHHIIHHIIJIHI
PO OCENI ODBORA ZA GOSPODARSTVO SKGZ
Območje znanstvenega raziskovanja priložnost za razvoj našega mesta
Nujno povezovanje s prosto industrijsko cono - Pri določevanju lokacije je treba upoštevati interese slovenske narodnostne skupnosti
Tržaški del odbora za gospodarstvo Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze je v ponedeljek razpravljal o zamisli ustanovitve območja oziroma središča znanstvenega raziskovanja.
Kot je znano, je bil lani sredi marca odobren zakon št. 102, ki ustanavlja univerzo v Vidmu in ki obenem predvideva ustanovitev območja znanstvenega raziskovanja v tržaški pokrajini. Zakon določa, da bo raziskovanje vodil poseben konzorcij, katerega člani bodo teritorialne in znanstvene javne ustanove ter zasebniki. Vendar je nastanek središča odvisen od odobritve statuta, ki bi sicer moral že biti izdelan in je prav statut osrednja ovira, kajti zakon predvideva, da mora biti v njem določena točna lokacija območja znanstvenega raziskovanja. Tu pa se pojavljajo veliki problemi, ki so v zvezi z razpoložljivostjo ustreznih zemljišč in v tem okviru z interesi slovenske narodne skupnosti.
•V razpravi je prišlo do izraza mnenje, da zamisel znanstvenega raziskovanja lahko omogoči ustrezno zaposlitev delavcev z visoko izobrazbo, ki morajo danes v veliki meri iskati delovna mesta v razvitejših deželah. Obenem je primerno upoštevati možnost, da taka
HHHlIHIMIHHHHHIIHHHHHHHHHHHIHHHIIIIHfHllf IHtHIHHIHHIIIHIHHHIIHHHHHHHIHHHHIIHIHHHHH
Umski bolniki še vedno nezaželeni gostje
•IHIHHHHIIIHHHHHIHHHHHHH Hilli IHIHIIHIHIIIIIIHHIIIHHIHIIIHIIIIIHIIHHIHIIIIHHHHinHIIHIIIIIIlMtf^
PREDAVANJE DR. MARIJANA ZADNIKARJA
Znana cerkev v Hrastovljah dragocen kulturni spomenik
Zanimiva je po svoji arhitektonski zgradbi, kulturno bogastvo pa
Zločinski atentat, ki so ga včeraj zjutraj v Genovi zakrivili pripadniki rdečih brigad in ki je terjal živl.jenje sindikalista, člana tovarniškega sveta tamkajšnje železarne »Italsider* Guida Rosse. je sprožil tudi v naši deželi in še po sebno v Trstu, kjer tudi obratuje železarski kompleks »Italsider*, val ogorčenja in odločnega obsojanja naraščajočega prevratniškega delovanja zločinskih tolp.
Predsednik deželnega odbora Co-
Prcklicana stavka v javnem prometu
Štiriindvajseturno stavko v javnem prometu, ki je bila napovedana za danes, je osrednja sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL preklicala. Sklep je bil sprejet ob zaključku pogajanj med sindikalisti na eni ter ministrom za delo Scotti-jem, podtajnikom Pumilio in predstavniki italijanskih dežel na drugi strani. Pogajanja na ministrstvu za delo so se namreč zaključila pozitivno, in sicer s sporazumom o povišanju draginjskih doklad za delavce in nameščence, zaposlene na področju javnega prometa. Avtobusi v mestnem in medmestnem prometu, vlaki in ladje v priobalni plovbi bodo po vsem tem danes redno vozili, razen od 10.30 do 11. ure, ko se bodo delavci pridružili splošni protestni stavki zaradi zločinskega umora sindikalista Guida Rosse v Genovi in zaradi atentata na drugega sindikalista, Giovannija Ferlo, v Milanu.
melli je odposlal genovski sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL brzojavko, v kateri izraža svoie sožalje in solidarnost dežele Furlani je - Julijske krajine z družino padlega delavca. Predsednik skupščine Colli pa je v daljši izjavi naglasil, da umor sindikalista Rosse brutalno potrjuje obstoj kriminalnega načrta, po katerem sc* s krvavimi napadi na delavski razred ogrožajo italijanska demokracija, in inštitucije, ki si jih je država priborila z neizprosnim protifašističnim bojem in z zmagovitim odporništvom. Deželni svet se prizadeto pridružuje e-notnemu protestu, ki se je takoj po zločinu dvignil v Genovi, v Liguriji in v vsej državi. Medtem ko odločno obsojamo zločinsko dejavnost reakcionarnih tolp — je še naglasil Colli — ponovno potrjujemo veljavnost poziva k enotni demokratični mobilizaciji vseh delavcev, demokratičnih ustanov in izvoljenih teles ter zahtevamo, da pristojni državni organi čim prej izsledijo in kaznujejo krivce. Colli je naslovil na predsednika deželne skupščine Ligurije, na genovski sindikat kovinarjev in na tovarniški svet «1-talsidra* brzojavke, v katerih izraža solidarnost deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine s prizadetimi ustanovami in z družino junaškega delavca, padlega za ideale demokracije in svobode.
Predsednik {»krajinske uprave Ghersi pa je sinoči poudaril, da podli umor genovskega sindikalista opozarja na obstoj stalne prevratniške nevarnosti, ki ogroža vse dr žavljane. V imenu pokrajinskega odbora je Ghersi odposlal solidarnostne brzojavke svojcem ubitega delavca, genovskemu županu, tovarniškemu svetu »Italsidra* in enotni sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL.
Pokrajinsko tajništvo PSI je izdalo poročilo, v katerem najodločneje obsoja zadnje barbarsko početje rdečih brigadistov in izraža polno solidarnost tržaških socialistov z družino tovariša Rosse in s tovariši komunistične stranke in sindikata CGIL. Strategija rdečih brigad, pravi na koncu poročilo, čedalje bolj izpričuje svoj zločinski značaj in potrjuje, da je v zadnjem času stalno uperjena proti delavskemu in demokratičnemu gibanju.
Tržaška avtonomna federacija KPI pa .je izdelala letak, v katerem poudarja, da .je bil ubiti Gui-do Rossa član partije in sindikata CGIL ter da je bil dobro znan v delavskih krogih Ligurije kot prepričan in vnet borec za demokracijo. Pred časom je Rossa nastopil kot priča na nekem procesu proti rdečim brigadistom.
Nihče naj si ne dela utvar — naglaša daije letak — da bo mogoče s takšnimi zločinskimi podvigi ukloniti delavsko in demokratično gibanje v Italiji. Legla terorizma je treba brez vsakega odlašanja uničiti in kaznovati notranje in mednarodne prevratneže, ki pomagajo in ščitijo zločince v naši državi. Letak na koncu poziva vse k največji budnosti, da se prepreči vsakršno nadaljnje razraščanje zločinskega delovanja reakcionarnih skupin.
Splošnemu protestu so se pridružile tudi ženske pokrajinskega Združenja italijanskih žena, ki v posebnem poročilu izražajo svojo jezo in grozo ob tej novi hudi provokaciji, s katero so kriminalci v Genovi hoteli udariti po demokratičnem gibanju, ki se bori za napre dek italijanske družbe. Ženske se obvezujejo — je še rečeno v noro-Čilu — da se bodo še oolj strnile in s še večjo močjo in prizadevnostjo nadaljevale boj za izolacijo nasilja in terorizma.
Na genovski zločin so delavci v vsej deželi Furlaniji - Julijski kra
V poslopju v Miramarskem drevoredu štev. 31, že dve leti stanujejo najemniki, to so bivši gostje centrov za umsko zdravje, ki pa bodo morali še ta mesec zapustiti svoje stanovanje, baje zato, ker niso spoštovali podpisane pogodbe. Hišni gospodar je namreč stanovanje dal v najem dvema zdravnikoma psihiatrične bolnišnice, ki sta že v pogodbi zapisala, da bodo prostori služili tudi v zdravstvene namene, toda gospodarju najbrž ni prišlo na misel, da se bodo tja vselili »duševno neuravnovešeni ljudje*. Že dva meseca po vselitvi so prišle na dan prve pritožbe, ki so se s časom kar kopičile, dokler niso dokončno odločili, da izženejo nezaželene stanovalce. To je grenka usoda tistih, katerih se družba izogiba, ker so pač drugačni in »nenormalni*. Basaglieva pobuda, da vrne prostost bolnikom, ki niso nevarni in ki lahko skrbijo zase, je že v začetku naletela na ostra nasprotovanja, d se tudi s časom niso omilila. Ljudje se še vedno u-pirajo temu, da bi v svoji sredi imeli take, ki so telesno ali duševno prizadeti. To ni torej samo problem slaboumnih, temveč tudi problem slepcev, gluhonemih in drugih. Že od vsega začetka so imeli zdravstveni operaterji psihiatrične bolnišnice težave, da dobijo primerna stanovanja za svoje bolnike in edini način je bil ta, da zdravniki najamejo stanovanje v svojem imenu. Toda, kot kaže, tudi to ni bila primerna rešitev, saj bodo kljub temu bolniki zopet na cesti, kot dokazuje primer stanovalcev v Miramarskem drevoredu. Psihiatrični operaterji se zato obračajo na sindikate in politične sile, ki bi morali poskrbeti, da se problem reši. Če bi bolniki imeli na razpolago primerna stanovanja, bi to olajšalo delo zdravniških operaterjev in bolniki sami bi od tega imeli veliko korist. Še navadnemu človeku je dandanes težko najti stanovanje, kaj šele takemu, id živi v psihiatrični bolnišnici! Prav zato bi morale oblasti ukrepati. 31. januarja bodo torej morali stanovalci v Miramarskem drevoredu štev. 31 -.apustiti stanovanje. Psihiatrični opei aterji se bodo temu seveda zoperstavili, in u-pajo, da jih bodo pri tem podprli sindikati, politične sile in vsi, katerim se tako postopanje zoi krivično in nečloveško.
Promet v Vicolo delk Rose, v višini hišnih številk 59, 60 in 61 poteka izmenično enosmerno, po-
tem ko se je včeraj okrog poldne na cesto zaradi preobilice padavin zrušil zid.
Še o sliki G. Lconeja
Nedavno smo poročali, da je neka ženska v občinski izpostavi pri Rotondi poškodovala sliko bivšega predsednika republik Leoneja. Na podlagi gradiva, ki sta nam ga posredovala tiskovni urad kvesture in agencija Ansa, smo pripisali, da je portret visel na steni. V resnici je ležal med raznovrstnim pospravljenim materialom, Aot nam je pozneje pojasnil predsednik svetoivanske-ga rajonskega sveta. Pripomnil je, da so Leonejevo sliko odstranili brž po izvolitvi Sandra Pertinija in povedal, da portreta novega državnega poglavarja še vedno ni.
To velja tudi za druge javne u-rade, na kar so nas izrecno opozorili bralci iz različnih mestnih in predmestnih četrti, pa tudi s podeželja. Čemu skoraj šestmesečna zamuda?
Trst je precej znan po tem, da veliko ljudi obiskuje gledališke predstave. Kdor kolikor toliko redno obiskuje mestna gledališča, bo opazil, da dobršen del občinstva najraje sledi tradicionalnim predstamm, pomembna so tudi imena igralcev; bolj kot je igralec znan, več ljudi privabi. Podatek ni nobeno odkritje, to velja skoraj povsod, zapisati pa je treba, da znano ime še ne jamči kvalitete (tu mislimo predvsem na italijansko gledališče). Gledali smo igralce, ki jih redno vidimo na televizijskem ekranu, na odrskih deskah pa so nas večkrat močno razočarali. Pastorka je v našem mestu eksperimentalno gledališče. Veliko ljudi takšno gleda lišče ne pritegne, gledali smo te odlične predstave, kjer je bilo skoraj več tgralcev na odru kot gledalcev v dvorani. Tržaških skupin, ki bi se ukvarjale z gledališkim eksperimentiranjem, skoraj ni. Za radi tega se nam zdi primerno o pozoriti na skupinico «Teatro studio». Člani tega gledališča so Gior gio Fonda, Claudio Misculin in Man rizio Solda. Fantje so za svoje de lo navdušeni, vanj iskreno verja-
pobuda prispeva k prekvalifikaciji industrije oziroma h gospodarskemu ra.zvoju tržaške pokrajine in dežele. Vendar na to pobudo ni mogoče gledati drugače kot v luči povezovanja s predvideno prosto industrijsko cono ter v luči širšega mednarodnega povezovanja, ki ga omogočajo osimski sporazumi.
Odbor za gospodarstvo je upošteval tudi nevarnost novih razlastitev slovenske zemlje. V zvezi s tem je izrazil odločno nasorotovanje vsakršnemu novemu razlaščanju. V kolikor bo območje znanstvenega raziskovanja res potrebno, utemeljeno in upravičeno, bo prav gotovo mogoče najti tako lokacijo, ki bo upoštevala potrebo ali po sanaciji starega mestnega jedra ali po izrabi nekaterih drugih slabo izkoriščenih zemljišč. Nikakor pa ne bo smela ogrožati teritorija slovenske narodnostne skupnosti, ki .je za družbeno korist že ogromno prispe-) vala, ne da bi za to bila deležna ustreznih nadomestil, ki bi ji omogočila nemoten vsestranski razvoj.
(sk)
Seja tržaškega pokrajinskega sveta
Danes začetek razprave o proračunu
Po zaključku posvetovanj med pokrajinsko upravo in krajevnimi u-stanovami ter gospodarskimi organizacijami o pokrajinskem proračunu za leto 1979 se bo danes popoldne sestal pokrajinski svet, da bi začel razpravo o proračunu. Razprava se bo nato nadaljevala in predvidoma zaključila na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek, 29. t.m., na naslednji seji v četrtek, 1. februarja, pa bodo na vrsti odgovor pokrajinske uprave na posamezne posege, glasovalne izjave in končno glasovanje.
PSI o pravičnih stanarinah
v mestnem središču
V zvezi s torkovo sejo občinskega sveta, na kateri so razpravljali o razdelitvi mesta na različne cone za določevanje količniko- v smislu zakona o pravičnih stanarinah, je tiskovni urad socialistične stranke objavil poročilo, v katerem utemeljuje predlog PSI za razširitev količnika 0,9 na celotno mestno središče. Gre za kriterij — pravi nota PSI — ki s ga že uveljavili v Benetkah, Bologni, Pavii, Pesaru in tudi v samem Tržiču, in ki bi najbolje ščitil interese najemnikov v mestnem središču. Nikakor ni res, da bi s tem plačali manj, kot najemniki stanovanj na periferiji,
mejo, do sedaj so delovali v bistvu ob robu nerodnega» gledališkega dogajanja. Njihove izkušnje pa niso prav nič obrobne.
Kaj pravzaprav omenjena skupina gledališčnikov dela? Uveljavljati želijo predvsem govorico telesa, njihove predstave so sad dolgega treninga. Vaje so bistveni del njihovega gledališča. Predstava zraste iz daljših izkušenj, kjer igralci iščejo izrazne možnosti telesa in nevezanih glasov. Med vajami veliko improvizirajo, potem zberejo značilnejše odstavke in jih povežejo v zaključeno predstavo. Tako je nastalo tudi njihovo delo «Prometej ali zgodba o oblasti in uporu-o.
Da bi si ustvarili življenjski prostor so gledališčniki pripravili poseben tečaj, ki se bo pričel 6. febr. in bo odprt vsem, ki jih zanima določen tip gledališča. Na tečaju bodo igralci skušali posredovati ude ležencem svoje izkušnje, osrednja tema vaj bo govorica telesa (na tečaj vpisujejo vsak dan v knjigarnah Antares in Utopia med 17. in 19. uro),
(am)
ker imajo stanovanja v središču mesta veliko metraturo.
Ko bi v mestnem središču uveljavili količnika 1,20 in 1,30, kot predlaga odbor, bi se najemnine zvišale na nevzdržen način za marsikaterega prebivalca središča z rezultatom, da bi še pospešili proces iz-praznjevanja središča. To bi seveda bilo v interesu velike nepremičninske lastnine, nikakor pa ne v interesu najšibkejših slojev, kot so na primer upokojenci, za katere se Lista za Trst zavzema samo z besedami, ne pa z dajanji, je še rečeno v dokumentu socialistične stranke.
Javna razprava o globalni zaščiti
Danes ob 19.30 bo v Ljudskem do mu na Stari istrski cesti 66 javna razprava, ki jo organizirata krajevni sekciji KPI na temo ^Globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji... Zaščitni zakonski osnutek KPI bo obrazložila senatorka Jelka Gerbec.
Danes pa bosta na sekciji KPI na Greti (ob 18.00) te- v Ljudskem domu v Križu (ob 20.30) predkongresni zborovanji KPI.
Od jutri do nedelje bodo v gosteh slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini odpon-slanstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze slovenske mladine iz Celovca in Kluba slovenskih študentov z Dunaja. Za predstavništva mladinskih organizacij iz matične domovine, oziroma s Koroškega bo tridnevni obisk pomenil lepo priložnost za nadaljnjo poglobitev že tako tesnih tristranskih odnosov, ki na.i bi še utrdila vsestransko sodelovanje med mladinci iz Slovenine in njihovimi vrstniki v zamejstvu na eni ter mladinskimi organizacijami manjšinskih skupnosti v Italiji in Avstriji na drugi strani. To pa v okviru enotnega slovenskega prostora, ki ne pozna mejnih kamnov, ampak mora pomeniti zelenico, iz katere srkati svežih sokov in črpati novih moči za še učinkovitejši boj zoper sovražnike demokracije, družbenega napredka in omikanega sožitja med narodi in
državami.
Gostje se bodo v naših krajih od Tržaškega pa do goriške pokrajine in Beneške Slovenije mogli temeljiteje seznaniti s stvarnimi razmerami Slovencev v tej deželi, oziroma z njihovo manjšinsko problema tiko, ki je v zadnjem času izzvala, kot je predobro znano, žolčno protislovensko kampanjo.
Ob 14. uri se bodo delegacije zbrale na goriškem sedežu Slovenske kultumo-gospodarske zveze, od koder bodo z gostitelji krenile najprej v Čedad, kjer si bodo ogledale prostore kulturnega društva »I. Trinko* in sedež petnajstdnevnika »Novi Matajur*, zatem pa v Špeter Slovenov, kjer se bodo seznanile z delovanjem Studijskega centra Ne-diža. Ob 18. uri bo na sedežu SKGZ v Gorici snidenje gostov s člani Mladinskega odbora naše osrednje organizacije, pa tudi s predstavniki obmejnih občinskih konferenc ZSMS iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Kopra. Mimogrede velja o-meniti razveseljivo okoliščino, da so se nekdanji občasni stiki med slo vensko mladino iz Benečije ter mla-
— Dovolj je obljub, treba je u-krepati! — to je bojni krik bazov-skih staršev, ki se že leta trudijo, da bi občinske oblasti uredile vprašanje otroškega vrtca, in ki so v ponedeljek, na vaški skupščini, siti stalnih zavlačevanj in ogorčeni nad nedopustnim in žaljivim odnosom sedanjih občinskih upraviteljev, sklenili, da za ta teden ne pošljejo svojih otrok v sedanje neustrezne prostore vrtca, ki je, kot znano, zasilno in začasno (vendar postaja ta začasnost že cela večnost) nameščen v župnijskem Slomškovem domu. Iz solidarnosti so se tej akciji pridružili tudi gropajski in pa-driški starši, saj je tudi vrtec, v katerega zahajajo otroci iz teh dveh vasi, v določenem pogledu odvisen od bazovskega — vezan je namreč na skupno kuhinjo v Bazovici.
)*oleg osnovne zahteve, da bi že enkrat prepeljali v Bazovico montažno poslopje, ki je bilo obljubljeno in nato z ustreznim sklepom samega tržaškega občinskega sveta zagotovljeno, zahtevajo Bazovci, da bi jih župan sprejel ter jim jasno povedal, kako .je z vso zadevo Če župan v tem tednu ne bo sprejel delegacije in ne bo zadovoljivega odgovora na vse zahteve bazovskega prebivalstva, bodo starši svojo protestno akcijo še poostrili.
Medtem so slovenski občinski svetovalci Ivašič in Kodrič (KPI) tel Benedetič (PSI) naslovili novo pismeno vprašanje na odbornika za javna dela. V njem vprašujejo, če je upraviteljem znano, da je didaktični podravnatelj na začetku šolskega leta zavrnil vsakršno odgovornost glede morebitnih zdravstveno higienskih posledic, do katerih bi prišlo zaradi nevzdržnih pogojev, v katerih deluje bažbVški otroški vrtec. Nadalje vprašujejo, če bo občinska uprava končno izvedla sklep o namestitvi montažnega vrtca, prenesla v proračun za leto 1979 stroške za prevoz in namestitev vrtca ter sprejela delegacijo iz Bazovice.
dinskimi organizacijami qpstran meje v zadnjih letih krepko pomnožili in se v poslednjem času razvili v trajno sodelovanje na različnih področjih; o tem najzgovorneje priča na primer snovanje skupnih pobud med beneškimi mladinci in OK ZSMS iz Tolmina. Od 20.30 naprej bo v goriškem dijaškem domu »S. Gregorčič* vesel družaben večer.
V soboto dopotujejo člani treh odposlanstev v Trst, kjer se bodo sestali z izvršnim odborom SKGZ. Popoldne bodo v gosteh nabrežinske občinske uprave, zvečer ob 20.30 pa bodo v Kulturnem domu «F. Prešeren* v Boljuncu prisostvovali komediji »Nergač* v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča.
Naslednjega dne dopoldne si bodo gostje ogledali glavne značilnosti našega mesta in obiskali sedeže najpomembnejših slovenskih u-stanov, ob 11. uri na se bodo v Rižarni {»klonili spominu na tisoče žrtev tega strašnega nacističnega uničevalnega taborišča. V popoldanskih urah'bodo končno povabljeni na privlačno kulturno prireditev. (dg)
Deželna ustanova in poklicno usposabljanje
V slavnostni dvorani liceja »Dan te* bo danes ob 17.30 javna razpra va na temo »Deželna ustanova in poklicno usposabljanje*. Uvodno poročilo bo imel deželni odbornik za šolstvo inž. Carpenedo.
Znanstvena dejavnost «Assicurazioni Generali»
Zavarovalnica »Assicurazioni Ge nerali* je pravkar izdala zbirko ak tov s posveta ob okrogli mizi na temo »Industrija in zavarovalstvo*. Na posvetu, ki je bil 13. maja 1978 v
V mali dvorani Kulturnega doma je sinoči dr. Marijan Zadnikar predaval o freskah v Hrastovljah. Predavanje je bilo tretje iz ciklusa o istrskih freskah, ki ga je priredila Narodna in študijska knjižnica. Dr. Zadnikar je govoril predvsem o cerkvi sv. Trojice. ki je nekako po letu 1950 zaslovela kot eden izmed najznamenitejših slovenskih spomenikov. Domačin, ki je bil po poklicu slikar, je namreč leta 50 začel odstranjevati z notranjih sten cerkvice omet in opazil, da so pod njim freske. Strokovnjaki so votem odstranili ves omet in odkrili bogato poslikane stene. Dr. Zadnikar je v svojem predavanju najprej o-risal arhitektonske značilnosti cerkvice sv. Trojice. Stavba je po svoji strukturi romanska z značilnimi istrskimi variantami. Potem, ko je predavatelj razčlenil arhitekturo cerkvice, se je podrobneje ustavil ob razlagi fresk. Dejal je, da freske same na sebi nimajo kake posebne umetniške vrednosti, njihov pomen je v tem. da se izredno lepo skladajrf * s prostorom. Mojstri' so torej slikali freske (nastale so približno 300 let po izgradnji cerkve) z namenom;'da ovrednotijo notranjost. Delo mojstrov je uspelo do tolikšne mere, da pomeni danes cerkvica v Hrastovljah dragocen u-metniški dosežek. Med omenjenimi freskami je širšemu občinstvu najbolj znan Mrtvaški ples, čeprav ni to edina zanimiva slika. Predava-
vili Manin pri Passarianu, so med drugimi nastopili s področnimi poročili podpredsednik in delegirani u-pravitelj »Assicurazioni Generali* odv. E. Randone, glavni ravnatelj Confindustrie prof P. Savona, predsednik vsedržavne zveze malih industrij dr. M. Modiano in minister Donat Cattin.
V kratkem bo zavarovalnica organizirala mednarodni posvet o »tehnološkem napredku in vesoljskih dejavnostih v letih ’80». Posvet ob v prostorih hotela Europa pod Nabrežino, in sicer 5. in 6. aprila.
Občni zbor Združenja za zaščito Opčin
V nedeljo, 28. januarja, ob 9.30/ bo v Finžgarjevem domu (Narodna ulica 89 na Opčinah) občni zbor Združenja za zaščito Opčin. Dnevni red obsega med drugim predstavitev Združenja in njenega statuta ter programa.
Tržaška občina obvešča, da je na občinski oglasni deski razob.-šen seznam uporabnikov uteži in nr- za dveletje 1979/80. Rok za vlaganje morebitnih prizivov zapade prve dni februarja.
pomenijo njene freske
tel j dr. Zadnikar je poudaril, da f® morali biti pozorni še na vrsto drVr gih fresk, ki so v tej cerkvici.
Obvestilo SDGZ članom in drugim gospodarstvenikom
Zapadlosti do 31. januarja
Vsi lastniki prevoznih sredstev na lastnem račun, oziroma bolj pr®-prosto, vsi, katerih prevozno sred; stvo ima nosilnost, ki presega štiri stote in rdečo oznako, marajo naj' kasneje do zadnjega tega meseca zaprositi pri krajevnem Inšpektoratu za civilno motorizacijo za vp's v poseben seznam prevoznikov V lastne namene. Oproščeni te obveznosti so vsi tisti, ki imajo nosilno®* j izpod 4 stotov in zato oznako E a® mešan prevoz oseb in blaga, ter v®1 tisti, ki prevažajo na račun drugi*1 in imajo zato belo oznako, ter so se že lani vpisali v posebne seznam® prevoznikov. Opozarjamo vse, da j® ves postopek nekoliko zamuden i® naj ga zato čimprej pričnejo. D®" volj je, da se na pristojnem Inšpektoratu zglasijo s prevoznim dovolje* njem (libretto dj circolazione), na-kar bodo dobili potrebne formularje in informacije.
Prav tako lahko še do konca teg® meseca zaprosijo za vpis v posebn® sezname zamudniki, ki prevažaj® na račun drugih (bela oznaka) i® ki tega niso še storili.
Do zadnjega januarja morajo vsi koristniki hladilnih naprav v trgovinah in gostilnah, ter koristniki radia in televizije v javnih lokali® plačati davek vladnih koncesij z® letno obnovo dovoljenja. Opozarjamo vse, da so letos v uporabi nov® poštne položnice in nov tekoči račun, pa tudi tarife so se za 30% povišale, zato naj se vsi zainteresirani poprej pozanimajo za točn® vsoto in formular.
Ni pa treba do 31.1. plačati letne koncesije za prodajo na drobno, kajti pristojne oblasti so to davščin® ki je lani znašala 25.000 lir za vsako trgovsko dovoljenje prenesli n® občinske uprave, ki morajo še sporočiti svoj tekoči račun, ter podaljšali rok plačevanja do 30. aprila, obenem pa so tudi davek zvišale n® 32.000 lir.
Vsi interesenti dobijo podrobnejša navodila v uradih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja V Trstu in Gorici vsak dan v uradni® urah.
O Občinsko remizo v Ul. Giulia E*
so premestili v nov sedež, in sicef v Ul. Vittorio Bottega 3 (tel. 733216).
Rajonski sveti
Danes ob 20. uri se sestaneta rajonska sveta za območje Kjadin® in Rocola (seja bo na sedežu v !**• Mauroner 2) ter za Valmauro i® Naselje sv. Sergija (Stara istrsk® cesta 43).
V torek, 30. januarja, se na sedežu v Ul. Colautti 6 sestane rajonski svet za staro mesto in Sv-Vid. Seja bo ob 20.30.
Ob smrti Viktorije Komar, razna-šalke Primorskega dnevnika v Log® izrekata svojcem iskreno sožalje ®" prava in uredništvo Primorskega dnevnika.
—— + —
Za vedno nas je zapustila naša draga mama
VIKTORIJA KOMAR
Pogreb bo danes, 25. t.m„ ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje.
Žalujoči: sinovi Fablo, Roberto ln Dario, sestra Vika ter drugi sorodniki.
Log, 25. januarja 1979
IIHIIIIIHIHIIIIIHIHHIHHHHHHIHniHimilHIlimiHHHHIHIIIIHIIHHIIIIIIIIIIIHHHHtHHIHHHHlIlIHHHHIHII
TELO KOT IZRAZNO SREDSTVO
■HlIlHHIIIIHIHIHHHHHHIHHHHHHIIIIHIHHHHHHHHHHIIHHHHIHHHIHIHIinHIIIIHHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHHHHHHIIIIIIIHIHHinHUniHHHIIHIIHIHHHHHII
OBISKALI BODO TRST, GORICO IN BENEŠKO SLOVENIJO
Mladinci s Koroškega in iz Slovenije v gosteh naše narodnostne skupnosti
Delegacije RK ZSMS (Ljubljana}, ZSM (Celovec) in KSŠ (Dunaj) se bodo seznanile s tukajšnjo manjšinsko problematiko ■ Ogledale si bodo tudi Rižarna
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
25. januarja 1979
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
V soboto, 27. januarja, ob 20.30 gledališču «F. Prešeren* v “oljuncu (abonma sobotni).
Gledališča
VERDI
Danes, 25. t.m.. ob "a sporedu Verdijeva
vodstvom Francesca Molinarija radeljija jn v režiji Giancarla Me-^ottija. Abonma reda A za parter in
20.
opera
uri bo »Aida*
S
23 galerijo.
ROSSETTI
ob 20.30 Boli «Un sorso
Danes ob 20.30 Boli «Un sorso di 'erra» v izdaji ATER - Gli Associati.
abonmaju odrezek štev. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve še jutri, 26. januarja.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 Leopardijevo delo 1 galantuomo e il mondo* z Ren-°m Giovampietrom. Kupon št. 3 v ternativi. Rezervacije pri osrednji D*agajni v Pasaži Protti.
n^dpljo ob 11. uri bo v okviru Celjskih koncertov* nastopil ko-vai orkester, ki ga vodi Severi-® Zannerini. Rezervacije od danes Pr* osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Kino
Cappella Underground 18.00- 22.00 •Gable Lombard*. Jill Clayburg, James Brolin.
iston 15.30 »Un mercoledi da leo-"1». Jan Michael Vincent, William Eatt, Graw Busew. Barvni film.
** 18-30 «1 desideri erotici di Chri-stine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
16.30 «La nipote del prete*. repovedan	mladini	pod	18.	letom.
Barvni film.
"jatjacielo 16.30 »Emesto*. Martin alm Michele Placido, Vima Lisi, Gara Wendel, Renato Salvatori. repovedan	mladini	pod	14.	letom.
*eelsior 16.00 «Rapsodia per un , 1®*». Prepovedan mladini pod 18. p eU)m-
Mice 16.00 »Come perdere una mo-e trovare un'amante». Johnny T°relli, Barbara Bouchet. Prepovejo an mladini pod 14. letom.
»aionale 16.00 »Klein Hoff Hotel*, p inne Clery, Bruce Robinson, repovedan	mladini	pod	18.	letom,
j-farvni film.
gnon 15.30 «Heidi torna tra i bionti*.
^atallo 16.00 »Coma profondo*. Ri-p. "ard Widmarck. Barvni film. '™drammatico Zaprto.
^emo 16.30 Barvni film.
""kora 16.30 »B fjazzi, Michel film.	az -
"* 16.30 »La oollegiale*. Prepo-V|(, an mladini pod 18. letom. orio Veneto 16.00 cRollercoaster ~~ 'I grande brivido*. Richard Wid-?arc'f. Susan Strassberg, Henry V„,.onda- Barvni film.
°,ta Milje Zaprto.
Razna obvestila
d Motarski klub Union priredi v ne-t,j0' 4., ll„ 18. in 25. februarja 6r ’ .smučarski tečaj za otroke in o-v asle na Zoncolanu - Ravasclettu. di ?rrr,acije in vpisovanje v Ul. Val-lv° 30/II, vsak dan od 17. do 19. f, razen ob sobotah.
(rMAdržavno združenje obrtnikov Vaht ‘z Trsta 'n Confesercenti Se 01 ta vse obrtnike in trgovce, da nj. U(?eležijo sestanka glede sprem-listin za potujoče blago, ki bo "anes, 25.
♦Giganti d'acciaio».
vizietto*. Ugo To-Serrault. Barvni
t^sjorih društvene gostilne na Kon-
30-letnicl Filatelističnega kluba l^ncr je v Pokrajinskem muzeju v nru, Prvič v zgodovini jugoslovan-"ai	odprta	razstava origi-
tna osnutkov za jugoslovanske g’,Mke. ki	jih je	izdelal	mojster
dj: !”ar Jakac. Na ogled so tudi štu-stif	2birke	znamk	članov	Filateli-
od npga kluba Koper. Razstava bo od d° 31- januarja 1979 vsak dan 0, “•	do 12.	in od	16. do	18 ure,
do ,n,etie,iah I" praznikih pa od 9.
*3. ure. Vstop prost.
januarja, ob 20. uri v
SESTANEK SKUPNOSTI ALPE-ADRIA
Načrti za sodelovanje med vzhodnoalpskimi deželami
V Gradcu se bodo junija letos srečali predsedniki dežel, članic delovnega sveta Alpe-Adria
V Gradcu se bodo junija letos sestali predsedniki vzhodnoalpskih dežel, ki so novembra lani v Benetkah ustanovile delovno skupnost Alpe-Adria. V delovnem organu sodelujejo italijanski deželi Furlanija -Julijska krajina in Veneto, jugoslovanski republiki Slovenija in Hrvaška, štiri avstrijske dežele, to je: Štajerska, Koroška, Salzburška in Zgornja Avstrija ter nemška dežela Bavarska.
Na sestanku, kjer so določili junijsko srečanje, je predsednik štajerske dežele obravnaval področja, s katerimi se delovna skupnost Alpe-Adria ukvarja. Na sestanku je bil torej predvsem govor o vprašanjih ambienta, prometa, kulturnih odnosov, sodelovanja na področju znanosti in gospodarstva. Na vseh teh področjih že delujejo posebne komi-
SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL - NABREŽINA
vabita na
OBČNI ZBOR ČLANOV
v nedeljo, 7. februarja, ob 9.30 v prvem sklicanju ter ob 10.30 v drugem sklicanju.
Občni zbor bo v društveni dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji!
POTOVALNI URAD AUR0RA
priredi naslednje izlete in potovanja:
Od 7. do 14. marca z letalom v Kairo, Asuan in Luxor. Cena
485.000	Ur.
Od 12. do 17. aprila z ladjo in avtobusom po Dalmaciji in Črni gori. Cena 149.000 lir.
Od 13. do 20. aprila z letalom v Palmo di Mallorca. Cena
225.000	Ur.
Od 14. do 16. aprila z avtobusom na otok Rab. Cena 47.000 lir.
Od 14. do 16. aprila z avtobusom na otok Krk. Cena 39.500 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, UUca Cicerone 4, tel. 60-261
Prosveta
Si u lauor vaDi elane na redni obC-nij zbor, ki bo jutri, 26,. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
PD Vesna i« Križa prireja fotografski tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak fotografije. Zainteresirani naj se javijo pri odbornikih društva ali na tel. štev. 225320. Ob začetku tečaja ni potreben fotoaparat.
Prispevki
V	spomin na pok. Danila Merlaka daruje družina Stojan Udovič 30.000 Ur za Glasbeno matico.
Oj obletnici smrti strica Franca Mahniča darujeta družini Uršič in Kovačič 6.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob učitelja Lojzeta Hreščaka daruje Boris Možina 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju.
Ob 6. obletnici smrti Ivanke Malalan daruje Lidija Kapun 5.000 lir za poimenovanje c novne šole na Opčinah po Francetu Bevku.
Namesto cvetja na grob Karla Ketteja daruje Karlo Sancin 10.000 lir za PD Valentin Vodnik.
Ob vstopu v drugo stoletnico obstoja PD V. Vodnik daruje Dušan Pangerc 50.000 lir za PD Valentin Vodnik.
V	spomin na pok. Marijo Barut darujeta Nerina Stranj 5.000 lir ter Marino Bandi 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na Marijo Ota vd. Barut darujeta Nevia in Germano Švara 20.000 lir za ŠD Breg.
sije, ki se bodo redno sestajale v različnih deželah. Sklepi komisij bi morali biti predmet pogovorov predsednikov dežel vzhodnoalpskih pokrajin, ki se bodo sestali junija.: Štajerska je že predlagala, naj se preučijo vprašanja s področja te-; ritorialno-ambientalnih ureditev in, letalskega prometa. Na sestanku v Benetkah so že predlagali, naj se ustanovi letalska družba, ki bo o-mogočala letalske zveze med deželami, ki so članice skupnosti Alpe-Adria. Na sestanku v Gradcu so sprejeli tudi sklep, da se priredi seminar o bančnem delovanju v smislu deželnega razvoja.
«Beli vlak» za Trbiž tudi prihodnjo nedeljo
Prihodnjo nedeljo, 28. januarja, bodo ljubitelji zimskih športov lahko znova obiskali smučišča na Trbiškem z «belim vlakom*. Prvič je ta krenil do Trbiža minulo nedeljo in odziv ljudi je bil množičen. Vozni red in cene ostanejo nespremenjeni. I-metniki vozovnice za «beli vlak* bodo imeli posebne olajšave pri uporabi vlečnic in drugih žičnih naprav na vsem trbiškem območju. Vozovnice so v prodaji na tržaški železniški postaji in v potovalnih agencijah.
• Zaradi izredno slabih vremenskih razmer jo bilo tudi včeraj deželno letališče v Ronkah skoraj povsem paralHrano.
Izleti
Union priredi Zor.colan - Ra-i 2 nedelji za-
Smučarski klub
smučarski izlet na vascletto in sicer poredoma. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00.
Mali oglasi
"...........................mi...........muh........iiiiihmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii...............................
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 25. januarja
pAVEL
17no6 vzide ob 7,35 in Mtone °D h" ~~ Dolžina dneva 9.25 — Lu-Vzlde ob 4.30 in zatone ob 14.14
Jutri, PETEK, 26. januarja PAVLA
26en,e včeraj: najvišja temperatura stopinje, najnižja 7, ob 13. uri ! stopinje, zračni tlak 1005,6 mb Pada, vlaga 96-odstotna, nebo
D>hl0
j ^ačen0 s slabo vidljivostjo, dež-U* Padlo 24 mm, veter 8 km na pj (JUSozahodnik, morje mimo, tem-atura morja 8,3 stopinje. •
Rojstva in smrti
24. januarja so se v Trstu p J 3 otroci, umrlo pa je 14 oseb. Feri • 1 SO SE:	Stefano Crem,
erica Palermo, Marco Budal.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkovl Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
j^sna iz vseh koncev sveta po
Konkurenčnih cenah!
V,a|e XX. Settembre 16 - TRST
UMRLI SO: 68-letni Demetrio Gu-nalachi, 84-letna Maria Rovatti vd. Bencetti. 69-letni Eugenio Giongo, 75-letni Guido Scrignani, 84-letna O-limpia Serli, 77-letna lise Bochda-novits de Kavna, 78-letna Rosalia Dudine por. Degrassi, 80-letna Pie-rina Blazevic vd. Verzegnassi, 59-letna Maria Furlan por. Magliaret-ta, 74-letni Gino Flego, 82-letna Regina Koscina vd. Ropotec, 64-letna Armida Bologna por. Delise, 63-letna Giuseppina Novato vd. Simoni. 78-letni Mario Bemini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura U. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
V BLIŽINI begunskega taborišča čakata na svojega gospodarja volkulja z malčkom temne barve. Telefonirati na št, 226281.
PRODAM avto prinz 4 L - letnik ’67 v dobrem stanju. Telefon 724031.
PRODAM FIAT 500 L letnik '70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 V večernih urah.
IZGINIL je nemški, ovčjak z imenom Rolf. Njegova značilnost je povešeni desni,,,uhelj. Kdpr ga najde ali da koristno- obvestilo dobi nagrado 50,000 lir. Telefonirati na št. 797033 ali 93350.
STAROPRUSKI slovar in gramatiko staropruskega jezika kupim. Ponudbe z navedbo natančnega naslova, kraja izdaje, letnice, založbe, obsega itd., prosim na naslov: A. Makarovič, Kajuhova 14 • Izola -Jugoslavija.
MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Te lefon 724464.
NUJNO iščem knjigo »Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede; višjih srednjih šol — 1. knjiga*. Telefon 228436 v popoldanskih urah.
ZAVAROVALNICA «GENERALI» -agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih za varovanja. V Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Saliei 1. tel. 211489.
PRODAM vespo 150 v dobrem stanju. Ponudbe pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Vespa».
KUPIM udobno štirisobno stanovanje v Gorici, Trstu ali na Opčinah. Gorica tel. 30091
TRGOVINA oblačil pri Domju blizu šole ima raizprodajo po nizkih cenah.
DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko • propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev • propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko. . željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559, 34137 Trst — Trieste.
Vsem prošnjam, ki so dospele do danes, bo družba odgovorila v roku 1 meseca.
GOSPODARSKA GIBANJA LANI NA GORIŠKEM
Stagnacija v gospodarstvu - nezadržno upadanje števila zaposlenih v industriji
Težave predvsem v večjih podjetjih, medlem ko se manjša prilagajajo spremenjenim pogojem gospodarjenja
Kakšen je bil uspeh gospodarje nja v lanskem letu, ki se .je začelo z vrsto ne ravno optimističnih napovedi? Na to skuša odgovoriti uvodni članek v zadnji številki glasila goriške trgovinske zbornice «E conomia isontina*. Gre za ugotovitve splošnega značaja, saj dokonč nih številčnih podatkov najbrž še ni na razpolago. Posebej velja to za nekatere specifične dejavnosti, kakor recimo za kmetijstvo, kjer je zbiranje podatkov zelo dolgotrajno. Prav kmetijstvu pa je namenjen tudi uvodni del članka. Avtor ugotavlja, da je bila letina na splošno slabša od prejšnjih, tako po količini, kakor tudi po kakovosti. Če so se zlasti manjša kmetijska posestva v preteklem letu morala soočati s stalnim porastom proizvodnih stroškov, so morala večja kmetijstva podjetja premagovati številne težave v zvezi z občasnim pomanjkanjem specializirane delovne sile, vprašanjem, ki je toliko bolj pomembno v času spravila poljščin, saj pomeni vsak izgubljeni dan precejšnjo gmotno škodo.
Na področju industrijske dejavnosti so se uresničile, čeprav ne povsem, pesimistične napovedi z začetka leta. število zaposlenih v industriji se nezadržno niža, podjetja, ki so se znašla ob začetku leta v težavah še niso našla ustrezne rešitve in se še naprej nahajajo v nekakšni slepi ulici. Sicer pa so na seznamu podjetij, ki nikakor ne morejo zlesti na zeleno vejo že dalj časa zmeraj ene in iste tovarne, podgorska predilnica, ladjedelnica v Tržiču, podjetja Maraldi. pa še kakšno manjše podjetje. V prvi polovici leta so se dokaj spremenili tudi pogoji v poslovanju v slaščičarski industriji. Stanje se je sicer kmalu popravilo, vendar le začasno. kajti proti koncu leta so se po goji gospodarjenja tudi v teh podjetjih ponovno precej zaostrili.
Edina dejavnost, ki menda v lanskem letu ni doživela hujših pretresov je obrtništvo. Menda zaradi tega, ker ima velike možnosti prilagajanja tržnim razmeram. Šk.oda. tako ugotavlja avtor, da je zani man je med mladimi za tovrstno dejavnost zmeraj manjše, saj je prav v obrtništvu lepo število delovnih mest.
Na področju gradbeništva so v lanskem letu zabeležili eno od naj bolj težavnih obdobij. Zaviralno so vplivali novi zakonski predpisi glede novogradenj, oziroma zazidljivosti zemljišč. Po drugi strani pa stalno pojenjava popraševanje po luk-štishih ' stanovanjih', medtem ko se večajo potrebe po ekonomskih. Rešitev za večja gradbena podjetja na Goriškem so v lanskem letu (najbrž bo tako stanje trajalo še eno ali dve leti) predstavljali po šegi na po potresu prizadetih področjih bližnje Furlanije. Pri vsem tem pa ne gre zanemariti podatka da tudi v gradbeništvu, kljub vsej krizi, primanjkuje delovne sile. saj se mladi le neradi odločajo za zi darski ali druge z gradbeništvom povezane poklice. Na področju blagovnega prometa in letalskega prevoza prideta v poštev predvsem pristanišče Portorosega in deželno letališče v Ronkah. Razmeroma zadovoljiv uspeh so zabeležili v trži-
	
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE 24. 1.	1979
Ameriški dolar	833 —
Funt šterling	1660,-
Švicarski frank	490,-
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	27,70
Nemška marka	448,—
Avstrijski šiling	61,50
Kanadski dolar	670,-
Holandski florint	410,—
Danska krona	154.—
švedska krona	185,—
Norveška krona	158.—
Drahma	18,60
Mali dinar	38.50
Veliki dinar	39,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
škem pristanišču, čeprav bi bilo mogoče, predvsem z izboljšanjem obstoječih infrastruktur in ureditvijo novih, doseči veliko boljše rezultate. Neugoden pa je obračun poslovanja na letališču v Ronkah, kjer so lani zabeležili za kakšnih 11 procentov mani potnikov kakor leto prej. Kaj bo temu vzrok: številne stavke letališkega osebja in pilotov, neugodne vremenske razmere. Strokovnjaki ne izključujejo tudi možnosti, da so tarife previsoke in se zato potniki raje poslužujejo drugih prevoznih sredstev.
Zelo ugoden uspeh so v lanskem letu zabeležili v cestnem blagovnem prometu, saj so pri mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši ugotovili, da se je obseg menjave v primeri z letom prej povečal za 46 odstotkov. Menda bi bil uspeh še boljši, tako zatrjujejo
tisti, ki se na to razumejo, če bi bile na razpolago primemo in sodobno urejene obmejne infrastruk ture.
Val protestnih stavk na Goriškem
Delavci na Goriškem se bodo pridružili vsedržavni protestni stavki zaradi včerajšnjih krvavih dogodkov v Genovi.
Delavci tržiške ladjedelnice in tovarne Detroit bodo stavkali med 16. in 17. uro, delavci v Ansaldu pa med 15.45 in 16.45, občinski uslužbenci v Tržiču med 13. in 14. uro.
V goriških tovarnah bo dveurna stavka med 9. in 11. uro, medtem ko bodo delavci v drugih dejavnostih stavkali med 10. in 11. uro.
SESTANEK JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE KOMISIJE
Korak naprej do sporazuma o varstvu pravic delavcev
Doseženo soglasje o nekaterih bistvenih vprašanjih V kratkem dopolnitev besedila osnutka
Te dni se je v Rimu sestala mešana italijansko - jugoslovanska vladna komisija, v kateri sodelujejo tudi predstavniki sindikalnih organizacij obeh držav in ki je zadolžena za sestavo osnutka dvostranskega dogovora o varstvu pravic državljanov, ki so na delu v drugi deželi.
Komisija se je zadnjič sestala lani septembra v Beogradu, kjer je izdelala osnovna izhodišča za sestavo osnutka besedila in to po smernicah, ki so jih nakazale sindikalne organizacije obeh držav že v začetku lanskega leta. Tako so se načelno dogovorili o skoraj vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo zaposlovanje državljanov ene dežele na območju druge.
Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, kj nam ga je včeraj dostavilo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, je komisija na zadnjem zasedanju napravila še korak dalje. Tako je v
mmiiiiilMiiiiiiiniiiiiiiiiimmiiiiiiiiiMmiminiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiimimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiinnimiiiiiimmiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiHiiiii
V TEH DNEH SO ZACELI 1 GRADBENIMI DELI
600 milijonov lir za preureditev šole za gluhonemo mladino v Gorici
Namesto stare zgradbe, ki jo podirajo, bodo v Ul. Italico Brass zgradili novo poslopje • Prihodnje leto začnejo z dveletnim speciolizacijskim tečajem za učitelje
Pokrajinsko glohunemnico v Gorici bodo v dveh letih povsem preuredili. V ta namen bodo potrošili 600 milijonov lir. Gradbeno podjetje Clo-chiatti iz Vidma, ki si je dražbo zagotovilo, je v teh dneh pričelo podirati zgradbo v Ulici Italico Brass, kjer so bila skladišča. Načrt o popolni preureditvi je izdelal arhitekt Libero Cecchini iz Verone ter upošteva predvsem sedanje in nove potrebe gluhonemnice, ki se uveljavlja kot edini tovrstni zavod v naši deželi. Stara hiša, ki jo je deželno spomeniško varstvo zaščitilo, bo tudi poslej predstavljala osrednji objekt. Nespremenjena bo ostala tudi dvoriščna zgradba, kjer so učilnice. Med obema objektoma bodo zgradili
GLASBENA matica .........
SPZ-ZSKP
V oltviru abonmajšt<č " 'štz(‘iilih' za Gorico bo v Kulturnem domu v Trstu 3. februarja ob 20. uri operna predstava
»EVGENIJ ONJEGIN*
v izvedbi solistov, zbora in orkestra ljubljanske Opere.
Za Goričane .bo poskrbljen avtobusni prevoz. Abonenti in drugi naj se nemudoma javijo v pisarni Glasbene matice v Gorici. Ul. Malta 2, tel. 24-95.
novi del, ki bo od ceste odmaknjen štiri metre ter bo imel eno nadstropje pod zemljo, dve pa nad njo. Hišo, kjer je stanoval hišnik, bodo podrli na koncu gradnje. Do takrat bo imelo v njej skladišče in tudi urade gradbeno podjetje. Ko bodo ta objekt podrli, bodo često razširili, da bo preglednost ovinka boljša.
Iz pogovora z direktorjem pokrajinskega tehničnega urada smo med drugim izvedeli tudi to, da bo v novem objektu šole za gluhoneme 44 postelj. Spalnice bodo v prvem nadstropju novega objekta, medtem ko bodo v visokem pritličju jedilnica in nekatere učilnice. V kletnem delu objekta bodo skladišča, kurilnica, sanitarije in rekreacijski prostor.
Med pomembne pridobitve novega objekta sodijo učilnice za specializacij učnega osebja iz drugih krajev naše dežele, ki jih bodo pridobili's preureditvijo osrednjega poslopja.
V gluhonemnici je sedaj 40' učencev, 12 iz goriške pokrajine,“•'12 'iz Vidma, 7 iz Pordenona, ostali pa so s Tržaškega. Nekateri učenci stalno bivajo v zavodu ter se ob nedeljah vozijo domov- k staršem, ostali pa prihajajo samo k pouku. Učno osebje je visoko specializirano ter je pripravljeno, poleg rednega pouka gluhonemih, >—irejati tudi tečaje za specializacijo novih učnih moči. Zavod je pričakoval, da mu bodo pristojni organi to dejavnost omogočili že v tem letu, vsekakor pa bo z njo pričel v pričetku naslednjega. Specializirani tečaji bodo trajali po dve leti.
Šola deluje po sodobnem učnem sistemu, ki ga je uvedel zagrebški strokovnjak Guberina. Razpolaga s
v
Štiri orgelske sonate
Izbranim goriškim ljubiteljem orgelske glasbe je pred dnevi postregel mojster Hubert Bergant v stolnici s koncertom posebne programske zaokroženosti. Program je namreč obsegal samo orgelske sonate: Mendelssohnovo II, Bachovo 111, Hindemithovo III in Guil-mantovo I.
Če je bil sonatni pregled zanimiv že po svoji tzunanjosth, pa je pomenil v interpretacijskem pogledu mnogo več. Mojster Bergant je pri nas že domač gost. Z razmeroma porednimi, vendar rednimi koncerti nam omogoča, da vsaj za silo spremljamo tudi mi njegovo intenzivno interpretacijsko dejavnost. Kar Berganta posebno o-značuje, je njegova smiselna in-lerpretacijska zasnova in izredno lepo uravnovešena zvočna barvitost. V njegovem izvajanju smo razbrali čislo gradnjo in prav tako čisto zvočno tkanino. Romantično «razčesanai> Mendelssohnova, intimno ubrana Bachova, široka in umerjena Mindemiihova ter mikavno blesteča Guilmantova sonata so bili štirje glasbeni momenti, ki so nam nazorno razodeli temvera-ment posameznih skladateljev in izvajalca.
m. r.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmi'iiiiiHMimmHiiiniiiiiiiiiiii»iiiiiiniiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiifiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI PONOVNE ZAOSTRITVE ŽE NAPETEGA POLOŽAJA
Podgorski tekstilci bodo danes demonstrirali po goriških ulicah
Skupini Bustese grozi namreč prisilna uprava, ki bi imela hude posledice tudi za tovarno v Podgori - Zahteva po konkretnem sodelovanju političnih strank m deželnih oblasti
Prejšnji teden je bila v Gorici manifestacija tekstilcev iz cele pokrajine, v okviru vsedržavne stavke za ohranitev delovnih mest v tej gospodarski dejavnosti in proti gospodarski politiki vlade, ki je glede reševanj? težkega in zapletenega položaja do zdaj ostala v glavnem pasivna.
Danes pa bodo po goriških ulicah manifestirali delavci podgorske tekstilne tovarne, tisti, ki so v dopolnilni blagajni in tisti, ki delajo v popoldanski izmeni. Tako javlja tajništvo enotnega sindikata tekstilnih delavcev FULTA v tiskovnem pore/ Čilu, ki so nam ga dostavili včeraj popoldne. Delavci se bodo zbrali v tovarni, od koder bodo v sprevodu odšli proti središču mesta.
Položaj v podgorski tekstilni tovarni se je namreč zadnje dni hudo zaostril. Ne samo v podgorskem podjetju. Položaj je do skrajnosti napet tudi v ostalih podjetjih skupine Bustese in grozi resna nevarnost, da bo podjetje prišlo pod prisilno upravo ,kar bi lahko imelo usodne posledice. Lastniki tovarn so namreč te dni vnovič potrdili, da ne morejo iz-polniti obveznosti, ki so jih sprejeli lani junija, ko je prišlo do dogovora o postopni obnovitvi proizvodnje. Gre za dogovor, ki so ga podpisali s posredovanjem deželnih oblasti, ki pa so ga že do sedaj izvajali le deloma. Tako je bilo ob koncu prejšnjega meseca zaposlenih okrog 850 delavcev, namesto 1150, kolikor jih predvideva junijski dogovor. Kakor smo že pred kratkim poročali, za stopajo sindikati mnenje, da gospodarski položaj podgorske tovarne, čeprav hudo deficitaren v tem trenutku, le ni brez izhoda. Pred nekaj meseci je prišlo do formalne odcepit ve podgorske tovarne od skupine Bu-
stese, še zmeraj pa pogrešajo dejansko avtonomijo, ki bi v doglednem času in ob pomoči iz javnih sredstev omogočila tovarni, da bi samostojno zaživela.
Za dosego tega cilja pa so potrebni skupni napori, tako odločujočih deželnih organov, kakor celotnega goriškega prebivalstva.
Namen današnje manifestacije je opozoriti tako politične stranke v deželi, kakor tudi celotno skupnost na nujnost, da se končno le najde rešitev za več kakor leto dni trajajočo krizo.
V	Novi Gorici umri Janko Kralj
Bil je spomeničar in bivši župan v Kanalu
V	novogoriški bolnišnici je včeraj Po kratki in neozdravljivi bolezni umrl Janko Kralj, znani družbeno -politični delavec, nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih odlikovanj za zasluge v NOV in v povojni graditvi nove Jugoslavije in bivši župan v Kanalu. Star je bil šele 62 let, saj se je rodil leta 1917 v Šentjurju pri Celju, kamor .3 je njegova družina odselila med prvo svetovno vojno. Po koncu vojne se je njegova družina vrnila v Morsko pri Kanalu, kjer se ie Janko Kralj še zelo mlad zaposlil V cementarni v Anhovem in se aktivno vključil v delavsko gibanje. Bil je zaradi tega odpuščen z dela in zaprt. Ob izbruhu vojne se je vključil v NOV in v KPS ter bil izvoljen za prvega partijskega sekretarja ra Kanal skem. Leto pozneje pa je ' il zaradi svojega delovanja aretiran in za-
prt v Zdravščini pri Gradiški, nato pa odpeljan v Aquilo in vključen v posebno kazensko četo, ki je odšla na otok Sardinijo. Tudi tu je nadaljeval z delom v okviru NOV in bil med najbolj uglednimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja med sonarodnjaki na Sardiniji. Ob kapitulaciji Italije je sodeloval z vojaško misijo NOV, ki je obiskala Sardinijo, nato pa so ga zahodni zavezniki uvrstili v «slovanske čete* in ga poslali na Korziko in nato v južno Francijo. Tu je bil obveščevalec vojaške misije NOV in je Veliko prispeval, da se je 6000 mož opredelilo za novo Jugoslavijo in se kljub močni sovražni propagandi vrnilo domov.
Po vojni je Janko Kralj opravljal številne oartijske in oblastvene dolžnosti. Pogreb pokojnega bo danes ob 15.30 v Kanalu.
Tržiška občina namerava kupiti hotel Roma
Tržiška občina namerava od1 uniti hotel Roma, v Ulici S. Ambrogio, da bi tam namestila nekatere urade. V tem smislu je župan Maiani prejel ustrezno pooblastilo za sklenitev pogodbe. Občina je pripravljena izdati za odkup poslopja okrog 400 milijonov lir, medtem ..o bo za preureditev notranjosti potrebnih še nekaj deset milijonov.
Nepremičnino bremeni hipoteka v višini 20 milijonov lir. vendar bodo te težave, kakor vedo povedati v dobro obveščenih krogih, z lahkoto rešili že v prihodnjih dveh, treh mesecih.
sodobnimi elektronskimi aparaturami, ki omogočajo ugotavljanje slišnosti gluhonemih ter so v veliko pomoč pri vadbi govora. Zavod je sredi prejšnjega stoletja ustanovil narodni buditelj Slovencev Valentin Stanič.
Od danes nakaznice za gorivo tudi v Tržiču
Od danes dalje so nakaznice za gorivo po znižani ceni na razpolago tudi v tržiški občini. Razdeljevanje se je torej pričelo z nekajdnevno zamudo v primerjavi z drugimi kraji na Goriškem.
Upravičenci lahko dvignejo nakaznice v občinskih prost' -ih v Pa-lavenetu, od 9. do 12. ure.
Rimu že tekla razprava o posameznih členih (vseh je 40) osnutka bodočega dvostranskega dogovora. Dosegli so soglasje glede bistvenih vprašanj, medtem ko sta se obe delegaciji obvezali, da se čimprej ponovno sestaneta za izdelavo dokončnega besedila.
Sindikati ugodno ocenjujejo potek dela mešane komisije, saj gre za u-resničevanje predlogov, ki so jih v začetku lanskega leta postavile sindikalne organizacije obeh držav, ki že vrsto let vsestransko sodelujejo. Osnutek dogovora pa je tudi posebnega mednarodnega pomena, kajti gre za sodelovanje dveh dežel z izredno močnimi migracijskimi tokovi, za sodelovanje dveh dežel z različno družbeno in gospodarsko ureditvijo.
Folklorna prireditev za novogoriške upokojence
Folklorna skupina iz Javornika -Koroške Bele je v soboto popoldne obiskala upokojence v novogoriškem domu upokojencev. Po pozdravnem nagovoru predsednika Bernarda Svetlina, so priplesali na oder gorenjski fantje in dekleta v narodnih nošah ter takoj vžgali s staroslovenskimi plesi. Komaj se je poleglo navdušenje, pa so na oder stopili godci in pevci, ki so zaigrali vrsto domačih viž, ki so u-pokojencem znane že izza mladih let. Vse točke, ki so jih «veseli u-pokojenci* izvajali, so bile prisrčno sprejete. Marsikateri upokojenec je ganjen sledil sporedu ter se v mislih za kratek čas preselil v leta, ko je bil sam mlad in srečen v domači hiši.
K Bavdaž
Kino
Gorica
CORSO	17.15—22.00	»Fuga senza
scampo*. S. Stallone in B. Lee.
VERDI 17.00—22.00 «Come perdere una moglie ...e trovare una aman-te». J. Dorelli in B. Buchet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
V1TTORIA 16.45-22.00 <Exitahon calde labbra*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCEtS10R 16.30-22.00 cCorleone*.
PRINCIPE 17:30-22.00 «Geppo il fol-le».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18,00—20.00 »Trener*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Zmaj uničuje gnezdo*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 «Smoky bandit*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti. tel. 72701.
Izleti
Prometna nesreča pr! Sabličlh
Na nevarnih ovinkih pod Sabliči je včeraj popoldne, malo pred 16. uro, na spolzkem cestišču zavozil na drugo stran cestišča Francesco Marinelli s svojim prinzem PV 173508 in se zaletel v nasproti vozečega Branka Vukušiča, ki je na svoji desni vozil stoenko ST 62-378. Vozili sta bili precej poškodovani, vozača in ena Vukušičeva sopotnica so bili lažje ranjeni.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo. 4. februarja, smučarski izlet z avtobusom na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva do 31. t. m. Prednost imajo člani društva. Za izlet sta predvidena dva avtobusa, vendar bo drugi odpeljal le če bo dovolj prijav.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Goriči vabi člane, da se jutri, 26. t.m., polnoštevilno udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v klubu Simon Gregorčič v Gorici s pričetkom ob 20. uri.
E2SšnS9iH
Za uspešen oglas v Primorskem dnevniku in namesto zaslužene »pijače* darujeta Miklus - Štubel 20.000 lir za Dijaški dom v Gorici.

GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča — blizu mirenskega mejnega prehoda) — Tel. 30-910
OD 1. FEBRUARJA 1979 DALJE BO
VELIKA PRODAJA
s posebnimi popusti pri
-	ŠPORTNI KONFEKCIJI
-	SMUČEH IN OKOVJU ZA SMUČI
-	ČEVLJIH ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU
OBIŠČITE NAS! PRILIKA ZA UGODEN NAKUP
PRIMORSKI DNEVNIK 4
25. januarja 1979 f
CERKNO IN CERKUANSKO V OSVOBODILNEM BOJU
V SPOMIN NA TRAGIČNE DOGODKE PRED 35 LETI
Nacistični napad je zahteval 4 7 mladih življenj ■ Partijski tečaji in prve slovenske šole po dolgem fašističnem mraku
V	soboto, 27. januarja, se bodo krajani Cerkna in Idrije ter številni preživeli borci, tečajniki in svojci s polaganjem vencev in krajšo komemoracijo pri spomeniku na Brdcih v Cerknem poklonili spominu 47 padlih partizanov, ki so 27. januarja 1944 padli pod streli okupatorja.
To je le eden od številnih dogodkov, ki jih je partizansko Cerkno doživelo med NOB. Na Cerkljanskem je bila ustanovljena Vojkova brigada, tu je delovala partizanska bolnišnica Franja, igralska skupina IX. korpusa, partijski tečaji in š s bi lahko naštevali. Vsa ta dejavnost je zahtevala mnogo delavcev, od otrok do staršev, od članov partije do pionirjev, skratka od vsega prebivalstva, ki je na Cerkljanskem skpraj stoodstotno delalo za NOB. To je tudi omogočilo, da je Cerkno bila naša prva primorska partizanska prestolnica.
Dogodki izpred 35 let pa so bili tudi boleča izguba za primorsko o-svobodilno gibanje. Partizanske enote je 27. januarja 1944 presenetila z nenadnim vdorom v Cerkno, kjer je bila, razen zalednih ustanov, tudi srednja partijska šola pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko z zaščitno četo, četa nemškega bataljona »Heine* iz Idrije. Nemška četa, ki je bila oborožena s številnim avtomatičnim orožjem in dvema minometoma in ki so jo izkušeni vodniki vodili po stranskih poteh in gozdovih, je zjutraj vdrla v trg in napadla določene zgradbe.
V	Cerknem se je zadržala le dobro uro, nato pa se je umaknila čez Želin v Idrijo. Padlo je 47 partizanov in partizank, med njimi 25 tečajnikov 6. partijskega tečaja, ki so se v zmedi n-organizirano u-mikali. Čeprav so bližnje enote narodnoosvobodilne vojske takoj u-krepale, da bi napadalce uničile, jim to ni uspelo, predvsem zaradi oddaljenosti in nenadnega napada, pa tudi zato, ker niso pričakovale, da se bodo napadalci umaknili na tak način.
šele po tem, ko so vsa poveljstva v korpusu in tudi vse osnovne organizacije začele resneje obravnavati vprašanje budnosti in varnosti, so
se takšni sovražni napadi na Cerkno prenehali, saj so doživljali neuspeh za neuspehom.
Ko pišemo o tragični usodi 6. tečaja, je potrebno poudariti poseben pomen, ki so ga imele partijske šole na Primorskem. Prvi tečaj partijske šole pri pokrajinskem komiteju KPS se je začel 27. oktobra 1943 in se je do aprila 1944 zvrstilo kar sedem tečajev, s tragično usodo šestega tečaja. Tečaji so bili po cerkljanskih hribih, vaseh in samotnih kmetijah, ko so - mladi partijski kadri iz enot političnih vodstev Primorske in Gorenjske učili dobesedno s puško v roki ali pa borili na položaju s knjigo v roki. Mladi partijski in skojevski kadri Primorske so se v tej šoli prvič v življenju učili v slovenskem jeziku, dobili tu prva znanja iz marksizma in prva organizacijska navodila za delo.
Prav tako je bilo važno, da bi doraščajoča mladina na Primorskem po razpadu Italije ne ostala brez šol. Zato je razumljivo, da je prvi narodnoosvobodilni odbor za Cerkljansko že na svoji prvi seji septembra 1943 sprejel sklep, naj se po vaseh odpro slovenske šole. Že oktobra 1943 se je začel redni pouk na sedemnajstih šolah s 500 učenci z začasnim učnim načrtom, brez učnih knjig in ob pomanjkanju učil. šolska mladina je poleg učenja slovenščine in drugih predmetov, organizirana v pionirske odreti:
, sodelovala ali samostojno priredila nad 30 proslav in mitingov.
Aprila 1945 je na področju severnoprimorskega okrožja delovalo že 25 šol z 830 učenci.
Zato je iniciativa bivših slušateljev srednje partijske šole na Primorskem in posebej preživelih tečajnikov 6. tečaja ter drugih borcev IX. korpusa leta 1969, da pomagajo zgraditi šolo - spomenik NOB v Cerknem tudi najbolj živ dokaz povezanosti generacij iz NOB in revolucije s sedanjimi, povojnimi in bodočimi generacijami. Hkrati pa je nova šola tudi najbolj živ spomenik NOB. partijskemu in partizanskemu šolstvu.
SILVO KOVAČ
Člani borštanskega PD (Slovenec* so v nedeljo ponovili v domači prosvetni dvorani program, ki so ga pripravili za vaški praznik
NA GORIŠKIH SREČANJIH MALIH ODROV
Odličen igralski par zagrebškega Teatra itd.
V ponedeljek, 22. t.m., se je v Novi Gorici začel drugi krog tradicionalnega že osmega srečanja malih odrov 1979. Kot je znano iz dosedanje prakse, nastopajo v drugem gledališča iz Jugoslavije in tujine in tudi v letošnjem programu drugega kroga bomo videli celo vrsto zanimivih predstav.
Drugi krog je odprlo znano zagrebško gledališče Teatar itd., ki ga ni potrebno še posebej predstavljati, saj letos že osmič sodeluje na goriških srečanjih malih odrov in se lahko kot edino gledališče izven Slovenije pohvali z udeležbo na vseh dosedanjih srečanjih malih odrov v Novi Gorici.
Predvsem je treba poudariti, da je Teatar itd. za goriško srečanje pripravil premiero, ki jo je tudi uprizoril v prostorih hotela Argonavti v Novi Gorici. Za svoj na-

Ženska in njena stvarnost
Kaj nam je prineslo 1978
Seznam dosežkov in priborjenih pravic ni tako kratek, še daljši pa je spisek neizpolnjenih obljub in naših zadanih si nalog
Kakšno je neki bilo leto 1978? Tako se upravičeno sprašujemo in že dajemo prve ocene, ki so sedaj nekoliko bolj premišljene, kajti od novega leta smo se oddaljili že skoraj mesec dni.
Naša ocena je seveda osredotočena predvsem na tako imenovano »žensko vprašanje« in na vse dogodke, ki se tega posredno ali neposredno dotikajo.
Najumestneje je, da najprej poy dam kar krajši pregled najpomembnejših dogodkov, ki so in še bodo v veliki meri vplivali na življenje vseh, a v prvi vrsti žensk.
Veliko stvari se je dogodilo v letu 1978: nekatere so žal izredno hude in negativne, druge pomenlji-
•HfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
0 APLICIRANJU JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE KONVENCIJE 1957
Vpr.: «Minilo je ie precej let, odkar sem ostala vdova in sem razmeroma še mlada. Mož je bil vedno bolehen in je umrl še mlad, ko ni imel še nobene pokojnine. Za pokojnino po možu toliko let nisem niti vprašala, saj sem zaposlena in se s tem preživljam. Nekdo pa mi je omenil, da bi lahko dobila pokojnino. če bi združila moževo italijansko in jugoslovansko dobo. Jaz ne vem, če je to mogoče, zato se o-bračam na vas za nasvet. Torej stanje je naslednje: moj mož je po vojni živel v Italiji in je bil italijanski državljan, vendar pa ni i-mel v Italiji nič delovne dobe, le dve leti vojaščine. V Jugoslaviji pa je delal skoraj pet let, kar lahko tudi dokažem z dokumenti. Obstaja kakšna možnost, da dobim pokojnino?»	J. V.
Kot vdova bi dobili družinsko pokojnino po pokojnem možu. če bi le ta ob dnevu smrti izpolnjeval pogoje za invalidsko pokojnino, se pravi, da bi uveljavljal vsaj 5 let pokojninske dobe v Italiji. Ker pa je imel pokojninsko dobo tudi v Jugoslaviji, se v tem slučaju more aplicirati konvencija, oziroma veljajo določila italijansko - jugoslovanske konvencije iz leta 1957. Ne glede na dejstvo, koliko dobe je v eni, kolikor v drugi državi, se ta pokojninska doba kopiči in bi torej
vaš mož imel skoraj 7 let pokojninske dobe. Vendar pa do te povezave lahko pride le v primeru, da ima bivši zavarovanec v Italiji vsaj en prispevek na osnovi podrejenega delovnega razmerja. Temu pogoju pa v vašem konkretnem primeru ni zadoščeno, ker je imel vaš pokojni mož v Italiji le vojaščino, se pravi le simbolične prispevke, tako da ne more priti do povezave med pokojninsko dobo v Italiji in zavarovalno dobo v Jugoslaviji. Zadostovalo bi, da bi on delal v Italiji en sam mesec, pa bi vi lahko sedaj dobili miniipalno pokojnino. Tako pa se morate sprijazniti z dejstvom in čakati na svojo starostno oziroma invalidsko pokojnino.
SPREMEMBE V KMEČKEM SEZNAMU
Vpr.: Dopolnil sem že 65 let, i-mam delavsko pokojnino in že dol-ro ne delam več na kmetiji, ker ne morem. Vendar pa mi še vedno pošiljajo davke za pokojnino. Kaj res, da moram narediti zdravniški pregled, če se hočem izbrisati?»
G. F.
Kmečki zavarovanec se lahko v slehernem trenutek izbriše iz sezna-
ma neposrednih obdelovalcev, če
ne opravlja več pretežno kmečke dejavnosti.. Za, izbris ni potrebno priložiti nobenega zdravniškega spričevala, temveč zadostuje nadomestna izjava notarskega akta, ki jo napravite na občinskem uradu, da pač pretežno ne delate več na kmetiji. Dokler tega ne boste naredili, vam bodo seveda pošiljali kar naprej davčne kartele, s katerimi plačujete zavarovalne prispevke. Če se hočete izbrisati, storite to čimprej, saj je rok za vse spremembe do konca januarja: zamudniki, ki jih pravočasno ne izbrišejo s seznama neposrednih obdelovalcev, morajo plačati še eno leto prispevke. Isto velja seveda tudi za nove vpise.
PRIJAVE CV.JČNEGA PRIDELKA LETCS POZNEJE
Vpr.: «Bral sem že v vašem listu, da bo letos v zvezi z oljkami nekaj novega. Se že kaj ve in do kdaj je treba narediti prijavo?»
S. O.
Rok za prijavo oljčnega pridelka in prošnje za prispevke so letos odložili za nedoločen čas, ker mora Italija uskladiti svojo zakonodajo z določili Evropske gospodarske skupnosti. Ministrski dekret je bil že izdan, ni pa bil še določen rok za prijave, niti niso še natisnili novih obrazcev, ki bodo letos v veljavi. Zato kar potrpežljivo čakajte na nadaljnja navodila.
ve, a brez posebnih prizvokov, posledice vseh pa nas bodo nesporno spremljale v komaj dobro začetem letu.
Nikakor ne moremo mimo, niti na tem mestu ne, umora Alda Mora, dogodka, ki je globoko pretresel demokratično javnost, obenem pa jo prisilil, da se strne v obrambo tistih svoboščin, za katere so se odločno borile tudi ženske, kajti samo v njihovem okviru lahko polnopravno živimo in uveljavljamo svoje pravice.
V minulem letu smo izbojevali tudi marsikatero zmago. Naj omenimo uzakonitev pravice o prekinitvi nosečnosti, pa čeprav je njeno izvajanje še zelo otežkočeno in nedavni napadi na zakon prav gotovo niso najboljši porok, da bodo stvarne in namišljene težave v kratkem premagane.
Manj razveseljiv je obračun na področju ženskega zaposlovanja, saj so žrtve gospodarske krize v prvi vrsti ženske. Kakovostnega in polnoštevilnega vključevanja žensk v gospodarski proces pa prafv *go-tovo ne bo prinesel opevani »part time« ali v prevodu »delna zaposlitev*.
Zamisel, ki so jo še pred časom prikazali veliki podjetniki in za njimi še ministrstvo za delo, so začeli zagovarjati še sindikati, češ da bi taka rešitev prinesla de-b velikemu številu oseb, ki so trenutno in tudi v daljši perspektivi brez zaposlitve in seveda brez dohodkov.
Večini žensk že sam naslov predloga zveni nekam sumljivo, saj govori o «part timeu* za »mladino, starejše osebe in ženske« in ji zatorej vliva upravičen sum o upoštevanju ženske kot enakovredne delovne sile. Vprašuje se tudi, kakšne perspektive odpira taka delna rešitev kot je «delna zaposlitev*, predvsem pa bi si želela razjasniti, kaj pravzaprav predlog prinaša.
Lanskega januarja je bil tudi kongres Zveze žensk Italije, ki je bil že deseti pp vrsti, vendar pa se jr od prejšnjih kongresov bistveno razlikoval. Več ja odprtost organizacije, njena svežina, ki se je pokazala predvsem v večji prožnosti, izredna pripravljenost na dialog z vsemi silami, v prvi vrsti seveda z ostalimi ženskimi gibanji, so pred približno letom dni dobili pečat uradnosti.
Pod geslom «Moja ženska zavest v velikem organiziranem gibanju, ki naj korenito spremeni naše življenje* so udeleženke kongresa, že samih delegatk je bilo nad dva tisoč, štiri dni vneto razpravljale.
načrtovale, postavljale zahteve.
Iz osebnih izkušenj, bolj kot iz teoretskih izhodišč, je rasla zaves. za skupen boj za enakopravnost in osvoboditev vseh žensk. Kongresa so se seveda udeležile tudi predstavnice naše dežele, 6 njegovih zaključkih, točneje o smernicah za nadaljnji boj, pa seznanjale ostale članice in vse ženske na pokrajinskih kongresih marca lani.
Zakoni, predpisi, določila in ko teh zmanjka še predsodki že stoletja pogojujejo življenje žensk, oziroma določajo njeno podrejeno vlogo. Počasi, a vztrajno jih ženske spodbijamo, kajti nekateri zakonski predpisi so taki, da že žalijo demokratično zavest vsakogar.
Če je že pisano besedo težko spremeniti, se ta še težje in počasneje prelevi v praktično izvajanje. To lahko mirno trdimo za vse zakone, ki so bili pred kratkim izglasovani in so zato še zelo malo vplivali na vsakdanje življenje.
Kot prvega postavimo zakon o zaposlovanju mladine, ki mladinske brezposelnosti še zdaleč hi rešil, ki pa je pokaaal1 ~~ z vpisovanjem v posebne sezname — da je število deklet, ki se upravičeno potegujejo za delo izredno veliko in da so časi, ko so mlade ženske bolj hlepele po poročnem stanu kot pa po zaposlitvi, že daleč za nami.
Zelo bežno smo se v tem kratkem pregledu zaustavili ob uzako-novitvi splava, saj smo o njem že večkrat pisali. Mogoče pa le ni odveč, da podčrtamo š- nekaj ugotovitev: od 19. maja lani splav končno ni več zločin, uzakonovitev pravice o prekinitvi nosečnosti pa v prvi vrsti pomeni, da se lahko na stvarni podlagi prične boj proti mazaškim posegom na eni strani, na drugi pa preganjanje tistih zdravnikov, ki so bogateli na račun človeške stiske.
Tiste ženske, ki so se za zakon najbolj potegovale, z odobrenim besedilom niso mogle biti povsem zadovoljne, vendar na vseeno predstavlja pridobitev za žensko in za družbo sploh. Pravo mesto, pogoj je seveda, da ga sploh izvajajo, pa lahko dobi le, ko bodo uresničeni še ostali ukrepi — družinske posvetovalnice in zdravstvena reforma — kar pa «.e bo tako kmalu, če sodimo po dosedanjih izkušnjah.
Seznam dosežkov in zmag le ni tako kratek, vendar je spisek neizpolnjenih obljub in zadanih nalog še daljši. Zato se nikakor ne moremo odreči zavzetosti za nadaljnji boj, h kateremu bi moralo pristopiti še veliko, veliko žensk.
(bp)
stop si je to zagrebško gledališče izbralo originalno delo Dubravka Jelačiča Užimskega Gospodar senc, medtem ko je režijo zaupalo morda enemu največjih sodobnih jugoslovanskih gledaliških režiserjev Georgiju Paru. Tudi vlogi v tem izrazito komorno dvogovomem delu sta odigrala dva imenitna jugoslovanska igralca Pero Kvrgič in Ivica Vidovič.
O delu samem je režiser Paro i-zjavil, da je Gospodar senc Jelačičev police — fikcion z okusom fantastike in po žanru novost v sodobni hrvatski dramaturgiji. Samo to dejstvo pa je bilo po njegovih besedah zadosten razlog, da ga je zaintrigiralo, kajti sam je, kot je povedal, večino svojega delovanja posvetil tako imenovani domači drami.
Avtor sam pa je svoje delo označil kot delo, ki ima dva obraza, ki govorita, svet v katerem sta, pa dopušča enega samega, zato je to igra žrtve in krvnika.
Neglede na besedilo, ki marsikaj dolguje Apolinairu in gledališču absurda, je treba predvsem podčrtati izredni kreaciji obeh protagonistov, zlasti Pere Kvrgi-ča kot profesorja, ki je s svojo težko, skoro poldrugo uro dolgo vlogo odigral prav dobro, zagnano, komično in tragično hkrati, in pričaral pred nas marsikateri absurd in stisko sodobnega človeka. Ivica Vidovič, kot študent, je znal sekundirati svojemu velikemu soigralcu in oba velika klovna sta pod tartirko režiserja Georgija Para ustvarila izredno predstavo.
Za konec še zapišimo, da je v prvem krogu v Novi Gorici nastopilo sedem slovenskih profesionalnih gledališč z devetimi predstavami, in tri slovenske amaterske skupine s štirimi predstavami. Na vseh teh predstavah je nastopilo 56 igralcev, medtem ko si je vse predstave prvega kroga ogledalo kakih 2.500 gledalcev.
Predsinočnjim je nastopilo v solkanski dvorani varšavsko gledališče Teatr Adekwatny z Medeo Euripidesa Woickega, včeraj popoldne je bila okrogla miza Srečanja ’79 na temo Analize strokovnih vidikov gledališkega ustvarjanja danes.
DUŠAN ŽEUEZNOV * li
Na današnji dan...
25.1. 1863
V Trčmunu rojen pesnik in
buditelj Beneške Slovenije Ivan Trinko.	*’ " "'
25. 1. 1949 v . B.
V Moskvi ustanovili svet za vzajemno gospodarsko pomoč, organizacijo v katero so stopile Sovjetska zveza. Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija in Madžarska.
25.1.1969
V Pragi je bil veličasten pogreb mladega študenta Jana Pa-lacha, ki se ga je udeležilo nad 200 tisoč oseb. V slavnostnih govorih so poudarili, da je Pa-lach žrtvoval svoje življenje za ideale svobode in demokracije. Njegov zgled naj bi vodil Čehe v borbi za tako družbo in domovino, kjer naj bi živeli svobodni.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Filo diretto
Na strani potrošnika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Vlakec:
Pravljice, pesmice in igre
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.30	Paper moon — TV film
18.00	Argumenti
18.30	10 hertzov, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Happy days — TV film
Richijeve sanje
19.45	Almanah — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Non stop
21.40	POLITIČNA TRIBUNA
22.30	MEDNARODNI ODER, glasbena oddaja
Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Tednik o gledaliških vesteh
13.00	DNEVNIK — OB 13. URI
13.30	Vloga staršev pri vzgoji otrok
17.00	Knjiga, osebnost, film Dogodivščine Olivera Twista film
18.00	Prisotnost tujcev v italijanski zgodovini
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.50 DOBER VEČER Z... LUCIANOM SALCEJEM vmes film iz serije «Veseli zdravniki* Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40	Devet primerov
za inšpektorja Derricka MOŠKI IZ PORTOFINA -TV film
21.45	Primo piano
22.45	16 in 35
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Programi pristopanja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 11.00 TV v šoli
16.40	POROČILA
16.45	Stare japonske pravljice
17.00	Naše vsakdanje bitke 17.55 Trimska televizija
18.35	OBZORNIK
18.45	Babičin vnuček
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Oči kritike
20.45	Glasbeni magazin
21.30	šport na Kitajskem —* dok. oddaja
22.10 DNEVNIK
Koper
20.00	Dober večer: risanke
20.15	DNEVNIK
20.35	HITREJŠI OD VETRA — film
Igrajo: Lome Greene, Dan Blocker, Michael Landon. Režija: William Witney 22.10 Cinenotes — dok. oddaja
22.40	Jazz na ekranu: Toranj '77
Zagreb
18.15	Po poteh samoupravljanja
18.45	Peščena ura — kviz
20.00	Aktualna oddaja
20.50 MARIJA - TV nadalj.
ŠVICA
18.20 Hunterjevo zlato — 4. nadalj-19.05 Prvo leto otrokovega življenja
20.40	Človek, ki je videl svoje truplo — film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra: 11.00 I. Grekova; «Frizer za dame* - rad. igra, 2. del; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska revija «Cecilijanka 1978»; 13.45 Gospodarska društva v deželi; 14.10 O. Wilde: »Slika Doriana Graya* - IV. del; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Priročnik lahke glasbe: 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Slovenski govori pa Tržaškem; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19,30,
20.30.	21.30, 22.30 Poročila; 7.00 -8.30 Dobro jutro v glasbi; 8,32 Solisti klasičnih instrumentov; 9.15 »Bauvard in Pecuchet* - 34. nadalj.; 10.00 Z 'hamitje...;' 10.® Zmaj; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.45 Ca-rosello Curci 'Cemed; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah: 14.10 Glasbeni intermezzo; 14.15 Družba in revolucija; 14.33 Ital. zbori; 15.00 Otroški kotiček;
16.00	Knjige v izložbi; 16.05 Vrstijo se plošče PE - MI; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: Ulica M; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: gojenci glasbene šole Cerkno; 19.33 Crash; 20.00 Opera: poezija, glasba in balet; 20.32 Rock party; 21.32 Orkester Keyth Textor; 22,45 Poje Mary Hopkin.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00,	7.30 Jutranje prebujanje;
8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbena oddaja; 9.00 in 10.35 Ra-dio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Fonomagija; 14.30 Drugi časi, drugi glasovi; 15.05 Rally; 15.35 Erre piuno; 16.45 Klasična glasba; 17.05 Radijska igra; 17.20 Film in glasba; 18.00 D giardino delle delizie; 19.35 Radijska nadalj.; 20.00 Opera-kviz; 23.18 Za lahko noč. RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Neki drug dan; 9.32 Corleone; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Bil sem tudi jaz;
12.45	Alto gradimento; 13.40 Ro manca; 15.00, 15.45 in 16.37 Tukaj Radio 2; 18.33 Un uomo, un’i-dea, radij, igra; 18.56 Prostor X-
LJUBLJANA
5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00. 18.00, 19.00.
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci ; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Narodne in ponarodele; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, ka; ko in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine! 11.03 Uganite, pa vam zaigramo.. J 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Mehurčki; 14.55 Pet minut za EP! 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih odrov; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci ’•
19.45	Minute z ansamblom Mojmir Sepe; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije,
■■iiiiiiiatiiiiiiiiiRaii«ii«M*ia«aaiii>tiiiiiiiiiiiasiif isii«iiiiiiiiiiiiMiiaiiiiMaMiiiaMia*iMiiaiiai«aiiaiaMiiiii>iiiiMaiiiiiMiisii«iitiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiitiiiiiiiii,iiiiici,ii«ii,itMtia,li
STRELEC (od 23.11, do 20.12 )
OVEN (od 21.3. d0 20.4.) Preje-
li boste ugoden finančni predlog. Nepričakovana vesela novica.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se ukvarjate s trgovinskimi vprašanji, jim posvečajte vso oozornost. Vaše čustveno razmerje se utrjuje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Z neodločnostjo tvegate, da uničite vse, kar ste dosegli. Skušajte odpraviti svoje nerazpoložen je.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Manjša napetost med vami in predstojnikom. Ne računajte na obljube, ki so vam bile dane.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločno se boste spoprijeli s pravnimi vpra-
Horosko
šanji v zvezi s sporrm, ki vas skrbi. Zanimajte se za težave mlajših.
DEVICA (od 23,8. do 22.9.) Vaša potrpežljivost bo postavljena na preizkušnjo. Gmotni interesi ogrožajo mir v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Branite ugled, svojega podjetja. V čustvenem pogledu računajte samo na to, kar lahko dosežete.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če je vaš napredek odvisen od študija, potem računajte na uspeh. Znanci imajo v vas. veliko zaupanje.
Rešiti boste morali nekaj zapletenih upravnih zadev. Pretirana ljubosumnost. ■
KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Vaši napori bodo končno poplačani. Skušajte razčistiti svoj čustveni problem.	/
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nikakor se ne povezujte z drugimi« ker bo ogrožena vaša neodvisnost, Pridobili boste pristaše za najnO" vejšo zamisel.
RIBI (od 20.2. d3 20.3.) Ne precenjujte svojih finančnih zmoglj*' vosti. Ne zaupajte nikomur svoji!1 težav.
ŠVARA
<	ŽALOSTNI
>	IN VESELI SPOMINI	1
IZ TEŽKIH ČASOV
Leta 1928 je prišel v Ricmanje nov župnik, Vranjac. Vaščani smo mu napravili lep sprejem. Po sprejemu je šel v cerkev in opravil priložnostni cerkveni obred. Ko smo začeli peti po slovensko, je vdrl na kor fašistični tajnik, razgnal pevce in odnesel vse note. Naslednjega dne je šel novi župnik posredovat in čez nekaj dni so note vrnili a tudi zapovedali, da moramo peti samo latinsko. Seveda nismo ubogali. Junaških podvigov omenjenega fašističnega tajnika, kot na primer klofutanje starega, gluhega vaščana, ker ni vstal, ko so igrali «Giovinezzo» (faš. himno) ni manjkalo. Ta junak je bil istočasno tudi načelnik nekega visokega urada. Lepega dne pa so ga aretirali: kot se je okoli govorilo, zaradi nekih nerednosti pri blagajni. Po nekaj tednih odsotnosti je bil zopet na svojem mestu. Ni pa trajalo dolgo, ko so ga ponovno prišli aretirat. Te sramote ni mogel prenesti; ko je zagledal karabinjerje se je ustrelil. Priredili so mu veličasten pogreb, pač kot «zaslužnemu patriotu«.
Leta 1929 na božični dan zjutraj ob petih, sem ravno
začel orglat pri maši, ko je vdrla na kor policija in me vprašala, če bivam na št. 111, nakar so me odpeljali. Ko sem prišel pred našo hišo, sem videl, da je vsa obkoljena od karabinjerjev in policajev, ki so skočili na dvorišče čez železno ograjo. Na trgu pod našo hišo sta bila dva kamiona in dva avtomobila. Ukazali so mi naj jim odprem velika dvoriščna vrata in potem še hišna. Zapovedali so, da morajo priti vsi ljudje v kuhinjo, tudi hudo bolan oče. Potem se je začelo izpraševanje. Ker so uvideli, da jim oče ni mogel odgovarjati, so začeli izpraševati mene. Najprej imena od stare mame navzdol. Potem imena bratov. Najstarejši? Ernest. Rojen itd. Kje je? V Ljubljani! Drugi? Darko. Kje je? V Kranju! Tretji? Danilo. Kje je? V Ljubljani! Četrti? «To sem jaz,« odgovorim. «E come, voi siete ancora qui?» (Kako to, vi ste še tukaj?) Jaz pa: «Kot vidite.« In tako je šlo do najmlajšega in svaka, ki je bil prisoten. Med tem pa so raziskovali po vsej veliki hiši. Nekateri so raziskovali kuhinjo, ki je vsa dišala po božičnih slaščicah. Na omari je bila tudi prazna, še precej velika usnjena torbica za samokres. Niso je opazili. Potem so vprašali očeta, če ima samokres. Oče je odgovoril, da smo ga imeli, da ga je pa izročil — po novem zakonu — pred par tedni karabinjerjem in pokazal potrdilo. Ker je oče opazil, da med preiskavo na omari niso videli prazne torbice, jih je hotel malo zafrkniti: »Poglejte, tam imam še prazno usnjeno torbico, ker se mi je zdela škoda jo izročiti, sem si jo obdržal.« Načelnik policije je tedaj vzrojil nad policaji, ki so tam raziskovali: «Cretini (bedaki), kaj vas je opijanil vonj po slaščicah, da niste opazili tega. Enako bi bilo, če bi bil noter samokres.« Raziskovali so, ker so mislili, da je kdo od bratov prišel za
praznike obiskat bolnega očeta.
Leto potem sem se poročil in se preselil v Trst. Toda brez petja mi je postajalo dolgočasno in ker sem si želel še izobrazbe v zborovodstvu, sem ob nelji priložnosti spoznal dirigenta cerkvenega zbora pri sv. Justu, ki mi je ponudil mesto pevca v zboru. Hodil sem k njemu tudi domov. Ker sem vedel, da imajo tudi v pravoslavni cerkvi zelo dober zbor (po vojni sem vodil ta zbor celih petnajst let), sem šel večkrat tudi tja, kjer sem tudi spoznal Albina Orla. Ta mi je povedal, da poje tudi v cerkvi sv. Jakoba, kjer pojejo slovensko. To je bilo tik pred novim letom 1933. Za novo leto sem šel k Sv. Jakobu in Orel me je povabil na kor. In glej! Kot nalašč! Organist je zaspal, maša se je začela in ko sem videl pevce v zadregi, sem se jim ponudil, skočil k orglam in orglal skoraj do polovice maše, ko je pritekel organist in se mi lepo zahvalil.
Lahko bi trdil, da se je v tistem trenutku začela zgodovina šentjakobskega pevskega zbora in kasnejšega prosvetnega društva «Ivan Cankar«. Nekateri pevci so se takoj zanimali, kdo sem in že čez nekaj dni me je na domu obiskal član zbora Josip Ban. Kmalu potem sem imel že prvo vajo. Do takrat je učil petje župni upravitelj Omerza, dirigiral je neki starejši pevec, Vatovec, doma iz slovenske Istre, nekdanji kapelnik vaške godbe, orglal pa je prof. Balič. Bil je stalni organist, ki je orglal tudi pri italijanskih mašah. Znan je bil tudi kot pianist in dirigent orkestra v gledališču Fenice. Po maši so zahajali pevci v gostilno «Jadran» in tam dopoldne prepevali slovenske pesmi. V zboru je bilo več starejših pevcev, ki so peli prej v razpuščenih društvih in znali peti več pesmi, a mlajši so se naučili od njih. Razumljivo, da se v tako naučene pesmi vrinejo harmonične napake, katere sem
začel popravljati. To pa se ni dalo kar tako v gostilni 111 dogovorili smo se, da bomo prosili župnika, če bi nad1 dovolil imeti med cerkvenimi vajami tudi vaje za n«' rodne pesmi. Župnik je v to navdušeno pristal in tak° so se začele, bi skoraj rekel, redne vaje za »narodno« petje-To je vel)alo v začetku samo za moški zbor. Ker P* nas je župnik navadno pustil same, sem začel prepisoval* glaske novih pesmi za mešani zbor in v kratkem čas® smo imeli dovolj programa za morebitni nastop, kar s« je zgodilo za miklavževanje leta 1937. S tem pa se S® nismo zadovoljili. Začeli smo premišljati, kako bi prišli d° pravega dela z zborom in na pomoč nam je prišel pok-dr. Zorko Ščuka, ki nam je dal na razpolago velik0 sobo svojega stanovanja in klavir v samem centru m°' sta. Tam so se redno vršile vaje dvakrat na teden *** to vedno ob stoodstotni udeležbi. Ta zbor je štel 37 čl®-' nov, (v cerkvi kakih 60 članov) 20 moških in 17 žensk-Tam smo imeli vaje za mešani in moški zbor, pri pevk’ Slavi Šemrl-Košuta za ženski zbor, za soliste pa pf* meni doma, kjer sem naučil tudi Vodopivčevo spevoigro «Kovačev študent« s katero smo imeli skoraj javfl° predstavo v dvorani «pri Lovcu« 26. februarja leta 1938-Pri dr. Ščuki smo imeli dva koncerta z mešanim, moški®1 in ženskim zborom ter s solisti; izvajali smo tudi sekst®! iz opere “Prodana nevesta«. Naš zbor je postal zna*1 povsod od Krasa do Goriške, saj so bili izleti vsak tedefl-Leta 1938 smo bili povabljeni celo na jugoslovanski ko®' zulat na proslavo sv. Save. Vse je bilo tako organiziran0, da smo imeli pravi društveni odbor s pravili. Preds®' doval mu je v taborišču umrli Alojz Samec, tajnik je b*1 Janko Pestotnik, odborniki pa Ivan Rioza, Lado Premi-1* in Josip Medved,

PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
25. januarja 197®
košarka
V KOPAČEVEM POKALU
POMEMBNA ZMAGA GORIČANOV
Pagnossin je doma premagal močno francosko peterko Olympique
OI/mpique 104:91
Pagnossin
(50:41)
PAGNOSSIN: Valer.tinsing, Pom-exter 35. Soro 6, Premier 13, An-reassi 9, Laing 6, Cortinovis 5, An-l°nucci 11, Bruni 13, Trucco 6.
°LYMPIQUE: Ozranka 4, Pravilna, Vebobe 12. Dutto, Gruda 13, u-ato 17, Cachemire 20, Brakes 7, Jones 8.
SODNIKA: Spreitzer (Avstrija), Alberti (Švica).
Pagnossin 20:29, 01ympique
V	torek je v tekmi za Koračev Pokal goriški Pagnossin doma pre-I Sal francosko moštvo 01ympique
Antibesa. Tekma ni bila na vi-oki tehnični ravni, čeorav obe Eystyi uvrščata več dobrih igralcev. ykipi sta se stalno menjavali v oastvu, le ob koncu polčasa so rw"?ač*ni utegnili z dobrimi proti-koše^* P°ve^ati prednost na devet
V	drugem polčasu je goriška eki-i1 znatno večala razliko košev v -Jj!}0 korist, tako da je v 9. min. J“yua že s 16 točkami razlike. Te-j A'.. je trener Goričanov poslal na snsce rezervne igralce, da bi tudi
i Pripomogli k zmagi, i ,;0,Priliko pa so Francozi dobro *n so v nekaj minutah c a°knadili skoraj ves zaostanek, t P^ratkom na igrišče Pomdex-. Ja in ostalih standardnih igralcev j , u®Pel° goriški ekipi si priboriti zrn a,1Sn-i° Prednost in končno tudi aagati. Med posamezniki v vrstah p ^Possina gre pohvaliti Američana todexterja ter mladega Antonuc-Dro’ tnec* Francozi r' državna re-ter 2e,ntar|l'a Cachemira in Bonatoja
Američana Jonesa.
Izidi
M.M.
noči Barcelona v Beogradu premagala domači Radnički LMK z 99:92 (53:46).
BOLOGNA - V 3. kolu pokala je bolonjski Sinudyne premagal dunajsko moštvo UBSC z 89:68 (45:35).
POKAL L. RONCHETTI
Omsa Faenza (Italija) -Szekesfehrvari (Madžarska) 48:53
HOKEJ NA LEDU
Olimpiji naslov
V	zadnjem kolu 1. jugoslovanske lige je ljubljanska Olimpija po predvidevanju premagala beograjsko Cr-veno zvezdo z 9:3 in je tako tudi uradno postala letošnji državni prvak.
Po tem porazu pa je Crvena zvezda izpadla v drugo ligo.
V	drugi tekmi tega kola so Jesenice premagale Kranjsko goro s 17:2.
NA PLAN DE CORONESU
Še en uspeh Stenmarka
Na mednarodnem smučarskem FIS tekmovanju na Plan d - Coronesu je zmagal v slalomu za «Adamov me-
morial* Šved Stenmark. Po prvem spustu je bil šele šesti, v drugem pa je nadoknadil vse kar je v prvem zamudil. Na kupni lestvici je bil za 44 stotink sekunde hitrejši od drugouvrščenega »azzurra* Davida, tretji pa je bil še en italijanski smučar Troyer, za katerim sta se uvrstila še Toni n Nockler. Ta je po prvi vožnji vodil.
NOGOMET
DISCIPLINSKI UKREPI
Fontana (Triestina) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija je za dve koli izključila Vincenzija (Bologna) ter do vključno 24. julija predsednika Verone Severia Ga-ronzija.
V	B ligi je za eno kolo prepovedal- Bariju nastopati na domačem igrišču, za eno kolo pa izključila Pellegrinija (Pescara), Ferrarija (Spal) in Panizzo (Taranto).
V	polprofesionalnih prvenstvih pa je med ostalim za eno kolo izključila tudi igralca Triestine Fontano.
NOGOMET.
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
ZADOVOLJIV OBRAČUN NAŠIH EKIP
Nogometaši Mladosti in Sovodenj upajo na boljšo igro v drugem delu lige
Po popolnoma negativnem 14. kolu prvenstva v 3. AL, ko sta morali Mladost in Sovodnje prepustiti nasprotnikom celoten izkupiček, sta naši dve moštvi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva le zadovoljili in osvojili tri od štirih razpoložljivih točk.
Mladost se je po hudem spodrsljaju v srečanju s Sagradom le popravila in osvojila točko v srečanju s solidno enajsterico iz Fogliana. Bar-banovi varovanci so imeli v nedeljo res lepo priložnost za osvojitev vse-c izkupička, saj so po prvem polčasu vodili z 2:0, pri stanju 2:2, pa je kapetan Mladosti Aldo Ferletič za-streljal enajstmetrovko. Kljub temu pa je bila tudi le točka dovolj, saj so se tako pomirili duhovi po tekmi s Sagradom.
V nedeljo se bo začel povratni del prvenstva, Mladost pa bo sprejela v goste vodečo Pro Farro, s katero je v prvem delu izgubila z 2:1. Do-berdobcem se tokrat nudi res lepa priložnost, da se primerno oddolžijo.
Ob koncu tega prvega dela prvenstva pa še kratek statistični pregled.
Mladost je na domačem igrišču o-svojila petkrat ves izkupiček, dvakrat je remizirala, z goriško Azzur-ro pa je doživela edini domači poraz. V gosteh je igrala Mladost dosti slabše, saj je le enkrat zmagala, (v tretjem kolu z Vermeglianom) in en-
Zaključil se je prvi del prve italijanske lige. Skoraj 50 tujih košarkarjev v bistvu odloča o poteku tega, letos izredno izenačenega prvenstva. Vsi, tudi igralci v italijanski ligi, so Američani, razen dveh, sta Jugoslovana: Krešimir čosič
3. kola (četrtfinale) r.	A	SKUPINA
lnter Bratislava (ČSSR) -gibona Zagreb (Jug.)	83:68
U*hez (Francija) -Arrigoni Rieti (Italija)	83:96
LESTVICA
lnter 23	^rr’®on'	CMhez in
pn	B	SKUPINA
^aossin Gorica (Italija) -p^mpigue Antibes (Fr.)	104:91
"Jtizan Beograd (Jug.) -«aPoel Haifa (Izrael) 103:96 p ,	LESTVICA
j. arbzan 6; Pagnossin 4; Hapoel ’ 01ympique 0. j, , C SKUPINA aoplastika Split (Jug.) -blavija Praga (ČSSR) 92:77 '"j?11 (Francija) -EveU Monceau (Belgija) 100:71 LESTVICA	' ’
6; Jugoplastika 4; Slavija • Monceau 0
D SKUPINA
' Olimpija Ljubljana (Jug.) -btandard Boule d’Or Liege (Bel.)
(v.	104:85
^ooificio Badalona (Šp.) -Gvat Yagur (Izrael)	92:90
-	LESTVICA
Gotonificio in Standard 4; Iskra lmPija in G vat Yagur 2
POKAL
pokalnih prvakov
P^az Radničkega LMK
BEOGRAD - V 3. kolu A skupine ^opskega košarkarskega tekmova-
Ja Pokala pokalnih prvakov je si-	Krešimir Cosič
iiiiiiiiniiiiiiniiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiHiiniiiiiiiiiiiiiMiMiiiiimiiHiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiii
PO KONČANEM PRVEM DELU PRVE ITALIJANSKE KOŠARKARSKE LIGE
ČOSIČ IN Š0LMAN NEZADOVOLJNA
Oba jugoslovanska košarkarja sta imela težave s poškodbami
smučarski tek
V ČRNEM VRHU
Trnovski maraton živa tradicija NOB
Tekmovanje bo 11. februarja, prijave pa je treba poslati do konca tega meseca
C>ovski smučarski maraton v nem vrhu nad Idrijo so začeli Vena ati po zš'edu Skandinavcev, ndar so ga prilagodili domačim Z njim želijo pospeševati hi en rski tek’ ki ie velikega pora? za telesno vzgojo, zdravje in Po vedril0- Zato so začeli prirejati r ,e8 klasičnega smučarskega ma-0j).°na tudi tek na krajši progi za skia*e, ki se ukvarjajo s imučar-bave 'tek°m zarad' zdravje, in za-
mladino j rnovski
rgj^nnopolitična manifestacija. Prišla, ev ie v spomin na boje enot korpusa NOV. Z njim
ter posebna teka za osnovno-
in vojake, smučarski maraton
Cii dfenašajo revolucionarne tradi na mladi rod.
tori 1 za letošnji 5. trnovski mara tei Se člani organizacijskega komiki skrbno pripravljajo in v kolibo ~0clo snežne razmere ugodne, deli art letošnje prireditve v neti,,.;1?' H. februarja 1979 ob 9.30 narjU ^hotelom Bor v -rnem vrhu
kakor vsako leto, se bodo (42 ®^er>ci lahko odločili za veliki Prir, j ). ali mali (21 km) maraton, be paaniki JLA, teritorialne obra- v (12'u m*bce bodo tekli v teku SLO •ha» * )• Pionirji "a na 10 km. Pri Vale- ”u 'ahko sodelujejo tekmo-°beh spolov, vendar velja za 'kega* starostna omejitev leto
r°jst
ya 1961 in starejši, pri «malem» ki ra rojeni leta 1964 in
Za j^tnina zr odrasle je 100 din, 50 j'.Jake in učen-3 v gospodarstvu jivfvn in za pionirje 10 din. Pri zaaici° je potrebno poslati organi-jj iškemu Odbor- najkasneje do pPi, lannar.ia ” orimer skupinske tr,iave (športni ''iubl, društva, tonske organizacije, sindikalne
organizacije, šol in drugi) je potrebno prav tako navest* vse podatke, ki jih mora posameznik napisati v prijavnico. Udeleženci NOB morajo svoje prijavnice še zlasti skrbno izpolr kajti trije najuspešnejši bodo prejeli srebrn pokale ZZB NOV Slovenije. Prijavnice in startnino (oboje najkasneje do 31. januarja) je potrebno poslati na naslov:
Trnovski maraton, 65280 Idrija, St. Rozmana 25, p.p. 54.
Vsak udetoženec bo dobil v trajno last startno številko, bilten trnovskega maratona ter ob prihodu skozi cilj še spominsko značko.
SILVO KOVAČ
MINIBASKET
«/ANI & KOSEiVv*ASSfcJR*
Poletovci požrtvovalni
Polet
51:46
sa,
Zajec
Libertas A (30:14)
POLET: Feri 18, Granier 6, Pero Verša 6. Košuta 12. Persi 2, 2, Jerič, Bellafontana, šker-lavaj, Sartorati. *
PM: Polet 2:16.
Poletovi najmlajši košarkarji so tokrat pc dveh zaporednih remijih in eni zmagi doživeli poraz proti prvemu v tej skupini. Čeprav so openskih vrstah - di bolezni manjkali Fabi. Ipavec in Kerpan, so »oranžni* pokazali dobro igro v na padu, medtem ko so v obrambi večkrat kratkomalo zaspali. To se jc poznalo predvsem v prvih dveh četrtinah, ob koncu katerih so zaostajali za kar 16 točk. V nadalje vanju tekme so aoletovci sicer tudi v obrambi dali vse od sebe, bilo pa je prepozno.
in Damir šolman, ki pa sta v letošnjem prvenstvu igrala s spremenljivo srečo.
Za prvi letošnji obračun smo oba košarkarja pozvali po telefonu. Krešimir čosič igra z bolonjskim Sinu-dyne. Moštvo je pred prvenstvom startalo z velikimi ambicijami. No, doslej pa so Bolonjčani igrali dokaj poprečno in so le na sredini lestvice.
*Kako to?* vprašamo Krešimira čosiča.
čosič: «Res je, doslej nismo izpolnili pričakovanj. Naše predpr-venstvene priprave so bile pomanjkljive. Le v zadnjem trenutku smo se vsi skupaj zbrali. Nekaj Sinudy-nejevih Igralcev je bilo zaposlenih z reprezentanco v Manili in tudi jaz sem nastopal na svetovnem prvenstvu. Brez priprav pa tudi dobra ekipa ne more" doseči velikih rezultatov.*
«S svojo igro si zadovoljen?* »Nisem. Po svetovnem prvenstvu sem imel hude težave s poškodbami. Dlje časa nisem treniral in tako nisem mogel dati ekipi svojega doprinosa.*
«Ostaja še drugi del prvenstva. Bo Sinudgne lahko posegel po prvih mestih?*
«V drugem delu igre imamo gotovo boljši spored. Upam, da bomo le zaigrali tako, kot od nas pričakujejo zvesti bolonjski navijači. V drugem delu moramo popraviti vse to, kar smo v tem prvem delu zamudili.*
tSicer pa ste zaposleni tudi v pokalu pokalnih prvakov...»
«Tudi v tem pokalu nismo startali najbolje. Gre pa omeniti, da smo prvi dve tekmi igrali na tujem. Prepričan sem, da bomo doma lahko premagali vse nasprotnike svoje skupine.*
Damir šolman igra za Mecap iz Vigevana, ki je doslej zbral le bore štiri točke in je seveda zadnji na lestvici. Šolmanova ekipa je praktično že izpadla iz A-l lige.
«Damir, pravijo da je Mecap letošnje največje razočaranje prve i-ialijanske lige. . .»
«Položaj na lestvici jasno kaže, da smo doslej odpovedali. Zadnji smo na lestvici brez možnosti za obstanek v ligi. Sicer pa se nas je "kozi vso prvenstvo držala izredna
miiiiiuimiiiimiiitiiiHiimiiiiiiiiiiitiiiiiiimimiiiii
OBVESTILA
ŠD Mladina - Križ sklisuje jutri, 26. jan. ob 21. url v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma Z. OBČNI ZBOR. Dnevni red:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Poročilo referentov za posamezne panogo
5.	Pozdravi
6.	Razrešnica staremu odboru
7.	Diskusija
8.	Volitve
9.	Razno
* * *
Športno društvo KONTOVEL sklicuje dne 29. januarja ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva na Proseku (Soščeva hiša)
REDNI LETNI OBČN ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva;
2.	poročila,
3.	pozdravi;
4.	diskusija;
5.	volitev novega odbora;
6.	razno.
* * »
ŠK KRAS
sklicuje jutri, 26. januarja, ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Zgoniku
15. redni občni zbor Dnevni red
1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2 poročila
3.	pozdravi in diskusije
4.	izvolitev volilne komisije
5.	razrešnica staremu odboru
6.	volitve novega odbora
7.	razno
smola. Več tekem smo izgubili s tesr.o razliko, poleg tega pa so skoraj vse standardne igralce pestile poškodbe.*
«Tvoj doprinos je bil doslej bolj skromen. . .»
«Res je, ekipi nisem dal in nisem mogel dati tega, česar sem hotel. Še vedno imam težave s poškodbo na kolenu, Potreboval bi najmanj mesec dni počitka, toda vsaka točka je za nas krvavo potrebna in zato je treba igrati. Poznaš me, do košarke, do svojih klubov sem vedno imel resen in pošten odnos. Tudi v Vigevanu dam vse od sebe, da bi klubu dal svoj doprinos, toda s to poškodbo na kolenu res ne zmorem več.*
«Po končanem prvenstvu se boš verjetno vrnil v Jugoslavijo?»
»Tega trenutno še ne morem u-radno izjaviti. Sicer pa je jasno, da v primeru, ko.imi v Vigevanu ne obnovijo dogovora, se bom vrnil v domovino.*
«V' kateri klub?*
»V Jugoplastiko. seveda.*
Branko Lakovič
AVTOMOBILIZEM
rtšt,LY MONTli CARLU
Waldegaard v vodstvu
MONTE CARLO — Po 19 vožnjah 47. rallyja Monte Carla vodi Walde-gaard na ford escortu pred Mikkolo z enakim avtomobilom.
krat remizirala, šest-krat pa izgubila.
Napadalci Mladosti so bili tokrat zelo uspešni, saj so kar 24-krat stresli nasprotnikovo mrežo, obramba pa je nekaj šepala, saj je prejela 25 zadetkov.
Ob okneu pa še lestvica najboljših strelcev Mladosti:
Gabrijel Ferfolja 14, Karel Ferfo-lja 5, Aldo Ferletič 2, Darjo in Edi Gergolet ter Bruno Šuligoj 1.
Tudi Sovodenjci so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva zadovoljili in v srečanju s San Lorenzem v gosteh osvojili ves izkupiček.
Sovodnje v prvem povratnem kolu ne čaka težka naloga, saj bodo sprejeli v goste enajsterico iz Braz-zana, ki sodi med slabša moštva v tem prvenstvu, saj je v dosedanjih srečanjih zbrala le 11 točk.
Sovodnje pa so v prvem srečanju v gosteh s to enajsterico remizirale. Tudi za sovodnje bomo na kratko predstavili komaj končani prvi del prvenstva.
Sovodnje so pred domačo publiko o-svojili šest točk z dvema zmagama in dvema remijema, trikrat pa so
■iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiitniiriiiiiiuimiiiiiiiiiiii
OBVESTILA
ŠD PRIMOREC
sklicuje
redni občni zbor
jutri, 26. januraja, ob 20.00 oz. ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
Dnevni red
1.	poročila
2.	diskusija
3.	razno	Vabljeni!
• * •
SPK čupa Iz Sesljana
obvešča člane in prijatelje, da bo jutri, 26. januarja 1979, v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11. nadstr. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v dragem sklicanju
izredni občni zbor na katerem bomo sklepali o spremembi člena L, drugi odstavek, društvenega statuta: «Društvo je slovensko.. .» v «člani društva so lahko italijanski državljani slovenske narodnosti. . .»
V isti dvorani bo istega dne ob 20.30 v prvem sklicanju In ob 21. uri v drugem sklicanju
7. redni občni zbor Dnevni red občnega zbora bo obsegal:
1.	Poročilo odbora o delovanju v pretekli sezoni
2.	Poročilo nadzornega odbora
3.	Razrešnico staremu odboru
4,. Volitve novega odbora za dv.e-letje 1979 - 1980 5. Razno
•**	itn
ŠD BREG
vabi na trinajsti redni občni zbor, ki bo v Prešernovi dvorani (gledališče Boljunec) v ponedeljek, 29. januarja, ob 20.30.
Dnevni red:
1.	Otvoritev In izvolitev pred-sedstva *
2.	Predsedniško tajniško In blagajniško poročilo;
3.	Poročila referentov;
4.	Poročila nadzornega odbora;
5.	Pozdravi;
6.	Razrešnica;
7.	Izvolitev novega odbora;
8.	Razno.
izgubili. V gosteh so Sovodenjci le dvakrat doživeli grenkobo poraza, trikrat so remizirali, kvakrat pa zmagali. Sovodnje so v tem prvenstvu dale 19 zadetkov, prejele pa so kar 27 zadetkov. Ob koncu pa bi objavili še lestvico najboljših strelcev pri Sovodnjah:
Florenin 6, Marson 4, Butkovič 3, Musolin, Sambo in Vižintin 2, Tomšič in Petejan 1.
IZIDI 15. KOLA
Poggio - Panzano	4:0
Vermegliano - Brazzanese	2:2
Pro Farra - L. Capriva	2:2
Piedimonte - Isonzo	0:2
Villanova - Azzurra	0:1
San Lorenzo - Sovodnje	1:2
Mladost - Fogliano	2:2
Mariano - Sagrado	1:0
LESTVICA
Pro Farra 23; Sagrado 22; Isonzo 21; Mariano 20; Fogliano 19; Villanova 17; Azzurra 16; Mladost in Poggio 15; Sovodnje in San Lorenzo 13; Lib. Capriva 12; Brazzanese 11; Vermegliano 9; Panzano in Piedimonte 6.
PRIHODNJE KOLO (28.1.) Villanova - Poggio; Azzurra - Panzano; San Lorenzo - Vermegliano Sovodnje - Brazzanese; Mladost Pro Farra; Fogliano - Lib. Capriva Mariano - Piedimonte; Sagrado Isonzo.	(fg)
Sloga je tekmo z Moglianom Venetom sicer Izgubila, vendar kleta prikazala borbeno in dobro odbojko
aaiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiNnaiimmiiiiitmniHnniniiiiNnfiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiumiMiniiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiimnnmiimtmnmimt
Iz planinskega sveta
V	nedeljo
bo društveno tekmovanje SPDT
Zadnja nedelja smučarskega tečaja našega planinskega društva bo hkrati sovpadala tudi z drugim društvenim smučarskim tekmovanjem. Prvo tako tekmovanje je bilo leta 1974 na Krvavcu, drugo pa bo, kot le rečeno, letos na Zoncolanu. Tekmovanje bo samo v veleslalomu, smučarji pa bodo tekmovali v treh kategorijah, ne glede na spol. Kategorije pa bodo naslednje: otroci do 10. leta starosti, mladinci od 10. do 16. ter člani od 16. leta starosti naprej. Te kategorije bodo seveda veljale samo za to tekmovanje in nimajo nobene absolutne vrednosti.
V	torek zvečer se je na sedežu društva zaključilo vpisovanje, opraviti pa so tudi te žreb startnih številk; za tekmovanje pa se je v vseh kategorijah vpisalo 81 smučarjev, h se bodo v nedeljo spustili po progi »Les goles» na Zoncolanu. Spusti se bodo pričeli ob 10. uri, nagrajevanje pa bo že v popoldanskih urah v gostišču *Alla pace alpina*. Ob priliki tega tekmovanja je SPDT priredilo avtobusni izlet v Ravascletto. Tako se bo v nedeljo zjutraj točno ob 6. uri zbralo na trgu pred sodnijo v Trstu (Foro Ulpiano) kakih 250 izletnikov, ki bodo prispeli v Ravascletto kar s 5 avtobusi.
Kako pa je bilo prejšnjo nedeljo na snegu? Tečaj se je na Zoncolanu redno odvijal, vreme je bilo sončno, prav obratno kot doma, kjer r: je dež izmenjaval z meglo in vetrom, sneg je bil dober za smuko, pa tudi vrst pri žičnicah ni bilo treba čakati. Smučarski učitelji so o-
pravili testiranje tečajnikov, uradno podeljevanje zasluženih srebrnih in zlatih zvezdic pa bo skupno z nagrajevanjem društvenega smučarskega prvenstva. Tako se bo zaključil prvi del smučarske sezone SPDT, točneje šestnedeljski tečaj, ki je številčno prav dobro uspel, saj se ga udeležuje preko sto ljudi vseh starosti in smučarskega znanja, ter še društveno tekmovanje. Sledili bodo še posamezni avtobusni smučarski izleti, nazadnje pa še zimske športne igre, ki bodo približno v začetku marca.
Ostalo delovanje SPDT
Prešnji petek se nam je v okviru predavateljske sezone SPDT predstavil dr. Franc Habe iz Postojne v vlogi evropskega popotnika in planinca. Svoje predavanje, ki jo je imenoval: »Po gorah in fjordih Norveške* je opremil 2 lepimi barvnimi diapozitivi, ki so dajali njegovemu podajanju še večji poudarek in ton. Omenili bi le, da to hi bilo izrazito predavanje o gorah, saj so te le nakazane, zato, p a.so bili popotniški zapisi toliko bolj zanimivi.
Preteklo nedeljo so se planinci SPD T, ki se niso podali na sneg, zbrali na izletu po tržaškem Krasu. Vreme ni bilo planincem naklonjeno, vseeno pa so ovravili zadan si program in prehodili pot od Opčin na vrh Med-vedjaka in nazaj. Planinci programirajo še druge izlete.
Slovenski smučarji rinejo v tujino
Kdor je te dni odšel čez kak glavni mejni prehod med Italijo in Jugoslavijo po bencin ali meso, je prav gotovo opazil celo vrsto avtomobilov
z jugoslovansko evidenčno tablico. Vendar pa to niso bili običajni kupci, ki jih ob koncih tedna srečujemo po prenatrpanih tržaških trgovinah, to so bili — smučarji.
Kako to? Pred nekaj dnevi so st v Jugoslaviji začele šolske počitni-c • ob koncu polletja, ki trajajo kar 14 dni. Mnogo mladih se je zato o-dločilo za smučanje, vendar pa nt doma, temveč v tujini.
Ta tujina pa pomeni posebno smučarska letovišča v Dolomitih (Val Gardena, Val Pusteria, Val Badia in druge), v Karniji, pa tudi na Koroškem in drugje. Zakaj pa v tujino? Glavni razlog za to je prenatrpanost domačih smučišč. Kranjska gora, Krvavec, Vogel in ostali slovenski smučarski centri očitno ne zadostujejo povpraševanju po snežnih progah, goto je treba v uzgnanstvoi. Poleg tega je tu tudi postrežba boljša, večja izbira je smučišč,' zabav, restavracij, skratka smučar se tu bolje znajde, predvsem pa boljše počuti kot doma. To je grenka ugotovi-■ tev, vendar pa sipama. Turistični delavci v Sloveniji bodo moralt' dobro pomisliti, kako bodo pripravili in programirali svojo prihodnjo smučarsko sezono, sicer pa... tudi v Sloveniji so že sedaj vsa smučišča prenatrpana, čeprav je uhajanja v tujino vedno več.
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiRiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinHiiiiiMtiiHiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiin
KOŠARKA
NAŠE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
Tokrat vrsta nepričakovanih spodrsljajev
Poraz Jadrana v promocijskem prvenstvu - Tudi v nižjih kategorijah naši odpovedali
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Izredno presenečenje v promocijskem prvenstvu: predzadnja na lestvici, Stella Azzurra je kar v Dolini premagala prvouvrščene in še nepremagane jadranovce. Le-ti so nastopili brez obeh svojih najboljših strelcev, ki sta bila istega dne zaposlena z mladinsko ekipo, vendar pa bi tudi v tako okrnjeni postavi Valičevj fantje morali zanesljivo zmagati. Slab dan in pa podcenjevanje nasprotnika pa je Jadran drago stalo. Potem ko je zapovrstjo premagal vse najnevarnejše nasprotnike, je namreč kazalo, da je Jadran praktično že kvalificiran v naslednji del. Sedaj pa zaostajajo najbližji zasledovalci le še za dve točki, predstavniki združene ekipe z Opčin in Kontovela pa bodo v povratnem delu morali v goste še k Jeans Cornerju in Boru. Torej, obeta se še zanimiv boj za osvojitev prvega mesta.
Borovci so tokrat imeli lahko nalogo in so po začetnih težavah visoko razliko premagali miljsko Cartario. Kljub nekaterim napakam je bilo iz nekaterih dobrih potez videti. da se borovci počasi spet vračajo v form« in da bodo še lahko odigrali vidno vlogo v tem prven stvu.
IZIDI 8. KOLA
Bor — Cartaria	108:85
Grandi Motor! — CUS 83:78 Barcolana — Jeans Corner 59:84 Ferroviario — Scoglietto 70:57 Jadran — Stella Azzurra 71:75 LESTVICA
Jadran 14, Ferroviario in Jeans Corner 12. Bor in Scoglietto 10. Grandi Motori 8, Barcolana 6, CUS in Stella Azzurra 4. Cartaria 0.
PRIHODNJE KOLO Jadran - Cartaria (27.1. ob 17.30 v Dolini); Jeans Corner - Grandi Motori; Bor Ferroviario (28.1. ob 11.00 v Dolini); CUS - Barcolana
MLADINCI
Osrednja tekma mladinskega pr venstva je bil spopad med Alabardo
in Borom, ki je odločal o četrtem mestu na lestvici. Po enem podaljšku so zmagali borovci, katerim se tako odpira celo možnost za osvojitev tretjega položaja. Parovelovi varovanci so zaigrali v izrednem slogu v prvem polčasu, ko so celo vodili s petindvajsetimi pikami, a so nato vidno popustili v drugem delu, ko so jih nasprotniki dohiteli tik pred koncem. K sreči so borovci ohranili mirno kri ter je Bruno Kneipp nekaj sekund pred iztekom časa dosegel z dvema prostima metoma zmago za svojo ekipo.
Jadran ni imel prevelikih težav za osvojitev celotnega izkupička proti Servolani. Tavčarjevi varovanci že mislijo na tretji odločilni dvoboj s Hurlinghamom, ki ga bo verjetno treba odigrati po končanem prvenstvu za določitev ekipe, ki se bo uvrstila v nadaljnji del. Ekipi sta trenutno zanesljivo na vrhu lestvice in najverjetneje je, da bosta svoj mrtvi tek nadaljevali d. konca pr venstva.
IZIDI 10. KOLA
Hurlingham — Ferroviario 90:67 Servolana — Jadran 62:78 lnter 1904 - Stella Azzurra 62:61 Alabarda — Bor	84:85
LESTVICA
Jadran in Hurlingham 18, Bor in Ferroviario 12, Alabarda 8, Servolana in lnter 1904 6, S. Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO Bor - Ferroviario (27.1. ob 15.30 v Dolini); Hurlingham - lnter 1904; Servolana - Alabarda; Jadran -Steli.' Azzurra (28.1. ob 11.30 na Kontovelu).
KADETI
SKUPINA A
Tekma Bor - Chiadino je bila pre tožena zaradi slabega vremena. Tako je že drugič, ko borovcem nagaja slabo vreme (prvič so prenesli tekmo s Ferroviariom zaradi mra za).
IZIDI 6. KOLA
SGT — Alabarda	71:70
Don Bosco A - lnter 1904 B 86:76
Počitek: Ferroviario.
LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem) Alabarda (5) in SGT (5) 8, Ferroviario (4) 6, Don Bosco A (5) in lnter 1904 (5) 4. Bor (3) in Chiadino (4) 0.
PRIHODNJE KOLO Ferroviario - lnter 1904 B; Don Bosco A - Bor (danes ob 19.30 v telovadnici v Istrski ulici); Alabarda - Chiadino.
SKUPINA B
Kontovel je odigral «trening tekmo* proti Servolani. Kot sam izid priča, je bila razlika na igrišču prevelika. Kontovelci si bodo svoje možnosti za uvrstite, na prvo mesto zaigrali v prihodnjem kolu, ko sprejmejo v goste nevarni lnter 1904 A.
Breg je v tem kolu dokazal, da je bil hud poraz proti Interju v prejšnjem kolu le epizoda: Brežani so bili namreč skoraj do konca enakovredni močni ekipi Don Boscf B (ki pa je prva ekipa), v zaključnih trenutkih pa so zagrešili nekaj naivnih napak, kar je pokopalo njihove upe. Možnost za »revanšo* imajo te v prihodnjem kolu, ko bodo igrali s šibko Sabo.
IZIDI 3. KOLA
Servolana — Kontovel	52:151
Breg — Don Bosco B	78:86
lnter 1904 A - Saba	114:62
LESTVICA
Kontovel in lnter 1904 A 6, Breg, Servolana in Don Bosco B 2, Saba 0.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - lnter 1904 A (27.1. ob
17.00	na Kontovelu); Don Bosco B -Servolana; Breg - Saba (28.1. ob
9.00	v Dolini).
NARAŠČAJNIKI
Tudi v tretjem kolu tega prvenstva naša dva predstavnika nista i-mela sreče. Kontovelci, ki so z \pu-stili v prejšnjih dveh srečanjih dober vtis (spoprijeli so se namreč z najmočnejšima ekipama), so tokrat nastopili brez nekaterih standard-
nih igralcev, ki so oboleli za gripo. Tudi poletovci se niso najbolje izkazali, v Tavčarjevi ekipi pa je problem ta, da razpolaga le z osmimi igralci.
IZIDI 3. KOLA
Servolana — lnter 1904	87:73
Polet — Chiadino	47:55
Ferroviario — Don Bosco 64:63 Alabarda — Kontovel	101:85
Počitek: Libertas.
LESTVICA
Servolana 6 Ferroviario, Chiadino, Alabarda in lnter 1904 4, Don j Bosco 2, Kontovel, Polet in Libertas 0.
PRIHODNJE KOLO Chiadino - Don Bosco; Kontovel -Ferroviario (28.1. ob 9.30 na Kontovelu); Polet - Libertas (28.1. ob 11.00 na Opčinah); lnter 1904 - Alabarda. Počitek: Servolana.
DEČKI
Sokol je v tem kolu počival (Na-brežinci so sicer odigrali tekmo z Borom, ki se je zaključila pri izidi 76:56 za borovce, ki bodo nastopali v prvenstvu »propaganda*).
Kontovel pa je v močno okrnjeni postavi (tudi v tej ekipi je razsajala gripa) doživel visok poraz v Miljah.
IZIDI 7. KOLA
Don Bosco — Scoglietto	85:36
Libertas — Alabarda	39:112
lnter Milje — Kontovel	102:42
Ferroviario — Servolana	64:58
Počitek: Sokol.
LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem) Alabarda (5) in Ferroviario (6) 10, Don Bosco (5) in Servolana (6) 8, Kontovel (6) in lnter Milje (6) 6, Sokol (6) in Libertas (7) 2, Scoglietto (6) 0.
PRIHODNJE KOLO Sokol - Don Bosco (27.1. ob 16.00 v Nabrežini); Scoglietto - Libertas; Servolana - lnter Milje; Kontovel -Alabarda (27.1. ob 15.00 na Kontovelu).
Počitek: Ferroviario.
Marko
Občni zbor SPDT bo v ponedeljek, 19. februarja 1979. Priprave so že v teku, namen in mnenje sedanjega vodstva pa je. da je treba odbor še bolj pomladiti.
Je to alpinizem?
Lanskega leta se je na južnem področju Monte Rosa odvijalo veliko smučarsko-alpinistično tekmovanje za pokal «Oltorina Mezzalame*, alpinista, ki je v letih od 1920-30 med irugim prečil celo verigo Alp. Pred tremi leti so to tekmovanje šteli za 1. svetovno prvenstvo alpinistov, med drugimi pa so se ga udeležili tudi slovenski zastopniki. Ti so se t tega tekmovanja vrnili razočarani. Tekmovanje ni bilo v alpinističnem znanju, izkušnji ter telesni in duševni pripravljenosti, temveč predvsem v tehniki, kar točneje pomeni v strogo specializirani pripravi in o-premi.
Tekmovanja se je udeležilo 39 e-kip, ki so morale prekoračiti in preplezati mnogo vrhov in sedel. Zmagala je trojka italijanske vojaške gozdne šole. ki je za pot porabila vsega skupaj 4 u~e, 5 minut ter 26 sekund. Lahko tu še govorimo o alpinizmu? Lahko približamo in istovetimo pojma tekmovanja in alpinizma ter ur, minut in sekund z alpinizmom, ne da bi pri tem opravili nedopustljive malomarnosti in misti-fikacije?
DUŠAN JELINČIČ
Zanimivo predavanje
V petek so se zbrali člani in prijatelji SPD Gorica v klubu «Simon Gregorčič* na 'predavanju inž. arh. Janeza Bizjaka iz Trbovelj. Naslov predavanja: «Nepozabna pustolovščina — Grenlandija 1978*. Preda-vrtelj je zbral 230 barvnih diapozitivov in v njih prikazal daljni ledeni svet ter dogodivščine odprave zasavskega alpinističnega odseka (Trbovlje. Hrastnik in Zagorje). Odprave se je udeležil kot vodja tudi predavatelj. Prikazal je čudovite prizore vzhajajočega sonca, brez noči, in tamkajšnjo floro, ki pa o-živi, cvete in umri. v enem samem mesecu. Prikazal je običaje in življenje tamkajšnjega prebivalstva.
Lani so te gore prvič obisfcaH tudi slovenski alpinisti, na sedem vrhov so stopili kot prvi pristopnih in jih imenovali s slouenskimf imeni. Nepozabna pustolovščina, samopremagovanja je vzbudila pri poslušalcih velik vtis.
Da ne pozabim navesti še imen 7 vrhov ki so jih slovenski za savski alpinisti osvojili: 1. Zasavje, 2. Glažuta, 3. Pedenj, 4. Trbovlje, 3. Slovenija, 6. Zagorje in 7. Ojstro.
Predavatelja je ob odsotnosti predsednika pozdravila in predstavila ter mu čestitala za velik podvig podpredsednica Jožica Smet.
J.S.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Itallfo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101 603-45361 y\DIT» DZS	61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo.. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
25. januarja 1979
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska j
J/tt
Ifrtf založnikov FIEGU,‘
Pred zasedanjem koordinacijskega biroja neuvrščenih v Maputu
ZA VEČJO ENOTNOST NEUVRŠČENIH DRŽAV
V	mozambiškem glavnem mestu Maputu se bo jutri začel ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. To izredno zasedanje, ki bo trajalo teden dni, je namenjeno obravnavi položaja na jugu Afrike in ustvarjanju možnosti za povečanje solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in dr-tavami prve črte, torej tistimi, ki neposredno mejijo na afriški Jug. Osnutek dnevnega reda, ki so ga uskladili v koordinacijskem biroju v New Yorku, določa, da bodo preučili solidarnostne ukrepe in ukrepe za medsebojno pomoč z namenom, da bi okrepili in pospešili skupne akcije neuvrščenih držav za podporo osvobodilnim gibanjem.
Vprašanja, o katerih bo tekla beseda v Maputu, so torej razmeroma ozek izsek sedanjih dogajanj na razburkanem mednarodnem političnem prizorišču. Kljub temu pa za to zborovanje neuvrščenih vlada veliko zanimanje, ki deloma prav gotovo izvira tudi iz tega, da se znotraj neuvrščenega gibanja pojavljajo raznolike silnice, ki po svojih namenih ne obetajo nič dobrega.
V	jugoslovanskih uradnih krogih, kakor je minule dni izjavil predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič, pripisujejo sestanku v Maputu velik pomen, in to iz dveh razlogov. Prvi vidik zajema probleme, o katerih bodo neposredno razpravljali, torej žgoča vprašanja afriškega Juga. pri tem pa Beograd pričakuje, da bo sestanek «konkret-no prispeval k boju na afriškem Jugu in s tem potrdil politične in akcijske možnosti gibanja v sedanjem položaju*.
Daleč od resnice bi bila trditev, da je enotnost neuvrščenega gibanja omajana do te mere, da gibanje ni več sposobno opravljati svojega zgodovinskega poslanstva pri spremljanju podobe sodobnega sveta. Taka trditev bi bila iz trte izvita, ostaja pa dejstvo, ki je znano že precej časa in se je prvič o-pazneje pokazalo že na vrhunski konferenci v Colombu pred tremi leti, še močneje pa na lanski ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu, da namreč pogledi in stališča nekaterih neuvrščenih držav mečejo senco na enotnost, akcijsko sposobnost in učinkovitost neuvrščenega gibanja. Na lanski ministrski konferenci v Beogradu je udeležencem o nevarnostih, ki jih prinašajo stališča te vrste, in o nujnosti enotnega delovanja neuvrščenih odločno spregovoril »oče neuvrščenosti*, jugoslovanski predsednik Tito. Ministrsko zborovanje se je končalo uspešno — potrdilo je življenjsko moč in enotnost neuvrščenih pri vseh poglavitnih vprašanjih sodobnega sveta.
Navzlic temu pa so v gibanju še naprej ostala prisotna prizadevanja peščice (kakih deset, petnajst držav), da bi ustvarili nekakšno »progresivno jedro*, ki bi bilo vredno nekaj več, in najprej, da bi iz gibanja celo odstranili države, ki jih ta peščica šteje za nazadnjaške, za bistveno različne od sebe. V ozadju vseh teh prizadevanj, a prav nič prikrito, pa je zagovarja-cjd teze, da so države socialističnega tabora (torej Sovjetska zveza in ves vzhodni blok) edini naravni zaveznik neuvrščenih in da se je torej treba opreti nanje, se z njimi povezovati itd. itd. V kon-čri posledici bi to pomenilo enostavno izvajanje sovjetske blokovske zunanje politike. V neuvrščenem gibanju sta med državami, ki si prizadevajo v tej smeri, zlasti Kuba in Vietnam, Slednji je prav v sedanjem obdobju z napadom na sosedno, prav tako neuvrščeno Kampučijo najbolj nazorno izpričal svoj odnos do temeljnih načel neuvrščene politike.
Takšna prizadevanja so za neuvrščenost popolnoma nesprejemljiva že iz enostavnega vzroka, ki izvira iz same narave neuvrščenosti. Eden od poglavitnih ciljev gibanja je odpravljanje blokov, spreminjanje mednarodnih odnosov tako, da bodo vse države ne glede na velikost, število prebivalce^, ekonomsko in vojaško moč enakopravne in da bodo suvereno in neodvisno posegale v mednarodna dogajanja. Toda slepo priseganje na »naravno zavezništvo* z enim od blokov bi brez dvoma popolnoma skrhalo ostrino akcije neuvrščenih proti blokovski politiki v mednarodnih odnosih. Seveda ob tem sploh n; sporno, da si neuvrščeno gibanje in socialistične sile v svetu (ne pa socialistični odbor kot tak!) za radi narave mednarodnih dogajanj velikokrat prizadevajo za iste cilje.
Nobenega dvema ni, da Maputo ne bo prelomnica glede teh dilem, nerealno bi bilo pričakovati, da bo razmišljanj (glasnih in pri kri* tih) o »progresivnem jedru neuvrščenosti* kar nenadoma konec.
To ni naloga ministrskega sestanka koordinacijskega biroja. Pač pa ministri v Maputu lahko pokažejo, da je neuvrščeno gibanje navzlic tem notranjim dilemam, razprtijam ali kakorkoli jim že rečemo, spodobno, da učinkovito in enotno zastavi in izpelje vsako pomembno akcijo, v tem primeru akcijo za podporo in pomoč osvobodilnim gibanjem na jugu Afrike ter za reševanje problemov v tem delu sveta.
Tako kot oznaka »nerealno* velja za pričakovanja, da bodo razmišljanja o »progresivnem jedru* potihnila, velja tudi za nasprotna pričakovanja, da bodo obrodila kake pomembnejše sadove, če bi se namreč taka prizadevanja okrepila, bi lahko postal vprašljiv potek in izid letošnje šeste vrhunske konference neuvrščenih, ki bo jeseni v Havani. Veliko vprašanje je namreč, koliko državnikov bi v takšnih okoliščinah sploh prišlo v Havano. Neuspeha vrhunske konference pa si v neuvrščenem gibanju ne želi nihče, tudi Kubanci ne.
VLADO BARABAŠ
Odgovor genovskih delavcev morilcem
Ko so izvedeli za umor sindikalista Gnida Rosse so genovski delavci nemudoma oklicali splošno stavko in se zbrali na glavnem trgu na protestnem zborovanju. Sklenili so zaostriti aktivno budnost proti teroristom.	(Telefoto ANSA)
Z VČERAJŠNJIM ZAKLJUČNIM GLASOVANJEM
Parlamentarna komisija arhivirala preiskavo o petrolejskem škandalu
Bivša ministra Ferri in Valsecchi oproščena suma, da sta bila vpletena v afero protizakonitega finansiranja strank levega centra
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija je z 9 glasovi proti 8 oprostila bivša ministra Ferrija in VaLsecchija. Kot znano sta bila Fer-ri in Valsecchi vpletena v petrolejski škandal, oziroma v afero, ko so nekatere petrolejske družbe protizakonito finansirale stranke levega centra v začetku sedemdesetih let.
Bivša italijanska ministra tako ne bosta odgovarjala pred parlameri tom, za ta sklep pa so glasovali krščanski demokrati in socialist Carn-popiano, medtem ko so glasovali proti komunisti in predstavnik neodvisne levice Galante Garrone.
Parlamentarna preiskovalna komisija je v presenetljivo kratkem času vso zadevo arhivirala in to na skoraj neboleč način, če se le spomnimo koliko pratiu so -vzdignile «podpore» petrolejskih mogotcev strankam levega centra. Pa tudi znotraj preiskovalne komisije same ni šlo vse tako gladko, kot bi kazalo na prvi pogled. Na včerajšnjem glasovanju sta manjkala socialist Felisetti in Vaidostanec Fosson. Fe-
MHifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiMiiiiHiiiiHiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiHiifiiiiniiiiiiHiiiiniiiiiiiiiniiiiiiniiiniiiHtuiiiiiMMiiiiuiiiitiHiiiiiiiinitviiiirttiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinTuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiHiimiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiM
O ((SKRIVNOSTNI BOLEZNI», KI ŽANJE MLADA ŽIVLJENJA
V Neaplju umrla še dva otroka
Tudi Beatrice in Carlo iz revnega mestnega predela Za posebno komisijo ministrstva za zdravstvo je smrtonosna bolezen čisto navadno obolenje dihal
NEAPELJ — Kljub temu, da so j neapeljski zdravniki že prejšnji teden napovedali, da so odkrili vzrok smrti 41 dojenčkov, je »skrivnostna bolezen* terjala še dve mladi življenji. Tako je včeraj zjutraj na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice v Castellammaru di Stabia pri Neaplju umrla mala Beatrice Guerriero, stara komaj tri mesece. Popoldne pa še druga tragična vest. Med prevozom v bolnišnico «Loreto rnare*, tokrat v centru Neaplja, je umrl 6-letni Carlo Cancello. Nenadoma, a še enkrat z istimi, smrtonosnimi simptomi: visoka temperatura, ki se nadaljuje z mrzlico in na koncu otrok pade v komo, iz katere se največkrat sploh ne zbudi.
Smrt torej in na vprašanje zakaj in kaj povzroča bolezen, odgovora nihče ne pozna. Raziskovalne delovne skupine, ki v neapeljskih bolnišnicah sledijo razvoju bolezenskih i primerov pri otrocih, vedo samo to,
da bolezen napade otroke od treh mesecev do dveh let. Dalje domnevajo, da smrt povzroča virus, ki napade dihala. Vedo tudi to, da smrtonosno obolenje dihal ne spada v nobeno do sedaj znano patologijo. Kaj malo podatkov torej. Uradna zdravstvena znanost je poražena, saj so vse dosedanje raziskave brezuspešne in še enkrat je treba začeti znova. No, prav gotovo pa zdravstveni izvedenci vedo tudi, da prihajata Beatrice in Carlo, kot večina malih žrtev, iz revne družine, iz neapeljskega proletariata, iz najrevnejših predelov mesta, kjer so higienski in življenjski pogoji prav gotovo skrajno pomanjkljivi. In prav ta zadnja ugotovitev, naj bi bila glavni vzrok tako visoke umrljivosti otrok, temu nezavidljivemu rekordu, s katerim se danes »mesto sonca* mora soočati.
»Skrivnostno bolezen* je do danes preživelo le osem dojenčkov, pri številnih pa so zdravniki opazili znake
•iiiiitmiimiiiiiiiiltMilliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMniiHmuuiiimmMiiimitiiiiMiimiioiiMiiiniioiiiiinieiiiiiitmtiii
PO UMORU GUIDA ROSSA V GENOVI
Zadeva Berardi
Pribočnik Rdečih brigad je med procesom grozil ubitemu sindikalistu
Francesco Berardi
GENOVA — «Potrjujem to, kar sem že izjavil karabinjerjem.* S temi skopimi besedami je Guido Ros-sa pred genovskim porotnim sodiščem potrdil obtožbo proti France-scu Berardi.ju, domnevnemu pribočniku rdečih brigadistov. katerega je nekaj dni prej zasačil, ko je v tovarni delil letake in »strateško resolucijo* RB.
Te besede, ki so bile odraz njegovega demokratičnega čuta in razredne zavesti, je Guido Rossa plačal z življenjem. Kronisti, ki so sledili procesu, so opazili, kako je bivši republikinec in pristaš »X. Mas*, nato aktivist KPI, LC in končno simpatizer rdečih brigadistov, hipno pogledal proti občinstvu in z ostro kretnjo pokazal na obto-ževalca.
Med zasliševanjem pred sodniki je Francesco Berardi priznal, da je razdelil v tovarni nekaj letakov RB Gradivo naj bi mu izročil neznanec, ki naj bi se mu predstavil kot pristaš teroristične organizacije in ki naj bi tudi zahteval, da si zabeleži evidenčne tablice avtomobilov tovarniških funkcionarjev in sindikalnih voditeljev.
Po kratki obravnavi je sodni zbor spoznal Berardi ja za krivega apologije terorizma in prevratniške pro-
pagande ter ga obsodil na štiri leta in pol zaporne kazni. Ob obsodbi Berardi ni trenil z očesom in je le pozdravil sodnike ter občinstvo z dvignjeno pestjo, (vt)
Poravnan sodni spor Cederna - Leonejcvi
RIM — Sodni spor med tremi Leo-nejevimi sinovi in Camillo Cederno ki jih je »ovekovečila* v poglavju svoje knjige »I tre monelli*, je končan: sprti stranki sta se namreč pobotali, zaradi česar bo sodišče poravnavo vzelo na znanje in 12. februarja prekinilo postopek. Sporazum predvideva objavo v tedniku «L’Espresso», ki je objavil izvleček iz Cedemine knjige, treh pisem Mau-ra, Paola in Giancarla Leoneja in odgovor časnikarke in pisateljice Camille Cederne.
podhranjenosti. Kako naj bi taki otročički, brez vsake naravne o-brambe organizma, preživeli? Kako, ko so prav prve mesece njihovega življenja, ko dojenček potrebuje naj-skrbnejše nege, preživeli večkrat v nemogočih pogojih, v vlagi, mrazu in predvsem v veliki revščini?
Medtem se je sestala komisija izvedencev, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravstvo. Preučila naj bi in poglobila vse zdravstvene in znanstvene ' Vidike »skrivnostne bolezni*. Ob koncu zasedanja je glasnik komisije izjavil, da podatki, s katerimi so razpolagali, sploh ne opravičujejo oznake »skrivnostna bolezen*. Gre namreč za hude sindrome dihalnih organov, o katerih je nešteto primerov tudi v drugih državah, prevsem v Veliki Britaniji in ZDA. Rešitev je torej na dlani? .
V bolnišnici Santobono se medtem bori s smrtjo še en otročiček. Starši so ga nezavestnega pripeljali na oddelek za oživljanje. Star je devet mesecev, (ap)
Zaradi zastrupljenega okolja
Sumljivi vzroki smrti kmeta iz Precenicca
i
VIDEM — Sodna oblast je včeraj odredila odkop posmrtnih ostankov nekega kmetovalca iz Preče-! nicca, ki je pred kratkim podlegel v videmski bolnišnici »pemiciozni anemiji*. Z obdukcijo in analizami bodo skušali ugotoviti, ali je treba smrt pripisati zastrupljenemu okolju, česar obtožujejo tovarno keramičnih izdelkov na območju Palaz-zola dello Stella. Poseben oddelek karabinjerjev, ki ugotavlja onesnaževanje, je namreč že prijavil direkcijo tovarne pretorju v Latisani. Na področju so namreč ugotovili močno koncentracijo fluora in svinca, ki uničujeta predvsem travo in trte.
VČERAJ POPOLDNE V VATIKANU
Papež Janez Pavel II. sprejel Andreja Gromika
Glavna tema pogovorov je bila mir v svetu s posebnim poudarkom na Bližnji vzhod
VATIKAN — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je včeraj popoldne obiskal v Vatikanu papeža Janeza Pavla II. Uglednega gosta je na dvorišču San Damaso dočaka) msgr. Jacgues Martin, vatikanski prefekt, ki je pospremil Gromika in spremstvo v papeževe prostore.
To je že šestič, da se Gromiko sestane s kakim papežem, kljub temu, da nima SZ diplomatskih od nesov z Vatikanom. Na srečanju, ki mu je med drugimi prisostvoval tudi msgr. Antonio Casaroli, tajnik sveta za cerkvene probleme, in sovjetski veleposlanik v Italiji Nikita Rižov, so obravnavali probleme miru v svetu s posebnim poudarkom na bližnjevzhodna vprašanja, vprašanja o človeških pravicah in po-
ložaj katoliške cerkve v SZ.
V jutranjih urah pa si je sovjetski zunanji minister privoščil nekaj oddiha po uradnih pogovorih z italijanskimi predstavniki: obiskal je grad princev Odescalchijev ori Braecianu Lastnika gradu iz štirinajstega stoletja princ Livio in njegova žena Anna Maria Odescalchi sta sostu razkazala grad in ga povabila na aperitiv.
Politični pogovori z italijanskimi oblastmi se bodo nadaljevali danes na Famesini. Gromiko se bo ponovno srečal s Forlanijem, da bosta podpisala tri sporazume o sodelovanju, kasneje se bo sestal tudi z Andreottijem, ki ga bo povabil na kosilo. Gromiko se bo obenem sestal tudi s sekretarjem italijanske komunistične partije Berlinguerjem v' sovjetskem veleposlaništvu. ,(voc)
lisetti se ni predstavil zaradi sporov v svoji stranki, ali bolje rečeno zato, ker se ni strinjal z odločitvijo strankinega vodstva, da glasuje za oprostitev Ferrija in Val secchija. Socialistični predstavnik je nato celo izstopil iz parlamentarne preiskovalne komisije. Vaidostanec Fosson pa je bil vseskozi v dvomih, kako naj voli, in, da ne bi ničesar tvegal, se na včerajšnjem glasovanju sploh ni predstavil.
Ob včerajšnjem glasovanju, ko so predstavniki strank napovedovali, kako bodo glasovali, niso mogli krščanski demokrati skriti nekakšne «zadrege», medtem ko je socialist Campopiano ostro obsodil »podpore* petrolejskih družb strankam, vendar je izrazil prepričanje, da denar ni šel v žepe posameznih m so se z njim okoristile stranke kot organizacije. »Soditi je treba celotnemu obdobju in pojavu,* je svoj poseg zaključil socialistični predstavnik, «in ni prav, da z lastno kožo plačajo posamezniki.* Komunisti so pred glasovanjem še enkrat potrdili mnenje, da bi se morala Ferri in Valsecchi braniti pred parlamentom, oziroma da bi jima moral ta soditi in So izrazili globoko razočara nje nad ravnanjem socialistov.
Po končanem glasovanju se je predsednik preiskovalne komisije Martinazzoli (KD) «trudno* vprašal: «če stvari stojijo tako, zakaj je bila pravzaprav ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija?*
Člani komisije bodo sedaj dva tedna počivali, oziroma »razmišljali*, kaj še ukreniti. Komunistična parlamentarna skupina in neodvisna levica bosta pretuhtali, če je potrebno zbirati podpise, da bi kljub sklepu preiskovalne komisije parlament razpravljal b celotni zadevi. Polemik pa prav gotovo ne bo manjkalo, predvsem kar zadeva socialiste.
(mč)
Potovanje papeža Janeza Pavla II.
V Mehiko kot poslance vere, ljubezni in miru
VATIKAN — Danes ob 8. uri bo papež Janez Pavel II. odpotoval z rimskega letališča v Mehiko, kjer bo v soboto v Puebli odprl tretjo generalno konferenco latinskoameriških škofov. Včeraj je papež izkoristil priložnost avdience v baziliki sv. Petra, da je naslovil prijateljski pozdrav «velikemu mehiškemu narodu*. Papež Wojtyla je dejal, da vlaga veliko upanja v to svoje prvo potovanje izven Italije. «Spoznal bom veliki mehiški narod, je dejal papež, ki
uiiiiliiHiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilriiiiiiiiiutiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiuiiiiiiimiMiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiii
• Vojaške grožnje Homeiniju
Dražji modeli fiata 126 in 127
TURIN - Direkcija Fiata je javila, da bodo od danes dalje cene vseh modelov fiatov 126 in 127 za 4,5 odst. dražji. Cene- drugih modelov je Fiat zvišal že 11. decembra lani. Nove cene so naslednje: 126 base osnovna cena 2.060.000, «ključe v rokah* 2.607.800 lir; 127 - 900 2P L 2.970.000, 3.699.300 lir; 127 - 1.050 2P CL 3.455.000, 4.271.600 lir.
(Nadaljevanje s l. strani)
slike. Pred veleposlaništvom pa je prišlo do silovitega spopada s Homeinijevimi pristaši. številni «lea listi* so se morali celo zateči v ameriško veleposlaništvo.
Nacistični zločini na nemških ekranih
Televizija ZRN namreč predvaja ameriško nadaljevanko «Holocaust», ki pripoveduje o pokolih Judov - Rovarjenje neonacističnih škvader
BONN — V ponedeljek so po nemški televiziji začeli oddajati ameriško nadaljevanko »Holocaust*, ki pripoveduje o strašnih nacističnih zločinih proti Judom. Prva oddaja je zaobjela življenje družine Weiss od 1935. pa do 1940. leta in prikazuje tudi nekatere zgodovinske dogodke kot »noč uničevanja*, in sicer 9. november 1938, ko so Hitlerjeve škvadre razbile po Nemčiji skoraj vse izložbe trgovin Judov. S tem se je tudi začelo zverinsko preganjanje le-teh.
Nemci v ZRN pa bodo gledali nadaljevanko v nekoliko spremenjeni obliki kot Američani, saj so televi-
zijski tehniki iz Kolna odstranili vse koncu oddaje pa so se oglasile tudi
neokusne reklamne vložke, pa tudi konec celotne serije bo nekoliko drugačen.
Posebnost oddaje je tudi ta, da televizijski gledalci predvajane scene lahko komentirajo, povejo svoje mnenje. To se je zgodilo tudi v ponedeljek, ko je okrog tisoč gledalcev takoj telefoniralo v kiilnski televizijski studio, ki predvaja nadaljevanko za celotno nemško omrežje. Po besedah nekega napovedovalca so gledalci najprej izrazili svoje nezadovoljstvo in celo grozili, češ da ni »potrebno odpirati starih ran* in «omiadetevati imena Nemčije*. Proti
jokajoče ženske in moški, ki so izrazili svoj sram nad zločini nacistične Nemčije. Nato se je po zaključku oddaje razvila debata. Takratni očividci in zgodovinarji so namreč v neposrednem prenosu odgovarjali na vprašanja gledalcev in posredovali svoje mnenje o nadaljevanki.
Ob koncu naj omenimo še, da so vse nemške televizijske postaje močno zastražene, saj so neonacistične skupine grozile z raznimi napadi, prejšnji teden pa so celo izvedle atentat na neko postajo *WDR». (mč)
«Mali vojaški udar* je v hipu odpravil vse poskuse kompromisnih rešitev. Bahtiar naj bi ob Homeini jevi vrnitvi v domovino odstopil in prepustil oblast islamskemu revolucionarnemu svetu. V zameno bi dobil odgovorno mesto v bodoči prehodni vladi, morda celo predsedstvo.
V	torek pa se je vse zrušilo. Ni skrivnost, da je pobuda prišla iz Pariza: Homeini ,ni sprejel kompromisa s predstavnikom monarhije, njegovo versko gibanje nasprotuje pogajanjem s šahovimi ljudmi, ho če vso oblast in je pripravljeno na odkrit spopad.
Bahtiar se je zbal, da bi bil potisnjen v stran, zaradi česar se je odločil za prikaz moči, a z njim ne misli zadušiti verskega gibanja, hoče le dvigniti svojo ceno. V tej kruti igri je že obvestil svoje nekdanje prijatelje iz nacionalne fronte, naj se pazijo: po njegovi glavi bo lahko odletela tudi Sandžabijeva. Bahtiar upa, da bo razdvojil opozicijo.
V	zadnjem trenutku, naj bi se stari voditelji nacionalne fronte, Ki ni so ne levi in ne junaki, odločili za kompromis. A tudi Sandžabi in njegovi so le privesek. Kdor v opoziciji odloča, je ajtulah Homeini, ki bo vodil spopad po svoji strategiji, kit je to dokazal do sedaj in prepustil, da se nasprotniki ribajo v svojih zdrahah.
«Ne bom odstopil — zatrjuje Bahtiar — predstavljam oblast in legal-
nost. Dvajset let sem se boril in ne bom dopustil, da mj sprevodi odvzamejo, kar sem dosegel.* Kašo se bo branil? Kako bo vladal državi? Verižne reakcije odstopov v regent-skem svetu, predsednika, njegovega namestnika in še nekega člana, so nevarni pokazatelji. Odstopi so zajeli tudi parlament, ki je že zgut.'l relativno večino, saj so med drugim številni parlamentarci zbežali v tujino. Celo v sami vladi je prišlo do odstopov. Kako bo obvladal dr žavo? Morda z vojsko, ki ni več enotna po gladovni stavki letalskih kadetov, po jasni opredelitvi večine nabornih vojakov za Homeinija. O-staja mu jedro najzvestejših cesar skih gardistov, jedro poklicnih vojakov, ki so pripravljeni na pokol. In potem? »Ukazali smo vojaškim o-blastem, naj do jutri odprejo leta lišče, če ne, ga bomo sami,* nam je včeraj telefonsko izjavil ajtulah Telegani. Homeini ni preklical svojega prihoda: šiitski kler se je od ločil za odkriti spopad. Vojska je pod silo razmer umaknila svoje tanke s teheranskega letališča.
Opolnoči je radio v posebni oddaji javil sklep vlade, da za tri dni zapro vsa letališča v državi.
Vse kaže, da hoče vlada s tem ukrepom preprečiti petkovo vrnitev Homeinija v Iran. Letališča bodo namreč zaprta vse do sobote o-polnoči.
(Na sliki: tanki v Teheranu)
ima za sabo staro in slavno zgodo-vino. V zadnjem obdobju, je še dejal, je mehiški narod napredoval v konkretnih političnih, gospodarskih in družbenih spremembah pa je j mehiška duša dokazala, da hoče o-stati krščanska*. Papež Wojt.yla je včeraj imel svojo najdaljšo avdienco, ki jo je zaključil s pozivom mladini, naj moli zanj, da bo izpolnil svojo nalogo kot Kristusov poslanik, tore) poslanik vere, ljubezni in miru.
Papež Janez Pavel II. je včeraj tudi uradno sprejel prošnjo, ki sta mu jo naslovili čilska in argentinska : vlada, da bi posredoval v sporu, ki je v teku med tema dvema državama glede posesti otočja in preliv* Beagle na južnem področju. Vest je sporočil uradni glasnik Vatikana pater Romeo Panciroli, ki je tud* objasnil, da se je škof Hilarion Ca-pucci po svoji pobudi udeležil palestinskega nacionalnega sveta v Damasku. Uradna vatikanska izjava škofa ne obsoja, pojasnuje pa, d* Vatikan ne solaša s pobudo škofa Capuccija, pobudo, ki je tudi povzročila negodovanje in ostre reakcija pr. izraelski vladi.
Svak morilec 12-Ietne deklice
BARI — Morilec komaj 12-letne Anne Marie Stefanelli, ki so jo našli s prerezanim vratom med Trii!" gianom in krajem Torre a Mare, je že v rokah policije. Preseneča P® dejstvo, da je deklico, ki se mu ja upirala, ubil njen svak, mož njene starejše sestre in oče treh otrok, 31-letni zidar Raffaele IngravaU® iz Capursa pri Bariju.
• Dr. Joško Tischler
(Nadaljevanje s 1. strani)
mel še posebno velike zasluge, je tudi zvezna gimnazija za Slovence Celovcu, ki so jo ustanovili leta 195' in katere prvi ravnatelj je bil. Leta 1967 se je umaknil v pokoj, tod® leta 1972, ko so se Slovenci spet so-očilj z obujenim nemškim nacionalizmom in ko je bilo po drugi plati čutiti prihod nove in mlade generacije slovenskih aktivistov, se je Joško Tischler spet vrnil na položaj predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, ki ga je vodil vse do leta 1976, ko je že moral začeti plačevati davek bolezni, pa tudi tej se vse do konca ni uklonil in je slej ko prej navzoč z nasvetom io spodbudno besedo
Za zasluge, ki si jih je bil pridobil v polstoletnem delu med koroškimi Slovenci, ga je predsednik republike Tito pred dvema letoma odlikoval z redom jugoslovanske zvezde z zlatim vencem. Pogreb vidne:!* koroškega narodnostnega voditelj* bo v ponedeljek.
• . *
Sožalja vodilnih predstavnikov SRS
LJUBLJANA — Ob smrti zaslužnega delavca za napredek slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. prof dr. Joška Tischlerja so družini oziroma Narodnemu svetu koroških Slovencev, poslali sožalne brzojavke vodilni slovenski predstavniki: član državnega in partijskega predsedstva Edvard Kardelj, predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher, predsednik CK ZK* France Popit, predsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Anton Vratuša in predsednik republiške konference Socialistične zveze Mitja Ribičič. (vb)
• * *
Izvršni odbor SSk o prof. Jošku Tischlcrju
Na včerajšnji seji se je izvršni odbor Slovenske skupnosti poklonil spominu pokojnega profesorja Joška Tischlerja. Prof. Tischler je bij kot ugleden prosvetni in politični delavec desetletja v prvih vrstah borcev proti raznarodovanju in na; cistični diktaturi ter za svobodni in polni razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je rečeno v poročilu SSk. Kot utemeljitelj dvojezičnega šolstva in slovenske gimnazije si je pridobil neminljive zasluge na šolskem področju. Ko* prosvetni Jelave je vedno skrbel tudi za redne stike s primorskim1 Slovenci. Izredno vlogo, je nadalj® rečeno v poročilu, pa je: imel Pr' ustanovitvi in do. roletnem vodenju Narodnega sveta koroških Slovencev. V tej krovni organizaciji s? je na političnem polju boril za manjšinske pravice tei v krajevnem, državnem in meddržavnem merilu >h pri tem vedno poudarjal nujnost samostojnega političnega nastopanja« kar se je pokazalo tudi pr zadnjih koroških deželnih volitvah, ko je dločno podprl koroško enotno listo-
• » r
SOŽALJE SKGZ
Sožalno brzojavko ob smrti dr-Joška Tischlerja, uglednega borca za svobodo in narodnostne pravice koroških rojakov, je Narodnemu svetu koroških Slovencev poslala tudi Slovenska kultumo-gospodarsk* zveza.