Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 33 Din nedei|ska Izdalo celole no vJugo-alavlll SO Din. za Inozemstvo 100 D
S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pelll-vrsta mali oglasi po I 30 In 2 D,veC|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2*50, vellUl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din D Pri več)em g naroiilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici St. 6 III Rokopisi se ne vrača/o, nefranhlrana pisma se ne sprefema/o Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva Stev. 32S
Političen list sza slovenski narodi
l/prava le vKopltarlevI ul.S1.6 CeHovnt račun: C/ubllana štev. 10.ti HO ln 10.3-19 xa Inserate. Sara/cvošl.7563. Zagreb St. 39.011, Praga ln Dunal it. 24.797
Na nova pota!
Ako ne bi bila tako krvava resnica, da >država smo mi«, bi se danes škodoželjno smejal; naši diplomaciji, ki je doživela s tiranskim paktom tako pekočo zaušnico, kakor se to v sedanjih dneh izlepa ni pripetilo diplomaciji kake dežele. Ta naša diplomacija je bila najbolj domišljava na svetu; ta naša diplomacija se je čutila visoko vzvišena nad mnenjem ljudstva in ljudskih zastopnikov in je na najbrezobzirnejši način prezirala parlament. V vseh drugih deželah smatrajo zunanji ministri ne le za svojo dolžnost, marveč tudi za svojo čast in svojo olajšavo, da stopajo pred parlament in mu poročajo o svojih ciljih, svojem delu, svojih uspehih ali tudi neuspehih. Saj se zavedajo, da zunanja politika ni ntkako rezervatno polje izven splošnih interesov, pridržano samo v to, da more diplomacija na njemi vprizarjati svoje tekme. Vedo, da je namreč zunanja politika prsobran vseh narodnih in državnih interesov in da nosi posledice za vse uspehe in neuspehe diplomacije narod, ljudstvo. Zunanji minister je torej bolj nego katerikoli drugi minster obremenjen z odgovornostjo nasproti celoti in bolj nego kateri drugi bi moral zato iskati zveze s celoto, opore in soglasja s parlamentom. V demokratičnih državah mora veljati demokratična misel tudi za diplomacijo. To so po voini razumeli diplomati vseh evropskih demokracij, za kar sta dala pravkar sijajen zgled Stresemann in Briand, a nič manj Chamberlain. Da, celo italijanski diktator Mussolini podaja parlamenlu in s tem široki javnosti račun o svoji zunanji politiki. Samo naš zunanji minister je smatral doslej parlament kot manjvreden forum, ki ni sposoben, da bi raz-umel visoko modrost njegove zunanje politike, kot forum celo, ki nima pri tej politiki drugega govoriti, nego odobriti kredite zanjo.
Ta napuh se je nad našo diplomacijo bridko maščeval. Smatrala je za svoj največji uspeh prijateljsko« pogodbo z Italijo, ki ji je žrtvovala cele kose iz našega lastnega telesa in najvitalnejše interese lastnega obmorskega prebivalstva. Ob najstrašnejšem trpljenju naših pidjarmljenih bratov ni ta diplomacija niti enkrat našla ene možate besede v njihovo obrambo in je celo javnosti najstrožje zabranila vsak gibljaj zanje. Italija je postala pri nas nokako grozno božanstvo, ki mu nihče ni smel pogledati v obraz. Vse to zaradi »prijateljstva« Italije, ki ga je naša diplomacija menila imeti v žepu in s tem zalog, da nam bo Italija na mednarodnem poprišču mogočna pokroviteljica, pa tudi sicer blagohotna soseda. Zaman smo Slovenci in Hrvati svarili pred dvoličnostjo in verolomnostjo Italije; naša diplomacija nas je smatrala samo za politične otročaje in kričače, ki kvarijo njene sijajne uspehe.
Danes je naša diplomacija kruto prebujena iz svojih sanj, danes ve tudi ona, da je italijanska »prijateljska« pogodba le kos papirja. Račun za to njeno veliko zmoto pa pada seveda na rame naroda.
Tiranski pakt je naravnost usodepoln dogodek za našo zunanjo politiko. Malo bi po-menjal in puščal bi nas hladne, ako bi prinašal samo Albaniji jamstvo za njene meje nasproti Grčiji in naši državi. To jamstvo vsebuje že tudi italijansko-jugoslovanska pogodba. Toda tu gre za vse kaj drugega! S tiranskim paktom je postala Italija izključna politična pokroviteljica Albanije, a mi vemo, da je Italija Albanijo že pred tem paktom zasedla tudi gospodarsko in kulturno. To se pravi z eno besedo: na naši južnozapadni meji stoji neposredno Italija! Albanija je postala italijanska ba a za prediranje na vzhod, v katerem pravcu naj najde predvsem duška novodobni rimski imperializem. To ni nikako samovoljno pretiravanje, marveč enostavno dejstvo.
To dejstvo je za nas tem resnpjše, ker je Italija pridobila zaso in proti nam že tudi nase ostale sosede: Grčijo, Romunijo in Bolgarijo, da o Mažarski niti ne govorimo. To ko težki porazi naše diplomacije, za katere bo pač morala dati odgovor. To pa ni glavno, marveč prvo je to, da končno damo naši zunanji politiki drug, naravnejši pravec. Prevzete obveznosti izpolnimo, drugače pa si bodimo v svesti, da od imperialistično vladane Italije nimamo nikdar in nikjer pričakovati ničesar dobrega zase. Svojo zunanjo politiko usmerimo še bolj na novo pot, o kateri je te dni govoril francoski zunanji minister Briand; ta pot jo nnjb ljšo varstvo tudi proti imperialističnim nakanam Italije.
Razen tega ipa ne pozabimo, da jc nad Črnim morjem še vedno Rusija; čas ie, da najdemo zopet pot do nje*
Pred odločivno bitko med Pašičem
in vlado.
Bolgrad, 3. decembra. (Izv.) Kljub popuščanju g. Sljepana Radiča in njegovi nagli spremembi, o kateri smo včeraj poročali, je ostal položaj isti, kakor je bil. Dejstvo je, da je vlada popolnoma nesigurna in da je v svojih temeljih oslabljena. Vlada g. Nikole Uzunoviča nima prav nobene zaslombe v radikalnem klubu, kjer je ogromna večina za to, da bi se ta vlada čimpreje zrušila. Zanimivo pa je, da v radikalnem klubu ni človeka, ki bi prevzel to delo in zadal vladi g. Uzunoviča smrtni udarec. _
Vlada sama to dobro čuti. Zato neprestano odlaga skupščinske seje. Isto tako se ne upa stopiti pred klub.
Danes je tudi glede tega vprašanja nastala večja jasnost. Po vseh znakih sodeč, se je g. Pašič odločil na odločilno borbo. K sebi je pozval g. Ilijo Mihajloviča, podpredsednika radikalnega kluba, ter mu dal nalog, da skliče sejo radikalnega kluba za 7. december.
Istega dne se bo tudi sestavila narodna skupščina. Na tej seji se bo razpravljalo o vprašanju anketnega odbora in njegovega poročila, zato ie sklicanje seje radikalnega kluba tem večjega pomena. Zdi se, da bi mogel g. Nikola Pašič pri tej priliki izsiliti ostavko vlade, še predno bi prišlo do seje narodne skupščine. Obstoja namreč nevarnost, da bi se poročilo anketnega odbora na tej seji sprejelo v takšni obliki in da bi se napravili takšni sklepi, .ki bi g. PaSiča ali vsaj njegovo okolico postavili v neugoden položaj, in nekatere njegove najožje prijatelje izročili sodišču. Zato se misli, da bo na tej seji radikalnega kluba prišlo do končnoveljavnega ob-
računavanja med vlado in radikalnimi poslanci.
Kar se tiče vlade, gre v svojih konse-kvencah, kakor se zdi, do skrajnih moj. Radikalni ministri vidijo, da jim je vsaka vrnitev v naročje radikalne stranke pod vodstvom g. Nikole Pašiča odrezrna. Za slučaj, če bi so položaj spremenil v Pašičevo korist, je njihova usoda zapečatena. Zato so s svojimi prijatelji iz radikalnega kluba sklenili, da bodo šli v vprsšanju anketnega odbora tako daleč, da bodo forsirali takšno rešitev, ki bi postavila pred sodišče celo Pašičevo okolico, v prvi vrsti seveda njegovega sina Rade Pašiča. To bodo storili, četudi bi s temi sklepi narodno skupščine škodovali eventuelno celokupni radikalni stranki.
Stališče vlade je v tem oziru toliko lažje, ker je jasno, da bi celokupna opozicija, ki je tudi prva pričela borbo proti tolikšni korupciji, glasovala samo za takšne sklepe, ki bi dali zadoščenje javnemu mišljenju in pravici. Z ozirom na to računa vlada, da bo eventu-I eino, če se ji posreči prebrodili do 7. decem-j bra, stopila s to zahtevo pred skupščino in dobila za svoje mišljenje večino. S tem seveda ; usoda vlade nikakor ne hi bila boljša, kakršna je danes. Večina, ki bi jo vlada dobila v tem vprašanju, nikakor ni večina za njeno politiko, marveč bi bila samo večina za borbo j proti korupciji Zato se splošno misli, da do 7. decembra ni pričakovati večjih sprememb, i marveč da se bo gledalo predvsem na to. da se na obeh straneh pripravijo za odločilno borbo.
vr a va
\f
IZJAVA DR. KOROŠCA O ITALIJANSKO ALBANSKEM PAKTU
Bolgrad, 3. dec. (Izv.) Razburjenje, ki je nastalo vsled vesti o italijansko-albanski pogodbi, se še vedno ni poleglo. Belgrajsko časopisje objavi a ostre kritike o načinu, kako vodi naš zunanji minister zunanjo politiko. Opozicija bo povodom tega sestavila posebno interpelacijo in zahtevala od zunanjega ministra nujen odgovor o smernicah njegove zunanjo politike.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je o tej pogodbi dal časnikarjem sledečo izjavo:
»Mi Slovenci smo gotovo najbolj občutljivi patrioti z ozirom na vsako napredovanje Italijanov na Balkanu. Radi tega ne moremo iti mirno preko italijansko-albanske pogodbe, ako jo je časopisje natančno reproduciralo.
Ta pakt pomenja de facto protektorat Italijo nad Albanijo. Vse to se je storilo s strani naših of;ciehiih prijateljev brez našega znanja, kakor vidimo iz izjav našega zunanjega ministra g. dr. Momčila Ninčiča. Nadejamo se, da bo celokupna narodna skupščina delila mišljenje ožje opozicije, da nam g. dr. Mom-čilo Ninčič poda še te dni smernice svoje bodoče zunanje politike z ozirom na to, da je postalo nastopanje Italije tudi v javnosti vse manj prijateljsko.
Mi moramo vedeti, čegavo prijateljstvo
moramo iskati, da obvarujemo status quo in mir na Sredozemskem morju, da ne postane Jadransko morje izključna domena italijanskega pomorstva.«
Belgrad, 3. dec. (Izv.) V vrstah celokupne opozicije se najostrejše obsoja naša zunanja politika, ki dopušča, da pride do takšnih težkih porazov naše države celo v balkanski politiki. Dopoldne so imeli voditelji ožje opozicije g. dr. Korošec, g. Ljuba D a v i d o -vic in g. Joca Jovanovič sestanek, na katerem so govorili tudi o tem vprašanju. Kakor 6mo zvedeli, so sklenili vložiti na zunanjega ministra nujno interpelacijo, v kateri bodo zahtevali obvestila o položaju, v katerem se nahaja naša zunanja politika, posebno z ozirom na italijansko-albanski pakt.
Pariz, 3. dec. (Izv.) »Le Journal« komentira italijansko-albansko pogodbo in pravi, da | je zveza med dvema po močeh tako neenakima državama podobna protektoratu. Komentarji italijanskega časopisja niso takšne narave, da bi to interpretacijo zmanjševali. Zanimivo bi bilo vedeti, pravi »Le Journal«, do katere mere so poslednji neredi pomagali italijanskim manevrom. V vsakem slučaju je fašistična vlada zabeležila en point in sedaj do-minira nad obalami Jadrana ter je s tem stopila z eno nogo na Balkan.
Zadnja sporna vprašanja med Mernčijo
in Francijo.
Berlin, 2. dcc. (Izv.) Nemška politična javnost se z mrzlično napetostjo peča z zadnjimi spornimi vprašanji nasproti Franciji, ki pridejo te dni na dnevni red pred svetom Društva narodov v Ženevi. Od rešitve teh vprašanj jc odvisna odprava vojaške kontrole v Porcnju, ki bi se jc nemški narod kot naj-neznosnejše posledice vojnega poraza rad čim preje rešil. Tukajšnji krogi zagotavljajo, da sc bodo sporna vprašanja, v kolikor sc tiče Nemčije, izvzemši enega, brez težave rešila.
Glede vojaško organiziranih društev jc že Strcsscmann v svojem zadnjem govoru v parlamentu izjavil, da je vlada pripravljena, napraviti s temi društvi energično red in jih če treba razpustiti. Drugo vprašanje bi bile nemške trdnjave na vzhodni meji. Tudi tu gre za majhno razliko v razlagi tostvarne določbe vcrsailleskc mirovne pogodbe, ki določa. da morajo utrdbe na južni in vzhodni meji Nemčije ostati v sedanjem stanju. Nemčija to tolmači tako, da sme tc utrdbe ohranjevati v porabnero stanju in jih zalo poprav-
ljati. — Potem zahteva Francija zagotovil glede prejšnjih nemških vojašnic, približno 200 po številu. V nemškem finančnem ministrstvu izdelujejo sedaj načrt, po katerem se tc vojašnice prodajo odnosno uporabijo kbt stanovanjske hiše in uradna poslopja. Podobno se bodo vpoštevale francoske zahteve glede državne policije in vežbanja državne brambe s tanki in plini; vprašanje načelnikov v vojnem vodstvu je že rešeno.
Edino vprašanje, ki šc dela resne težave, je kontrola nad izdelovanjem vojnega materiala. Sicer je tudi v tem vprašanju rešenih žc 52 točk in sta nerešeni le še dve: vprašanje o strojih, na katerih se moro izdelovati vojni materijal in pa vprašanje o izvozu vojnega materijala. V teh dveh vprašanjih gresta Francija in Anglija skupaj. Tu je živo prizadeta ludi Anglija, ker bosta razpolagali Nemčija in Francija na podlagi železnega pakta z največjimi možnostmi za izdelovanje orožja na svetu in ni nemogoče, da bi se kdaj lo orožje kovalo proti Angliji. Na drugi strani pa izjavlja nemška industrija, da so francosko-
anglcške zahteve v teh dveh vprašanjih neizvedljive. O teh dveh vprašanjih se sedaj vodijo pogajanja.
Konferenca v Parizu.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Včeraj je dospel semkaj Chamberlain s svojo soprogo in zasebnim tajnikom. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister Briand. Danes so se začele prve konference.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Včeraj sta dospela v Pariz Chamberlain in poljski zunanji minister Zaleski. Med ministri so se takoj začeli uvodni pogovori. Zaleski se v vsem pridružuje francoskemu stališču, v kolikor se tiče razorožitve Nemčije.
Danes se je na čast Chamberlainu in njegovi soprogi vršil na Quai d'Orsay obed, ki sta se ga udeTežila tudi Poincare in Herriot
Včeraj je dopotoval v Pariz tudi angleški finančni minister Churchill, danes pa belgijski zunanji nvnister Vandervelde.
Kakor trdijo poučeni krogi, se uveljavlja misel, da se vprašanje nemške razorožitve in kontrole ne bo dalo rešiti na tem zasedanju sveta Društva narodov, ker je še preveč nerešenih vprašanj. Rešitev se odgodi do prihodnjega zasedanja, najsi tudi je gotovo, da Nemčija na to zelo nerada pristane.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Jutri priredi Briand na čast Chamberlainu diner, katerega se bo udeležil tudi Poincare. Trije državniki bodo v medsebojnem razgovoru obravnavali vse zunanjepolitične probleme, ki pridejo v pretres na decembrskem zasedanju sveta Društva narodov.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Poincare in Chamberlain sta imela danes razgovor. Nato sta Briand in Chamberlain pretresala nekatera vprašanja, ki pridejo v razpravo na seji Sveta Društva narodov. Ugotovila sta, da vlada med obema v vseh vprašanjih popolno soglasje.
Pariz, 3. doc. (Izv.) Briand je izjavil zastopniku »Excc .jiora«, da je bil v mnogih točkah dosežen sporazum med njim in Chamber-lainom in da ne bo opustil nobene prilike, da se sporazume s Chamberlainom še v vseh ostalih točkah.
London, 3. dec. »Daily Herald« piše, da je sestanek Brianda, Chamberlaina in Mussolinija sklenjena stvar. Na sestanek so povabili tudi Stresemanna, o katerem pa še ni gotovo, če povabilo sprejme. — Na uvodnem mestu se peča »Daily Herald« z načrtom bloka štirih velesil. List prihaja do zaključka, da bi bil tak blok, ki bi poslavljal Društvo narodov enostavno pred gotove sklepe, smrtni udarec za Društvo narodov.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Kakor poroča »Petit Parisien« se je nameravani sestanek, ki bi se imel vršiti med Briandom in Mussc-linijem v Fierenu, odložil. Sestanek obeh državnikov se bo baje vršil po zaključku seje sveta Društva narodov.
m Ženevo.
Berlin, 3. dec. Nemška delegacija za Ženevo je sestavljena sledeče: Zunanji minister Stresemann in državna tajnika v. Schubert in dr. Gauss. Delegacija odpotuje jutri v Ženevo.
»Nationalliberale Korrespondenz« piše v očividno inspiriranem članku, da se bo Nemčija topot najbrž odpovedala predsedstvu v zasedanju svela Društva narodov, ki bi ji po abecednem redu pripadlo, in ga ponudila belgijskemu zunanjemu ministru Vanderveldeju, Tem neizprosnejše pa bo nemška vlada vztrajala na drugih svojih pravicah in zahtevah. Večna kontrola, ki jo predvideva investigacij-ski program Društva narodov, je za Nemčijo docela nesprejemljiva in jo bo nemška delegacija gladko odklonila.
Nova francoska ojačenia na italijanski meji.
Pariz, 3. dec. 184. pešpolk, ki je opremljen s tanki, je odkorakal iz Valenoe ob Rho-ni, kjer je bil doslej v garniziji, v Metone ob italijanski meji.
Očerin v Berlinu In Parizu.
Berlin, 3. decembra. Te dni jo d<v=pel semkaj ruski zunanji komisar Čičerin. Obiskal je vodilne državnike in imel daljši pogovor zlasti s Sttesemannom. Iz Berlina odpotuje Čičerin v Pariz.
Šefi ožje opozicije za pr&vtee parlamenta.
r Belgrad, 3. dec. (Izv.) Zastopniki opozicije g. dr. Anton Korošec, g. Ljuba Davidovič in g. Joca Jovanovič so poslali predsedniku narodne skupščine sledeče vprašanje: >G. predsednik narodne skupščine! V novem zasedanju narodne skupščine smo poslali na posamezne ministre, posebno nn notranjega ministra veliko vprašanj, ki se tičejo delovan> oblasti, posebno pa policijskih organov. G. notranji minister na ta vprašanja ni dal n beaiega odgovora, čeprav bi po po-alovniku in ustavi to moral storiti. Ker nimamo nobenega načina, da bi gg. ministre, posebno noiranjega ministra, prisilili, da bi vršit svojo dol/nost, so obračamo na Vas z vprašanjem: 1. Ali Vam je znano, da g. minister ne vrši svoje dolžnosti? Ako Vam je, 2. ali Vi kot predsednik narudne skupščine morete in hočete preprečiti občutljivo gaženje poslov-nila in uničevanje pravic poslancev, stavljati vprašan a in interpelacijo, pravice, ki je temelj vsake parlamentarne države.«
Bolgrad, 3. dec. (Izv.) G. dr. Anton Korošec, g. Ljuba Davidovič in g. Joca Jovanovič so poslali predsedniku narodne skupščine sledeče vprašanje: j-Časl nam je opozoriti na to. da se je predloženi proračun za leto 1926—27 že razdelil poslancem in so imeli časa, da ga prečitajo vsaj glavnih črtah. Treba bi bilo, da bi finančni odbor čim prej pričel z delom na njem. Ker je splošna želja, da naj bi bil novi proračun izraz pravega gospodarskega :n finančnega stanja in moči našega ljudstva, je potrebno, da se takoj prične z delom. Opozarjamo Vas in prosimo, da pozovote predsednika finančnega odbora, da čimprej skliče sejo in postavi na dnevni red predloženi proračun, da bi se na ta način lahko o njem razpravljalo za časa plenuina narodne skupščine.
Vprašanfe anketnega
Dr. Ninčič poide v Varšavo.
Berlin, 3. dec. (Izv.) Poluradno se doznava iz Varšave, da prispe tjakaj v drugi polovici meseca dccembra dr. Ninčič. Njegov obisk se smatra kot oliclclen in je v zvezi z načrtom, da bi naj tvorila poljska republika vez med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter baltskimi državami Vlada kraljevine SI1S je šele pred tremi meseci de iure priznala baltske države.
VPRAŠANJE TRŽAŠKIH PREMIJ.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) Prihodnje dni se bo pričela v Rimu konferenca Južne želez-rTicc, na kateri se bo razpravljalo o jadranskem tarifu in tržaški tonaži. Glede slednjega gre za znane premije. Kakor znano, je italijanska vlada obljubila za vsako tono blaga, ki gre skozi tržaško pristanišče, potem ko sc izčrpa kontingent 650 000 ton, dva zlata premije za vsako tono. Gre za premije iz 1. 1924. Italijani bi hoteli utajiti prave bilance.
' REPARACIJSKA KONFERENCA.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) Sredi dccembra se bo vršila na Dunaju reparacijska konferenca. Na njej se bo razpravljalo o delavnicah, o razdelitvi delavniškega orodja in o vagonih, ki jih mora še izročiti Madjarska nasledstvenim državam na račun rcparticije.
Razgovor med Radičem
in Italijanskem časnikarjem
Milan, 3. dec. (Izv.) Današnji »Secolo« objavlja pod naslovom »Iz oči v oči s Stjepanom Radičem« razgovor svojega belgrajskega dopisnika Zingarcllija z Radičem. Razgovor se jc vršii v Radičcvem poslanskem klubu j tožnik zahteval ne samo, da se izreče likvidacija
Vse sekvestracije neprijateljske imovine neveljavne.
Valns sodba mešanega razsodišč« v Haag«.
Belgrajski ln zagrebški listi so v zadnjem času priobčili poročila o raznih tožbah ogrskih podanikov zoper kraljevino Jugoslavijo pred mešanim jugoslovanskim ogrskim razsodiščem in pred mednarodnim mirovnim sodiščem v Haagu, posebno o tožbi Friderika barona Borna, veleposestnika pri Sv. Ani na Gorenjskem. Ta poročila so v več ozirih neresnična ln deloma napačna. Dotične tožbe pred mednarodnimi sodišči v Haagu še niso rešene, izvzemši tožha Friderika barona Borna, ki se Je razpravljala pred mešanim razsodiščem v Haagu v juliju t. L, in na katero jo mešano razsodišče izdalo razsodbo od 12. julija 1920., ki je zbudila splošno pozornost ne samo v Jugoslaviji in na Madžarskem, ampak tudi v mednarodnih krogih. Ta razsodba se mi je vročila v zadnjem času in radi tega morem nn podlagi avtentične razsodbe pojasniti pravni položaj, ki ga je ustvarila ta razsodba.
Tožba je bila naperjena zoper to, da je se-kvestracijska oblast vpeljala likvidacijo Imovine barona Borna kot nemškega podanika in sicer i^-vine, ki se nahaja na ozemlju Slovenije. Li-k ''lacija le imovine se je uvedla na podlagi člena 232 mirovne pogodbe Trlanonske; ta določa, da imajo aliirane in asociirane države pravico likvidirati imovino, ki pripada na dan uveljavljenja mirovne pogodbe državljanom bivšega starega ogrskega kraljestva in ki se nahaja na ozemlju teh držav, vključno ozemlje, ki se je odstopilo na podlagi tc mir vne pogodbe (enako določbo vsebuje mirovna pogodba z Avstrijo in ona z Nemčijo ter drugimi bivšimi sovražnimi državami). Pri razpravi pred mešanim razsodiščem je
Belgrad, 3. decembra. (Izv.) Za danes dopoldne ob 9. uri je bila sklicana seja an-kelnega odbora. Člani opozicije so morali čakali skoro do pol 12. ure, kajti šele takrat so prišli na sejo predsednik anketnega odbora in drugi radikali. Na prolest opozicije je g. predsednik Ilija Mihajlovič izjavil, da radikali radi tega niso mogli priti na sejo, ker so razpravljali o vprašanju, ali ima nketni odbor pravico še nadalje delati. Na seji sami so .govorili poslanci g. Franc Smodej, dr. Popovič, g. Milan in g. Kosta Timotijevič. Zastopali so stališče, da mandat anketnega od-boia ni prenehal, marveč samo anketni odbor ni izvršil naloge narodne skupščine, da bi do 27. novembra izdelal poročilo o aferah. Zato so člani opozicije naglašali, da lahko anketni odbor takoj razpravlja o adamovski aferi, ne da bi čakal na to, da bi narodna skupščina podaljšala rok. Poudarjali so, da ni treba o tem razpravljati, ker je izven vsakega dvoma, da mandat narodne skupščine še vedno traja. Gosp. Pavle Radič je končno predlagaj naj se seje anketnega odbora odložijo, češ da poročilo g. Ranka Trifunoviča še ni gotovo. Seje naj se odlože, dokler poročilo ne bo izdeb.no. Sele, kadar bi bilo to gotovo, naj bi se ponovno pričelo z razpravo o mandalu anketnega odbora. Večina je ta predlog ob protestih opozicije sprejela. Jutri zvečer se bo članom anketnega odbora razdelilo celo poročilo, ki ga je sestavil g. Ranko Trifunovič, in sklicala pismenim potom novo sejo ! anketnega odbora. Opozicija naglaša, da ra-idikali namenoma zavlačujejo delo anketnega odbora, njim pa pridno sekundirajo radičevci.
Samostojnih demokratov nihče ne mara.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) Ze včeraj smo naglasi , da so se poskušali samostojni demokrati približati raznim opozicionalnim strankam, da bi na ta način njihovi raztreseni malenkostni glasovi prišli do izraza. V Sloveniji so ponudili svoje sodelovanje radikalom. Toda ti so jih odbili. V Belgradu so isto posku-Sali napraviti z Davidovičevimi demokrati. Iz tega so že celo poskušali kovati politični kapital, češ da je pričakovati zbližanje med obema straakama.
Povodom teh vesti je predsedništvo demokratske stranke izdalo danes sledeče obvestilo:
V »Novostih jc izšlo poročilo o nekih konferencah med zastopniki predsedstva demokratske stranke in samostojne demokratske stranke. To poročilo je popolnoma neresnično. Predsedništvo demokratske stranke ni poslalo nobenih komisij, da bi se pogajale za združitev demokratske stranke s samostojno demokratsko stranko. Člani, ki so izstopili iz demokratske stranke, se lahko vrnejo v stranko, ako postopajo po pravilih demokratske stranke in po drugih predpisih. Kako neosnovana je ta vest, se vidi iz dejstva, da se skuša to pobotanje izvesti s človekom, ki je bil pred dvema letoma izključen iz demokratske stranke. Zato je demanti g. Pribičeviča, v kolikor se nanaša na demokratsko stranko, popolnoma deplasiran.	* '
v francoskem jeziku. Zingarelli je vzel s seboj kot pričo nekega urednika »Vremena«, za katerega je Radič pred dnevi zahteval ustrelitev, ker je govoril v prid Mussoliniju. Zingarelli nadalje pravi, da Radič kot nasprotnik ni nevaren, ker izbrblja vse, kar misli.
V razgovoru s Zingarellijcm priznava Radič, da je fašizem konsolidiral in rešil Italijo; a je mnenja, da bi bilo bolj treba spoštovati rimske tradicije. Radič si predstavlja lašizem kot element, ki prinaša v državo moralno in mehanično edinstvo, ki državo demokratizira in moderniziral V tem pogledu bi mogli fašizem celo posnemati! Navzlic vsem iluzijam pa ni on — namreč Radič — med tistimi, ki trde, da se Italija hrani z mačko in polento. Italijani so ptički v evropskem gozdu in ni si mogoče misliti Evrope brez Italije; Italija je neumljiva, ker neumljive so vse civiliz.irane države.
Med njim in Ninčičem vlada glede zunanje politike popolno soglasje, torej tudi glede Italije. Razlika je le ta, da mora Ninčič drugače govoriti kakor misli, radi odgovornosti, ki mu ga nalaga njegovo mesto.
Italijanska zunanja politika — tako nadaljuje Rrdič svoj razgovor — je napravila veliko napako, da ni razumela naše notranje uredbe. Italija je špekulirala na naše spore, dočim obstoja med Srbi in Hrvati več skupnih nego razdornih točk in identična je tudi ideologija med Zagrebom in Belgradom. Ni bolj združenega naroda na svetu kakor je srbski, hrvatski in slovenski.
Zgrešena pa je tudi italijanska igra na italofilstvo Srbov v nasprotju z italofobstvom Hrvatov in Slovencev. Če bi nastal konflikt, bi te razmere izginile. Mi Hrvati se lahko odločimo, da sprejmemo tudi centralizem. Kar nas irteresira pa je psihološko edinstvo.
»Toda vi propagirate idejo združitve z Bolgari, da tako mečete polena pod noge srbskemu elementu« — prekine Radiča italijanski časnikar. Radič pa pravi: »Jaz ne propagiram; nimam potrebe agitirati za stvar, ki je že uresničena. Fuzija se je že izvršila, manjka le formule. Vpričo naših idealov bi nič ne pomenilo niti morebitno iz.ginjerje Hrvatov. Medtem pa hočemo biti v dobrih odnošajih z Bolgari kakor sploh z vsemi sosednimi državami*« Nato govori Radič še o Nemcih in Madjarih, ki jih zelo ljubi. Končno govori Radič izzvan | po Zingarelliju še o nettunskih konvencijah, o katerih pravi, da bodo izglasovane, ko bo čas za to.
V zvezi z neltunskimi konvencijami pa pravi Zingarelli, da bodo ratificirane te konvencije ad Calendas graccas, ker ne bodo radikali nikdar dovolili, da se izvede Radičeva komunistična agrarna reforma v Dalmaciji. Ko še spregovori Zingarelli o Radičevem demago-štvu, zaključuje Zingarelli:
»Pri vsem tem sem prepričan, da jc Radič arbiter položaja. Če je Radič norec kakor nekateri mislijo, potem je čudno, da more delati v Jugoslaviji kak norcc. Če pa ni norec, potem jc politik in z njegovimi izjavami je treba računati. Razmerje med Radičem na eni ter Ninčičem in vlado na drugi strani je tako — tako končuje Zingarelli — kakor jc bilo razmerje Zinovjeva do Čičerina in sovjetske vlade. Slučaj Zinovjeva je rešen, Radičev pa še ni.«
ZDRAVSTVENO STANJE ROMUNSKEGA KRALJA.
BukaroSt, 3. dec. Kralj je danes dopoldne sprejel v slovesni avdienci novega španskega poslan1 ka. — Sem je dospel francoski kirurg llartmann, da kralin preišče in odloči, ali je operncija poirebna ali no. Zdravstveno stanje kralja se jo danes pi cce] zbelj.šalo. >
njegove imovine kot nedopustna, ampak tudi, da se sploh sekvestracija njegove imovine izreče kot neveljavna.
Tožnik je trdil v svoji tožbi, da je pač postal nemški državljan par dni pred uveljavtjenjem Trianonske mirovne pogodbe s tem, da mu je nemško poslaništvo na Dunaju podelilo potni list (katerega ni mogel tedaj dobili od boljševiške vlade na Ogrskem) ln Ja mu je policijsko ravnateljstvo v Berlinu 2. avgusta 1919. potrdilo, da je z"T>et pridobil nemško državljanstvo, katero je v svoji mladosti zg..u ker se njegov oče dal naturaliziratl ,ia Ogio. .n, kan. r se je preselil iz Nemčije; tožnik pa je dalje Ldil. da svoje ogrsko državljanstvo nikdar ni zgubil, da je vedno bival na Ogrskem in vedno v vsakem oziru nastopal kol ogrski ne pa kot nemški državljan. Te okoliščine je pri razpravi v Haagu potrdil pod prisego.
Naš« država je ugovarjala, da je mefiano
ogrsko-jugodovansko sodišče nekompetentno, češ da gre za nemškega državljana, da je tedaj likvidacija njegove imovine brez odškodnine dopustna, in da Je tudi sekvestracija upravičena ter utemeljena v srbijanskem zakonu od 17. avgusta 1915., ki je bil z naredbo vlade kraljevine SliS od 5. februarja 1919. raztegnjen na celo ozemlje Jugoslavije (sekvestracija je bila vpeljana že spomladi leta 1919).
Mešano razsodišče je v celem obsegu ustreglo tožbi ter izreklo, da je likvidacija Imovine nedopustna, ker je baron Born še vedno ogrski državljan in da je tudi sekvestracija njegovo imovine bila neutemeljena vsled določbe člena 250 mirovne pogodbo Trianonske in da mora naša država celo imovino barona Borna temu vrniti in sicer v smislu člena 230 prosto vseh prisilnih ukrepov sckvestracije ali druge dispozicije po členu 282 mirovne pogodbe Trianonske ln po dodatku k oddelku X. sekcija IV. o imovint, pravicah in interesih, v kolikor so bili ti ukrepi vpeljani po 3. novembru 1918. do uveljavljenja mirovne po-j godbe; razen tega je mešano razsodišče razsodilo, ! da mora naša država imovino baronu Bornu izročiti v istem stanju, v kakršnem se je nahajala, predno so se ti ukrepi vpeljali, kakor to določa člen 230 mirovne pogodbe. Ta člen mirovne pogodbe vrbtega določa, da spad.ijo pred mešano razsodišče vse pritožbe ogrskih državljanov na podlagi tega člena.
Iz razlogov razsodbe je še posneti, da Ista oseba ne more imeti več državljanstva na podl.igi mednarodnega prava, ki je bilo ustanovljeno z mirovnimi pogodbami po svelovni vojni, ker glasom teh pogodb so pravice in dolžnosti oseb odvisne od pripadnosti k določeni državi, da je pri spornosti državljanstva merodajno državljanstvo one države, kjer ima dotična oseba redni domicil, ali kjeT je navadno izvrševala svoje državljanske pravice in dolžnosti, da je tedaj merodajno efektivno, ne pa teoretično državljanstvo in da po ogrskem zakonu o državljanstvu iz leta 1879. nikdo še ne zgubi ogrskega državljanstva, če je pridobil tudi drugo državljanstvo.
Zlasti važni so razlogi mešanega razsodišča glede neupravičenosti sekvestradje. Naša država se je sklicevala na gori navedene zakone iz leta 1915. in 1919., češ, da so po členu 232 mirovne pogodbe kot definitivne smatrati izredne vojne mere, ki so bile vpeljane na podlagi navedenih dveh zakonov v kraljevini SHS. Toda mešano razsodišče se jo postavilo na stališče člena 2"0 mirovne pogodbe, ki se glasi: »Kljub določbam člena 232 ter aneksa sekcije IV Imovina, pravice ter interesi ogrskih državljanov ali od njih kontroliranih družb, ki leže na oz»mlju stare avslro-ocrske monarhije, niso podvrženi sekvestracijl alt likvida-rtji v smislu gori navedenih določb Ud.<
Mefiano razsodišče pravi doslovno: > Vlada Kraljevine SflS ae ne more opirati vrnilvi imovine, sklituič se na zakon od 17. avgusta 1915.
In od 5. februarja 1910., ker driava SILS kot sigo* tarka Trianonuke pogodbe ne more uveljavljati gori navedenih sakonov, ker niso t sklada i mednarodnimi obvoioini, katere je prevsela i mirovna pogodbo.«
Mešano razsodiče Je doslovno razsodilo tan kor sledi: »Izreče se, da je sekvestracija ln likvidacija navedene imovine tožnika protivna določbi Člena 250 pogodbe Trianonske, da se mora to imovino vrniti tožniku v stanju, v katerem se je nahajala prod uvedbo sekvestracije dne 25. junija 1919.«
To je pač prvi slučaj, da je mednarodno so« dlšče na avtoritativen naHn izreklo, da bo bile sekvestracije imovino ogrskih državljanov na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije nedopustne in neutemeljene; povsem analogne določbe, kakor jih ima Trianonska mirovna pogodba, vsebuje tudi mirovna pogodba s Avstrijo. Posledica le razsodbe bi bile neštevilne odškodninske pravde pred mešanim razsodiščem, ako bi slučajno večinoma ne bile zastarene, ker je poteklo že 3 leta, odkar so se sekvestracije dvignile na podlagi posebnih konvencij med Avstrijo in Ogrsko na eni strani ter Jugoslavijo n.i Jrugi strani; kajti notorično Je, da so sekvestracije prizadejale sekvestriranlm lastnikom ogromno škodo in da v vsakem slučaju ni bilo mogoče imovino vrniti v Istem stanju kakor se je nahajala za čas vpeljane sekvestraeje. da bi tedaj naša država morala plačati ekvivalent v obliki visoke odškodnine.
V drugo poglavje spadajo tožbe, katere so vložili razni veleposestniki pred mednarodnim mirovnim sodiščem v Haagu vsled aplikacije zakonov o agrarni reformi. O tem ve? o priliki
Dr. Ivo Benkovič.
BeležSe '
A Jih no marajo. Z mastnimi črkami je včerajšnje »Jutro« prineslo vest >o akciji za združenje obeh demokratskih strani««, to je, da bi SDS-arji radi prišli pod okrilje g. Davi-doviča. »Jutrovo« veselje je trajalo seveda samo kra'ek čas, kajti že včerajšnji »Jutarnji list« prinaša odločen demanti g. Gjoke Popo-viča, člana Davidovičevega kluba. G. Popovič izjavlja: »Prosim vas, da zabeležite, da ne bodo naroda premotili, da demokratska stranka ni storila nobenih korakov v pravcu po-mirjenja s samostojnimi demokrati. Demokratska stranka ne more nikoli pozabiti na vse hudo, kar ji je bilo pri/.adjano od strani samostojnih demokratov, posebno pa od Pribičeviča. Jaz vam zagolavljam, da ko bi se na tem delalo (na združitvi), bi v tem slučaju jaz ne ostal niti minuto več v demokratski stranki.« — Tega odgovora g. Popoviča »Jutro« svojim bravcem seveda ne bo serviralo, nitMz drobn. .ii črl ami ne. (Sicer pa nam današnji telefon iz Belgrada pove, da predsedstvo Demokratske stranke samo dementira >JutroV6« vesti in odločno odklanja vsak stik z na vso etrani kompromitirano SDS.)
A Obče znano je, da so bili samostojni demokrati ed na stranka, ki je vedno zahtevala ra pis oblastnih volitev ter oživotvorjenje samoupravnih skupščin in da so postavili kot prvo točko v programu svojega dela v bivši vladi PP razpis oblastnih volitev... — Tako piše »Jutro«. V resnei pa je obče znano le to, da so s to zahtevo in tem programom SDS-arji uganjali samo humfcug, in da PP-vlada ni hotela ra/pi-ati teh volitev, čeprav je bila dosti dolgo na krmilu in bi bila lahko trikrat to storila, ne le enkrat. Ampak centralist čnim fanatikom je bilo še te trohice avtonomije žal, ki so jo koncedirali ljudstvu, pa so zato za-vlaSevali in preprečevali aktivirane oblastvenih samouprav, kjer so le mogli. In >Jutro« samo je pisalo, da SDS ni ulegnila izvesti te svoje »propramne točke«, ker je bila preveč zavzeta >z borbo za državno in narodno edinstvo«, kar se pravi: z utrjevanjem centralizma. To borbo hočejo zdaj zanesti še v samoupravne skupščine, saj je volivni oklic šefa SDS lo dovolj odločno poudaril. Samo v toliko so torej SDS-arji zainteresirani na teh skup-šč nah, da bodo še tam mogli goniti svojo centralistično la^no in sejati razdore, stvarnega, resnega in »motrenoga dela pa jim ne bo mar, kakor ga jim dos'ej ni bilo. To je tista obče znana stvar, na katero danes »Jutro« zamaD lovi slovenske volivce.
A Kdo naj v Mariboru podpira demokrate? Demokrati so te dni imeli v Mariboru se-strnke, kjer se je sklepalo, kako naj nastopajo za volitve v mestnem okolišu. Ker sami ne pomenijo ničesar, so primorani poiskati druge, ki naj jih podpro. Pripravljeni so na zvezo, če bi le šlo, ludi s socialisti in komunisti, evcnluelno kljub državnemu in narodnemu edinstvu tudi z Nemci. Včeraj v potek pa so barantali z narodnimi socialisti, da bi jih dobili na svojo stran kot se je to zgodilo v Ljubljani in Celju. Uspeli tega barantanja je razkol med naroduimi socialisti, kjer večina noče zveze z esdeesarji. — Zanimivo bo tudi, kako se bodo radičevci, ki so gostje v narod-nosocialističnem občinskem klubu, počutili še naprej v skupini, ki bi se zvezala z demokrati. Verjamemo, da je demokratom težl;o dobiti zave nikov, kar je že poizkus z narodnimi socialisti pokazal. Morda bi se voditelji dali pridobiti, a ljudstvo nikdar. Mod volivci in SDS v Mariboru ne sme biti nobene zveze, SDS naj i gine, to je geslo vsakega poštenega človeka.
Friedensborg, 3. dcc. (Izv.) Danski ministrski predsednik S t o u n i g je podal danes kralju demisijo. Do sestave nove vlade bo opravljala vladne posle sedania vlada.
Namakaj z »Žensko hvalo" — peri z Jelenjim ~nilom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHICHTOV NAČIN PRANJA
se godi cfomci
Pred razpustom celiskega občinskega sveta.
Včeraj zvečer so samostojni demokrati sklicali občinsko sejo z namenom, da pokažejo sedanjemu vladnemu režimu namišljeno dejstvo, da oni še vedno gospodarijo celjskemu mestu. V izvajanju tega načela so postavili na včerajšnji dnevni red poročilo finančnega odseka; pod to firmo so hoteli namreč sam. demokrati spraviti mestni proračun pod streho. Ker pa je združena opozicija spoznala njihovo zahrbtno igro, je prekrižala račune SDS s tem, da je onemogočila občinsko sejo.
Kakor navadno, tako je tudi današnjo sejo otvoril g. župan dr. Hrašovec, ki je uvodoma imenoval za overovatelja dva občinska svetnika. Nato sc je oglasil k besedi g. P o s a v i c , ki je podal v imenu združene opozicije sledečo izjavo: »Ker ni delavna večina mestnega sveta od zadnje seje niti poizkusila zadovoljiti naše upravičene zahteve v zvezi s proračunom, izjavljam v imc,nu združene opozicije, da smatramo vsako nadaljnje sodelovanje v tako sestavljenem obč.nskem svetu za nemogoče. Zato smo prisiljeni v interesu večine celjskega prebivalstva izvajati konsekvcnce.«
Po tej izjavi so bili samostojni demokrati tako konsternirani, da je celo izgubil prisotnost duha g. prof. Mravljak. V obupu jc pričel peti: »O zdaj gremo —Ta nastop g. prot. Mravljaka je bil .v občinski posvetovalnici tako neprijeten, da je Uioral g. dr. Božič, odvetnik in kandiditf za oblastno skupščina mesta Celje, tolažiti g. prof. Mravljdka, ki je končno uvidel, da je najbolje, ako molči.
Pred tem nastopom je namr j celokupna opozicija (pristaši SLS in NRS) zapustila občinsko posvetovalnico, tako da je moral končno hote ali nehote g. župan ugotoviti nesklepčnost seje. Zelo zanimivi pa so bili medklici, ki so padali pred izjavo o nesklepčnosti. Sam g. dr. Božič se je takoj potem, ko je potolažil g. prof. Mravljaka, približal g. županu z vprašanjem: »Ali smo sklepčni?* Nato je izjavil — ne da bi čakal odgovora g. župana — da je odhod opozicije za nje (to je za SDS) zelo dobra poteza, ker da bodo oni (t. j. SDS) gotovo dobili gerenta.
Samostojni demokrati sc zavedajo, da nimajo nobene zaslombe v ljudstvu in da mora radi tega biti razpuščen občinski svet. Vendar pa mislijo, da bo SDS radi strankarske strukture dobila v mestu Celju, ki ga smatrajo sam. demokrati za svojo zadnjo postojanko, gerenta. Mogoče se bo to res zgodilo; ali če se lo res zgodi, potem se bo to zgodilo proti volji našega ljudstva in v kvar celjskega mesta. Vsekakor pa odobrava ta nastop združene opozicije celokupno prebivalstvo mesta Celje in čaka z zanimanjem prihodnjih dni.
| Razkritje velike nesreče |	v hribih.
Pred nekaj dnevi se je razkrila nesreča, ki se je odigrala pred meseci na Urški gori. Kakor smo žo svoječosno poročali, je 13. junija t. 1. neznano kam izginil učenec meščanske šole v Slovenj-gradcu Anton Pogorevčnik. En dan pred trinajstim junijem je šol kot nosač z nahrbtnikom na Urško goro. Tamkaj jc prenočil v turistovskem domu in se podal drugo jutro ob 8 zjutraj skupno a 14 letnim Ivanom Laliovnikom na pol ure od doma oddaljeno Šmokovnico, odkoder se pa ni več vrnil. Ko je prišel po kaki pol uri samo Lahovnik nazaj v turistovsko kočo na Urški, je fant na vprašanje, kjo je ostal njegov tovariš, odgovoril, da je odhitel Anton nazaj v Slovenjgradec. Ker Pogo-revčnika le ni bilo nazaj v Slovenjgradec, je preiskalo slovenjgraško orožništvo velik del gorovja, ki spada pod Uršulsko pogorje. Pri tem iskanju za izginulem so sodelovali z veliko požrtvovalnostjo poleg žandarnierije nekateri meščani, a žalibog brez uspeha. Sedaj šelo po preteku pol leta so pastirji posestnika Zdovca v Kotljah na Koroškem našli pri iskanju za izgubljenimi ovcami popolnoma do kosti razpadlo truplo smrtno ponesrečenega Pogo-revčnika. Ostanki trupla so ležali raz.lrošeni okrog pod približno 150 m visoko severno steno Šmobor-nice. Ponesrečenca so spoznali po čevljih. Ivan Lahovnik jo šele sedaj izpovedal, da je padel Anton Pogorevčnik zgoraj omenjenega jutra v prepad pred njegovimi očmi. Uganka je, zakaj je ta fant tako dolgo kot grob molčal o smrtni nesreči? Ostanke ponesrečenega so pokopali na pokopališču v Kotljah.
Nevaren žepa? pod kSiožem.
Ljubljana, 3. decembra.
V četrtek zvečer so na Starem trgu zasačili in flagranti nevarnega žeparja Petra Lovšina, ko je ravno izmaknil neki stranki na drzen žeparski način znesek 850 Din. Odpeljali so ga takoj v policijske zaporo ter so se o njegovem delovanju kot žeparju uvedle obširne policijske poizvedbe. Aretirani trdi trdovratno, da bi bil nameraval ukrasti stranki denar. Zadnji čas je policijska kronika beležila več žepnih tatvin, ki so bile izvršene pred trgovskimi izložbami, kjer se sedaj v času Miklavževe sezone prav drenjajo ter so V3l zamaknjeni v najnovejše izdelke na polju galanterije. Več žepnih tatvin je bilo n. pr. pred Kri-sperjevo trgovino. Aretirani je znan kot premeten in drzen žepni lat.
■■B^BaHcinaaBBBaaHiiBaaBRaiffiiasBssaa
I
■nMnnmannnaanngaaBBBaHnBaaaBHBH
Slovcnci v Italiji
Propadanje velike Industrije na Goriškem.
Brunner je lz svoje tkalnice v PodgorI odpustil preteklo soboto 400 delavcev, cementna tovarna v Anhovem okoli 100; v ladjedolnici v Tržiču se pripravljajo, da odpuste od 1000 do 2000 delavcev. Pravijo, da ni več konjunkture. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli razpravljati o vzrokih tega zastoja v italijanski industriji. Lahko pa rečemo, da je ta pojav v glavnem posledica deflacljske politiko fašistovske vlade; poleg tega so potem še razni činitelji, ki igrajo več ali manj važno vlogo pri posameznih vrstah industrijo. Fašistovska vlada je na to gotovo tudi računala, saj je obče znano, da sledi deflaeiji kriza v industriji in z njo združeno naraščanje brezposelnosti. Možni pač so bili le dvomi o večji ali manjši ostrosti krize in glavno delo finančnega ministra, ki se je enkrat odločil za deflacijo, obstoji ravno v tem, da skuša to krizo, ki je neizbežna, kolikor mogoče zmanjšati. Goriški fašisti pa ne morejo čakati na posredovanje g. Vol-pija, ki je daleč v Rimu; že po atentatu na Mussolinija jo bila v Gorici dana parola: »Brunner!« Odpuščajo se namreč tudi fašistovski delavci. Sedaj je Brunnerjeva tovarna zastražena s karabinjerji. Napetost je velika. Fašisti zahtevajo, da se vsi njihovi delavci morajo zopet sprejeti na delo. Najbolj pač bodo prizadeti slovenski delavci, tako v Pod-gori, v Anhovem kakor v Tržiču. Kdo naj se zanje potegne? Kam pojde vsa ta masa delavstva? Ali naj gre na uničena polja, v razorane vinograde? In zopet tujina, Amerika, seveda le južna! Danes skoro ni hiše več na Primorskem, ki bi ne imela sina v Ameriki, hčerko v Trstu ali v Egiptu. In to so kraji, ki nikdar prej niso poznali izseljencev. Borba slovenskega naroda v Primorju ki živi v takih gospodarskih razmerah, proti nasilnemu raznarodovanju, ki ga podpirata kapital in država, je nravnost obupna.
Volivni shod.
Preteklo nedeljo se je vršilo v prostorih prosvetnega društva v Dolenji vasi predavanje o Simonu Gregorčiču. Po predavanju je predsednik otvoril reden občni zbor ter po prečitanju poročil posr.meznih odbornikov napovedal volitve novega odbora. Naslednji dan so karabinerji iskali po vasi mladeniče, ki so se udeležili občnega zbora in predavanja. Seveda jim ni bilo težko iz-taknitl društvenih odbornikov. Zapisali so si njihova imena in izjavili, da bodo vložili ovadbo proti njim, ker so imeli v nedeljo volivni shod. Vsa pojasnjevanja ubogih društvenikov, da je šlo le za navadne voli Ive odbora, ki so po pravilih predpisane, niso nič izdala. Čudno je pač, kako so karabinerji zamenjali volitve društvenega odbora z volivno agitacijo? Ko bo vendar v najkrajšem času likvidiran italijanski parlament.
Preganjanje slovenskih uradnikov.
Na tržaški sodniji je v službi še par slovenskih sodnikov in uradnikov. V kratkem času pa bodo tudi te vrgli na cesto, ako se prej sami ne naveličajo večnih šikan s strani svojih predstojnikov. Nedavno smo že poročali, kako so bili vsi slovenski in hrvatski uradniki poklicani na odgovor, ker so imeli vpisane otroke v slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu ali pa v kateri šoli v Jugoslaviji. Zabičali so jim, da morajo svoje otroke takoj prepisati na italijanske šole. Nekateri so to obljubili, drugi pa so izjavili, da iz enega ali drugega vzroka ne morejo tega storiti. Tako je nekdo, ki ima nn ljubljanski univerzi sina, rekel, da je sin že polnoleten in da ga on kot oče ne more več prisiliti, da bi se prepisal na italijansko univerzo. Nedolgo potem je bil ta uradnik zopet pozvan k predstojniku. Ta mu je pokazal dekret, s katerim je bil premeščen globoko v Italijo. Prisilil je tudi uradnika, da je podpisal izjavo, v kateri je bilo rečeno, da je sam prosil za premestitev. Pred dnevi je moral ta uradnik Ze zapustiti Trst.
| Podprefekt Anza.
! V Gorici že več mesecev gospodari podprefekt AnZa. Ob njegovem prihodu iz Voloske ga goriška I dežela ni sprejela z zaupanjem. Ze v Voloski se je namreč pokazal kot neizprosnega sovražnika vsega, kar je slovansko. Verjetno je pač bilo, da bo v Gorici nadaljeval s starimi metodami. Ta domneva se je izkazala za resnično. Naj omenimo lo da so bile pod upravo tega podprefekta prepovedane vse slovenske prireditve na deželi ln v mestu. Na njihovo mesto je prišel ples! Dovoljenj za plos dobite kolikor hočete in takoj! Iz prebivalstva samega je prišel klic: Gospodje, ne tako! Nesreča za nesrečo jo prišla nad našo deželo; dež, poplave, vihar, toča. Dohodkov ni od nikoder, pač pa podesiati nalagajo nove davke, iz občinskih blaga-jen gre denar za »Balillo«. Na eni strani nam pridigate o varčevanju, na drugi strani pa greste na roko razbrzdani mladini, ki še nc razume, kaj dela, in ji dajete priliko, da zapravlja denar in pa — poštenje! Društvom, ki bi lahko dala pošteno zabavo mladini, ne pustite gibati; a mladina hoče zabavo in ker ne najde poštene, išče druge. Podprefekt Anza bo gotovo dobro vedel, da je prejšnji podprefekt prepovedal vse plese. Zakaj torej ta nenadni prookret? Ali si hoče g. podprefekt res vzeti nase očitek, da plese nalašč dovoljuje, da se tako slovenski narod demoralizira in potem lažje raznarodi? — Pa tudi kot upravitelj ni g. Anža mož na svojem mestu. Podesiati sami, ki so čisti fašisti, se pritožujejo, da ne najdejo pri njem pričakovane zaslombe. Ceste in mostovi so porušeni, podeštati prihajajo s prošnjami k poriprefektu, naj vendar kaj ukrene; mož se ne z^ane in napravi vtis, da nima niti najmanjšo resne volje, ki je pač potrebna pri tako važnih vprašanjih. Kaj pravzaprav že dela g. Anza v Gorici?
* • *
Izsiljevanje d-enarja za driavno posojilo. Propaganda za podpisovanje takozvanega liktorskega posojila se vrši z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago fašizem. Dokler gro za propagando z različno reklamo, z okrožnicami, bi človek nič ne rekel, a ta »propaganda«: gre še dalje. Podeštati na deželi kar dolečijo, koliko mora vsaka zadruga, vsaka posojilnica podpisati. Odkod naj vzamejo te posojilnice denar, ko ga nimajo niti za ubogega kmeta, ki trka na blagajno? Morda pa višja obla-stva niso poučena o postopanju podestatov? Morda gre le za mehki stolček?
Tržaška občina, ki io esdaj vodi komisar Perez, je podpisala 500.000 lir liktorskega posojila. Tržačani se pač lomu čudijo, ker dobro vedo, da je tržaška občina polna dolgov in da je morala svoječasno država sama posoditi občini denar, da se je mogla rešiti iz finančne krize.
Lažja pol. Znano je, s kakšno silo je italijanski prosvetni minister nastopil proti slovenskemu učiteljstvu. Okoli 50 odpustnih postopanj je v teku, številne družine so na cesti. Na stotine slovenskih učiteljev je, ki vztrajajo do zadnjega, ki storijo vse, da bi ostal med svojo deco, med fanti, ki so jih vzgojili, med možakarji, ki so jim dajali nasvete; radi bi pač videli sad svojega dela. Poleg listih pa, ki so prešli v drugi tabor, je nekaj tudi takih, ki so prvega navala ustrašijo in napišejo v kako »narodno« glasilo: »Ker se radi nujnega odhoda nisem mogel osebno posloviti, pozdravljam svoje kolege in znance...« Nekateri bolj korajžni Se dostavijo: Nasvidenje! — Iz učiteljskih krogov se doznava, da je g. Urbančič, znani liberalni voditelj na Goriškem, dobil jugoslovansko državljanstvo in zapustil Primorsko.
Voditelj poriških komunistov aretiran. V Go. ric-i je bil te dni areliran dr. Decarli, vodja goriških komunistov. Ni znano, kam so ga odpeljali. Verjetno je, da bo konfiniran kakor ostali komunistični voditelji. Izmed slovenskih znanih komuni, stov je zaprt le poslanec Srebrnič, ki je bil aretiran v Rimu; ostali so se prej rešili, ali so pod stalnim nadzorstvom.
Odkritje starodavne naselbine. Nedaleč od Kodnjana v Istri na bregu Orčinu so pred nekaj meseci pričeli odkopavati starinske zidove. Te dni so naleteli delavci na širok zid, ki jo bil zgrajen v obliki utrdbe. V zidu so našli vrata, ob vratih grob; ob tem grobu jo tičalo vse polno drobcev lončene posode in kamenitega orodja kakor: mo-tike iz kremena, noži iz kamna in brusi. Več pred-metov je izdelanih iz, bakra; tako se je našel bakren prstan. Po obliki zidovja se da sklepati, da je bilo nekdaj na tem mestu utrjeno selo.
novinarski konce t
Dne 1. decembra je za osmo obletnico zedinjenja priredila ljubljanska sekcija JNU koncert, na katerem so kakor že več let sem, nastopila poleg Matičnega orkestra naša pevska društva v odlični, dasi neprisiljeni pevski tekmi, ki je kakor še vedno, privabila množico poslušalstva.
Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki žilavo in vsem oviram nakljub vztraja na svoji trdi poti k visokemu cilju, je pod vodstvom skladaielja E. Adamiča otvorilo večer in se najprej oddolžilo prazniku z državno himno, nato pa izvajalo progTam: Grainger: Mock Morris, Dvorak: Valček v D-duru, E. Adamič: Tri turkestanske ljubavne pesmi. Dobrodošel je bil i Valček, prinesel pa je ta program novo domače skladbo in izrazito moderno orientirano delo še prccej nepoznanega skladatelja iz daljne Avstralije. Mock Morris je stavek za godala; stilno je morda najmodernejša skladba, ki smo jo pri nas javno čuli. Zdi se ti, da čuješ godbo i' srede XVII. ali prvo četrtine XVIII. slo'el'a; harmonski primitivna struktura je le včasih zazvenela v komplicirani akordni epizodi, kakršnih smo vajeni cd impresionizem dalje, sicer je bila to enostavna, zdrava kontrapuktikn, stavek je poganjal dalje v do9'ec'uo strogi, tupatam na stare (Corelli, Ilindcl) spomiujajoči kompoziciji, ritem kakor stroj in prav je, da jo je Adamič podal kakor
mašno, partiturno: vrednote take objektivne mu ike tiče v zvenečih notah in ne v interpretaciji. Zelo hvaležni smo O. D. za to skladbo, naj sprejme tedaj nalogo, orientirali nas sodobno, ko nas nihče drugi noče! Zal, večina publike, vajena večne romantične godbe, ni imela »ušes« za to skladbo, za katero treba — zdi se mi, niožgan več kot ušes... Ta smer, da, ima bodočnost, tako propagiramo že par let, žal brez uspeha, dasi je v naprednejši Evropi že čisto ukoreninjena!
Turkeslan-ka ljudska pesem in nje stil nam je, žal, nekaj tujega. V skladbi za godalni orkester, lesena pihala in činele jo slil.no šlo za solo-melodijo ali kvečjemu dvoglasen kontrapunkt ljudske vzhodne pesmi z nam tujo melodiko. Če je taka pesem, obdelana /. impresionističnim harmoničnim aparatom, /, obdelavo kaj pridobila, je specielno vprašanje. Gotovo pa je, da eksperimentu ni manjkalo dražljivcsti v harmoničnem smislu in z njimi zvezanih liričnih vrednot za uho, posebno še, ker je bila skladba, ralnirano instrumentalna (rekoča kombinacija glasu violine tih ob kozi drsano in lesenega pihala, cl. pic-colo ital), z ljubeznijo podana. Kakor čujemo, bo društvo 13. decembra zopet javno nastopilo.
Pevsko društvo »Slavec« pod pevovodjo J. Brnobičem je presenetljivo dvignilo svojo kvantiteto ln kvaliteto; še lani smo se vzdržali sodbe o njem, ki je veliko trpelo na kosanju in hitri meni vodij. Lelos jo pokazalo, sicer materialno nc prvovrsten ali glasovno vzorno izenačen zbor, pa izvrstno urjen in disciplini-
ran tako v umerjenem podrejanju in nadreja-nju glasov v akordu (melodija in spremljava), kakor v intonacijski trdnosti, dinamičnem ni-ansiranju in vokalizaciji. Odpelo je zlasti Adamičevo »Žetev« (?), da moremo pevovodji iskreno čestitati k dosedanjemu uspehu.
»Ljubljanski Zvon«, kakor so sicer njegovi dosegljaji povprečno spoštovanja vredni, je topot blestel. »Cganako posmehuljo« iz »Zbo-I rov«, eno zadnjih Adamičevih del, je prvič ; podal, lotil se je pa tudi trdega oreha Lajov-čevega »Zelenega Jurija« z vsem uspehom.
Ga Brandl-Pelikan se je prvič topot pokazala Ljubljani. V žensko-lirski občuteni podanih par romantičnih in neoromantičnih ... skladbicah za violino — v primeri z ostalimi programi pevcev in orkestra — skoro malo salonske kvalitete — je pokazala precejšnjo tehnično točnost in lokov o tehniko, pa ludi svoje vživetje.
Zadnja je nastopala v pevskem zboru »Glrsbena Matica«, topot zopet po dolgem času pod vodstvom intendanta in vodje kouservato-rija M. Hubada. Res, kakor smo cenili Kumar-ja in Šlritofa kot dobra muzika, tako smo topot čutili, da tolike tehnične eksakinosti in najpodrobnojše iz.ddanosti, ki je šla v skru-pulozno minucioznost — odtlej ko je g. Ilubad zbor nehal voditi pa do danes od Matice nismo čuli! Podan je bil M kranjčev XIV. rukovet — mislim, da ga v Ljubljani še nismo čuli (?) — ne morda z ognjevitim tempei'amenlom ali kot celotno objeta zgradba z repom iu glavo (temu jo malo neprilična tudi rukoveteka forma
I sama), kakor bi jo bila podala onadva, pa pev.-skotehnično tako precizno in glasbenoiočno, da moramo zboru h pevovodji, ki mu je s te strani Miova pomogel do prvega mesta pri nas, le čestitati. Prepričani smo, da jo v tem oziru Matica sedaj na prvem mestu v državi in da si ne dobi preveč parov niti v inozemstvu.
Koncert je bila v mnogih ozirih za dvig j naše gla&bene kulture zaslužna prireditev. Le več takih pevskih tekem, ki tako napno sile naših društev I	s. V.
ras
v Mariboru.
Najlepši zaključek proslave praznika zedinjenja v Mariboru je tvoril novinarski konccrt v Narodnem gledališču. Bil jc za Maribor nekaj nenavadnega — prvič so stopili pred
javnost novinarji kot stanovska organizacija _
in prvič se jc vršila tekma štirih najboljših pevskih društev.
Za konccrt jc vladalo veliko zanimanje in gledališče jc bilo skoro razprodano. Bila je zbrana v njem najodličnejša mariborska družba. Med drugimi so prireditev poselili veliki župan g. dr. Pirkmnjer s soprogo, mestni župan g. dr. Leskovar s soprogo, general Kosič, poveljnik 45. p. puka Spasič, mestni župnik, kanonik Moravcc, pravoslavni prota Trboievič.
Dnevne novice

ic Shod v Dobrepoljnh dne B. decembra, na katerem bi imel govoriti dr. Korošec, je preložen. Prosimo somišljenike, da vzamejo to na znanje. Kdaj se shod vrši, sporočimo
kasneje.
ir Ponovno prosimo vse zaupnike, ki so prejeli v razprodajo koledar naše Kmetske zveze, naj nam čimprej vrnejo izvede, ki jih ne morejo razpečati. — Tajništvo JKZ.
ir Bivši poslanec Ivan ltoškar je izven nevarnosti. Zadela ga je sicer kap, ali stanje se mu je zadnje dni toliko zboljšalo, da lahko zapusti posteljo.
ir V naše državljanstvo sta bila na predlog ministra za notranje zadeve in po odobre-nju državnega sveta sprejeta Erast Šu-b e r s k i, ing. v Ljubljani in Boris D. K a -š k a r o v , dnevničar pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, dosedaj oba ruska podanika.
ir Ponesrečil je 1. decembra v Brestrnici pri Mariboru tamošnji župan g. Franjo V račko. Pri vožnji telegrafskih drogov ga je udarilo drevo po nogi in mu jo zlomilo. Zdravnik g. dr. Franjo Jankovič iz Maribora mu je nudil prvo pomoč.
i< Za doktorja vsega zdravilstva bo pro-moviral danes na univerzi v Inomostu gospod Bo>n Pire, brat računskega svetnika Jožeta Pirca in dr. Ivo Pirca, šefa higijenckega zavoda v Ljubljani. Čestita- .oi
ir Ukinjeno polaganje izpitov za osemraz-rertno osnovno šolo. V smislu m.nistrskega odloka ON 25.445 z dne 16. oktobra 1926 je ukinjeno polrganje izpitov iz osem razredne osnovne šole za reguliranje položaja po uradniškem zakonu.
•k Lep uspeh poštnih pripravnikov III. kategorije. Za pripravn ki II. k; iegorije so delali nedavno tega tudi pripravniki III. kategorije predpisano strokovno izkušnjo in so jo razen enega napravili vsi, in sicer polovica z odliko, polovica pa z dobrim uspehom. Izkušnjo je delalo 19 kandidatov.
•X Opozorilo turistom! Slovensko planinsko društvo v Ljubljani opozarja vse turiste, ki posečajo planine v obmejni coni, posebno pa ob laški meji, da morajo zanesljivo pri sebi nositi legitimacijo SPD, da se izognejo nepri-likam s strani naših obmejnih čet. Te čete poznrjo naše legitimacije.
ir Pretiskane znamke in dopisnice. Dodatno k svoječasnemu razglasu objavlja ljubljansko poštno ravnateljstvo še tole: Od. 1. decembra t. 1. se bodo uporabljale za franki-ranje poštnih pošiljk zopet stare znamke, ki so bile veljavne do 1. nov. t 1. Ako bi pošte po tem dnevu našle v nabiralnikih pošiljke, na katerih bi bile nalepljene pretiskane znamke, morajo tako pošiljko smatrati za pravilno frankirane, računajoč pristojbino kakor doslej po minimalni vrednosti znamk. Isto velja tudi za dopisnice. — Pretiskane znamke in dopisnice se od 1. dec. t. 1. dalje lahko zamenjajo za njih prodajno vrednost, t. j. za ceno, za katero so bile kupljene, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1. zamenjava se lahko najpozneje do 31. dec. t. 1.; 2. prodajalci vred-notnic lahko zamenjajo te znamke za toliko starih znamk, kolikor znaša prodajna vrednost pretiskanih znamk; 3. posamezniki, kateri nočejo pošiljk tudi v decembru franki-rati s pretiskanimi znamkami, smejo te znam-
Najfin. damski velour-plaščs
krasne modne barve , . . Din 550.— do 750.— »ukneni v raznih barvah . Din 350.— do 480.— : za deklice od 10 let naprej Din 180.— do 440,—
F. in I. GORIČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Oglejte si razstavo v izložbi I
ke zamenjati na vsaki pošti, in sicer: a) če
zamenjajo znamke in dopisnice do vrednosti 500 dinarjev, morajo napraviti poseben spisek in v njem popisati vse znamke, ki jih tečejo zamenjati; v tem spisku morajo označiti število znamk za vsako vrednost posebej; b) če pa zamenjajo znamke in dopisnice v vrednosti čez 500 Din, morajo napraviti tudi tak spisek, pošta pa mora v tem spisku pripisati pri vsaki vrsti znamk, pri kateri pošti jih je stranka kupila in zakaj jih je kupila v tolikem številu; 4. pretiskane znamke in dopisnice se smejo zamenjati samo za znamke in druge vrednotnice, ne pa za denar.
* Specijelno za gg. duhovnike 60 ravnokar došli nepremočljivl Hubertus-plašfii iz vel-blodske dla! e. — Krasne črne suknje vedno na zalogi pri tvrdki F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.	8350
Miklavž darove težke nosi, otrokom pridnim jih natrosi, še mamica veselja raia, ker je dobila dozo »BUDHHA« čaja!
VLOMILCI V POLnOVEM GRADCU.
Poleg povodnji so nas obiskali še tatovi. V enem tednu so bili izvršeni 4 vlomi. Najprej so tatovi poskusili srečo v gostilni Janeza Briclja. Odnesli so mu nekaj denarja ln si postregli s kruhom in vinom. Drugi večer so vlomili pri Jožefu Seliškarju po dom. Gričarju in mu odnesli meso ravnokar zaklanega prašiča. Zopet čez par dni so se oglasili pri Podrepcu na Selu in pokradli meso. Nazadnje so poskusili srečo še v župnišču v Črnem vrhu. V nedeljo dne 28. novembra med sv. mašo je tat skozi okno I. nadstropja prišel v stanovanje in pobral 400 Din, srebrno uro, samokres, obilo obleke in perila.
jutri v nedeljo
ob 7 zvečer v veliki dvorani Uniona
Miklavžev večer
gled. intendant dr. Brenčič in zastopniki skoraj vseh uradov, društev itd.
Mučno pa jc bilo dejstvo, da so nekateri takozvani boljši krogi prireditev ostentativno prezrli. Ravnotako so mariborski Nemci koncert bojkotirali.
Koncert sam je nudil vsem, tudi muzi- | kalno naobraženim, dovolj užitka. Nastop Jadrana, Maribora, Drave in Glasbene Matice je bil brezhiben. Bila je to zanimiva tekma pevskih zborov, ki je izpadla za vse častno. Pohvaliti moramo prav vse izvajane točke. Prvenstvo gre seveda Glasbeni Matici, pa tudi »Drava« ne zaostaja ve'iko za njo.. Posebno pozornost je vzbujal »Maribor«, ki je najmlajši med pevskimi zbori v našem mestu, toda pod vodstvom kapelnika g. Gašperiča se je v kratkem času svojega obstoja izvežbal, da ga lahko prištevamo med najboljše zbore v Mariboru. »Jadran« je živahno ln vztrajno delujoč zbor, ki razpolaga s prav dobrimi močmi.
Veliko zanimanje je vladalo za nastop solista g. Pleina iz Osjeka, ki je dokazal, da niso bile pretirane laskave kritike o njegovih nastopih v inozemstvu in v večjih mestih naše države. S svojim nastopom na mariborskem konccrtu si fe pridobil simpatije mariborske publike in njegov muzikalni cercle, ki bo dne 7. decembra v Kazinski dvorani, bo sigurno dobro obiskan. Na klavirju ga je fino in diskretno spremljala znana mariborska pijanisti-nja gospodična prof. Zacherlova.
V splošnem je bil to lep večer, ki bo ostal vsem v spominu. Novinarjem je mariborska javnost dokazala, da njihovo delo upošteva ter da lahko račuuajo na njeno nakionjenosi in podporov	>
SLIKA Z MIKLAVŽEVEGA TUOA.
Kljub slabemu, deževnemu vremenu je na Miklavževem trgu živahno vrvenje od dopoldanskih ur tja pozno zvečer. Mesto v šolo, na šentjakobsko osnovno šolo, jo je desetletna Gabrijelca iz Vidovdanske ceste pobrala včeraj dopoldne na Miklavža z raznimi stvarmi, ki jih deca ljubi in razne igračke, parklje, miklavže, konjičke, piškotke ln druge sladkarije. Hotela se je preskrbeti za iMklavža z raznimi, stvarmi, ki jih deca ljubi in rada ima. Seboj je imela večji papirnati zavoj, v katerega je po malem metala njej dopadljive stvarce. Od stojnice do stojnice se je tihotapila, nekoliko opazovala in skrivaj ob ugodni priliki segla sedaj po konjičku, ki piska, sedaj po malem, rdečem parkelju, sedaj po veličastnem Miklavžu in drugje zopet po raznih piškotih in sladkarijah. Nabrala je lep plen. Končno je imela smolo. Pri neki stojnici so jo zalotili. Resen stražnik jo je prijel in odpeljal na policijsko .'avnateljstvo. Tu je v strahu in trepetu pripovedovala najpreje ime očetovo, nato materino, svojo starost, razred osnovne šolo in druge formalnosti. Tako boječe je povedala policijskemu komisarju, da se je hotela preskrbeti za Miklavža in da bi igračke dala svojim mlajšim sestricam ln bratcem.
» * *
O Za Miklavžev večer ▼ »Unicoui« dne
5. decembra so vse vstopnice razen stojišč že razprodane. Zato se spre_emajo danes od 1 popoldne do 8 zvečer darila od on.h, ki so si vstopnice že vnaprej kupili. — Kdor si želi ogledati krasen nastop in sijajno Miklavževo spremstvo v Unionu, naj si pravočasno preskrbi vsaj še stojišče, ker ne bo mu žal 5 Din, katere bo dal za vstopnico.
© Romunska kraljica Marija se je z elrs-presnim vlakom, kateremu sta b la priklopi je-na dva dvorna voza, 3. decembra ob pol štirih zjutraj pedala skozi Ljubljano.
© Predavanje o Londonu. Ko je včeraj Slovenec poročal, da bo predavanje o Londonu pojasnjevalo 60 slik, se je morebiti ta ali oni, ki je nameraval iti k predavanju, skoro malo prestrašil, češ, dolga bo. Da ga pa ta strah ni odvrnil od obiska, je pokazala dobro zasedena dvorana. Tudi ni bilo nikomur žal, da se je predavanja udeležil. Slik je bilo celo 65, vendar je predavanje trajalo samo 55 minut. Slika se je vrstila za sliko kakor v kinu, predavatelj je pa spremljal slike z dobro pripravljenim, zanimivo sestavljenim lapidarnim pojasnilom. — Cez 14 dni bo predavanje prav posebne vrste, kakršnih doslej še nismo imeli na prosvetnih večerih. Predaval bo prof. Maks Prezelj o rastlini kemični tvornic i. Uvedel nas bo v čudoviti svet kemije in nam pokazal delavnico matere narave, kako pretvarja rastlina s svojimi orfani razne snovi. Prof. Prezelj, po svoji stroki prirodopisec in kemik, je znan po zanimivem in lepem predavanju ne le iz šole, ampak tudi iz Rokodelskega doma, kjer je letos parkrat predaval o predmetih iz svoje stroke. Letos je izdal svojo učno knjigo kemije. Upamo, da se bo tega predavanja poleg ostalega občinstva udeležilo zlasti dijaštvo v obilem številu.
© Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 5. decembra ob 3 popoldne igro »Dekle z biseri«. Ker se predstava konča do pol 6, opozarjamo nanjo tudi zunanje obiskovalce. Predprodaia vstopnic danes ves dan v Ljud-
skem domu v društveni nabavni zadrugi, zvečer od 5—7 pa v pisarni Ljudskega odra, drugo nadstronje.
© Mladinski dom, Kodeljcvo. Spored Miklavževega večera, ki se vrši jutri v domači dvorani, je sledeč: Po blagosiovu ob pol 5 prihod Miklavža in spremstva ter obdarovanje domovcev (otrrk). Vstopnina 5 in 2 Din. — Ob 7 zvečer Miklavžev večer za odrasle in mlrdino. Obdarovanje krožkarjev in drugih. Večer je prepleten s krasnimi prrori. Sodeluje godba na pihala in tamburaši. Vstopn na: 10, 8, 6 in 4 Din. — Darila se sprejemajo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne in po-po'dne v pisarni Mladinskega doma, kjer se dobijo tudi vstopnice v predprodaji za nedeljo.
© II. Merkurjev jour fix se vrši v torek 7. decembra (pred praznikom) ob 8 zvečer v restavraciji Zvezda. — Odbor.
© Ruski Matica, Jurčičev trg 3, II. nadstr. priredi tečaj ruščine za začetnike (odrasle) pod vodstvom "fffiiverzitetnega lektorja dr. Nikolaja Preobraženskega ob sredah in sobotah od 19 do 20. Prispevek 20 Din mesečno. Pri-četek pouka 4. decembrr
© Mez'lno Ribanji v pivovarni ^Uniont. Pivovarna Unicn na.meravi znižati svojim delavcem me de za 20 odstotkov in jim odtegniti deputat enega litra piva na dan. Radi tega je zavladala med delavci silna razburjenost. V ponedeljek ob 15 so spontano zapustili delo in se podali v restavracijo »Reininghaus«, kjer so priredili protestni shod. Na shodu so razpravi ali o svoiih nadalinjih ukrepih ter celo o eventuelni stavki. Imeli pa so to smelo, da niso naznanili policiji sestanka, za kar je ta uvedla zasledovanje sklicateljev. O nadaljnjem petek u mezdnega gibanja bomo še poro "ali. Kakor kujemo, nameravajo še nekatera druge t^T	delavcem mezdo. Ti pa
se seveda pripravljajo na protiakcijo. Vseka-'jor se obeta v Sloveniji na spomlad cela vrsta socialni konfliktov.
© Izlet v ju,:;sko Alpe! Slovensko planinsko društvo pnrsdi prihodnji teden velik slnipsn izlet v Julijske Alpe. Udeleženci si bodo vkljub sneženim metežem in viharjem ogledali naše prelepe plan ne, se povzpeli na najvišje vrhove, cd koder bodo zrli v mir planinskega 6veta. Prehodili bedo od koče do koče najlepše doline in gore in počivali na skrivnostno lepih kraiih Zlatorcgovega kraljestva. Res, da bodo koče vse zaprte, a zeblo ne bo nikogar in moker tudi ne bo n kdo. Sedeli bodo namreč vsi l~po na toplem v dvorani Mestnega doma in gledali skioptične slike, najnovejše posnetke amaterja Jože Kunaverja in poslušali razlago Pavla Kunaverja. Na koncu izleta — predavanja — bodo videli najlepše naše cvetice v naravnih barvah, tako da bodo v duhu prestavljeni nn solnčne plan nske trate med divje skalovje in gori na mejo, kjer se bori rastlinstvo za svoj obstanek z mogočnimi elementi gorske prir-ode. Člani SPD in drzni Skalami ter prirodo ljubeči skavti in taborniki ter vsi. ki vas dež in sneg zadržujeta v meglenih d< linah: prdite! »Izlete bo izredno poceni — le 5 Din kot vstopnina v planinski raj. Dan tega prvega izleta, ki mu bodo v kratkem sledili drugi, objavimo pravočasno.
© Damski česrlni saloni bedo v nedeljo 5. decembra radi Miklavževih zabav cel dan odprli.	8326
© Miklavžev večer železničarjev. 5. decembra (v nedeljo) ob 18 priredi UJN2B v steklenem 6alonu restavracije glavnega kolodvora Miklavžev večer za deco ljubljanskega članstva. Darila je oddati v nedeljo od 15 do 18 v salonu restavracije. Vstopnina za odrasle 5 Din za osebo; otroci v spremstvu staTŠev vstopnine prosti. Kdor želi, da bi ga Sv. Miklavž obiskal na domu, naj sporoči v pisarni UJN2B, Kolodvorska ulica 26, dvorišče desno najkasneje do sobote 4. decembra do 12. — Prireditveni cdsek.
© Za M;klavža moderne predpasnike, oblokce, plaščke. Krištofič-Bučar, Stari trg, Ljubljana.
□ Špecijalist za ženske bolezni in porod
dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosprs'a ulica 46, zopet redno ordinira od 10 do 12 in od 3 do 4.
© Trajno kotiranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana.
© Priporoča se spccialni Sesalni damski salon KELŠIN, LjubPana, Kopitarjeva ulica.
© Tatvine v Ljubljani. Aretirana J« bila neka natakarica radi poneverbe 52C0 Din svojemu gospodarju. — Kleparskemu pomočniku Valentinu Dolinarju je neznanec odnesel 250 dinarjev vreden dežni plašč. — Kolesarici Tončki Muršičcvi je neznan tat odnesel v Wol-fovi ulici izpred trgovine s steklom Klein acc-tilensko svetilko s ko^sa, vredno 120 Din. — V Zidanovi šupi star.uje neki ubog delavec J. Majcen. Drugje ne more dobiti stanovanja in še tu nima miru. Te dni ga je obiskal nek tat in mu odnesel nekaj obleke. Na Miklavževem semnju je neki otrok ukradel nekaj sladkorja, za kar je bil ovaden policiji.
© Policijska kronika. Izvršenih je bilo nekaj aretacij, med njimi dve radi poneverbe. — Prijavljenih je nekaj manjših tatvin in goljufij, več pretepov, ki so sc ponekod zaključili z dejanskimi in cclo s krvavimi spopadi. Neke babure so se med seboj tako ostro sprle, da jih je morala pomiriti šele policija. — O konju na klavnici, kateremu ne ve nihče gospodarja, smo že poročali. Sedaj so dognali, da sta ga tam pustila neki prodaialec in neki kupec, ki
sta se pri kupčiji sprla, na kar ni hotel iz trme nihče prevzeti konja. Konj se nahaja sedaj v Vrhovčevcra hlevu na Poljanski cesti.
© Le slučaju se ima zahvaliti, da se ni pripetilo kaj hujšega, gostilničarka Zofka Mi-kličeva iz Sp. Šiške. Opoldne je hotela iti preko železniškega tira pri rampi gorenjskega kolodvora in sicer ravno v istem hipu, ko je pridrvel mimo vlak. Lokomotiva je vrgla Mi-kličevo ob tla, nadaljno nesrečo pa je preprečil strojevodja Adolf Venieri, ki je vlak pravočasno ustavil. Mikličeva je dobila le lažje poškodbe.
ffl8BMaWBBHaHigBiBBan®BaMBBCBH
Danes v soboto
koncert vojaške godbe v kavarni,Evropa'
Začetek ob 9. uri zvečer
BBaaaaBEiBiM»JBBanBBaBa«EiBn
Maribor
Seja mariborskega občinskega odbora.
Maribor, 3. decembra 1926.
Sinoči sa je vršila 12. redna seja maribor« skega občinskega svem i^leg običajnih zadev so bila na sporedu tudi -akatera važna vprašanja pred vsem sklep o adaptaciji zapuščene barake z« stanovanje in uvedba nove doklade na stanarina ki se bo zbirala v gradbenem fondu.
Poročilo iupana.
Na sporedu so bili najprej nujni predlogi Na južni strani vojašnice vojvode Mišifca stoji stara, še dobro ohranjena baraka, ki bi se dala adaptirati za stanovanje. Dobilo bi se 16 stanovanj in precejšen del deložirancev bi bilo mogoče spravit) v kratkem času pod streho. Občinski svet je določil za popravo barake vsoto 150 000 Din.
Uprava državnih železnic namerava centralizirati kontrolo dohodkov v enoten urad, ki bi prišel v kako provincijalno mesto. Misli se pri tem na Maribor. V tem uradu bi bilo zaposlenih okrog 300 uradnikov. Predlagatelji nasvetujejo, da stopi občina v pogajanje z vojaško oblastjo v svrho od-stopitve Meljske vojašnice, ki se naj preuredi v uradne prostore za kontrolo dohodkov.
Važen socijalen korak je napravila občina a ustanovitvijo dnevnega zavetišča za brezposelne. Zavetišče bo v prostorih Ljudske kuhinje. Prihodnje leto namerava zgraditi občina posebno zgradbo, v kateri bo centralizirala vse socialne ustanove. Tam dobi tudi dnevno zavetišče svoje moderno urejene prostore s čitalnico in kopel jo.
Predlog o zvišanju podpore brezposelnim ihi sicer za moške na 15 Din, ženske 10 Din in za družinske člane po 5 Din se je izročil komisiji v študij. Istotako so so izročila odsekom vprašanja o ustanovitvi kulturnega sveta za gledališče in o razširjenju otroškega vrtca v Valvazorjevi ulici.
Osamosvojitev pomožne šole bo povzročila ob« čini zopet nove stroške. Šola zahteva nove lokale, sluge, učila itd. Občinski svet se je izrekel proti osamosvojitvi omenjeno šole.
V odbor muzejskega društva in tujsko-pro-metne zveze je občinski svet delegiral kot svojega zastopnika g. Stabeja. Na vprašanje o mestnem avtoomnibus-prometu in o tlakanju Einspielerjeve ulice je g. župan podal pojasnilo, da se bo promet z avtoomnibusi otvoril, čim dobi občina koncesijo, Einspielerjeva ulica pa se prične tlakati na pomlad.
Poročila odsekov.
Prvi odsek ni imel na dnevnem redu vaifc-nojših vprašanj. Na predlog II. odseka je občina podelila podporo dečjemu dispanzerju v znesku 2000 Din in podmladku društva Rdečega križa 10.000 Din.
III.	odsek je razpravljal o regulaciji prometnih zvez v MeljsKem predmestju. Tovarne bi imele rada boljše zveze z mestom ter so pripravljene prispevali 50.000 Din, čo občina podaljša Motherjevo ulico in Cesto od brodu do konca Melja. Če bi sa ta načrt izvedel v polnem obsegu, bi to stalo okrog 450.000 Din, kar bi bila prevelika obremenitev občinskega proračuna. Občinski svet je bil na predlog dr. Jerovška za drugo variacijo, ki je cenejša ter bi stala samo 70.000 Din. Vprašanje prido še v obravnavo na proračunski seji.
Drevoredni nasadi ovirajo v nekaterih ulicah promet. Radi tega bodo v Tatlenbahovi in Aleksandrovi ulici skrčeni.
IV.	odsek. V svrho zvišanja gradbenega fonda se bo uvedla 5 odstotna doklada na stanarino. Novi davek bo prinesel okrog 900.000 Din dohodkov. Mestno knjigovodstvo bo preštudiralo, če se da vprašanje rešiti tako, da ne bi bili preveč obremenjeni gmotno šibkejši sloji. Za božičnico revnim otrokom je občina dala 40.000 Din. Podpora se zviša še za 10 000 Din.
Na predlog V. odseka se je določila pristoj' bina za mestno tehtnico v klavnici, dalje so je dala koncesija elektrotehničnemu podjetju Črnko in drogeriji Vrabl. Mihael Murko je prosil za koncesijo, toda obč. svet je bil mnenja, da ni krajevne potrebe. Prepovedana je na Glavnem trgu prodaja vseh predmetov, ki niso označeni na tržnem redu.
Dnevni red javne seje je bil s tem izčrpan
in nadaljevalo se je tajno.
* • *
□ Somišljenikom Slovemuke ljudske 9tnn. ke r Mariboru! Pozivamo naše pristaše, da se udeležijo dane3 v soboto 4. decembra ob pol 8 zvečer v društveni dvorani (Koroška cesta 1)
Odol je povsod - po vsem svetu, v najneznafnejših krajih, v uporabi. Odol je hiqtjenična. nujnosf
občnega zbora in shoda mestne organizacije. Na zboru govorijo: mestni župan dr. Lesko-v a r, občinski svetnik S t a b e j in poslanec Zebot. — Obenem poživljamo, da si naši somišljeniki ogledajo volivni imenik. Če kdo ni vpisan, si bo sam kriv tega, ako 23. januarja ne bo imel pravice voliti. Sedaj je čas, da se imeniki popravijo. Volivni imeniki so na vp gled v tajništvu SLS za mesto Maribor, Koroška cesta 1 v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Druge dneve pa so imeniki v glavnem tajništvu SLS, Aleksandrova cesta 6.
□	Proslava 1. decembra. Narodno zavedni Maribor ne praznuje narodnih praznikov, ker je to tako predpisano, ampak zato, ker čuti da je njegova bodočnost le v naši narodni državi. Kot uvod za vredno praznovanje osme obletnice osvobojenja je Prosvetna zveza v Mariboru priredila poseben prosvetni večer, na katerem je predaval znani zgodovinar g. dr. K o v a č i č. Kdor je slišal to predavanje o prevratu v Mariboru v 1. 1918., ta je znal s pravim čustvom proslavljati 1. december. Na praznik sam se je v dopoldanskih urah vršila oficijelna slovesnost v cerkvah in šolah. V stolni cerkvi je opravil zahvalnico škof dr. Andrej Karlin v spremstvu kapitlja in ob navzočnosti državnih, mestnih in vojaških zastopstev. Sole so imele svoje posebne službe božje in nato poučne proslave v svojih šolskih prostorih. Skrito a velepomembno je to delo, ker se vceplja mladini od začetka, da se bo zavedala pomena tega praznika. Popoldne je v Goetzovi dvorani priredil naraščaj Rdečega križa poseben mladinski koncert za ubogo deco. Nele, da je s tem mladina pokazala, kaj da zna, ampak je tudi izrazila, kaj da čuti, da čuti za svoje sovrstnike-revčke in jim pomaga. Zanimanje za koncert je bilo veliko, udeležili so se ga najvišji cerkveni in državni krogi in številni ljubitelji naše mladine. Uprava Goetzove dvorane je tudi letos radevolje izkazala svojo naklonjenost temu dobremu delu, za kar ji gre posebna zahvala. Pr?v bi pa bilo, da bi se ta prireditev vršila na tak dan, na katerega bi druge tudi vsesplošne prireditve izostale, pa bi bilo v obojestransko dobro.
□	Smrt znane mariborske osebnosti. V Mariboru je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni v starosti 68 let trgovec, krojač in posestnik g. Aleksander StarkeL Redom je bil iz Slovenske Bistrice in Nemec, ki je užival ugled po celem Mariboru. Bil je dalje časa podpredsednik mestnega trgovskega gremija. Pogreb se je vršil v petek popoldne. Sorodnikom naše sožalje!
□	Mariborsko okrožje JSZ priredi letos Miklavžev večer z namenom, da obdari otroke najrevnejših članov. Prireditev se vrši v nedeljo 5. decembra ob 2 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Izgleda, da bo prireditev lepo uspela in bomo lahko s praktičnimi darili obdarili večje število naših malčkov. Starši, ki žele svojim otrokom napraviti veselje, prinesite že pripravljena darila vsaj do nedelje opoldne cb navadnih uradnih urah v pisarno JSZ na Aleksandrovo cesto 6- I. n. (Zadružna gospodarska banka). Prireditev bo vstopnine prosta. Obenem se priporočamo vsem prijateljem mladine za številno udeležbo. — Odbor.
□	Katoliška omladina priredi v soboto ob 7 zvečer Miklavžev večer z najraz'ičnej-šim sporedom. Vsi prijatelji in dobrotniki najvljudneje vabljeni.
□	Socialna šola, V nedeljo 5. dec. se prične ob 10 dopoldne Krekova socialna šola v društvenih prostorih Katoliške om'adine. Vsi mladeniči, ki se zanimajo za socialno vprašanje, se vljudno vabijo. 12. dec. priredi Katol. omladina gledališko predstavo: »Pod Marijinim varstvom« v 4 dejanjih. Med' odmori nastopi prvič godba na lok pod spretnim vodstvom g. Grančncrja. Natančnejši spored objavimo pravočasno. — Odbor.
□	Vajeniške preizkušnjo Skupne zadruge v Mariboru se vrše 12. decembra v zadružni pisarni. Slovenska ulica 2, I. n. Prošnje za te preizkušnje se morajo predložiti Skupni zadrugi do 6. dccembra 1926. Vsak prosilec naj predi ži delavsko knjižico, spričevalo nadaljevalne ijle, učno pegedbo ter izjavo učnega mojstra.
□	Mariborska borza dela. Od 21. do 27.
novembra je pri tej borzi iskalo dela 72 mo-Skih in 46 ženskih, skupaj 118 oseb; 64 moškim in 31 ženskim, t. j. 95 osebam je bilo
delo penujeno; delo je dobilo 80 oseb, in sicer 42 moških in 38 ženskih, 76 oseb (17 moških, 59 ženskih) je bilo izbrisanih iz evidenco in 8 moških in 4 ženske, t. j. 12 oseb je odpotovalo iskat si dela. Od 1. januarja do 27. novembra pa je iskalo dela 6296 oseb, 6262 osebam je bilo delo penujeno, 3005 oseb ga je dobilo, 3587 oseb je bilo izbrisanih iz evidence in 827 jih odpotovalo iskat dela.
□	Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 1 kovinolivar, 1 klepar, 1 čevljar za šivano delo in 3 tkalci.
□	Koncert Glasbene Matice, Koncertni biro Glasbene Matice je že dvakrat dokazal, da so prireditve, ki jih prevzame in aranžira on, po vsebini in proizvajanju prvovrstne. Dne 10. dec. priredi zopet svoj prvi simfonični koncert v letošnji sezeni. Na sporedu ste tokrat Čajkovskijeva 6. simfonija in »Karneval umetnikov« od Svensena, točki, ki se dosedaj še niste proizvajali v Sloveniji.
□	Razglas. Po določbi člena 59. zakona o okrajnih zastopih z dne 14. nov. 1866, štaj. dež. zakonika štev. 19, se s tem naznanja, da je razgrnjen proračun Okrajnega zastopa v Mariboru za leto 1927. od vštevšega 2. decembra do vštevšega 15. decembra 1926 javno v pogled v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koro&ka ccsta 26-11. med uradnimi urami. Morebitne pripombe k temu proračunu je vložiti v roku zgoraj določenega časa.
□	Poljska komisija v Mariboru. Te dni se mudi v Mariboru poljska komisija, da prevzame večje število vagonov, ki so jih pred leti nemške železniške družbe posodile naši državi.
□	Policijsko vesti. Radi bližajočih se božičnih prazn kov, v času, ko se prično množiti tatvine in vlomi, je uvedla policija pogostne racije, da prežene ra-ne nadležne goste iz mesta. Racija v noči na petek ni imela posebnega uspeha. Aretiranih je bilo pet mladih deklet, osumljenih prostitucije. Oddane so bile v bolnico. — V petek je bilo aretiranih 6 beračev, ki so berac;li brez dovoljenja. —• Radi tatvine tehtnice, več puranov in kokoši je bil aretiran neki Emil iz Bozna na Tirolskem. Po prestani kazni bo izgnan iz države.
□	Dva težka zločinca v Mariboru. Sinoči sta dospela v Maribor v spremstvu detektivov iz Zagreba znana mažarska vlomilca Ihring in Szabo. ki sta izvrš la v naši državi številne vlome v državne urade, med temi vlom v sod-nijo v Ptuju in najbrž tudi v mariborske šole. V Manboru, kjer so jima pravzaprav prišli na sled ter sta bila aretirana na podlagi podatkov mariborske policije, bosta zaslšana in prideta tudi najbrž pred mariborsko poroto.
'•©" Uradni (lan Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Greinij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uratluje referent zbornice v torek 7. dccembra cd 8 do 12 v ravnate 1 jaki sobi Prevozne družbe d. d. (posl pje oarinarnice). Stranje, ki žele o zadevah zbornice kakih pojasnil, se naj pri njem zglase v določenem času.
er Miklavžev vorcr priredi celjski orlovski odfek za odrasle danes ob 8 zvečer v vrtni dvorani hotela Beli vol, za otroke pa jutri v nedeljo oh 4 popoldne. Darila se sprejemajo nocoj do šeslih v tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze pri Belem volu.
0 Mladinski dan v Celju. Dne 8. dccembra priredi naša krščanska mladina v Celju svoj dan. Zjutraj pristopi v sklenjenih vrstah k oltarju, popoldne pa ima svoj nastop v Narodnem domu. Naši javnosti sporočamo, da bo ta dan govoril naši mladini voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec.
gimnaziji jc prisostvovalo mnogo staršev in drugega izbranega občinbtva, ki se je o njej pohvalno izreklo.
© Scjmsko poročilo. Na živinski sejem dne 24. nov. so prignali 89 volov, prodali 23 po 8—<i.75 Din kg žive teže; 177 krav, prodali 89 po 6.75—2 Din; 47 juncev, prodali 8 po 6.50—5 Din; 73 junic, prodali 23 po 8—5.75 Din; U bikov, prodal 5 po 8—5 Din; 37 konj in 50 kobil, prodali 12 konj in 14 kobil po 355C—5C0 Din koma17 žrebet, prodali 10 od 1350 do 300 Din kon.a.i.
Na svinjski sejem dne 25. n so pripeljali 259 svinj. Prodali so jih 96. Cene ao bile med 13—8..r0 D:n za kg žive teže. Prasci ma:hni od 50—75 Din komad, prolenki od 10 do 11.50 Din, pitane svinje od 11.75 do 13 Din.
TrJ>©a;I/e
P/M/
© Narodni praznik so slovesno obhajali t zahvalnico v ccrkvl, ki je bila polna dijakov, Šolarjev, vojaStva in drugega občinstva. Molitve jo opravil g. prof. Kolarič. Z mnogih hiš ptujskih meščanov so visele slovenske in državne zastave. Gimnazija je proslavila dan s predavanjem prof. Aliča, ki jc kr.tično in nepristransko naslikal dobo ilirizma. Nato so se vršile telovadni nastopi izbranih gimnazijskih telovadccv in telovadkinj pod vodstvom telovadnega učitelja Stanka Jurka. Mladinski in moški gin naziiski pevtlti »hnr na j« nnd vodrtvom učitelja Stritarja i»--' ;aj Upih slovenskih in »rbolir-ilakin očitni Slovesnosti t
Seja občinskega odbora. — Kako jo pod socialistično vlado.
V soboto, dne 27. novembra je bila seja občinskega odbora, prvič po 8 letih, ko imamo zakonito izvoljen občinski odbor, v katerem imajo socialisti od 37 odbornikov 23, torej absolutno večino. V volivnem boju meseca marca so se socialisti seveda posluževali najhujše demagogije, češ vse stranke so odvisne od TPD, samo oni so svobodni in bodo zato prinesli občini same dobrote, kako pa mislijo v resnici vladati, so pokazali na prvi občinski seji, ki je bila proračunska. Obljuba dolg dela in pričakovali smo uresničenja socialističnih obljub. Zastopniki SLS so predlagali, da se vnesejo v proračun razne postavke v korist socialnim ustanovam, kot podpora za rudniške kronske upokojence, za stanovanjske hiše itd., toda socialisti so vse to socialne predloge načeloma odklanjali! Pri tem pa so njihovi odborniki igrali za bojevite socialiste kaj malo prikladno vlogo; razen njihovih referentov ni namreč črhnil nikdo niti besedice in če bi slučajno ne bili navzoči gg. Arnšek, Ahac, Jordan (SLS) in Koren (Gosp. 1.), ki so segali v debato pri vsaki točki, bi te seje sploh ne bilo treba sklicevali in bi bili g. Sitterja lahko imenovali kar za gerenta, ne pa za župana, in stvar bi bila rešena. Dohodkov izkazuje proračun 200.000 Din. Prebitka od letos je 4500 Din. Zupanu je plača določena na 3500 Din in 13. plača. Gosp. Vodušku se določi 2000 Din na mesec za vojaški in prosvetni referat. Odškodnino dobe tudi odborniki, ki prisostvujejo občinski seji in ne gredo na šiht ali gredo zato poprej z dela. Gosp. Arnšek je bil mnenja, da so to častna mesta in naj bi se to opustilo. Pri plačah za občinske nameščence 171.600 Din prosi g. Jordan (SLS) za pojasnilo, kaj je s službeno pragma-tiko za nameščence. Župan pojasnjuje, da se bo sprejela v eni prihodnjih sej. — Skupna vsota za občinsko upravo je naznačena na 4T.500 Din. Pri ostalih izdatkih poudarja gosp. Arnšek, da bi črpalko za Terezijo moral plačati rudnik, ker je ta po rudarskem zakonu primornn preskrbeti svojim delavcem dobro pitno vodo. Gosp. Krušič (soc.) odgovarja, da je vodovod občinska last in bo treba enkrat preskrbeli števec, da bodo stranke plačevale vodo. Gosp. Roš vpraša, fili se hoče izpeljati prihodnje leto vodovod za Hrastnik in ali je denar prejšnjega proračuna na razpolago. Gosp. Vodušek pravi, da je denar v znesku 200.000 na razpolago in se z delom prične, ko dobe naročene načrte v roke. V nadaljnji debati predlaga g. Arnšek, da se postavka za kopalnico zviša. Odgovarja se mu, da je že fond tu v znesku 125 000. Gosp. Koren še opozori, da se za kopalnico lahko uporabi vodovod iz Ravne, ki nima dobre pitne vode, pač bi bila pa voda dobra za kopalnico. Za distriktnega zdravnika je določenih 80.000 Din. Ker ta zdravnik ni tu nastavljen, plača se pa vsako leto večja vsota, se ta služba razpiše in se namesti v Hrastniku. Gosp. Arnšek prosi, da se napravi javno stranišče še v Hrastniku, pritrjuje mu še neki hrastniški socialist. Pripomni pa šo, da noče več predlagati nobeno stvnri, ker jo vsak predlog drugih strank ilu-zoren kor vočina teh predlogov enostavno no vpoStova. V istem smislu sta se kasneje izrazila še gg. Roš in Koren. Živahna debata se vnnmo med referenti in med tako zvano opozicijo, če jih smemo tako imenovati, pri postavki 0000 Din za grobarja. G .Jordan vpraša za pojasnilo, kako je to, če je grobar plačan od občine, da dela pri pogrebnem zavodu? Odgovarja mu g. .VoduSek, da se
wiiuumvw)i;'w uj'i«muuB—m————
mora ta stvar urediti in sestaviti s pogrebnim zavodom natančna pogodba. Pripomni pa, da dobiva grobar od pogrebnega zavoda hrano in stanovanje. Prispevek občinske bla« gajne k ubožnemu skladu znaša 159.300 Din. Gosp. Arnšek vpraša, koliko dobijo občinski reveži, ki nimajo nobenih drugih dohodkov razen občinske podpore. Zna dobro tudi< da ima občina stotine staroupokojoneor, ki so bodo sedaj večkrat oglasili na občini, kakor tudi drugi ubožci. Sedaj niso zato hodili na občino prosjačit, ker ni nihče nič dobil. Prosi, da so postavka poviša za 200.000 Din* Gosp. župan pojasnjuje, da hočejo listo re-vežev revidirati; ubežnejši dobe več in drugi manj. Citati je pričel tudi listo ubožcev; io prvo ime izkazuje 20 Din podpore na mesec. Nadaljnje čitanje ustavi g. Klenovšek, češ, da ni potrebno. Bal se jo gotovo, da ne bi izvedelo občinstvo za žalostni položaj trbo-: veljakih siromakov. Za ubožni sklad v sedanji višini so glasovali vsi socialisti, proti je bilo pa 7 glasov in sicer 3 od SLS, 3 od Gosp. L in še en drugi. Najživahneje se je debatiralo pri točki XI. in to pri 38.000 Din za električno napravo v Gaberskem. Zadružna elektrarna se je postavila zadnja leta na komodno stališče. Namesto da bi razširila omrežje na vse kraje Trbovelj, da od občine zgraditi daljnovode, transformatorsko hišico itd., dobiček pa ima zadruga. Gosp. Koren je to kritiziral in je prišlo med g. Voduškom, ki je načelnik zadruge, in g. Korenom do ostre polemike, katera je bila zelo mučna za navzoče. Gosp, Vodušek je izjavil sam, da zadruga nima interesa omrežja razširiti, in je na očitek, zakaj ni ob ustanovitvi elektrarne občina gradila elektrarno (župan je bil takrat g. Vodušek), izjavil, da so vladale takrat vse druge razr mere kot danes. Je pa za to, da prevzame občina zadrugo v svojo last, kar se bo tudi enkrat zgodilo, kar bi bil za občino lep vir dohodkov, medtem ko plača danes samo za cestno razsvetljavo 40 000 Din. Ob poglavju o podporah je g. Arnšek prosil, da se da za gospodarski tečaj v Hrastniku primerna vsota, pa ni nič dosegeL Izgovarjal se je g. župan na neki dopis od velikega župana. Za cerkvene potrebščine so tudi ni dovolilo nič, akoravno je bilo na starešinski seji sklenjeno, da se prošnji g. župnika ugodi in dobi, kar rabi. Gosp. Ahac (SLS) je takoj stvar raz-tolmačil, a se na njega tudi ni oziralo, akoravno je član starešinstva. — Drugo leto so bo v Trbovljah gradila meščanska šola, v Hrastniku pa osnovna šola za dečke in deklice. — Proti koncu proračuna, ki znaša 200.060 Din dohodkov in 3,318.005 Din izdatkov, pripomni g. Arnšek, naj bi sa vendar oziralo tudi na brezposelnost v tem velikem industrijskem kraju in naj bi se podelila tudi malo vsota za Dom slopih. Gosp. Malovrh (soc.) je pa odgovarjal, da se bosta drugo leto gradili dve šoli in se morajo domači delavci vzeti v poštev. (Rudar bo hiše zidal?) Gosp. Jordan (SLS) je predlagal tudi, da so ustanovi na občini socialni urad, kjer bi se napravila tudi posredovalnica za delo. Za vse te predloge in nasvete pa so bili naši socialistični očetje gluhi in ko so le morali odgovarjati, so rekli, da se bodo to stvari razpravljale v odsekih (denarja pa niso dovolili). Celotni proračun in še za 2 in pol milijona posojila se je končno izglasovalo ob 6. uri zvečer. — Tako smo videli socializem v praksi, kadar je na vladi. Ne sme se udejstvovati svobodna volja posameznika, ampak vse je na komando dveh treh ljudi. Referenti se niso zbrali na seji, nego v Delavskem domu. Predlogi drugih strank, naj bodo še tako socialni in občekoristni, se načeloma zametajo. Prebivalstvo iz tega lahko razvidi, koliko so vredne socialistične fraze in obljube.
Trbovlje rovižane v trg. S kraljevim
ukazom sa je povodom obletnicc zedinjenja povišala občina Trbovlje v trg. _ Na zadnji seji gc-rcnt?kega sosveta v mesecu januarju jc stavil g. Pavlin predlog, da se vloži prošnja na pristojna mesta, da se tretja največja občina v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Trbovlje) imenuje za trg. Predlog jc bil seveda enoglasno sprejet in tako se je sedaj želja Trboveljčanom izpolnila in 1. decembra so vstali iz postelj ic kot tržani.
rt ^	T drui!o 5i:uP'n° delavskih za-
spnilioT.^ »vrši. soc. strokovna zveza rudarjev vloži pri volitvah za zaupnike II. skupine, ki se .vrše 12. decembra L L lastno listo in se bo tedaj
moralo voliti. Kompromisna lista, katero so hoteli sestaviti, je na željo sedanjih zaupnikov odpadla; pravijo, da so že siti napornih in odgovornosti polnih mest. V četrtek popoldan je pa Ber-notova skupina sklicala komuniste in svoje pristaše pri Forteju skupaj (kršč. socijalci niso bili povabljeni, brez vabila pa ni bil vstop dovoljen) in so sklepali, da se kompromisna lista sestavi. Ta korak Bernotovcev sc obsoja, ker jc znano, da, če delavstvo kaj potrebuje, jih morajo vleči nnši ljudje iz blata; potem pa oni hočejo krščansko socijalistično delavstvo prezirati. Kdaj bo delavstvo izprevidclo, da se brez nas ne more delati?
zjs Pasji kontumac je s 30. novembrom ukinjen; tako se glasi odlok okrajnega glavarstva v Laškem.
zjz Na dav'ci jc zbolelo nekaj otrok. Storili so se protiukrepi, da se ta nevarna in nalezljiva otroška bolezen ustavi.
Volivni imeniki so v svrho reklamacij in popravkov na občini na razpolago samo do 10. decembra. Poglej, čc si v imeniku vp sanl
Lilija
Sloven&lza Icrajina
Murska Sobota. V nedeljo, dne 5. decembra
se bo vršil občui zbor podružnice Kmetske družbe za Slovenijo. Zbor se začne dopoldne ob 11. uri v Flisarjevi gostilni. — Upanje je, da trg dobi že do Božiča elektriko. Napeljava glavnega toka zelo hitro napreduje in če bo šlo tako naprej, bo v katerih dveh tednih dogotovljena.
»Jutro« je na moj osebni naslov napisalo pretekli mesec nesramen napad, na katerega sem primoran kot človek poštenjak odgovoriti, ako-ravno sem se prav nerad v to odločil, ker moram vmešati naše nesrečne davčne razmere, katere so ravno naši samostojni deniokratje kot prvi v špe-kulativne namene pričeli prav nesramno izrabljati ter se žerirati kot edini branitelji davkoplačevalcev. — Toda moja Čast gre nad vse ter eto Vam moj odgovor:
Ne samo kot najboljši poznavalec naših razmer v obče, davčnih pa še posebej, menda imam polno pravico, da zapišem ob takem izrednem dogodku, ko se je davčne dražbe aktivno udeležil sam šef litijskega davčnega urada, upravitelj Ma-dronič, ki je kot edini ponudnik izdražil pohištvo, vredno 11.000 Din za smešno ceno 1000 Din, svoje mnenje, ko so že naši samostojni demokratje ta slučaj v svoje politične namene v »Jutru« izrabili. — V dotičnem članku sem omenil, da bi bilo bolje, da bi »Jutro« za enkrat molčalo, dokler se ta zadeva, proti kateri je bilo vloženih več pritožb, na pristojnem mestu, t. j. pri finančni delegaciji ne uredi. Glede tega. da sem očital našim davkopla-Sevalcem-zamudnikom malo »lahkomiselnosti«, pa to še enkrat ugotavljam ter podčrtujem. Ravno pristaši SDS po cela leta niso plačali niti pare davka, ter se zanašali na svojo državotvornost, češ, nam bo že naša stranka davek odpisala. Medtem ko je večina strank, poudarjam, da pristaši SLS absolutno, silne davke z velikimi žrtvami plačala, so ravno stebri SDS bili tisti, ki niso ničesar plačali, zanašajoč se ravno na g. dr. Žerjava, ki da jim bode odpis davkov izposloval. — .laz sem pa mnenja, da smo pri davkih vsi enaki, ter da tu ni izjeme, da bi vsled slučajne pripadnosti k SDS stranki, kakih par ljudi bilo od plačevanja davkov izvzetih .. Kar se pa tiče očitka, da je naša stranka hujskala proti plačevanju davkov. je ta očinek nesramen, vedno in povsod smo izrečno poudarjali, dn je treba davke plačevati, seveda imamo pa absolutno pravico, da se proti krivičnim predpisom branimo ter za davkoplačevalce vse storimo, da se davčno breme, ld je ravno v našem litijskem okraju bilo neznosno, olajša, ozir. primeroma zniža. In v tem pogledu mislim, sem j ravno jaz storil v polni meri svojo dolžnost, ko sem, ne samo kot član cenilne komisije, ampak na vseh pristojnih mestih, kjer sem zastopal litijski davčni okraj, branil interese in pravice davkoplačevalcev, ko sem se zanje potegoval, izrečno poudarjam. za prav vse enako, pa naj si pripada tej ali oni stranki. In hvala Bogu. ne zaman, še pristaši SDS mi v tem oziru, izvzemši par zelenih za-grizencev, priznavajo poln uspeh. — Potem ti pa pride »Jutro«-, ki me hoče naslikati kot nekakega branitelja fiskusa, ko mora biti »Jutru« znano, da je ravno zavoljo mene kot protiutež v cenilno komisijo imenoval finančni delegat kar dva davčna uradnika. Zakaj, je na dlani ter ta »Jutrova« trditev primerno ovržena ter osmešena.
Kar se pa tiče tiste »nesramne laži«, seveda ne morem dokazati kakemu sam. demokratskemu oblastniku, da je izrečno izjavil, da so nnši davki še premajhni, mislim pa, da je smisel i3ta, ker so v tistih časih, ko so zavzemali sam. demokrati v državni upravi v Belgradu prva mesta, bili taki zaščitniki naše finančne uprave, da so mirno trpeli izžemanje ravno naših slovenskih davkoplačevalcev. da se v tistih časih niti en demokratski poslanec ni zganil, dn bi sploh kaj deloval na tn, da se naši silni in krivični davčni predpisi znižajo, saj je še v letošnjem polletnem skupščinskem zasedanju samostojni demokrat na vso moč branil delegata dr. Šavnika in njegovo, ravno za Slovenijo pogubonosno davčno politiko. In če še pripomnim, da so naši sam. demokratski uradniki še danes mnenja, da plačujemo premalo davkov, potem je za vsakega pametnega človeka jasno, kje da se je vpilo, da so naši davki še premajhni. Seveda je stvar sedaj drugačna, ko je SDS izven vlade, obsojena na grenki kruh opozicije, ki ga pa očividno ni navajena, sedaj se mora pokazati kot zaščitnica davkoplačevalcev, katero delo pa so pred njimi in bodo i v naprej opravljali res pravi zastopniki slovenskega ljudstva ter davkoplačevalcev, ne glede na pripadnost h katerikoli stranki, za vse enako in pravično.
Kar se pa dalje tiče očitka, da sem v letu 1925. že »sprejel« kandidaturo na Žerjavov! listi, pa tudi o tem jasen odgovor, da si morda ne do-mišljujete, da se tega bojim: Ali sem jaz silil v Vas? in kakšno nemoralno ponudbo ste mi takrat napravili? In ko vse to ni dovedln do uspeha, ste nagnili prav vse, od katerih ste vedeli, da so Vaši pristaši in moji osebni prijatelji, da so s vso silo pritisnili na mene, da bi skoro, presleriljen napravil nepremišljen korak, da bi kandidiral, izrecno pa pripomnim, da ne kot pristaš SDS, ampak kot nestrankarski, okrajni, na Vaši listi. No hvala Bogu, se Vam ta Vaša nemoralna nakana ni posrečila in jaz stojim še vedno v sredi boja za pravice mšega slovenskega ljudstva v edino pošteni SI.S. Sploh pa ugotavljam, da je takrat, ko sto note'i z menoj skleniti to kravjo kupčijo, za vsak moj korak in dejanje vedel litijski župnik gosp. Kralj. In je končno vse to bilo za me koristno, da sem Vas vsaj spoznal, kakšni da ste v celi Vaši nagoti. In h kraju si štejem še celo v čast, da sem bil v tem slučaju kot nekak političen analfabet močneiši od Vas ter se nisem dal speljati od Vas na led. Če pa želi kdo v tej zadevi še kaka natančnejša pojasnila, sem mu vedno na razpolago, da osvežim spomin na one čase, ko se je pri nas špekuliralo z nemoralnimi sredstvi. Slovenska javnost pa si lahko napravi sliko, kdo da je v tem
slučaju izšel čist iz boja. Hinko Lcbingcr. * * »
Zn oškodovance po povodnfi. Dne 14. novembra 1926 je priredil Rdeči križ v Litiji s sodelovanjem raznih društev zabavni večer z igro v prid Gorcniskim poplavljenccm. Čisti dobiček v Znesku 3483 Din 85 par se je poslal velikemu županu v Ljubljano. Udeležencem in darovalcem, gospodičnam in gospem, kakor tudi vsem, ki so pripomogli do sijajnega uspeha, najiskrenejča zalivala. — Oubur/-
črnomelj. Tukajšnji Orel priredi v nedeljo 5. dec. Miklavžev večer z bogatim sporedom in obdarovanjem otrok. Začetek ob 7 zvečer v dvorani g. M. Skubica. Dne 19. dec. pa priredi igro »K mamici«,, otroško igro v treh dejanjih. Ljubka igra, polna otroške ljubezni do mamico, bo gotovo vsem prav zelo ugajala. Začetek ob treh popoldan in eb polosmih zvečer. Prijatelji naših malih, pridite!
Slovenjgradec. G. Albert Kopač, ki je dobil novo trafiko, nam k tozadevnemu svoie-časnemu dopisu sporoča, da je tudi on invalid, kakor druga dva trafikanta.
Naznanila
Strokovna zveza javnih nainoščcncev ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konzumnega društva, Kongresni trg 2. Pridite polnot-tevilno! — Tajništvo.
Kat. prosv. društvo Grobljc, priredi v nedeljo ob 3. uri popoldne v dvorani Miklavžev večer. Sv. Miklavža bodo zvabile z nebes krasne pesmice, ki jih zapoje naš pevski zbor: Ant. Foerster: Ssm pevec; dr. Ant. Schwnb: Kukovca; dr. Ant. Schwab: Zlata kanglica; J. Aljaž: Večer; K. Adamič: Noč je, tiha noč; V. Vodonivec: Noč na Adri-ji; K. Adaimč: Nageljček; Iv. Ocvirk: Nagelj vene deklici; Iv Ocvirk: Ledene rože; Iv. Ocvirk: Le pevaj... V. Vodopivec: Le plakaj... dr. G. Ipa-vec: Milada; Ant. Lajovic: Kiša; F. Ferjančič: Vzdihljaji slepega.
Združenje vnjnili invalidov Slovenjgradec priredi v nedeljo dne 5. decembra 1926 v presi rih hotela Balkan javno tombolo, združeno's srečo-lovom. Občinstvu se priporoča vsled ma' števila srečk, da si jih pravočasno preskrbi, t^enen se občinstvo naproša, da to humanitarno drui /o po možnosti podpre bodisi v denarju ali dobitkih, ker je čisti prebitek namenjen za božičnico najrevnejšim vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Dobitki bodo precej veliki in krasni ter imajo vrednosti približno 6000 Din. Srečke se dobe v tobačnih trafikah gosp. Alberta Puncerja in Franca Zemljiča.
Dr. Josip Čerin predava na praznik v sredo, 8. decembra t. 1. ob pol 11 dopoldne v Filkarmo-nični dvorani o zgodovini vojaških godb. koncem svojega predavanja zaigra s svojim celotnim godbenim zborom več skladb, ki spadajo v sledeče dobe: Najprvo zaigra Dravska godba vojne fanfare in koračnico finskih jezdecev iz 30 letne vojne, torej 2 glasbena komada iz I. polovice 17. stol. Naslednji dve skladbi nas postavita v dobo francoskih vojn koncem 18. in začetkom 19. stoletja. Izmed teh dveh je posebno interesantna molitev za cesarstvo (Gardez la patrie). Naslednje točke pa nas prestavijo v današnji čas. Sledita dve koračnici ena srbska, druga na slovenske narodno motive, za tem velika koračnica iz opere Propet in kmčno rukovet srbskih narodnih pesmi, zatem odlomek iz opere Rigoletto in Wagnerjeva predigra k operi »Mojstri pevci Norimberški«. Predavanje bo izredno zanimivo in instinktivno ter zasluži v polni meri vse naše zanimanje. Vstop k predavanjem je prost, posetniki naj si omislijo le podrobne sporede, ki se dobivajo v Matični knjigarni za ceno 3 Din. Predavanje je namenjeno mladini ljubljanskih srednjih in strokovnih šol.
Liufolfasisls® gledišče
DRAMA.
Zače'ek ob 20 uri zvečer. Sobota, 4. decembra ob 16. uri pop.: JOY. Dijaška predstava pri zniž. cenah. Izven Nedelja, 5. decembra: STALNI GOST, BOUBOUROCHE. Izven. Pondeliek, 6. decembra: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Red B.
OPFRA. Zafetok ob pol 20. nri 7,večer.
Sobota, 4. decembra: NIZAVA. Red E. Nedelia, 5. decembra ob 15 uri pop.: GROFICA MARICA v prid Udruženja gled. igralcev. — Izven.
Marf&orsft© elemšče
Sobota, 4. decembra ob 20. uri: LEPA HELENA. Ab. B.
Nedelja, 5. decembra ob 15. uri: BAJKA O VOLKU. Znižane cene. Nedelja, 5. decembra ob 20. uri: VESELI KMETIC.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 5. dec. se uprizorila zopet dve predstavi: Molnar-jeva »Bajka o volku«, ki je tudi igralsko izredno uspela v režiji g. prof. Šesta. Zvečer pa se ponovi priljubljena operc'.a »Veseli kmetič«. Popoldne veljajo znižajo cene.
Otroška predstava v mariborskem gledališču. Kot prvo letošnjo otroško igro pripravlja mariborska drama prekrasno pravljico »Pepeika«, ki je imela pred par leti v Ljubljani tak uspeh, da jo šla 27 krat v eni sezoni.
Mariborski gledališki abonenli in imejilelji blokov se naprošajo, da plačajo četrti obrok naj-dalje do 5. decembra. Posebno se pozivajo tudi zamudniki, da poravnajo svoje zaostanke, ker rabi gledališče denar za nujna plačila.
£$M€l&$i'l ©«£ejr
v Ljubljani
Nedelja. 5. decembra: DEKLE Z BISERI. Začetek
ob 3. uri popoldne. Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Nedelja, 19. decembra' HANICE POT V NEBESA.
Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja. 20. decembra: HANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3 popoldne.
da namerava na praznik 8. decembra t. 1. pričeti na slavnosten način s streljanjem. V to svrho se sklicuj« za nedeljo 6. decembra v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti strogo obvezen sestanek vsega članstva ob 9 predpoldan, kjer se bo pobirala članarina, ki znaša na mesec 2 Din, dalje se bodo izstavljale članstvu legitimacije in izdajali društveni znaki. — Nato bo društveni predsodnik brig. general g. Živkovič očrtal smernice o nadaljnjem našem delovanju in o splošnem pomenu strelskih družin. Nato se bodo napravili poimenski zapisniki članstva po posameznih okrajih in se bodo člani razdelili na posamezne vode. — Vabijo se na ta sestanek, kakor tudi na slavnostno otvoritev streljanja, ki se vrši na vojaškem strelišču na »Suhem bajarju« 8. decembra t. 1. vsi delegati že ustanovljenih ali pa ustanav-ljajočih se strelskih družin izven Ljubljane, da se medsebojno lahko porazgovorimo o enotnem delovanju. — Istočasno se obveščajo vse zunanje strelske družine, da pošljejo odborove liste na naslov predsednika ljublj. zvezne streHte družine brig. generala Milosava Živkoviča. — Vse one, ki žele še pristopiti v strelsko družino, obveščamo, da se dobo tozadevne prijavnice v Tourist-Office, paleča ljublj. kreditne banke; pri predsedniku slov. lovsk. društva g. dr. Lovrenčiču, Tavčarjeva ulica 12, in v večernih urah, to je od pol 18 do pol20 v pisarni združenja rezervnih častnikov, Kazino, II. nadstropje. Vso one pa, ki so dvignili prijavnice, pa istih iz kateregakoli si di vzroka niso še vrnili, obveščamo, da iste lahk oddajo v nedeljo dne 5. t. m. na zbornem r-"stu »pri Levu«, kjer se jim bodo izdale tudi legitimacije. — Uprava strelske družine želi pričeli z intenzivnim delom, kar pričakuje tudi od svojega članstva. — Sekretar družine. ibxx!'!um!jrvl'.'!/mt">*, u* bbbhh "j bm—fftrct'umihm
»JOURNAL D1S DERATS IN SE1PL0V KABINET.
Pariz, S. dec. (1.. ) »Journal des Debats« prinaša pro--1-*! o dosedanjem delu dr. Seiplo-vega kabineta tekom njegovega enomesečnega obstoja in ugotavlja, da je po enem mesecu "°stop:la popolna sprememba v položaju. Vla-• ki je znala rešiti uradniško vprašanje, stoji pred dvo nim problemom, to je pred rešitvijo vprašanja o podpori brezposelnim ter pred sestavo proračuna za leto 1927.
PONOVNE ARETACIJE V MADRIDU.
Pariz, 3. dec. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Madrida, da je bilo tam aretiranih še devet sindikatov, ki so osumljeni, da so pripravljali atentat na kralja Alfonza in Primo de Rivera, V njihovem skrivališču so našli bombe, ročne granate in razne druge eksplozivne snovi.
ATENTAT NA JAPONSKEGA PRINCA REGENTA?
Tokio, 3. decembra. Ko se je 1. t. m. princ regent peljal v avtomobilu, je skočil proli vozu budistični duhovnik Hirayama. Kakor se je kasneje izkazalo, mož ni nameraval napada na regenta, marveč mu je hotel le izročiti pismo, v katerem obtožuje upravo in politike zaradi korupcije.
KRITIČEN POLOŽAJ NA KITAJSKEM.
London, 3. decembra. Chamberlain je v včerajšnji seji spodnje zbornice odgovarjal na razna vprašanja glede položaja na Kitajskem. Rtskel je, da bo v Hankauu vso zimo ostala angleška vojna ladji. Ce bo treba, se bodo izkrcale nove čete. Angleške, francoske in japonske pomorske sile bodo nastopale solidarno, če bodo skupne koristi v nevarnosti. Dasi se Anglija noče vmešavati v kitajske notranje stvari, bo v varstvo svojih državljanov ukrenila vse potrebno.
Drugi viri javljajo, da se z vso naglico opremlja 30 aeroplanov za Sar.gaj. Tudi Amerika je že poslala v Šangaj eno vojno ladjo.
Kantonske rdeče čete neprestano prodirajo; podvrgle so že sedem provinc in so pravkar udrle v provinco Honan. Kantonska vlada prenese svoj sedež v Vučang ob reki Janglsekiang nasproti Hankovu.
Generalni štrajk v Šangaju se je izjalovil. Ako poteče generalni štrajk podobno tudi v Hankovu, bo položaj precej razčiščen.
Spori
Tennis sekcija S. K. Ilirija priporoča svojim članom zimski trening na pokritem tennis prostoru TKI) Atena v kolizsju. Prispevek za zimsko Bežijo znaša za akademike in šolsko mladino 155 Din, za vse druge 260 Din. Vsaka partija igTa dvakrat n« (eden po 1 in pol ure. Pismene prijave sprejema načelnica tennis-sekcije TKD Atena gospa jane-zičeva, Ljubljana, Erjavčeva ul. 24. — Načelnik.
članstvu atr*lske druiine v Ljubljani. Uprava strelske družine v Ljubljani obve&ta vse članstvo.
Čedalje bolj se veča uporaba električnega toka, z vsakim dnem se širi omrežje, ki napaja mesta in vasi z električno energijo. S tem napredkom pa vzporedno narašča število nesreč vsled električnega toka. Dosti smrtnih nesreč se pripeti radi tega, ker ljudje, nevešči ravnanja z električnimi napeljavami, hočejo ponesrečencu pomagati, pri tem pa nje same doleti smrt. V živem spominu je še tak slučaj v Mostah pri Ljubljani, ko je delavec hotel rešiti svojega tovariša stika z napeljavo, a pri tem sam prišel ob življenje. Da bi tudi širše sloje seznanil s podrobnimi ukrepi in ravnanjem ob takih prilikah, je g. dr. R u s , mestni fizik v Ljubljani, priredil o tem vprašanju poučno in poljudno predavanje, katerega radi aktualnosti vsebine prinašamo v kratkem izvlečku.
Pot električnega toka je krogotok; elektrika teče po tokovodu, navadno po bakreni žici v motorje, žarnice, peči itd., kjer opravlja delo, sveti in greje, od tam pa se vrača po drugem tokovodu zopet naprej v generator, stroj, ki elektriko proizvaja. Če pride človek v stik s to žico, postane tudi njegovo telo tak tokovod in del električnega toka gre skozi telo v zemljo in odtod v generator, oziroma če se dotakne obeh žic, ii one žice skozi telo v drujfo žico. Močan električni tok pa pri prehodu skozi človeiko telo d oškoduje orga-
nizem in ej v danih pogojih zmožen uničiti ga. Povzroča rane, opekline, nezavest in tudi smrt, ako je tok zadosti jak. V splošnem je razširjeno napačno mnenje, da je nevaren šele tok pri napetosti od ca. 400 voltov navzgor. Temu pa ni tako; kakor tudi ni res, da bi bila napetost sama nevarna. Poškodbe povzročajo in ubijajo le amperji, to je jakost ozir. množina toka, ta pa je seveda odvisna od napetosti in upora, ter je jakost tem večja čim višja je napetost toka, ozir. čim manjši je upor vodnika. Tako nam bo razumljivo, da so tudi nižje napetosti n. pr. hišne napeljave za razsvetljavo, ki imajo običajne napetosti 110, 150' ali 220 voltov, za človeka smrtonosne; znani so slučaji, da je tok napetosti 50 voltov povzročil smrtne nesreče. Za jakost toka je seveda vseeno, kake vrste napetost ima, enakomerno ali izmenično, in torej enakomerni tok ravno tako ubija kot izmenični. Kako si torej moremo razložiti, da more tok hišne napeljave za razsvetljavo, ki nas cb dotiku žice le nekoliko strese, v nekateri? slučajih povzročiti smrt?
Omenili smo že, da človeško telo ob do> tiku žice postane prevodnik elektrike. Vsak prevodnik pa toku stavlja gotov upor in je pri isti napetosti tok tem manjši, čim večji je upor in obratno tem večji, čim manjši je upor. Telo samo elektriko dobro prevaja, ima torej majhen upor. Po celem telesu so razpredene žile, po katerih se pretaka kri, tekočine pa so večinoma dobri prevodniki. Izdaten upor predstavlja pravzaprav le vrhnja plast kože in od tega, v kakem stanju se nahaja koža, je odvisna nevarnost toka. Če je koža zmočena od vode, potu ali celo kislin, se jakost izdatno poveča in nevarnost zviša.. Tudi je prevodnost odvisna od tega, na kakih tleh stojimo; če se nahajamo na zemlji, na cementu, mokrem lesu ali celo na kovinskih tleh, se nevarnost zveča. Obratno nas suha koža, suh papir, suh les, suha slama, suhe cunje, gumijasta tla pred tokom izolirajo, seveda če ta nima previsoke napetosti
Kako se torej varujemo nevarnosti električnega toka? Glavno pravilo bodi; z napeljavo naj imajo opraviti le poklicni elektrotehniki. Dostikrat pa se te napeljave pokvarijo, ko niti ne vemo za to, in pridejo zunanji kovinski deli svetilk, pretikal itd. v zvezo z električnim tokom; zato je svetilke in preti-kala prijemati le z suhimi rokami in paziti na to, da takrat ne stojimo na cementnih ali mokrih tleh, zlasti moramo biti pozorni v kopalnicah; ne prijemati luči ali pretikal takrat, ko smo v vodi! Na prostem se ne dotikajmo žic, ki vise z drogov, četudi so to žice brzojavne ali telefonske napeljave. Možno je;. da so te žice v zvezi z napeljavo visoke napetosti in v tem slučaju tudi te vodijo vispko napetost. Pomnimo, da je že tok od.= 501 voltov navzgor lahko smrtnonevaren!
Če pa se je nesreča že zgodila, da jc kdo prišel v stik z električnim tokom, mu moramo takoj pomagati, a pri tem paziti, na nas samih ne zadene ista usoda. Če je ponesrečenec še v zvezi z napeljavo, ga moramo previdno odtrgati od nje. Nikakor ne smemo z golo roko prijeti žice ali pa ponesrečenčeve kože; to bi moglo biti i za pomagača usodno. Najbolje je, če primemo za ponesrečenčevo oblake, če je ta suha. Če je njegova mokra, si pomagamo s svojim suknjičem, ki si ga ovijemo okoli rok. Če so tla mokra ali vlažna, si podložimo suho desko, ali kup suhe slame, cunj, da nas izolirajo. Če je ponesrečenec tako ovit s tokovodečo žico, da bi jo bilo zamudno in nevarno odvijati, je treba žico odrezati. To pa smemo storiti le s posebnimi kleščami, ki so z gumijastimi ali drugače izoliranimi držaji izolirane. Če takih nimamo, si pomagamo i navadnimi, a moramo preje držaje oviti s suho cunjo ali gumijem. Pri vsem ravnanju bodimo pazljivi in oprezni, a ne počasni, ker je tu vsaka minuta, da sekunda dragocena in morda odločilna za življenje ponesrečenca.
Ko smo ga oprostili električnega toka, položimo ponesrečenca vznak na vodoraven prostor, najbolje na mizo ter pričnemo z umetnim dihanjem. Takoj moramo pogledati, če nima morda kakega predmeta v ustih, ki mu ga moramo odstraniti, da sc ne zaduši. Med izvajanjem umetnega dihanja ga moramo držati za jezik, da mu ne omahne in ne zamaši grla. Umetno dihanje izvajamo na ta način, da mu pregibamo roke iz lege ob telesu v lego ob glavi; lega rok prosto ob telesu odgovarja izdihu pljuč, lega rok ob glavi pa vsled natega mišic vzboči prsni koš, ki razširi z mišicami nanj pritrjena pljuča ter odgovarja vdihu zraka v pljuča. To moramo enakomerno in brez prestanka ponavljati in sicer kakih 16krat v minuti, ker ravno tolikokrat normalen človek dihne. Najbolje, če pri tem štejemo do štiri: ena (dvig rok od telesa k glavi), dve, tri (dvig rok od glave k telesu) štiri ic to ponavljamo. Koliko časa naj to traja7 Znani so slučaji, ko so takega ponesrečenca oživili šele po preteku dveh ur, da celo po treh urah so še spravili nekaj takih ponesrečencev k življenju. Zato veljaj pravilo, da je umetne dihanje izvajati toliko časa, dokler dotičnik ne oživi ali pa sc na njem pokažejo znaki nastopa smrti, to so podpludbe na hrbtu. Gotovo je tradapolno delo dve ali tri ure opravljati taka gibanja, zato naj pomagač pokliče koga na pomoč, da se pri opravilu izmenjavata, a vodi naj ga pri tem misel, da morčla s svojo pomočjo reši starišem edinega sina, družini skrbnega očeta.

9z samega žita m _ # it« morete kuhati kave.
Dober in krepak okus dobite šele.ako upohrebtfe
FraviFranckoD kavni pridaliek
Pijača s Pravim FrancKom Vas zamore stalno zadovoPevaN, J\ zrnati Kavi na vsak način spada Piavi Franck.
Gospodarstvo
Volitve v oblastne skupščine iz gospodarskega vidika.
Maribor, 30. nov.
Naša Slovenija je zelo podvržena raznim vremenskim uiniam in nezgodam. Vsled bližine morja, visokih gor in drugih klimatičnih razmer nas večkrat obišče na spomlad toča in jesenske pridelke pa^zelo rada uniči slana.
Zadnja leta je nastopalo deževje in povodnji v lakem obsegu, kakor jj bilo menda le v drugem desetletju preteklega stoletja, ko je bila po naših krajih po uslnem izročilu starih ljudi velika lakota.
Medtem, fco uničita toča in mraz samo nekaj občin, oziroma enkrat višje, drugokrat nižje lege, so udarile letošnje povodnji skoro vee slovenske kraje. Po dolinah, ob rekah in potokih so bile letos velikanske poplave. Voda Di uničila samo letošnjih pridelkov in pobrala mostov, aiiiipak mnog ok je, kar je najhujše, vzela je v svojo strugo cele parcele in si jo tako razširila. Kjer je bil poprej travnik, njiva ali kaj drugega, je sedaj vodna struga. Zemljiška knjiga je postala pomanjkljiva.
Nič boljše, marsikje še slabše je po višinskih ali hribovitih legah. CaBop.et nam sedaj poročajo o dveh velikih plazovih na Pilštajnu in pri Sv. Pelru niže Maribora, ki povzročala ogromno škedo. Nista to osamljena slučaja.
Vzemimo n. pr. laški okraj. Na cesti od Rimskih toplic proti Jurkloštru vidiš na vsak kilometer, kjer je boljša zemlja, plaz. Istotako na okrajni cesti Laško—Rimske toplice. V celem laškem okraju je pod vržen teren plazovom, ker je v zemlji voda in pod ilovnato zemljo lapor. Pa tudi drugi okraji, kakor na primer šmarski, rogaški itd. tožijo o plazovih. Leta 1900 so slovenski deželni poslanci za AtajsirsU® zapustili deželno zbornico V Gradcu in. izdali oklic na svoje volivce, v katerem so raci žili v srake izstopa. Med temi vzroki je bil'tudi'tanker ohola nemška večina v deželnem zboru ni hotela sprejeti predlogov radi regulacije naših rek in potokov.
Ko je prišlo po razširjenju volivne pravice slovensko zastopstvo močnejše v graški deželni zbor, so postali tudi Nemci mehkejši in so se začele regulacije nekaterih rek.
Precej velik uspeh so dosegli poslanci takratne n:iše Kmeteke zveze z zakonom o melioracijah za kraje, ki so podvrženi plazovom. Okrog L 1906 se je začelo pridno drenažiratije. Na krajih, kjer je bila zemlja ogrožena od plazov in kjer je bil plaz večji ali manjši, je dežela, oziroma država prispevala 60 odstotkov, lastn k zemljišča pa 40 odstotkov. Od L 1906 do izbruha vojne L 1914 se je na bivšem Štajerskem marsikateri plaz ustavil in odpravil Ako se kje to delo ni obneslo, je bil •vzrok: slabo in površno delo.
Stvar poklicnih inženerjev je, da dože-nejo, ali je boljše drenažiranje z glinastimi cevmi, ki se vložijo v izkopane jarke, ali pa
je boljši ta način, da se v globoko Izkopane jarke vloži kamenje, da se na ta način voda odipelje, kakor je n. pr. pred kakimi f)0 leti bivša ju'7,na železnica ustavila plaz pri Rimskih toplicah.
Za navadno osuševanje mokrotnih parcel, kjer niso potrebni globoki rovi, je dežela, oziroma država prispevala le 40 odstotkov, a lastnik 60 odstotkov. Tudi lansko leto, ko se je sklepal v Belgradu med radikali in radičevci julijski sporazum, smo čuli od radičevcev obljube, da se bo začelo delati za gospodarsko zbol'šanje na ta način, da bo začela vlada zemljišča osuševati, oziroma zboljševati. Toda ostalo je le pri obljubah.
Na letošnjih mariborskih kmetskih dnevih v avgustu se je sprejela resoluci a, ki zahteva. naj se začne z melioracijami. Dn bi začela belgra.iska skupščina kdaj reševati te za našega kmeta koristne zakone, je zelo dvomljivo. Ako se ne briga Belgrad niti za vzdrževane nasipov ob Donavi in uničuje ta veletok na tisoče oralov najbolj rodovitne zemlje, lem manj se bo brigal za Slovenijo. Ravno tukaj vidimo vso pogubonosmist centrali^nn za na-šetra slovenskega kmeta in za celokupni narod. Zavedajmo se, ako bodo uničeni naši travniki, kar se je zgodilo že marsikje, kmet ne bo mogel zrediti in postaviti na trg težkih volov. Ako ne bo mogel kmet ra kaj izkupiti denarja ga ne bosta debila v roke ne trgovec in ne obrtnik.
S'oiimo pred volitvami v oblastne skupščine. Naša sveta dolž^-st je. da pride iz teh volitev v fikupšč;no strnnka, ki ima pokazati največ uspehov za našepa kmeta.
Sirer se dobro zavedamo, da te oblastno skupščine ne bodo imele pravic, kakor so jih imeli nekdanji deželni zbori. A nekaj se bo dalo le storiti. Tn rafato glede vremenskih nesreč in plazov, vsled katerih je ogroženo veliko nagega kmetskega ljudstva, se morajo združiti vsi: dr/ava, dežela, okraji in občine, kakor tudi posamezniki storiti vse, kar je mogoče, da se "am od dedov podedovana zemlja ne bo uniiMla od plazov.
Ce je parletno vladanje in gospodarstvo SLS na bivšem Kranjskem predrugačilo njen obraz, imamo upravičeno upanje, da bo ta stranka tudi v oblastnih skupščinah storila, kar je sploh mogoče za gospodarski napredek
in pomoč našemu ljudstvu.
• • •
Znatno nazadovanje državnih dohodkov i« neposrednih davkov. V prvih petih mosecih (1. aprila do 31. aveust.i} tekočega proračunskega leta se Je v celi državi plačalo na račun neposrednih davkov 581.3 milij. Din. Ker ie bilo zn to dobo v proračunu prodvidpnih 770.2 mili i. Din znaša torej primanjkljaj 188.9 mi'ij. Din ali 2M%. V istem razdobiu lanskega leta so dohodki iz neposrednih davkov prosogrii v proračunu predvideno vsoto za 69.8 milij. Din ali	— V predlogu novesrn proračuna za leto 1927-28 je vstavljena vsota 1R28 milij. Din kot državni dohodek od neposrednih davkov. Ta vsota je le za
20 milij. Din alt 1% manjša kot v proračunu za tekoče leto. Kakor se vidi. finančni minister ni vpoštevnl dejstva, da v tekočem proračunskem letu zastajajo dohodki od neposrednih davkov za eno četrtino in br/.kone upa, dn se bodo prihodnje leto dohodki iz neposrednih davkov znatno povišali. Mi pn smo nasprotnega mnenja. Leto 1926 je gotovo najislabše gospodarsko leto od prevrata sem. Gospodarska kriza je v tem letu dosegla svojo kulminncijo. Vpliv te krize na državne dohodke iz neposrednih davkov, pn se bo pojavil šele v prihodnjem letu. V najboljšem slučaju imamo torej računati z enakimi davčnimi dohodki kol letos, ni pa izključeno, da bodo ti davčni dohodki še znatno manjši kot letos.
Vpisovanjo delnic Obrtno borV-* Kraljovino STTS. Dne 1. decembra je pričelo vpisovanje delnic Obrtne banke Kraljevine SHS. V Sloveniji se vrši vpisovanje pri sledečih bnn!:\h in njih podružnicah: Zadružna gospodaiuka banka, Ljubljanska kreditna banka in Obrtna banka. Pri vpisu delnic je treba plačati 20% minimalne vrednosti in 5 Din od vsake delnice za kritje ustanovnih stroškov. Ostanek pa se bo plačal v enakih mesečnih obrokih do konca marca 1919. Tri delnice dajejo pravico do enega glasu v glavni skupščini (občnemu zboru) a nikdo ne more Imeti več kot 25 glasov. Opozarjamo vse obrtuike, da ne zamudijo prilike in da vpišejo vsaj po tri delnice. Z nakupom delnic Obrtne banke Kraljevine SHS je denar najsigurnejše in najkoristnejše naložen. Država se je za svoj delež odpovedala udeležbi na dobičku, čeprav bo prispevala k glavnici 40%; banka je po zakonu oproščena plačevanja vseh državnih davkov, doklad in taks. Za obrtnika je izredno važno, da si pridobi pri tem izključno obrtniškem den.j-nem zavodu glasovalno pravico, zato naj vpiše vsaj tri delnice. Vpisovanje konča 15. januarja 1927.
Dobavitelji premoga so opozarjajo na razglas o ofe. talni licitaciji za dobavo premoga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljublj: ni, ki je bil objavljen v »Uradnem listu« št. 110 z dne 80. novembra 1926.
Zakon o kontroli semen. V zvezi z anketo ln svojo podstavko glede spremembe nekaterih določi zakona o kontroli semen kulturnih rastlin pri uvozu in notranjem prointta je prejela Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani od ministrstva za trgovino in industrijo obvestilo, da je ministrstvo v zadevi interveniralo pri poljedelskem ministrstvu in da bo načrt, koj ko mu bo predložen, poslalo zbornicam, da podajo svoje mnenje in prediope.
Dolgovi Francije. Pred kratkim so bili objavljeni uradni podatki o višini notranjih ln zunanjih dolgov Francije. Po teh podatkih znašajo notranji dolgovi 286.5 milijard frankov, zunanji pa 290.8 milijard frankov, skupaj torej 5773 milijard frankov. Obresti za ta dolg znašajo 25.5 milijard frankov, kar predstavlja več kot polovico francoskega državnega proračuna za leto 1927.
Horsza
DENAR.
3. decembra.
Zagreb. Berlin 13.47—13.50 (13.47—13.50), Italija 241.96—243.% (241.31—243.31), London 274.75—275.55 (274.85—275.65), Ncwyork 56.54— 56.74 (56.54—56.74), Pariz 215.33—217.33 (21121 — 213.21), Praga 167.75—168.55 (167.80—168.60), Dunaj 7.981—8.011 (7.985—8.015).
Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Peštn 72.55 (72.60), Berlin 123.30 (123.25), Italija 22.20 (22.20), London 25.14 (25.145), Newyork 518.50 (518 50), Pariz 19.825 (19.60), Praga 15.36 (15.3625), Dunaj 73.10 (73.15), Bukarešl 2.70 (2.70), Amsterdam 207.30 (207.30), Bruselj 72.10 (72.15).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4825—12.5225, Kodanj 188.45—189.05, London 34.34—34.44, Milan 30.30—30.40, Ncwyork 707.85—710.35, Fariz 26.86—26.96, Varšava 78.40—78.90. — Valute: dolarji 706.40—710.40, francoski frank 26.92—27.08,
lira 30.25—30.41, dinar 12.45—12.51, češkoslovaška krona 20.9325—21.0550.
Praga. Devize: Lira 144.4225, Zagreb 59.46, Pariz 127.80, London 163.2750, Newyork 33.65.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 77—79, vo|n«
odškodnina 338 (denar), zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 2C—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 140 denar, Merkantilna 1C0 denar, Prašte-dionn 875—885, Kred. zavod 170—180, Strojne 100 denar, Trbovlje 320 denar, Vevče 110 denar. Stavbna 55—65, Šešir 1C4 denar.
Zagreb. 7% invest. posoj. 78—79, vojna odškodnina 338—339, Hrv. esk. 100—101, Hipobanka 56—57, Praštediona 885—887.50, Ljublj. kreditna 141 denar, Šečerana 435—440, Slavonija 32—34, Vevče 110 denar.
Duraj. Don.-sav.-jadr. 789.000, 21vno 782.0C0, Alpine 391.CC0, Greinitz 65.000, Trbovlje 395.5C0, Hrv. esk. 131.COO, Slavonija 41.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske (smreka, jelka), 18 mm, 4 m, paralelne, fco. meja 540 bi. Brusni les. fco. vag. meja 2C0 bi. Drva mehka, sveža, Ico. vag. meja 16 den. Deske (smreka, jelka), 15 mm, 4 m, monte, fco. vag. meja 570 bi. Deske (smreka, jelka), 20 in 25 mm, 4 in, monte, fco. vag. meja 510 bi. Bukovi železniški pragovi: 2.51—2.60 m, 23-24 X 13J4-14 X 14, fco. vag. meja (30 vag.j 39—39 (39 zaklj.). 2.45—2.50, 22-23 X 12K-13, fco. vag. meja 33—33 (33 zaklj.). _ Žito in poljski pridelki: Pšenica, 75-76, fco. vag. nakl. postaja 295 bi. Koruza umetno sušena, fco. vag. nakl. postaja 155 bi. Koruza nova, času primerno suha, Ico. vag. nakl. post. 140 bi. Koruza nova, času primerno suha, za januar, fco. vag. nakl. postaja 145 bi. Ajda prekmurska, fco, vag. nakl. post. 335 bi. Rž, 71-72, 2%, fco. nakl. postaja 225 bi. Ječmen krmilni, 62-63, Ico. vag. nakl. postaja 170 bi. Ječmen krm lni, 63-64, fco. vag. nakladalna postaja 180 bi. Ječmen letni, 65-o6, fco. vag. nakl. postaja 192.50 bi. Oves, fco. vag. nakl. postaja 160 bi. Otrobi drobni, fco. nakl. postaja 125 bi. Fižol beli, 3—4%, fco. vag. nakl. postaja 175 bi. Fižol rmeni, 3—4%, fco. vag. nakl. postaja 175 bi. Laneno seme, fco. Ljubljana 380 den. Laneno seme Podravina, fco. Ljubljana 370 denar.
■ . (Zerl&veni vestnilc
Marijanska kongrcgacija za gospodične prt
Sv. Joželu v Ljubljani: V ponedeljek, dne 6. decembra ob pol sedmih zvečer običajni shod. V sredo, dne 8. decembra glavni praznik. Ob pol sedmih zjutraj skupno sv. obhajilo in obnovitev posvečenja, popoldne ob petih slovesen shod.
Meščanska Marij'na kongregacija pri Sv. Jožefu ima v nedeljo 5. t. m. ob 7 zjutraj skupno sv. mašo in sv. obhajilo, popoldne ob pol 4 pa redni shod. Po shodu je odborova seja. Polnošte-vilnol
Slovesna štlridnevnlca na čast sv. Frančiška
Asiškega r proslavo sedme stoletnice njegova smrti bo v cerkvi Marijinega oznanjenja o. o. frančiškanov v Ljubljani in sicer v nedeljo 5. decembra: ob pol 6 zjutraj uvodni govor: »Solnčne pesmi poslednja kitica«, govori gvardijan P. Odilo Hanjšek. Nato slovesna sv. maša. Ob 9 dop. drugi govor: »Frančišek in poezija sv. noči«, govori dr, P. Hugo Bren. Nato orgljana sv. maša. Ob 3 pop. tretji govor: »Frančiškova največja žalost«, govori P. Od.lo Hanjšek. Nato slovesne litanije t blagoslovom. — Ponedeljek, 6. decembra: ob pol 6 zjutraj četrti govor: .Pevec veličastva božjega v prirodi«, govori P. Odilo Hanjšek. Nato slovesna sv. maša. Ob 6 zvečer peti govor: »Frančišek v senci sv. križa«, govori isti. Nato slovesne litanije z blagoslovom. — Torek, 7. decembra: ob pol 6 zjutraj šesti govor: »Uboštvo ga je obogatilo«, govori P. Odilo Hanjšek. Nato slovesna
57
Sir H. Rlder Haggard:
Hči cesaria Montezume.
Zgodovinska povesL Iz angleščine prevel Jos. Poljane c
»Rajši bi bil izgubil svoje dežele kakor dobil te kure; kajti, ako bi bil izgubil svoje dežele, bi bile vseeno prišle v roke človeka mojega rodu. Sedaj pa morajo moje in njegove zemlje priti v roke tujcev, ki bodo vrgli naše bogove z oltarjev in deli naša imena v nič.«
Ko je izgovoril te besede, je vstal, se poslovil pri cesarju in odšel v svojo deželo, kjer se je prigodilo, da je prav kmalu umrl, ne da bi doživel čas, ko so se njegove bojazni uresničile.
Drugi dan po njegovem odhodu so dospela nova sporočila o činih Špancev, ki so še bolj vznemirila Muntezumo. V svojem strahu je poslal po zvezdo-gleda, ki je slovel po deželi vsled resničnosti svojih prerokovanj. Zvezdogled je prišel in cesar ga je zasebno sprejel. Ni mi znano, kaj mu je bil mož razodel, vsekakor pa ni bilo nič prijetnega; še tisto noč je namreč dal cesar svojim ljudem povelje, da porušijo hišo tistega vedeža, ki je poginil zasut pod njenimi razvalinami.
Da dni po zvezdogledovi smrti je prišlo Monte-ztimi na misel, da sem tudi jaz Tjule in da bi mu lahko dal kako pojasnilo. Ob solnčnem zatonu je poslal pome in mi velel, naj se grem izprehajat ž njim po vrtovih. Šel sem, za menoj pa moj godec in stre-žaji, ki me niso nikdar pustili na miru; on pa jim je zapovedal, da so morajo umakniti, ker je želel na eamem z menoj govoriti. Nato je odšel pod mogočna cedrova drevesa in jaz ž njim, samo en korak zadai.
>Tjule,< ie naposled izpregovoril, »povej mi kaj
o svojih rojakih in zakaj so prišli na te obale. Pazi pa, da boš govoril resnico.«
»Saj niso moji rojaki, Montezuma,« sem odgovoril, »pač pa je bila moja mati njihovega rodu.«
»Mar ti nisem rekel, da govoriš resnico, Tjule? Ako je bila tvoja mati iz njihovega rodu, moraš biti tudi ti. Mar nisi meso in kri svoje matere?«
»Kakor je cesarju drago,« sem odgovoril in se priklonil. Nato sem pričel pripovedovali o Špancih, o njihovi deželi, njihovi veličini, njihovi okrutnosti^ in njihovi pohlepnosti po zlatu; pozorno me je poslušal, dasi mislim, da je verjel le malo tega, kar sem mu povedal; njegov strah ga je delal silno nezaupnega. ■Ko sem končal, je rekel:
»Zakaj pa prihajajo sem v Anahuak?«
»Rojim se, cesar, da prihajajo, da se polaste deželo ali vsaj, da jo oropajo bogastva in uničijo njeno vero.«
»Pakše nje potem tvoj svet, Tjule? Kako se morom braniti zoper te mogočne ljudi, ki so oblečeni v kovino in jezdijo na iskrili divjih živalih, ki imajo orodje, katero dela hrušč, podoben gromu, ob čegar glasu padajo njihovi nasprotniki mrtvi kakor snopje, in ki imajo orožje iz blcstečega srebra v svojih rokah? Na žalost ni mogoče, da bi se branili zoper to ljudi, kajti otroci so Kvecalkotla, ki so se vrnili, da zavzamejo deželo. Izza otroških let mi je znano, da mi je grozilo to gorje, in sedaj je tukaj.«
»Ako se smem jaz, ki sem samo bog, drzniti in govoriti gospodarju zemlje,« sem odgovoril, »rečem, da je odgovor lahek. Zoper silo postavi silo. Tjulov je malo, ti pa lahko zbereš tisoč vojakov na enega izmed njih. Napadi jih neutegoma, ne obotavljaj se, da jim njihova velika hrabrost n« pridobi prijateljev, temveč jih steri v prah.«
»Trik je torej svet človek«. čog«r mati je bila iz rodu Tjulov,« je odgovoril cesar pikrq porogljivo.
»Povej mi, svetovalec, kako naj vem, da se boreč zoper nje ne bom boril zoper bogove? Kako naj sploh doznam, kaj želijo ali nameravajo ljudje ali bogovi, ki ne govore mojega jezika in jaz ne njihovega?«
»Stvar je kaj lahka, Montezuma.« sem odgovoril. »Jaz govorim njihov jezik; meno pošlji, da doznam, kaj želijo ali nameravajo pri nas.«
Pri teh besedah mi je srce poskočilo spričo upanja, ki je razsvetlilo moj nevarni položaj; ako bi se mi posrečilo priti do Špancev, bi se nemara lahko rešil oltarja žrtvovanja. Po mojih mislih so bili tudi nekaka vez med menoj in domačijo. Dospeli so na ladjah, ladje pa se vozijo zopet nazaj. Dasi za trenutek moja usoda ni bila baš žalostna, si vsakdo lahko misli, da bi bil pošteno vesel, če bi bil zopet enkrat med kristjani.
Montezuma me je nekaj časa gledal, nato pa je odgovoril:
»V resnici misliš, da sem bedak, Tjule. Kaj! K tvojim rojakom naj te pošljem, da bi jim razodel moj strah in mojo slabost in jim pokazal, kje so v oklepu vrzeli? Mar meniš, da ne vem, da si ogleduh, ki so to baš tj Tjuli poslali v našo deželo, da bi jo bolj spoznal? Bedak! Takoj izpočetka sem to vedel, in pri Huicelkotlul Da bi ti ne bil zaobljubljen Tezkatlipoki, bi se tvoje srce jutri kadilo na oltarju Huicelkotla. Pazi se in ne dajaj mi več krivih svetov, sicer bo tvoj konec hitreje prišel nego si misliš. Vedi, da sem ti namenoma dal ta vprašanja in na ukaz bogov, kakor je bilo pisano v srcih njih, ki so bili danes žrtvovani. Namenoma sem torej ravnal in na zapoved, da bi doznal tvoje skrivne misli in se izognil svetu, katerega bi ti dal. Svetuješ mi, da naj se bojujem zoper Tjule; zavoljo tega se no bom bojeval z njimi, temveč šel jim bom z darovi in lepimi besedami naproti; zakaj dobro vem, da želiš, da bi jas storil ono, kar bi zapečatilo mojo pogubo.«,
Il!=lll=
S 2
?5
• 8
(V **
F
Š *
o „
D —
P' o
iS
« 2	2
^ <	j>
So«
C- r*	i?
i-	£
tr b
r	g .. «
Ž "2.	C
C	3
P S
B o>	j
< 9	K>
« M	~
N S
S P =
n o
c t
i ° ! 2 C "
P- 3 5 C
e £
a s v s. * o
* 3
tu
2 8
a. U
M
iT Z a
-I Mk
§ i 5 o o <
9 o ?=
r o »
r— 2 i
B kx
v »
1» u g---
^žr » ?
s "
2- B f
» >c
G»
i3*-P 3.
S Ž
° % W 5
u
I £
3
} 3 q
=111=111

UNDERWOOD
pri Eud. Baraga, Ljubljana
Selcnburgova ul. o/l. Telefon Stev. 9SO.
UNDEHWOOD
sv. maša. Ob 6 zvečer sedmi tfovor; »Samoodpo- zaradi teh zdražb biti premeščena ter da bi bil ved ga je osrečila«, govori isti. Nato slovesne lita- njen povratek konec uspešni šoli In konec na-nije z blagoslovom. — Sreda (praznik Brezmadežne), 8. deccmbra: ob pol 6 zjutraj osmi govor: »Serafinska ljubezen v avreoli mučeništva«, govori provincijal dr. P. Regalat Čebulj. Nato org-ljana sv. maša. Ob 9 dopoldne deveti govor: »Franč:šek otrok Mar.jin«, govori P. Odilo Hanj-šelc. Nato slovesna sv. maša z orkestrom. Ob 3 popoldne sklepni govor: »Frančišek pred taber-nakcljnom«, govori isti. Nato slovesna litanije. Zahvalna pesem. Blagoslov. Darovanje za cerkev. — Vse štiri dni bo na altarju sv. Frančiška izpo-tav-ljena v počeščenje njegova svetinja. — K obilni udeležbi vab.jo o. o. frančiškani.
RI2 reVM^e
Gospodinjski koledar Jugoslovanska Matice za 1. 1927. je že izšel ter je naprodaj pri vseh pt>-družnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. NarGČi se tudi pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, Šeleburgova ulica 7, II. Cena 20 Din, za člane Jugoslovanske Matice 15 Din. V svojem prvem delu obsega koledar poleg običajnih koledarskih podatkov mnogo poučnih člankov in razprav, obilo kuhinjskih receptov ter praktičnih nasvetov in navodil za domače gospodinjstvo; med drugim n. pr. članke in razprave o Gospodinjstvu in kuhi. Kako porabiti ostanke jedil, Bolniška hrana, Kmečka kuha, Omara za perilo, Kako ravnati s posli. Moderna gospodinja; v kuhinjskih receptih navaja navodila za razne juhe, zakuhe, pri-kuhe, goveje meso na razne načine, omelete, pri-pros.e močnate jedi i. dr. Drugi del koledarja tvori praktično urejen in za domače gospodinjstvo neobhodno potreben stroškovnik za vse dni v letu in s posebnimi rubrikami za mesečne proračune in obračune. Kot Miklavževo darilo našim gospodinjam je koledar zelo priporočljiv in priljubljen.
Izjava.
Kakor čujem, je »Jutro« iz Ljubljane prineslo v svojem listu dne 21. novembra dopis iz Tržiča, po katerem da je gospod župnik iz Tržiča vplival na mene, naj ne pokopljcm cerkveno Marije En-gelsberger, katera si je 8. novembra v Belgradu sama vzela življenje z zastrupljenjem z lizolom ter sedaj gospoda župnika radi tega napadajo v javnosti. — Najsvečaneje izjavljam, da je to zlobna laž. Marija Engelsberger je bila cerkveno pokopana, ker je bilo z zdravniškim izkazom potrjeno, da si je vzela živl,anje v duševni zmedenosti; a župni urad iz Tržiča je vprašal en dan po pogrebu, ali je bila cerkveno pokopana ali ne, da bi se mogel po tem ravnati doma glede svete maše in zvonenja. — Iz tega se vidi, da je bil gospod tržiški župnik krivično napaden in grdo obre-kovan.
Belgrad, 26, novembra 1926.
Dr. Vjekoslav Wagner,
belgrajski župn/k.
— iuhu_i.i»wi)wj.'	- -t5-.-.:— "mbsabmaneskmb
KDO PRIDE NA KRASINOVO MESTO?
London, 3. dcc. (Izv.) »Daily Telegraph« na.teva razne kandidate, ki pridejo v poštev kot namestniki umrlega Krasina. Med kandidati se imenujeta Sokolnikov in Raskolnikov.
COOK V MOSKVI.
London, 3. dec. (Izv.)Glavni tajnik britanske rudarske zveze Cook je preko Berlina odpotoval v Moskvo, kjer bo v pondeljek pr' sostvoval kongresu rdečih strokovnih organizacij.
/spred sodišča
>Jutro« obsojeno po tiskovnem zakonu.
Včeraj se je vršila pred tiskovnim sodiščem razprava radi prestopka tiskovnega zakona proti odgovornemu uredniku >Jutra<r. Razpravi je predsedoval višji sodni svetnik Mladič, obtožencev branitelj je bil dr. Knaflič, zastopnik tožiteljice pa dr. R a v n i h a r.
»Jutroc je dne 6. julija t. 1. v št. 151 priobčilo dopis iz Naklega, kjer poroča neznani dopisnik najprej o razstavi šolskih izdelkov, na koncu dopisa pa dopisnik dostavlja še sledeči pasus: »Povedaj sem mnogim, da se dado doseči na šoli taki uspehi le tedaj, če vlada med učitelji sloga, spoštovanje in ljubezen do dece. Razumeli so me, niso pa mogli razumeti, kako si predstavlja uspešno delo na šoli ljubljanski prosvetni šef, ki je poslal na šolo nazaj gospodično Gromovo, ki je morala radi zdražb na šoli oditi tja nekam v logaški okraj. Ko se vrne, bo konec uspešni šoli, bo konec napredka. Nakelčanom nujno svetujemo, da napno vse sile, da se to ne zgodi.«
Obdolženi urednik ni izdal imena pisca in je izjavil, da prevzame kot urednik za članek polno odgovornost.
Dr. Ravnihar je v svojem pla;doyerju navajal, da je smatrati za kleveto očitanje, da je gdč. Gromova delata zdražbe na šoli in da je morala
predka. Ta kleveta jo sposobna škodovati njej na časti, na ugledu in na pridobitnem kreditu. S tem je podan objektivno prestopek Zakona o tisku v smislu člena 52 tiskovnega zakona.
Preiskava jo dognala, da so vse pritožbe, če jih jo bilo, izviralo iz enega samega vira. Dognnno je, da je Gromova izvrstno kvalificirana, da ima najboljša spričevala, da jo bila v Naklem splošno priljubljena in spoštovana ter da ni bilo zoper njo od nobene strani kakih pritožb. Priče so potrdile, Ja vsled napetega razmerja med njo in šolskim upraviteljem, ki je obstojalo, ni šola prav nič trpela.
Toženčev branitelj dr. Knaflič je pred sodiščem izvajal obširen dokaz resnice, ki so mu pa v bistveni stvari ni )>osreČil. Predlagal je razne priče kot n. pr šolskega upravitelja v Naklem gosp. Jeršeta, bivšega prosvetnega šefa dr. Pestotnika, okrajnega glavarja v Kranju g. Žnidaršiča, Jerše-tovo soprogo itd.
Sodni senat je odbil predlog dr. Knafliča kot neumesten in je nato rr.zgjasil razsodbo, po kateri se obsoja urednik »Jutra« na mesec dni ječe, 5000 Din kazni, 5000 Din odškodnine, na plačilo stroškov in na objavo razsodbe v »Jutru«.
Dr. Knaflič je prijavil vzklic in pritožbo. *
Slovenka koče imeti sina v nemški šoli. Gospodična Ivana Schiller je hotela dati svojega ljubljenčka Arturja v manjšinsko šolo, češ tam bo boljše vzgojen, nemščina je nekaj gosposkega. Ker je Arturček Slovenec, je prosvetni oddelek odklonil malerino prošnjo za sprejem v manjšinsko šolo. Gdč. Schillerjeva pa razburjena in še kako. Vss-dla se je k mizi in napisala hudo in ogorčeno pismo prosvetnemu šefu. Da navedemo samo en pri-
»■■■■■■■UBBHBHlSBBBaBnBBn
Vsaka drobna vrst'ca t-SO <fJn >11 vsaka besede SO par. Najmanlil og'as 3 u!l S r ln. Oglasi no«-devet vrstic se račiinut« viie. Za odgovor m o m o Na vpraian!a brez zrnmVe ne o(3govar{rmot
aaHlEHHtSESfiKBBBSSHaiaBfflnHHHBH •
dobite danes žal prav malo ali nič, vendar pa morete že za 3 naročit znesek 5 Uiti m a I
oglas za Slovenca, oko ne obsega nad 6 besrdl. — Halo večji oglasi od 5 Din dalje. Ueč o tem potie cenik za oglase, kl ga brezplačno pošlje vsakomur ujravnlštirt
Jugoslovanska knjigarna v Ljubjani
priporoča
Slov. narodne pesmi
IV zveek.
Za moški, mešani in ženski zbor harmoniziral
M. Bajuk. Besede zapisal dr. J. Debevec. Cena Din 16.—. Na te lahke in lepe narodne pesmi opozarjamo [ osebno podeželske zbore. Pesmarica je iz la v novem nat.su.
Posredovalnica za službe
ima vedno dobre službe — pridno in zanesljivo osobje v evidenci. — Sprejemajo se tudi naročniki in oglasi za »Slovenca«.
___Potrebujem 1-2 tovorna auto
ftpvlni" va IPflPf'Mlekarska zadruga v Št. 40—50 KS, kratki konstrukcije, s pogonom na J ! fc/IrJrilSr Gotardu- p- TI0iane' inia verigo.
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. — Naslov v upravi lista pod St. 8354,
Prvovrst. uvedeno in re-
mer: »Ne trpim, da bi ga učiteljica P... mas(aj- nomirano podjetje sprej-krirala! Gn dam rajši v tujino!« itd. Obtožena je me v svrho povečanja ev.
sc sprejme pri ZAROTNIKU Ladislavu, Dunajska cesta 6 — dvorišče.
bila razžalitve javnih organov po srbskem paragrafu 104. Deželni senat jo je milostno obsodil na 50 Din kazni in na plačilo stroškov.
Ps-esfled vremena od 22. cfo 28. novembra 1926.
(Podatki datirajo od 8. ure doličnega dne.)
družabnika
z minimalno gotovino od 100.000 Din naprej. Ponudbe na Atoma Compa-ny, Ljubljana, pod šifro: »Dobra udeležba 777«.
v zalogi
emodolski sir
in išče zanj stalnih
ODJEMALCEV.
T. RABIČ *}
Ljubljana
^^ORSK*^
Praktična Mi-klavževa darila
V nedeljo priredi godbe- kakor volnene vestje, vol-
no društvo »Gradašca« v
gostilni »Amerika« »Miklavževo prireditev«.
am -ru-
22.	Zračni vrtinec še pokriva večji del Evrope, vendar se je njegovo središče pognalo v spremstvu močnih vetrov iz Anglije proti severovzhodu (Kopenliagen 740). Splošna deževnost (v krajnem severu sneg) še traja. Na vzhod. Balkanu je v ob-1 2 letna volčja PSICA močju vis. barometra vreme mirno, topot oblačno, dobra čuvajka, ceno na-izjemoma deževno. Toplo'a pri nas nazaduje. irodaj. — Gliuce II—10,
23.	Vsled oddaljenosti niz. tlaka (sever. Nor-------
vegija 744) je prosta njegovega vpliva tudi sred. t/51P3?'CkS proc*a Evropa; deževnost ponehava, vetrovje se je znal- ,XHS|MI	lepe,
no pomirilo. Najmočnejši zrač. tlak je na Balkanu mene: 3 samce, 1 samico in tudi italijanski in španski se ojačujeta vsled in 1 Hščka samca ter še če=ar je vreme v teh okrožjih boljše, v SW hlad- j 1 kletko. Vse za 500 Din. nejše.	" Prečna ul. 6, podstrešje.
24.	Naš vzhod je pod vplivom močnega tlaka 1 j	ii"lT" ~
s hladnim, z mirnim, meglovitim, potem veo..>n ! L{#D3 KeIKI^VZG" vremenom (Kos. Mi rov en —2°) Dežuje največ v I ™ . .. Sloven ji in v Italiji. V KIIS se je ohladilo za na- - V3 £^113 oaljnj^h	BaUlku je nastfllo novQ s]abIjrnje I [-.™JI in KONJAK
zračni tlak zmočnimi vetrovi, ki se širijo počasi j"* J 1 n.,T nr atfcni tudi k nam; v Berlinu dežuje. Na našem vzhodu pocem v DELIKATESNI je večinoma meglovito, zmerno hladno, na zahodu je pa bila noč deževna zope! najbolj v Sloveniji. Toplota se giblje dalje navzdol.
27.	V Evropi m ruje sre<'nje močan tlak. Depresija na Baltiku je izravnana. Hladen val je zajel okolico Alp in Karpatov z mirnim, deloma vedrim, deloma meglovitim vremenom (v Pragi sneg) ter se približuje nam (Maribor —2", vedro). Deževni pas je zajel vzhodne dele SHS 'oda zmerno. Oblajenje znaša povprečno 4°.
28.	Hladen val je s središčem v SHS. (Petro-varadin —2°). V obče je po celi Evropi precej hladno, večinoma meg'ovito ali oblačno. V Sloveniji je neznatno o'op!ilo, drugod po večini obratno. Vedro je le na juž. Jadranu, a dežuje in sneži v Evropi nikjer.
poceni v TRGOVINI, GLEDALIŠKA ULICA 8, Ljubljana.
TAMBURAŠKI
INSTRUMENTI
skoro novi, skupno ali posamezno — poceni naprodaj. Vprašati v upravi pod: »Tamburaš« 8347.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Kovaška in mizarska DELAVNICA
na prometnem mestu, 10
minut od Maribora, se cj0vinske in" genre - si?ke ugodno proda, lnlorma-	- -
ter okvirenja v trgovini umetnin
Spitsbergi . . ,	. , —	-li	-17	-20	-13	-2	-3
Leningrad . . .		7	—	—	1	-1	-1
Moskva ....	. . 6	8	—	—	—	-1	1
Stockholm . . .	. . 7	3	1	5	3	2	—
	. . 6	11	4	—	6	3	2
Buda pest . . .	. . 10	15	10	8	5	1	0
Munchen ....	. . 12	t	-i	-1	1	-Er	-1
Berlin.....	. . 8	7	5	3	4	3	4
Seydisfjord . .	. . -9	-3	-t	4	0	—	12
	. . 6	4	—	8	—	4	3
	. . 6	7	5	5	3	5	1
Lvon.....	. . 5	2	6	0	—	1	0
Madrid . . . .	, , —	—	3	b	8	—	2
Rim .....		11	12	12	12	10	6
Aiaccio . . , .	, . 13	U	11	12	7	6	—
		21	19	19	—	15	15
Malta.....	. . 22	22	—	19	19	16	—
Sofija.....	. . 2	3	2	—	-1	5	5
	. . 8	9	9	—	7	7	—
Odesa . . . .	. . 11	13	12	—	4	6	7
Mereorološki zavod v Ljubljani dno 3. decembra 1326.
Višino bnromelrn "508-8 m
Opa/.ovanja		Soro meler	loplota » C	Rel. tletia , %	Veter tn brztna v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padnvtn		i o	ns 73 . T-Ž CZ n
krni	rfts						ob ooazovanlu	»mm i*o 7"		
	7	755-3	5*4	88	mirno	10		0-8		
Ljublfana (dvorec)	8	755*6	5-5	95	SSE t	10				
	14	754'5	5-4	82	S 0*5	10	šle rop			
	21	755-0	34	85	NE 0-5	10	dež		R-8	3-1
Maribor		757'3	4-0	98	NW 7	10	dež	11-0	5	3
Zagreb		755-1	5-0	92	ENE 13	H)	dež	2-9	6	5
Belgrad	8	751-8	8-0	83	S 7	9	po dežju	3-0 ,	7	6
Sarajevo		752-9	4-0	96	WEW 1-5	10	po dežju	6-0	10	4
Skoplje		752-8	8-0	97	mirno	10		6-0	13	7
Dubrovnik		749-4	11-0	86	E !-5	9	po dežju	390	15	6
Split		749-5	11-0	88	ENE 3	10	morje lahko	3-0	14	10
Praga	/	760*1	o-o		mirno	10		2-0	3	0
nene površne jopice, pult owerje, otroške volnene oblekce, vestje, sviterje, raznovrstne nogavice in vso manufakturno blago po najnižjih cenah dobite
v Šentpeter. bazarju,
Ljubljana, Kette - Murno-va cesta št. 8. 8292
NAPRODAJ nova
enodružin. hiša
slična vili, vrt, 3 sobe z vsemi pritiklinami — v S t o ž i c a h pri Ljubljani. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. - Pojasnila daje F. JERKO, Črnuče, pošta Ježica.	8265
Steklena strešna opeka
ie zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
Slike in okvirji
od najcenejše do najdražje izvršitve — slike Madone, svetnikov, kraljeve slike, krajevne, zgo
BRAČA JENIČ,
ZAGREB, niča 48.
Znatne plačil, polajšave.
KUPIM MLiN
•• • - ju lorl?a-,v umetn. tisku, olju itd, ci|e m ponudbe na naslov ,„, ___..
Pobrežje pri Mariboru — I
Cesta na Brezje 17. |
"pekarna
na dobrem mestu v Mariboru, z lepim stanovanjem in lokalom, se od januarja 1927 odda v rajem. Kavcija 12.500,— na prometnem kraju in v Din, vse drugo po dogo- ži{ni ^ „ j Ponudbc voru. Maribor, Smetano- ... va ulica 59.	8340 najnižjo ceno in opisom
v	, mlina je poslati upravi
igrače za dečke P°d: »Kmečki mua 8330
sanke, šolska tabla, so naprodaj. — Bleivvcisova cesta št. 4, levo,
i stroj
PREPROGO
8^51 ^ ^ ^ m' novo< izredno lepo, prodam za polovič no ceno. - Ponudbe na »Slovenca« pod: Nujno.
skoraj nov, sc vsled opu-	BflnfJ pristni, namizni,
stitve pisarne ceno pro-	mou za potice, nudi da. — Naslov v upravi po Din 22.50 kg vclečebe
»Slovenca« pod št. 832*.	lar A. Maček, Vrhnika.
izjava. [Volnoin bombaž
Podpisani izjavljave, da za strojno pletenje in
nisve plačnici za event.	vsakovrstna ročna dela
dolgove, katere bi na-	dobite po najnižjih ccnah
pravil kdorkoli na najin	v veliki izberi pri Karln
račun.
MARIJA jRFHTAR. FRANJA KRALJ.
PRELOGU - Ljubljana
Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4,
Oglejte si
?tnč: stanovanje
z 2 sobama in pritiklin.,	filcaste in baržunaste klo-
event. še 2 lokala za de-	buke od 80 Din napre
lavnico, so odda takoj	samo v modnem salonu
mirni stranki. - Poizve se	STUCHLY - MAŠKE. pri skladiščniku na glav, kolodvoru v Ljubljani.
verigo. Kolesa in karoserija so lahko poškodovana, drugače pa mora biti avto kompleten in v brezhibnem stanju. — Olerte z opisom in ceno na:
Ing. Milan Lenarčič, Ribnica na Pohorju.
Kostanjev les
razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 45 cm, neklan in neobeljen, kupuje stalno po ngodnib ccnah in takojšnjemu plačilu ev. proti akreditivu.
ERNEST MARiNC, Celje
Posredovalci dobe provizijo.
Najpopolnejši STOEWEH
šivalni stroji
za šivilje, krolače In tev-liarie ter za vsak dom. Preden si nabav, stre, ogla-Itesl to Izrednos' ari tvrdki
L. BARAGA
Mubljeina Selenburgova ulica {t G/l. Brezplačen pouk IS I. jami.
Teleton itev 080
ALAMA
prve vrste novo blago, popolno zrela
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salame, sušena mesa i masti
Peirlnja
Glavno zastopstvo za Slovenijo; R. Bunc In dni j
Ljubljana — Celje.
v »v*—.: v-
Pave! Šimenc,
Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 35
se priporoča v napravo svežih in suhih vencev, šop. kov, napisnih trakov, dekoracij po zelo znižanih cenah. Sveže cvetje vsak: dan.
Tovarna usnja
BlEimAN BIUQ
v Mariboru, Usnjarska ul.
sprejema v stro|enie vsakovrstne kože na kožuh: lisičje, kune, srne, zajčje, ovčje i. t. d., kakor tudi eoveje, telečje, svinjske in drugih več v po^ 1 j u b n i izvršbi in n a j k u 1 a n t n e j š i h cenah itapn'c domače štajerske svinjske kakor tudi goveje in vse drugovrstne kože po najvišjih dnevnih cenah.
BO"- cenili
so najtrpežnejši in najelegantnejše oblike lastnega, ročnega izdelka, zato najcenejši ter se dobijo le pri tvrdki
y>R f« tf n<7 - LJUBLJANA — Prešernova //U U IV U« ulica številka 9 — na dvorišču.
Sprejema se obutev v popravilo, zaračuna sc po najnižji ceni. Dokolcnice (gamaše) na drobno in na debelo.
Ivan čarman.
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za soboto, 4. deccmbra: Večinoma oblačno; od časa do časa padavino; temperatura bo najprej najbrže padla, nato pa se bo dvignila; zapatlni voirovi. Povpr. barometer nižji ko včeraj za 2.7 mm.
namizna, v zabojčkih po 25 kg pokana, prodaja po nizki ceni »EKONOM« — Ljubljana, Kolodvorska 7,
Dobro
bukovo oglje
celi vagoni, se kupijo. . Naslov pod »Bukovo oglje« it. 8300 na upravo.
V materijalu in izde avl neprchOSlttVl šivalni streli
• t
KOHLER"
Prodaja tudi na obroke.
dobivajo se po brezkon urenčnlh cenah
edino le z o letn. lamstiom pri tvrdki
IV. AUlERHAMMER
Llutillano. Kolodvorska ulica it. 3
kalere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače la čevljarje na zalogi.
Zs Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karo! Čefi.
Izdaiateli: dr, Fr, Kulovec^,,
Urednik: Frane lenestlav,