MceramnM “~£T PoItnIn¥'p!»g«n« v gotovini Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 251 Maribor, sobota 3. novembra 1928 » JUTRA €< Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čelczav. v Ljubljani St rt .409 Velja mesečno, prejemati * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarif« Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 mam v Caršifski cinizem Ravno na dan, ko so v Zagrebu od ranega jutra do temne noči hodile velike množice pobožno — resno na grobove svojih voditeljev in mučenikov, je v Beogradu radikalsko »Vreme« najelo generalnega direktorja poštne hranilnice dr. Milorada Nedeljkoviča, da se je na široko razpisai o — amputaciji. Ločiti in razdeliti se moramo čimprcj, ker prinaša vsak dan skupnosti Srbiji večjo škodo — to je jedro dolgega članka. o katerem pravi pisec, da je pisan iskreno iz duše in v nujnem svarilu pred največjo katastrofo za — srbstvo^ Za začetek in izhodišče svojega razlaganja jemlje neresnično in krivično trditev. da je »psiha Hrvatov — misli pa prečane sploh — največja mržnja do Srbov in do Srbije.« Ker se te mržnje ne da odpraviti, za tc treba iti narazen. Ujedinjenje razlaga takole: »Ko so bili sovražniki premagani, nam je tepena Avstrija pustila pred vratmi jugoslovansko »ujedinjenje kot trojanskega konja. V njegovem trebuhu so bili skriti naši največji sovražniki — Hrvati. Tega konja, ki se nam je zdel podoben bratstvu in ieainstvu, smo privlekli v središču svo jega gfadu, v središču svojega srca in svoje duše. V gluhi nočni dobi so se pa odprla vrata na trebuhu tega konja, iz njega so prilezli naši sovražniki ter začeli pokolj nad nami.« V resnici je bilo pa s »trojanskim konjem tako-le: Jugoslovanski idealisti so menili, da se bo dalo z Davidovičem in njegovimi pristaši ustvariti mogočno fronto demokracije in čistega jugoslovan stva proti vsaki revoluciji. Dovidovičev tabor je bi vesel velikanskega prirastka iz prečanskih krajev, na pravo demokracijo pa ni niti mislil. Ravno beograjski politiki so imeli že takoj ob začetku svojega »trojanskega konja« v nekdanji enotni demokratski stranki. Ta »konj« je bil poln pohlepa po oblasti in korupcije ravno take. kakoršna je pri radikalih in proti kateri so Davldovičevci nekdaj toliko grmeli. Prečanskemu idealizmu bi se lahko očitala celo lahkovernost; vse je poskušal, mnogo razočaranj je pretrpel, pred-no je uvidel, da sta pri lias dva tabora, dva svetova: svet beograjskih nenasitno pohlepnih politikov in svet poštenih ljudskih zastopnikov, ki se borijo za pravice ■vseh zatiranih in izkoriščanih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz Srbije je prišlo že mnogo razočarancev, a se še nobeden ni hudoval nad srbskim narodom, temveč vsi le nad beograjsko politično gospodo. Prečanska ali samo hrvatska mržnja do srbskega naroda je podla laž. Najboljši hrvatski voditelji so hoteli med srbski narod, radikalija je pa najela pretepaško tolpo, da jih je napadla. Generalni ravnatelj poštnih hranilnic, ki bi brez Jugoslavije gotovo zaman čakal na tako mesto, je napisal tudi predrznost, da je Srbija v jugoslovanski državni skupnosti oškodovana politično, gospodarsko in celo administrativno ter da so ostale srbske vasi v razvalinah, ker se je od vojne odškodnine in od državnih dohodkov toliko izdalo za bogate prečauske kraje. Da, srbsko kmo.Čko ljudstvo tarejo velike skrbi in težave. Tudi razvaline so še po deželi. Poleg njih je pa sijaj In razkošje politikov, špekulantov in vseh drugih izkoriščevalcev Jugoslavije sploh, srbskega ljudstva pa še' posebej. Razkošje bivših in aktivnih ministrov in vseh drugih beograjskih prvakov je toliko, da Gigantska stavka v Nemčiji NAD 300.000 KOVINSKIH DELAVCE V STAVKI, ŠTEVILO PA LAHKO NARASTE CELO NA 2 MILIJONA. BERLIN, 3. novembra. Z današnjim dnem je pričela ogromna mezdna borba, kakršne Nemčija v zadnjih desetletjih še ni doživela. Sinoči se je vršila v Essenu revirna konferenca kovinskih delavcev, na kateri je bila proglašena stavka vseh kovinskih delavcev. Do konflikta je prišlo radi urne doklade v znesku 6 pfenigov, ki pripada delavstvu po razsodbi državnega razsodišča pri ministrstvu za socijalno politiko. Te doklade bi se morale sedaj izplačati, veleindustri-jalci pa se temu odločno upirajo. V stavko je stopilo dosedaj okrog 300.000 kovinarjev. Delodajalci so odgovorili na stavko z izprtjem delavstva’. Komunisti razvijajo živahno agitacijo in skušajo pridobiti delavstvo za to, da bi se ustavila tudi vsa zasilna dela, potrebna za vzdrževanje raznih naprav. O tem se je razvila v strokovnih organizacijah obširna razprava, vendar pa odločitev še ni padla in bo centrala strokovnih organizacij sklepala šele pozneje, ali naj se poseže tudi po tem najhujšem bojnem sredstvu. V vseh kovinskih industrijah v Porenju in Pojuhrju počiva delo. Včeraj in danes se je vršilo nad 100 delavskih zborovanj, ki pa so potekla brez vsakega incidenta. Delodajalci skušajo pritiskati na stavkujo-če delavstvo s tem, da jim odrekajo brezposelno podporo. Če pogajanja z delavskimi organizacijami ne bodo dovedla do povolj-tiih rezultatov, je računati, da se bo stavki kovinskih delavcev pridružilo tudi delavstvo drugih industrij, zlasti tekstilne industrije, kar bi dovedlo do največje stavke v zadnjih desetletjih. V tem slučaju bi stavkalo namreč približno dva milijona delavcev. Pred razoravo ©roti PunSši Raillu in tovarišem PREISKAVA O UMORU DNE 20. JUNIJA V NARODNI SKUPŠČINI KONČANA IN BO V KRATKEM RAZPISANA RAZPRAVA. JE BEOGRAD, 3. novembra. Preiskava proti poslancem Puniši Račiču, Tomo Popoviču in Dragotinu Jovanoviču radi umora hrvatskih • poslancev dne 20. junija v narodni skupščini, je že zaključena ter bo ves materijal predložen sodišču, da sklepa o obtožbi. Že včeraj je bilo ustavljeno nadaljno postopanje proti nekaterim poslancem, ki jih je v svoji prvi izjavi obremenil ranjeni poslanec dr. Ivan Pernar. V beograjskih krogiii računajo s tem, da bo razpisana glavna razprava sredi tekočega meseca. Za razpravo vlada ne samo v jugoslo- vanskih temveč tudi v inozemskih pravniških krogih izredno zanimanje. Kje se bo vršila, še ni določeno. Beograjska sodna dvorana je premajhna, ker bo povabljenih h glavni razpravi nad sto prič. Sprožen je tudi predlog, da naj bi se vršil proces v dvorani narodne skupščine same, na kraju groznega umora samega. Zanimanje vlada tudi za vprašanje, ali bodo inozemski odvetniki pri-puščeni k razpravi ali ne. Branitelji Pu-niše Račiča stoje na stališču, da po srbskih zakonih inozemci ne morejo nastopati kot odvetniki pred srbskimi sodišči. Uulkan Etna u akciji RIM, 3. novembra. Včeraj popoldne je stopil vulkan Etna v Siciliji zopet v akcijo. Najprej se je pričel valiti iz žrela, ki je nastal 1. 1911., silno gost dim, ponoči pa je potem naenkrat daleč naokrog zažarelo nebo. Prebivalstva se je seveda polastila silna panika in je zbežalo iz vseh bližnjih se-lišč. Do nevarnejšega izbruha ognjenika pa doslej še ni prišlo. Železniška nesreča u Romuniji MEHIKA, 3. novembra. Morilec predsednika mehikanske republike generala Obregona, Torel, je bil obsojen 'na smrt, njegova sestra pa na 20 let ječe. Obregonou morilec obsojen na smrt BUKAREŠT, 3. nov. Pri BaltidiratL se je na ozkotirni progi pripetila zopet težka železniška nesreča. Vagon, v katerem so se peljali delavci v tvornico, je skočil s tira ter sje prevrnil. Dva delavca sta našla pri tem smrt, 11 pa jih je bilo težko ranjenih. Budimpešta — mesto samo* morilceu Na podlagi statistike je ugotovljeno, da izkazuje Budimpešta največje število samomorov v Evropi. Letno se izvrši namreč tamkaj pri milijon prebivalstva 573 samomorov, kar je ne-kakor rekordno število. Največ samomorov je posledica nesrečne ljubezni. se po samih beograjskih listih najdejo če-sto očitanja, kako si ta in oni zida bajne vile ter se obdaja z razkošjem nalik nekdanjih orientalskih- mogotcev. Ravno dr. Ninčičevo razkošje je bilo že večkrat predmet časopisnih člankov. Dr. Ninčič je pa steber Časopisnega podjetja »Vreme«. Višek Nedeljkovičevega cinizma je pa to, da imamo ravno radi Hrvatov in pre-čanov — 18 ministrstev- Samo radi tega je toliko vladnih mest, da bi se nezado- voljne Hrvate — privabilo v vlado. In ko so prišli, so dobili to, kar smatra Beograd za mesto drugega in tretjega reda. Da se ravno prečani borijo za redukcijo vladnih sedežev, za varčevanje pri državni upravi, to ni nič, to je brez pomena. Ministrska mesta, katera v brezkraj-nost izkoriščajo beograjski prvaki, so samo radi — Hrvatov. Lahko bi tudi rekel, da so vse sijajno plačane komisije samo radi — Hrvatov in prečanov, četudi niti eden od njih v te komisije ne pride in tu- Houice iz Prekmurja Detomor — požar — tavina — novi železniški most. Domajinci. Komaj se je poleglo razburjenje radi domnevanega umora malega otroka Viljema Cora v Poznanovcih, je že zopet vnemirila naše ljudstvo, zlasti v okolici obmejne Cankove in lepe Št. Jurske doiine vest o detomoru, ki se je žalibog izkazala topot kot resnična. 211etna posestniška hči Antonija Kovač iz Domajincev št. 60 je imela lju-bavno razmerje s čevljarskim pomočnikom Janezom Šnurerjem, ki ni ostalo brez posledic. Ljudje so kmalu to opazili. Naenkrat — prošli teden — pa o nosečnosti ni bilo nobenega sledu več. otro ka pa tudi ni bilo nikjer. To je dalo povod splošnim govoricam, da je Kovačeva morala otroka po porodu umoriti in truplo kje skriti- Za stvar je zvedelo orožništvo, ki je Antonijo Kovač aretira- lo. Mlada detomorilka je orožnikom skesano priznala svoje dejanje. V noči od 22.-23. oktobra so jo popadli porodni krči. Vstala je iz postelje v skupni spalnici domačih in šla v vežo, kjer je porodila dete ženskega spola. Vekajoče dete je zgrabila za vrat in ga zadavila. Nato je izbrisala krvave sledove v veži ter baje dete zakopala na vrtu. Orožniki so takoj začeli kopati na mestu, ki ga jim je pokazala nezakonska mati. Toda našli so samo otroško posteljico, o detetu pa ni bilo nobenega sledu. Šele po marljivem iskanju so naposled našli otroka zagrebenega v pepelu pod pečjo za kruh. Truplo, ki je bilo normalno razvito, je bilo še popolnoma ohranjeno, samo nekateri notranji deli so kazali sledove razpadanja. Kakor rečeno, je mlada mati svoj zločin skesano priznala, zagovarja se pa, da jo je k temu žalostnemu dejanju pripravil njen ljubček. * Fokovci. V noči od 25.-26. oktobra je nastal ogenj v hiši zakoncev Danijela in Klare Filo iz Fokovcev 26, ki je vpepelil streho in podstrešje, kjer je bilo okrog 800 kg sena in istotoliko slame ter razno gospodarsko orodje. Skoda jfe cenjena približno na 13.000 Din. Kdo je požigalec, se ne ve. Ljudje sumijo oba Pogorelca, ker sta bila baje zelo visoko zavarovana. Vendar so to dosedaj zgolj domneve. * Čemelavcl. Prošli teden je bilo izpteft gostilne Ludvika Sočica ukradeno po-; sestniškemu sinu Francu Cipotu iz Po-; lane št. 30 novo dvokolo,, vredno 1500; Din. Orožnikom se je posrečilo izslediti1 storilca v osebi Kalmana Vukana iz Pre-' žovcev št. 34, ki je kolo prodal Francgi Horvatu, posestniku v Dankovcih za' 350 Din. * Dokležovje. Novi železniški most je sedaj gotov in vozijo zopet vlaki nor--malno z enako brzino. Zal, da je postavitev mostu, katero sl je dnevno ogledovalo vse polno ljudi, zahtevala tudil nekaj nezgod in poškodb pri delavcih, ki! pa hvala Bogu niso težjega značaja. di noče priti. Če se od cinične plohe dr. Nedeljkov!-* ča odluščijo vse fraze in vsa demagogi«! ja, ostane kot jedro: »Politika je izkori-’ ščanje, v nasičenje vseh pohlepov. Ml smo izbrani za razkošno življenje. Ne kratite nam tega. Sprijaznite se z dejstvom, da je tako jn da ne pustimo, da bi bilo drugače. Pokorite se nam, tudi za vas se bo našel delež pri izkoriščanja naroda in države. Srbov, Hrvatov ta Slovencev!« foui lian h.\i V L C L i«' N' i K tuli a V m a r i b o ( u, uue j. XI. i>_5. Mariborski pešpolk in obmejno poveljstvo POLK, KI PO SVOJEM ZAČETKU NIMA PRIMERE. — S »ŠTAJERSTVOM« PRIKRITA PROTINAKODNA AGITACIJA. — POMEN OBMEJKEGA POVELJSTVA. « Maribor, 3. nov. iz malega oddelka vojakov in častnikov, ki so se 1. novembra v Meljski vojašnici zbrali okrog generala Maistra ter tam tudi ostali, se je neverjetno hitro razvil mariborski pešpolk. Kar se tiče osnutka, bi se za ta polk težko našla primera v vseh armadah od starega Rima sem v najnovejšo dobo. V naši mladi državi je bil mariborski pešpolk prvi na novo postavljeni polk. m Poročali smo že, da se je okrog generala Maistra, ki je s svojo odločnostjo ugnal nemške častnike, zbralo v prvih hipih navdušenja veliko več vojaštva, kot ga je pozneje ostalo. V skrbeh za svojce so mnogi odšli iz Vojašnice. Z ozirom na vse to in radi velike potrebe za obrambo severne državne meje je bil 9- novembra izdan poziv pod orožje, osemnajsti je bil pa vpoklicni dan. Od poverjenika za narodno obrambo pri deželni vladi za Slovenijo je bil sicer izdan demobilizacijski proglas, a ta se ni širil po mariborskem področju. Ker ni bilo časa za dolga pojasnila in za razlaganja o posebnem položaju severnih krajev, so se poverjenikovi razglasi zadržali krat-komalo v Celju, na deželo so pa šli pozivi generala Maistra. Bili so deležni popolnega uspeha. Vpoklicni odziv je bil nepričakovano velik kljub vsem naporom raznih nemških agitatorjev, ki so z vsemi sredstvi odvračali naše može in fante od vstopa v vojaška službo. Po gostilnah so dajali za pijačo, dajali so tudi večje vsote na besedo, da bo fant ostal doma, govorili so, da je vse samo od danes na jutri, da se bo zopet vse »sprevrglo« in ko vse to ni zaleglo, so ponekod v Maribor hiteče vojake zadrževali celo s silo. Po deželi je krožilo tedaj vse polno letakov na »drage štajerske rojake in narodnjake«, naj se »ne dajo zapeljati in prodati, ker ne snadajo tja doli med Srbe in Hrvate«. V enem takem letaku je stalo: »Mi'vemo, da mora biti vsa Štajerska skupaj. Združimo se! Zahtevajmo od našega občinskega predstojnika, da hočemo biti tudi mi uslišani. Fošljimo ga v Gradec in na Dunaj, da Amerikancem javi, kaj mi pravzaprav zahtevamo. Osta nimo Štajerci!« Od 18. do 20. se je nabralo v Meljski vojašnici toliko ljudi, da so jih morali pošiljati nazaj domov- G. Vaupotič, ki je bil tedaj že imenovan majorjem, je javil, da bo polk sestavljen že 24. novembra. G. general Maister je pa dejal: »Potrebujem ga že enaindvajsetega! Ali bo postavljen?« — »Bo,« je bil kratek odgovor in se je tudi zgodilo. Tek^n novembra je bila že vsa črta zasedena. Tako hitro postavljen in tako hitro v akciji na velikem področju je bil težko kedaj še kak polk ali sploh kakšna vojaška formacija. Poveljstvo polka je prevzel podpolkovnik Škabar, pobočnik je bil pa nadporočnik Guštin. Velike zasluge zanj imajo tudi bivši aktivni častniki: kapetani Rajh, Plaskan, Rakuša, Dekleva, major Grebenc, sedanja kapetana I. ki. Zeilhofer in Paulič ter rezervisti: nadporočniki Luknar, Malenšek, Ravter, Šilih, Vizjak, Brglez, poročniki Košar, Malič in Korošec, ki sta padla na Koroškem, Gajšek in drugi. V Mariboru so se združili tudi ostanki nekdanjega 97. pešpolka in strelskega polka št. 5 v takozvani tržaški bataljon, v Ptuju je bil pa saperski bataljon, katerega je organiziral in pozneje vodil stotnik Kobi. Službo sanitetnega referenta je vršil pokojni zdravnik dr. Ivan Turšič, požrtvovalno so pa opravljali službo za vojaštvo tudi zdravniki dr. Matko, dr. Majcen, dr. Marin in dr. Kumbatovič. V današnji palači velikega županstva se je že prve dni novembra namestilo kot vrhovno poveljstvo nove garnizije štacij-sko ali mestno poveljstvo, ki se je pa kmalo vsled razvoja in naraščanja poslov spremenilo in razdelilo v navadno mestno poveljstvo in v vrhovno poveljstvo celokupnega mariborskega vojnega okrožja — v obmejno poveljstvo. Mestno poveljstvo je vzorno vodil g. podpolkovnik Cvirn, pri obmejnem poveljstvu je pa imel general Maister najboljšo podporo v osebi generalštabnega majorja že pokojnega g. Jerneja Ankersta. To je bil mož velike delavnosti in organizatorične-ga talenta. Poleg svoje ogromne vojaške naloge je vršilo obmejno poveljstvo tudi narodnostno delo in postalo je pravo sredici; obmejnega slovenskega življa. Naše narodno vojaštvo pod poveljstvom generala Maistra sploh ni imelo tipičnega militarističnega obiležja, nastalo je iz nacijo-nalno-revolucijonarnega zanosa in temu je ostalo tudi zvesto. ^mariborsko gledališče REPERTOAR: pobota, 3. novembra ob 20. uri »Moj oče je imel prav«, ob. B. Znižane cene. Kuponi. Nedelja, 4. novembra ob 20. uri »Gejša«. ' Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 5. novembra ob 20. uri Gejša. Gostovanje v Ptuju. jiTorek, 6. novembra ob 20. uri »Robert in Marijana«, ab. A. Kuponi. Ljudska univerza v Mariboru. fV pondeljek, 5. novembra ob 8. zvečer ^predava g. sodni svetnik dr. Trauner o Mark Aurelu. V petek, 9. novembra priredi prvakinja zagrebške drame, ga Vika Podgorska, literarni večer, na katerem •pridejo do besede odlični zastopniki slovenske, srbske in hrvatske muze (poezi-■ja in proza). V ■ Kletarski tečaji. V smislu zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva priredi obla-•stni odbor mariborske oblasti kletarske ,tečaje za vinogradnike, viničarje in gostilničarje, ki se bodo vršili od 18. do iVštevši 21 decembra na oblastnih viničarskih šolah: v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in v Kapeli, pošta Slatina Kadenci. Delovni program za tečaje je jta-le: 1. čiščenje vinskih posod in kleti; 2. dolivanje sodov; 3. pretakanje vina; 4. o raznih načinih, po katerih se vino umetno čisti; 5. o filtrih in filtriranju vin; 6. o bolezni vina in o načinih, po katerih se bolezni odvračajo in ozdravijo; 7. natakanje vina v steklenice; 8. kuhanje in prekuhavanje žganja in konjaka; 9. poskušavanje raznih vrst in tipov zdravih in bolnih vin; 10. merjenje alkohola v vinu z ebullioskopom, kakor tudi kisline s kislomerom in drugimi pripravami. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoječe v orodju. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čim-prej, najpozneje pa do 10. decembra, ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku viničarske šole, kjer želi tečaj obiskovati . Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu je bi lo od 22. do 31. oktobra prijavljenih 24 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 21 slučajev ošpic in 3 slučaji davice- Konskribcijskl urad mestnega magistrata se seli v nekdanjo Kiffmanovo hišo poleg pošte. Radi tega ne uraduje v pondeljek in torek, od srede naprej pa v novih prostorih v pritličju na levo 2114 Slava v vojni padlim Mariborčanom I R@qulem 21. novembra Mariborski in dnemi drobii Ha uojaških grobouih Prejeli smo: Omenili ste včeraj, da so bili grobovi na Pobrežju na Vseh Svetih dan lepo okrašeni in da je Maribor lepo in dostojno obhajal spomin pokojnih. Res je to in vsak obiskovalec pokopališča je letos občutil, da se je posvetila grobovom naših dragih pokojnih izredna skrb in nega. Zlasti pa moramo povdariti, da smo letos prvič našli tudi vojaške grobove v izredno lepem stanju, kakor še ni koli doslej. Nekaj je v tem pogledu storilo vojaštvo samo, večinoma pa so prekopali in okrasili vojaške grobove naši vrli mladi skavti obojega spola, ki so delali na teh grobovih v potu svojih obrazov tri polne dni, in so se tudi na Vseh Svetih dan popoldne posvetili zažiganju svečk. Tako so se ti mladi ljubitelji narave in človeka oddolžili spominu neštetih pozabljenih in neštetih onih, na katere so morda bogve kje daleč v tujini mislili njihovi svojci, ne vedoč, da brli na grobu dragega jim pokojnika svečica in da krasi grob'smrekova vejica. Čast vam in hvala, mladi prijatelji skavti in skavtinje! Med temi grobovi sta tudi groba Čiča in Žlahtiča, ki sta se za svoja zlodeia pokorila s smrtjo na vešalih. Ker v grobovih ni razlike, sta tudi oba ta grobova bila deležna iste skrbi. Na Čičevem grobu je brlela svečka, katero mu po zadnji želji pokojnika vsako leto na ta dan prižge njegov zagovornik. Grobova sta bila vse popoldne oblegana od radovednega občinstva. Zanimanje sta vzbujala v isti skupini grobov tudi dva groba tukajšnje kitajske kolonije. Okrašena sta bila z nacionalnimi ornamenti, kakoršne prodajajo Kitajci po mariborskih ulicah. Na vsakem grobu je bilo položenih tudi nekaj jabolk — po njihovem običaju. Sprememba posesti. Hedvika Lerman in Marija Reiner sta prodali Fridi, Angeli in Albinu Novak za 247.000 Din hišo Št- 14 v Krekovi mid. — Sinko in Josipina Vidmar, trgovca na KoroSki cesti, sta kupila od dedičev po Josi;u Verčku v Lehnu za 260.000 Din hišo št. 18 v Gajevi ulici- — Trgovec Bruno Faninger je prodal trgovcu Ivanu in Friderik; Vielhaber za 300.000 Dl tl hišo št 8 v Kopitarjevi ulici. Krajevna organizacija SDS za V. okraj irrfL drevi ob 20. uri v Mariborskem dvoru svojo redno odborovo sejo. KJ>nisijonelni ogled terena za gradbo tria riborskega aerodroma. Vojno ministrstvo v Beogradu je imenovalo komisijo, ki bo v pondeljek določila na Teznu teren za gradbo mariborskega aerodroma. Komisijo tvorijo zra-krplovni zvedenci, komandant mesta general Spasič in Člani vodstva mariborskega Aerokluba. Prizadevanja tukajšnjega Aerokluba- in uvidevnost ter razumevanje merodajnih činiteljev so predpriprave za zgradbo aerodroma toliko približali uresničenju, da je računati, da bodo dela pričela že letošnjo zimo, tako da bo potniški promet lahko vzpostavljen že spomladi. Kakor doznavamo, bo aerodrom tolikih dimenzij, da bo uporabljiv tudi v vojaške svrhe. Določitev nove zemljarine. Generalna direkcija katastra je dostavila mestnemu magistratu mariborskemu elaborat za preračunavanje novega čistega zemljiškega donosa na podlagi starega donosa in novo določenega količnika. Elaborat je interesentom na vpogled pri mestnem gradbenem uradu Fran čiškanska ulica 8, j. nadstr. soba št- 5 v uradnem času od 5. do incl. 19. novembra. V tem terminu je vložiti eventualne pritožbe proti previsokemu količniku z navedbo dokazov, da jih odpošlje mestna občina mariborska generalni direkciji katastra. Nesreča pri delu. Strugarju Matevžu Stavberju se je vče raj pri struženju zlomila noga od nekega naslonjača in kos lesa ga je udaril s tako močjo ob čelo, da se je moral zateči k rešilni postaji. Naša zadušnlca za padle vojake se bo vršila v pondeljek, 5. tm. ob 9- dop. v stolni cerkvi v Mariboru. Udruženje . vojnih invalidov vabi k tej svečanosti i svoje člane kakor tudi drugo občinstvo. Predsedništvo pravoslavne cerkvene ob« čine sklicuje za 9. tm. ob 20. uri v dvorani restavracije »Pri zamorcu« v Mariboru občni zbor cerkvene občine. Ker se bo razpravljalo o zelo važnih stvareh, se pričakuje polnoštevilna udeležba občanov. Predrzen pustolovec. Danes je dobila mariborska policija iz Celovca poročilo, da je tam v sodnijskih zaporih slepar Vitomir Jovanovič, katerega je mariborska policija že par mesecev iskala. Ta slepar se je ob svojem prihodu v Maribor predstavil nekemu oficirju kot rezervni tovariš, ki je prišel na orožne vaje. Drugi dan, ko oficirja ni bilo doma, je pa prišel na njegovo stanovanje ter dejal slugi, da mu je oficir kot prijutelj prepustil svojo uniformo. Sluga, ki je prejšnji dan videl oba v razgovoru, je smatral, da je vse v redu. Gledal je, kako se je gospod oblekel in še zlato dozo vzel seboj. Po Koroškem je pustolovec pripovedoval, da je poslan od našega generalnega štaba. Mož že dolgo sle-apri in krade, v Bosni je sedel baje že 5 let- Če ne pariraš gospodu kaplanu! Iz Zgor. Savinjske doline nam poročajo sledečo zanimivost: V Solčavi je pii občinskih volitvah pred leti sfrčal takratni občinski odbor s kaplanom vred radi nesposobnosti. Pa ne mislite, da je novi občinski odbor bil morda napreden ali! celo Bog nas varuj! — demokratski! Tudi v novem odboru so bili po veliki večini pristaši SLS. Toda niso se pustili slepo komandirati od g. kaplana in storili so celo ta smrtni greh, da so šefa politične uprave, ki jim je v vsakem oziru šel na roko, pred nekaj meseci imenovali častnim občanom. To pa seveda ni bilo po volji g. kaplanu in tudi lie g. poslancu Pušenjaku, ki je, kakor znano, podpisal sramotni predlog morilca Puniše Račiča. V -'Slov. Gospodarju« se je pričela divja gonja proti občinskemu odboru, ki so ga slikali tako, 'kakčr da je res v rokah teh vražjih demokratov. Na pritisk je bila sklicana nova seja ob-činskega odbora, ki pa je sklep prve seje glede izvolitve sreskega poglavarja častnim občanom iznova in sicer soglasno potrdila. Sedaj imajo tam nove občinske volitve. Seveda je g. kaplan proti sedanjemu občinskemu odboru, dasi je — kakor rečeno — po veliki večini SLS-arski, postavil svojo listo, ker hoče pač sam s svojimi lutkami zopet zlasti v občinsko gospodarstvo. Tako je pač, če si tudi pristaš SLS. pa ne misliš slepo z možgani g. kaplana! Gostilna Stumpf — Schrei Studenci. Jutri, v nedeljo, dne 4. tm. ob 15. url furež s plesom in koncertom. Krvavice, jetrnice in pečenice. Prvovrstna ljutomerska vina, domače močnate jedi. Priporoča se gostilničar. 2113 Ure, zlatnina na obroke brez poviška —^Jlger,^Maribor, Go;oo* ska ulica 15. — ' TX *•' ’ ._____ Bolne žene si z uporabo Franc-Jožefove naravne vode lahko izpraznijo želodec, kar je če-sto združeno z dobrim uplivom na obolele organe. Pisatelji klasičnih knjig za ženske bolezni naglašajo. da je blagodejno učinkovanje Franc-Jožefove vode z njihovimi raziskovanji potrjeno. 2098 Prvi pogoj lepote: čista, nežna in gladka polt, ki se doseže 2 uporabo 1491 [ VESNA KREME Lekarna Praunsperger Zagreb, Starčevičev I tig št. 18. »Komsolskaja Pravda«, organ komunistične mladinske organizacije v Moskvi, je objavil pred kratkim odgovor na vprašanje, kakšno slikarstvo potrebuje komunistična država. Odgovor se glasi: »Slikarstvo je sploh nepotrebno. Zadostujeta fotografija in film-« Takega mnenja pa je tudi komisar za lepo umetnost, ki je izjavil, da je slikarstvo umetnost, ki izumira. V kolikor pa še obstoja, mora biti kolektivistično, njegova vsebina pa mora biti vsakdanja borba proletari* jata za svobodo. Šolnine pege in važni dogodki TEORIJA UČENJAKA ČIJEVSKEOA. - SOLNČNE PEGE DELUJEJO TUDI NA —POLITIKO. . Pred nekaj meseci je ruski učenjak Či-jevski iznenadil svet s svojim razlaganjem astronomije. Po dolgoletnem proučevanju je namreč spoznal, da je stalna notranja zveza med velikimi svetovnimi dogodki kakor so vojne, slabe letine, izbruhi vulkanov, potresi itd. in med — solnčnimi pegami. Kakor znano, se število in oblika soln-čnih peg spreminja. V gotovi dobi se te pege širijo ali krčijo in združujejo se tudi v nove skupine. To se da opazovati ce- lo s srednje, močnim povečevalnim steklom- Astronomom je že dolgo znano, da se te spremembe ne vršijo brez vsakega reda. Solnčne pege včasih tudi popolnoma izginejo. V gotovem redu se vse te spremembe vršijo in ponavljajo v razdobju enajstih let. To je ugotovil že neki Schvvabe, des-sauski lekarnar. Profesor Čijevski je sedaj izračunal za sto let nazaj vse spremembe solnčnih peg in točno je ugotovil dobo vseh maksimalnih in minimalnih pojav. Pri tem se je videlo, da so maksimalne spremembe solnčnih peg stalno spremljale razne katastrofe. Ruski učenjak je to dejstvo samo ugotovil ter ves svoj statistični materijal prepustil slavnemu astronomu pariškega observatorija Charlesu Nordmanu. Iz tega materijala se n. pr. vidi, da so solnčne pege imele gotov vpliv tudi na politične razvoje. Angleži, ki so se za stvar posebno zanimali, so prepričani, da z naraščanjem solnčnih peg napreduje libenlna stranka, če se pa pege zmanjšujejo, so pa na konju konzervativci. Pri zadnjih volitvah n. pr. je bilo malo soln- čnih peg in je tudi liberalna stranka slabo odrezala. Pariški astronom Nordman je natančno proučil statistiko ruskega učenjaka. Od leta 1830 — to je njen začetek — je bil desetkrat maksimum in devetkrat minimum pri pojavah solnčnih peg. Pri teh devetnajstih primerih se je šestnajstkrat potrdila ugotovitev in teorija o zvezi med solnčnimi pegami in važnimi dogodki. Izjemo delajo samo trije slučaji. Nordman, velika avtoriteta na področju astronomije, pravi, da je to zelo važen rezultat in da se trditve Čijevskega nikakor ne smejo tolmačiti kot čudna volja nerazumljivih slučajev. V zvezi s tem je tudi konstatacija pariškega zdravnika dr. Paula, ki je dolga leta zbiral materijal v dokaz, da je veliko več smrtnih slučajev, če solnčne pege rastejo kot pa tedaj, ko padajo. Solnčnih peg so se oklenili še mnogi drugi. Navaja se "že vse mogoče, kar naj bi vse bilo v zvezi s spremembami solnčnih peg. Iz solnčnih peg se je razvila nova vrsta prerokovanja. Solnčne pege so postale orakel. Človek lahko ob vseh teh zagonetnih slučajev misli, kar mu je drago, priznati pa mora, da ogromne kozmične spremembe, burje in cikloni na solnčni površini ne morejo biti brez vsakega vpliva na zemeljske razmere. Če je res, da solnčne pege učinkujejo na volitve in na politiko v Angliji, potem bi lahko delovale v tem pogledu tudi pri nas. Izgleda pa, da so se pege pojavile pri nas ne samo na.solncu, temveč tudi v glavah predstavnikov vladne koalicije. Jjt Spekulativne ženitve rdečih vojakov Mesec oktober je za Rusijo mesec slave, ker je to mesec zmage boljševizma. Na drugi strani pa je ta mesec obenem tudi najžalostnjši in najnesrečnejši mesec za ruske ženske. Oktobra meseca odpuščajo iz vojske doslužene vojake, ki se pa le v redkih slučajih vrnejo v svoje vasi k svojim zaročenkam ali ženam, temveč ostanejo raje v mestih, kjer jim življenje bolj ugaja kakor na deželi. V ruski armadi obstoji dVe vrsti takozva-nih sezonskih ženitev: v prvo spadajo vojaki, ki se poreče za časa vojaškega službovanja ter žene po dosluženju vojaškega roka zopet zapuste; v drugo vrsto pa spadajo vojaki, ki se poreče tik pred dosluženjem vojaškega roka, samo da dobe kasneje stanovanje v mestu. Me seca oktobra, ko odpuščajo vojake, stoje sezonske žene prve vrste s svojo deco noč in dan pred vratmi vojašnic in na kolodvorskih peronih. Organizirale so namreč posebno obveščevalno službo za odhajajočimi vojaki. Ta mesec je doba večjih in manjših rodbinskih tragedij. Zato pa tembolj narašča povpraševanje po ženskah druge kategorije in to posebno v velikih industrijskih mestih, kjer se radi naseljujejo odpuščeni vojaki. Meseca oktobra je zato v teh mestih polno ženitev in imajo uradi za registracijo zakonov čez glavo posla. Vojak običajno poroči kar prvo žensko, ki jo sreča, samo da ima sobo ali zaposlitev v Petrogradu, Moskvi, Kijevu, Odesi ali v kakem drugem mestu. Tako sklenjeni zakon se prijavi polkovnemu štabu, nakar dobi vojak dovoljenje, da sme po dosluženem vojaškem roku ostati v mestu. Seveda pa se običajno že čez nekaj dni pojavijo med možem in ženo nesporazumljenja in nesoglasja. Mož gre nato takoj zopet v urad za registracijo zakonov, kjer izposluje v pol ure ločitev zakona, nakar se poroči z drugo, prvo »sezonsko ženo« pa kratkomalo vrže iz njenega lastnega stanovanja. Čudno je. da se ruski seljaki po vojaški službi le neradi vračajo v svoje rodne vasi. Izjavljajo, da so siti kmečkega dela in^si hočejo poiskati lažjega. Za svoje zaročenke ali žene na vasi se sploh ne brigajo. To vprašanje rešijo na čisto enostaven način. Domov odpošljejo ženi pismo, da naj se da ločiti in si poišče drugega. S tem pismom je po njihovem mišljenju stvar pravomočno rešena. Vlada pa je seveda nasprotnica teh spekulativnih zakonov, ker radi tega kmetijstvo silno nazaduje. Pozabljene mistifikacije V Franciji je živel v preteklem sto letju famozni mistifikator Viviers, čegar mistifikacije so bile predmet splošnih razgovorov. Na stara leta je odšel nekoč iz svojega stanovanja z večjo palico v roki Mirno se ie vsedel v tramwaj in držeč palico v rokah, jo je pričel začudeno opazovati. Potegnil je iz žepa uro, računal nekaj na svojih prstih, pogladil palico, nato pa se stresel, kakor da bi ga zgrabila elektrika. Ponovil je ta prizor večkrat in mrmral vmes razne številke. Sevgda je takoj vzbudil pozornost vseh potnikov, ki so napeto opazovali vsako njegovo kretnjo. Na neki postaji je Vivier mirno izstopil. Za njim je odšlo takoj tudi več drugih. In ko ga je nekdo vprašal, kaj je pravzaprav nameraval s tem svojim postopanjem, je Vivier hladnokrvno pripomnil: »Hotel sem doseči oziroma prisiliti ljudi, da bi vsaj malo mislili.« 100 letni potniki u aeroplanu Ko je pred nekaj leti letela neka 921ei-na dama v aeroplanu nad Londonom, so angleški listi tedaj s ponosom zatrjevali, da ima Anglija najstarejšo potnico v zraku. Toda, kakor v mnogih drugih področjih, je morala Anglija tudi v tem oziru prepustiti rekord Ameriki. Nedavno je prišla na aerodrom v Portlandu Almatia Bepet z namenom, da proslavi svoj 102. rojstni dan v zraku. Spremljal jo je 98letni Charley Barley. Oba sta hotela ravno vstopiti v letalo, ko se jima je nenadoma predstavila še neka dama s prošnjo, da bi se smela udeležiti tudi ona poleta. Bila je to 1041etna Marija Water-house. In res so se končno vsi trije dvignili v zrak, kjer so prebili par ur, po pristanku pa sklenili, da se prihodnje leto zopet sestanejo. Gospa Benet želi celo poleteti iz Portlanda v Los Angeles. Srečni pajek! — Cele tedne že se razpenja v kotu salona pajčevina. Kdaj jo mislite, Minka, omesti? — Joj, milostiva, ali je to pajčevina? Jaz sem pa mislila, da spada to k radio-aparatui Sfm Hazena Tretjič Maribor—Ilirija! Kakor smo že javili, se odigra jutri popoldne ob treh v Mariboru bazenska tekma za državno prvenstvo med družina ma Ilirije in »Maribora«. O načinu na-dalnjega igranja za državno prvenstvo po odstopu zagrebških klubov ni prejel službenega obvestila niti ISSK Maribor niti ni zveza kje drugje objavila, po ka> kem sistemu se bo zaključilo prvenstveno tekmovanje med klubi Jugoslavija, Ilirija in Maribor. Zveza je »Mariboru« le javila, da se odigra v nedeljo pri nas prvenstvena tekma Maribor—Ilirija. Je li to finale, ali pride morda še revanža, kako je z Jugoslavijo itd. — o tem ne ve razen odbornikov zveze nikdo ničesar! Šele iz včerajšnjih beograjskih novin do-znavamo, kako se bo tekmovalo. (Če je vest »Vremena« avtentična, seveda ne vemo-) »Vreme piše med drugim: »Ker so ostali samo trije klubi, ki igrajo za državno prvenstvo, in sicer prvak Beograda SK Jugoslavija, prvak LHP ISSK Maribor in Ilirija iz Ljubljane, je odredila zveza iz finančnih razlogov tako, da se 4. tm. odigra tekma Ilirija—Maribor v Mariboru, zmagovalec v tej tekmi pa igra 11. tm. finale z Jugoslavijo.« — Ako drži ta vest iz Beograda, potem bomo ime- li torej jutri v Mariboru setnifinale, ki bo tem zanimivejši, ker se srečata Ilirija in »Maribor« že tretjič v prvenstvenem letu 1928. in bo tem bolj napet, ker premaganec izpade. Sedmorica novega prvaka Slovenije bo gotovo tudi v tretje pokazala, da je mogoče tudi z najbolj fair igro ob pravilnem vodstvu tekme doseči vidne in zaslužene uspehe. Občinstvo opozarjamo še posebej na to nad vse zanimivo srečanje, saj se vrši topot prvič v Mariboru tekma za državno prvenstvo. MOLNP—službeno. Prvenstvena tekma SK Rapid—SK Svoboda se vrši ob 10. predpoldne na igrišču SK Rapida. Mladinska prvenstvena Rapid—Svoboda ob 8.30.. Službujoča odbornika gg. Winterhalter in Kurnik. Tekma rezerv ISSK Maribora—SK Rapid točno ob 13.30 na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Nerat. Sodniška sekcija ZNS—službeno. Jutrišnjo predtekmo k igri za hazen-sko prvenstvo države med rezervama Maribora in Rapida bo sodil g. Vcsna-ver. Zimski športniki, člani in prijatelji ISSK Maribora se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v pondeljek 5. tm. ob 20. v kavarni Park. Odmevi ljubljanske derby-tekrae. Znano je, da je bila najzanimivejša prvenstvena tekma letošnje jeseni v Ljubljani Primorje—Ilirija 5:4 po podzvezi razveljavljena v glavnem na podlagi poročila službujočega sodnika g. Frankla. Primorje se je proti anulaciji pritožilo na zvezo v Zagreb in je uspelo. Upravni odbor ZNS je v seji z dne 30. okt. upošteval pritožbo Primorja in je potrdil na zelenem polju doseženi rezultat v korist Primorja. Istočasno je bila pozvana pod-zveza, da izroči službujočega sodnika s te tekme odboru za kaznovanje sodnikov. Povdariamo In trdimo, da ja nakup fevljev dandanes stvar zaupanja ne samo lepo sčižčeni ampak pod »polituro in apreturo* tudi najbolj še nanje in najboljše delo je pii čevljih najvažnejše To je naS princip KARO Maribor, Koroška 19 VSAKDO potrebuje DOBREGA URARJA Strokovnjaška nega in oskrba podaljša trajnost ur. mo To Vam nudisamo dober SIKU urar M. JLGE8-*V si n MARIBOR, ^©sposka Prodaja na obroke brez povišanja cen. Popravila točno in po nizki cenit 47 let u zaporu Iz kaznilnice v Civitavecchia v Italiji so izpustili te dni kaznenca Massima Frasca, ki je bil nič manj kot celih 47 let po raznih jetnišnicah. Bil je 1. 1881. radi nekega roparskega umora obsojen na dosmrtno ječo in je bil sedaj, ker se je skoro pol stoletja dobro obnašal, pomiloščen od kralja. Seveda pa je veliko vprašanje, ali je mož s pomilostitvijo tudi zadovoljen. Odkar so se pred 47. leti zaprla za njim jetniška vrata, so se izvršile po vsem svetu na vseh poljih tako velikanske izpremembe, da se mu bo sedaj odprl skoro čisto nov svet, na katerem se sploh ne bo več spoznal. Mož je vrh tega tudi že 72 let star. Kdo naj ga sedaj preživlja? In res je Frasca s solzami v očeh prosil kaz-nilniškega ravnatelja, da bi smel ostati še nadalje v kaznilnici, kjer bi tudi rad umrl. toda ravnatelj seveda njegovi prošnji ni mogel in tudi ni smel ugoditi. Tako bo sedaj za Frasca postala ravno nezaželjena svoboda prava kazen in pokora. Neuarne hiše v Londonu Strašne katastrofe novih zgradb v Pragi in Parizu so zbudile daleč po svetu strah, da bi se znalo kaj podobnega pripetiti. Tudi London ima. svoje nevarne zgradbe, katerim posvečajo sedaj veliko pozornost. To niso nove stavbe, temveč stare hiše. Strokovnjaki so našteli 5000 hiš, ki so postale nevarne in bi se lahko vsak čas podrle. Trdi se, da se je temelj teh hiš razmajal radi prevelikega voznega prometa. Zlasti cestne železnice tresejo tla tako močno, da mnoge stare zgradbe ne bodo mogle obstati. Večina teh hiš je zgrajena iz kamenja in zmesi apna in peska. Apno je razpadlo in ostalo je samo kamenje in pesek. Kadar se tla močno stresejo, se peseR" vsiplje med kamenjem in zidovi izgubljajo dnevno na svoji stabilnosti. Največji angleški stavbenik, bivši predsednik zveze arhitektov v Londonu Sir John Simpson je predlagal, naj se poruši 5000 starih hiš, ter niso več dovolj varne. Pred Rogaško Slatino. Skupina dedsev se pelje na zdravljenje v Rogaško Slatino. Križem kražem se prepirajo o naši notranji politiki. Edino stric Jaka ne črhne besedice. Zato ga vpraša nekdo iz družbe: »No, kako ste pa vi razpoloženi?« — »Sploh nisem razpoložen,« odvrne Jaka. »Če bi bil razpoložen, se vendar ne bi peljal v Rogaško...!« MALI OGLASI Sobo-in črkosiikanle izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1318 Singer šivalni stroj proda po zelo ugodni ceni Dariš, Gosposka ulica 28, dvorišče. 2104 Dijaka sostanovalca sprejmem takoj. Cena Din 650, s kurivom. Naslov pove uprava lista. 2096 Ceneno lesk® perlel 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol-belo 90 Din belo 1( 0 Din boljše 125 Din in 150 Din, O/ mehko kot puh 2C0 in ‘225 Din, boljša vrsta ‘275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti, .povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto Vzorec zastonj _ “ Blago se tudi zamerij in nepgajajoče vzame nazaj Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobe* št. 4, Pisna. Češko* slovaška. Postne pos.ljke ranijo iz češkoslovaške v Jugosla viio mihlpno 10 dri'___________________1963 Kabaret gv?©pa Program: Luise Loretty z dresiranimi živali. Plesne revije. Pevka Mary Gaston in komiča' Velkel. V nedeljo popoldan družinska predstava. 2112 OSRAM OSRAM Štampiljk T. SOKLIČ OSRAM OSRAM OSRAM Kompletna moška zimska oblaka ------------- »in ™-_ KratHa suknja s pristnim krznensm ovratnikom -.... 600 Otroški kostumi v vseh velikostih ..........- - »* Veletrgovina H. J. TUR&D, Maribor, Aleksandrova cesta 7 Velika izbira sukaa za moške in ženske plašče od Din 50. naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.________________________________XX Trgovski lokal, manufakture in drobnarije, ki obstoji že 20 let v Jastrebarskem blizu Zagreba z letnim prometom okrog poldrugi milijon dinarjev, je naprodaj z opremo in dvokrilno blagajno radi smrti v rodbini za 70.000 Din. Potrebna je gotovina 30.000 Din, ostalo se pa plača v obrokih po dogovoru. Mesečna najemnina 500 Din, velikost lokala 12X6 m z dvema izložbama. Ponudbe na naslov Zvonimir Vihnal, Jastrebarsko. 2099 Prazna soba s posebnim vhodom v bližini parka eventuelno s hrano se takoj odda. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko jos. Moravec, Maribor, slovenska ul. 12. Najstarejša po- pravljahiica za gumi čevlje. 1848 Suha bukova drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Dr-žavni cesti. ________________________kS72 Rezila za brivske aparate, Gillette, M e m, Mo n d, E xtra in vse brivske potreb ščine nudi najugodneje Drago Rosina, F 'ibor, Vetrinjska ulica 26. 1920 Velurle za damske plašče, pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Plh-lar, Maribor, Gosposka ulica 5. 1991 100 domačih šivilj za delo, trajajoče do februarja, se spie