■;«> dìhV ì*-/4Ìùb
rimo;
Wj3
jät»*
j 3
Nf ***r
Naročnina listu:
Crio leto , , K 50-— fs! leta . . .	,26--
Catrt leta . .	, 13 —
Zunaj Jugoslavije 2 Calo leto . .	« 68 —
fosaraezns številka
«a Ilirih straneh £0 v.
■Ürföfaiitvo Uipravmštvo: Maribor,' Koroška ulica its &, —■ Telefon št 220.
lil tófita.
Klime #0 wtearjCT#
-8
:> eie?*
man
S'e«fl.¥teen polftiéeva Hut ».» »lov^feirt^ko ljudstvo.
Maribor* fee 6« oktobra 1920.
Inserat! all oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne peStvrste pri večkratnih oznanilih — popust.
„Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vriafiajo?,
Z uredništvom se mor# govoriti vsak dan oè 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XXI
Korsika ssolseeia eäkupljeea s krvje.
I
Nedavno je rekel neki odličen 'Srb: „Samo ona svoboda kaj velja, Id je odkupljena s krvjo.“ S temi besedami je povedal globoko zgodovinsko resnico.. Zgodovina priči), da se je vsaka svoboda porodila iz krvi in vsak napredek v svobodi je moral biti odkupljen z mnogimi žrtvami..
Tudi osvoboditev .Koroške nas je stala .mnogo dragocenih krvnih žrtev. Tudi še 'sedaj, ko bi moralo veljati samo mirno prepričevanje* dela sovražnik sam® z. najgršimi nasilji* tekla je kri in padale so nedolžne mučeritške žrtve. Toliko lepša in trajnejša bo svoboda, ki se bo porodila v nedeljo. Z mirno vestjo zamoremo reči. da naša zmaga je zagotovljena in zgo diti bi se moralo nekaj čisto posebnega, izvanredna intriga ali grozno nasilje, da bi -mi ostali v manjšini, ffoda .naši možje so čuječi in delavni, naše množice so izurjene in navdušene. Nie moremo si predstav -1 jati zvijače ali sile, ki bi jo bilo mogoče uporabiti z uspehom, dasirav.no smo prepričani, da se bo Lah do skrajnosti ravnal po svojem starem in preiskušenem Éfekdu: „Osar tutto“ (vsega se predrznih)} Mi bijemo boj |z o per nemško divjost in nemško tarsko neumnost. Zoper divjost je zdravilo- batina, zoper neumnost pa m zdravila,. Bijemo boj z oskosrcnostjo in kratkovidnostjo entente, bijemo ga pa predvsem zoper laško podlost in zahrbtnost. Naša zmaga v nedeljo bo velikega, svetovnega pomena. To bo pred celim svetom dokaz naše velike duševne moči. Cela Jugoslavija dol do Zaječara in Gjevgjelija, od banatskih ravnin do Soče,, zre s toplim zanimanjem na ta boj,
Ce rečemo, da je naša zmaga gostova, moramo dostaviti: ,,če bomo delali do zadnjega trenotka z vedno večjim napreženjem naših sil. Ako odnehamo le za trenotek, smo izgubljeni. Pomniti moramo, da, imajo Nemci brez primere več ugodnosti in sredstev, kakor pa mi. Njihov glavni zaveznik je tisočletno na. -silje, katero so izvrševali nad koroškim in sloven -skim prebivalstvom. Ljudstvo je vzgojeno v duhu su-žnjosti, vedno polno straha Ju negotovosti, tako prepojeno z vero v nemško visokost in vsemogočnost, da, mu je težko priti do prepričanja, da bi ta visokost zamogla biti strta. In če zmagajo Nemci — kaj potem. Divji Pasjeglavci niso;# starih časih delali ta-
; e ega nasilja nad našimi predniki, kakor bi divjali
' Nemci, ako se zopet vrnejo. Nemci' imajo za sabo n-: poro cele Avstrije in Nemčije, predvsem jilt pa pod-i pira z vsemi silami Italija. A tudi vsled krajevnih ra-? zuier je zanje agitacija veliko lažja. Pol ure pred Geji lovcem leži naša najskrajnejša plebiscitna vas Zr'e-I lcc. Iz Celovca vržejo lahko Nemci vsak trenotek pre J tepaške bande po naših krjih, poleg Celovca imajo j na razpolago še druga mesta in obljudene kraje v I bližini., ' Od'" vsepovsod imajo* pri roki železnice in leji pe ceste. Avtomobilov imajo kolikor hočejo iti kakršnih hočejo, bencina ih spiteli kar treba, jim ne manjka. Tako lahko premikajo fevoje pretepaške bande s kraja v kraj v velikih množinah, agitatorji švigajo posamezno in v' gručah.. Mi nimamo bogatega strica,
kakor ga imajo Nemci y
ija.nu,
sh
stanu-ba pota ,
jejo- po odlegiili, gorskih krajih, kjer so niso Inko nasilni in surovi, kot Nemci.1 ,
Ako zmagamo rni, je Zmagala predvsem požrtvovalnost in navdušenje koroškega, ljudstva, ako zmagajo Nemci, je zmagalo staro in novo nasilje. Čudovito je, kako se je prebudilo koroško slovensko ljud -Sivo tekom zadnjega teta. Človek bi moral videti te navdušene postave naših! mladeničev in deklet, ki se ne vstrašijo nobenih naporov in nevarnosti. Kako navdušeno prihajajo na naše shode,, s kakšnim srdom jim plamte oči, ako dobe v roke nemške lažnjive in surove letake! Ljudstva, ki se je razbudilo s tako širokim razmahom, vsplamtelo s takim svetim navdu -šenjem, ni .mogoče potlačiti več, To ljudstvo je zaslužilo, da mu zažari v nedeljo dan svohode, za katerega je žrtvovalo toliko ognja in krvi.
Sedaj, v trenotkih odločilnega boja, so vse naše oči in vsa srca obrnjena na Koroško. Vsakdo naj pomaga in sodeluje po vseh svojih močeh in doprinese žrtve svojega truda k velikemu delu. Zavedajmo se , da bodo Nemci ravno v zadnjih dneh delali z vsemi silami in z vsemi sredstvi, nas skušali presenetiti in udariti iz zasede, Nedelja je veliki, zgodovinski dan, Hvaležna domovina se bo še v poznih rodovih spominjala junakov, ki so pomagali pri osvoboditvi Korotana in zahrbtnim Lahom na koroških tleh zadali prvi, bolestni poraz. Se nekaj napornih dni, polnih
nemirnega pričakovanja, in rešeno bo koroško vprašanje. Vkljub vsemu nasilju in zvijačam imamo po -polnoma utemeljeno nado, da izpade za nas ugodno, toda’treba’jè dèki, naporov in žrtev do zadnjega trenotka, kajti svoboda se da priborili samo z žrtvami in uživat?! JO zamore samo narod, ki zna zanjo'doprinesti žrtve.
(Zaseda ® našem obmejnem awstrofüsttfu.
Ako pogledamo po že. precej dolgem skupnem tavanju Srbov, Hrvatov in Slovencev pod eduo državno streho naše obmejne občine, se moramo čuditi , kako da je še danes ravno med temi toliko narodnih ralačnežev; ki škilijo preko naše meje v Avstrijo, Ti ljudje še pač vedno sanjarijo o medu in mleku, kise baje pocejata po Avstriji.
Pri vsem nepremišljenem avstrofilstvu našega obmejnega, ljudstva pozablja narod, da sedajo a Av -strija ni več ona stara, velika, gospodarsko ter fi -naučno dobro podprta tetka Avstrija pod žezlom Habsburžanov.	l
Res je, da smo preživljali pred vojno v stari Avstriji v gospodarsko-finančnem oziru čase, kakor jih ne bo dočakal nikdo izmed nas že bolj od ras'h» . Pomisliti pa moramo, da vsaj tako. če ne boljše kot v Avstriji, je bilo pred izbruhom svetovne vojne po vseh drugih državah. Cela Evropa je bila več kakor dovoli založena z vsemi življenjskimi potrebščinami, katerih je bilo dobiti na izbiro ter po nizki cehi, — Staro, predvojno gospodarsko-iinančno res v primeri z danes — blaženo stanje je uničila petletna svetovna morija ne samo v Evropi, ampak na celem svetu.-Z dejstvom o splošnem svetovnem pomanjkanju najpotrebnejšega in s svetovno neznosno draginjo nočejo računih in je ne uvidijo naši ljudje. Naši razni narodni mlačneži in mrgači vidijo draginjo samo pri nas v Jugoslaviji; glede sedanje Avstrije pa v|svoji kratkovidnosti še vedno sanjarijo o predvojni ondici, blagostanju in nizkih cenah. Zavesti, da je petletno svetovno uničevanje izmozgalo vse evropske države, je potreba našim obmejnim Slovencem. Ako bi se ti
LISTEK.
Spumimi na dav fCreka®
(K obletnici njegove smrti piše E Vračko.)
Jaz sem za ta „Almanah“ spisal načelno raz -pravo o zasebni lasti. Tvarina je sama na sebi. suhoparna in spisal sem jo tudi bolj suhoparno. Sicer sem hotel rabiti bolj živahni slog, pa je urednik precej rabil škarje. Razpravo je bral v rokopisu tu di Krek in jo pohvalil. Dr. Alešu Ušeničniku se je manj dopadia.	* . t > a,
Na koncu četrtega leta bogoslovja sem se predrzni! in pisal Kreku, Povedal sem mu, kaj Studi -ram. kaj sem že, bral, prosil sem ga nadaljnih navodil itd. Odgovoril mi je: Jaz to pismo shranjujem še zdaj kot velik zaklad. Iz pisma se spozna, kako se je Krek za vse zanimal in kako je vodil pri nas vse kulturno gibanje. Ker je pismo vsestransko zanimivo, ga hočem priobčiti. Evo ga!	*
Dragi prijatelj ! Takih pisem več, pa bomo kma lu na konju. Ko sem bral v Almanahu Vašo razpravo o zasebni lasti, sem si zaželel po Vas. Zdaj pa mi sami pišete! Bog Vas živi!
Par misli želite od mene. Evo jih!
1.	Prosvetiških knjig imate dovolj. Kakor ste
sami videli je tudi „Sociale Praxis“ le bolj kronika, raznih nemških, zlasti sbenjskih socijalnih del. Ne kaže Vam mnogo novega kupovati s katoliškega stališča, Pesek-ov Soeialismus etc. in Antoine:	Cours
d’Ecohomie Sociale, bi morda kazalo o priliki naro -citi, A dovolj Vam je že sedaj. Na vsak način pa morate, ko se vglobite v posamezna vprašanja, rabiti tudi nasprotnike.
2.	Sodim, da . bi Vam dobro delo proučiti nekaj
vprašanj iz narodne ekonomije, zlasti sedanji značaj denarnega prometa. — Po malem si izkušajte nabaviti nekaj zakonikov: Handelsgesetz, Gewerbeverordnungen, Vereins- und Versammlungsgesetz, Genossenschaftsgesetz itd,-	,	;	:-<mj1 ; :
3.	Obdelujte manjša vprašanja za „Dom in Svet ali za „Obzornik“. Jaz Yam bom sila hvaležen, če mi naklonite kako stvarco. Ža ..Obzornik“ mora biti predmet’ saj indirektno apologetičnega značaja (Kakor se vidi iz teh besedi, je bil Krek takrat glavni urednik „Dom in Sveta“ in „Obzornika“).
4 Kar dobite zgodovinskih podatkov o socijalne® stanju kmetskega ali obrtnega stanu zlasti v naši domovini,, zabeležite si vse. Tu nam še mnogo mnogo manjka,
Pesek ima v 1. zvesku svojega dela (na koncu) še najtoenejši pregled, kar dozdaj vem. Preberite si dotični oddelek, da Vam bo razvoj v velikih botez-ah znan. Vmes si naberite izpopolnil sami. Vaš Slekovee 4 ima mnogo tvarine v tem smislu. - Predavanja, razgovore itd. zabelite s takimi drobtinami!.
5,	Prisrčno bi rad, ko bi se dalo naše leposlo -vje poriniti v ta tok. Družba sv. Mohorja ne bo imela dobrih povesti, dokler ne bodo pisatelji boljši so -oio!egi, nego so dozdaj. Pomagajte! V bogoslovju i -nmte gotovo kaj razboritih mož. Da bi le en talentiran leposlovec z domačimi kultu eno in socialno zgo -devinskimi povestmi nastopil, pa se brž odpre gaj, Ne bomo mi videli tedaj, pa bo!
Ce Vas v počitnicah zanese noga na gorenjsko plat. pridite me obiskat v Selca nad Škofjo Loko, Svež planinski zrak napojen s socializmom Vam brez dvojbe dobro dene.
Zdravi bodite!
Vaš udani Krek.
V Selcih, dne. 28. VI. 1901.
Prišel sem iz bogoslovja v dušno pastirstvo Ni mi bilo mogoče speciejalno se baviti s socijalnim vprašanjem. Lotil sem se pa z navdušenjem praktično soci jalne ga delovanja na prosvetnem polju. Posebno sem se z veseljem prijel dela v krščansko socialni nepolitični organizaciji. Krek je bil oče tega gibanja in on je bil tudi ustanovitelj „Krščansko socialne zveze". V politiki je še vladala takrat na Štajerskem neka solzava sloga, katere nismo smeli rušiti. Ko sem s slogo malo hotel premikastiti, so me hodili liberal-
ci k dr. Korošcu tožit, od katerega so prišli z veselim obrazom nazaj, češ, tudi Korošec me obsoja. Pa prihodnjost je pokazala, da sem jaz mladi neizkušeni kaplan imel prav.
Leta 1904 so romali naši organizirani fantje k Mariji Pomagaj na Brezje. Imeli smo tam velikanski mladeniški /tabor. Prišel sem prvokrat z dr. Krekom osebno skupaj. Krek je na taboru krasno govoril o Mariji ih marksizmu (socializmu)!. Ko smo prišli iz Bleda v Ljubljano, smo imeli večer veliko veselico na Kosierjevem vrtu. Govori! sem tam v imenu prve mia deniške zveze, ki jo je ustanovil g. Gomilšek v JJareni ni in ki s!em jo jaz takrat vodil. Nisem povedal Bog ve kaj posebnega, a glas moj se je slišal do zadnjega kotička Koblerjevega vrta. Naenkrat prileti k meni Krek in me sili. da moram dalje govoriti. Ob enem me obkolijo njegove organizirane tobakarce. Ko sto -pim dol iz mize, na kateri smo govorili, me objame Krek, me začne tikati, mene ubozega kaplana, m postala sva prijatelja. Celo večer sva govorila o naši organizaciji, razkril mi je svoje načrte in me pozno po noči še spremljal s fanti na kolodvor.
Pozneje sva bila večkrat skupaj, osobito pri glavnih sejah SKSZ v Mariboru, pri katerih je on sprožil vedno nove misli, nad katerimi smo vsi strme li. Pri neki tajni seji naših politikov v Ljubljani sva trčila ostro skupaj. Kadil sem p rji teli sejah vedno njegove cigare, katerih je imel vse žepe polne. Napadal 'e pri tisti seji. vehementno — kakor je on znal — našo štajersko politiko, osobito dr. Korošca. Jaz sem Sé z vso vnemo potegnil za dr. Korošca in ga močno zagovarjal. Krek je tolkel po mizi. Meni so izstopile solze v očeh od same jeze. Po seji sva si segnila v roke,
Parkrat sva bila skupaj na Dunaju, ko je bil državni poslanec. Kreka poslušati v zbornici je bil prasi užitek. Ko sva se nekoč pogovarjala v nekem hotelu, je v svoji ponižnosti mi rekel: Nemščine se tičim, nemščine ne znam in kazal mi je neko nemško slovnico. Gotovo ni bil vajen od začetka, v gladki nemščini javno govoriti. Seveda je Krek v zbornici včasi v lepši nemščini govoril kot kak rotenj Nrmp •
obrnemi nezadovoljneži povspeli enkrat do prepriča -ii’R, da ni naprtila svetovna vojna pomanjkanja ter ., ; ■	s';-r.]non Jn^o^-Gvar.-CT., v, m ^ o !-c vr->?TO cv -
rcj/Skim državam in liu^vco ^01 jii, (lòi^Ov to*. za* služene vojne krivde pripisala na račun sedanjo Avstrije, potem bi bili gotovo zadovoljni, zavedni dr -žavljani in navdušeni branitelji naše meje napram Nemcem. Popolna slepota napram naravnost življen-sko obupnim razmeram v Avstriji je glavni vzrok, da je še pri nas toliko avsiroiilov. Sveta dolžnost naših voditeljev obmejnih bralnih društev in naše ob meji službujoče duhovščine je sedaj, da ljudstvu že vendar enkrat prežene ono sanjarjenje o blaženih staroavstrijskih predvojnih časih,’ katerih ne najdemo danes nikjer ua svetu.
Stara Habsburžanka Avstrija in republika Av-sirija se danes razlikujete kot dan in tfcČV Po že pre-ee'šnjem obstanku naše SHS države bi že bit čas, da bi izpre videli naši obmejni Slovenci, da pri vsej avstrijski industriji imamo mi Jugoslovani v obilici — največjo življenjsko dobroto, vsakdanji kruh.
Ce pa že ne beseda, vsaj dejstvo tihotapstva , ki proevita ob avstrijsko-jugoslovanski meji, bi moralo našim odpreti oči, da bi izprevideli: V Avstrijo se iztihotapljajo dan na dan živila, katera plačujejo Avstrijci po trikrat nad ceno, torej morata daviti Avstrijo lakota in pomanjkanje. Noben avstrijski Nemce ge ni doslej prinesel v Jugoslavijo koščeka kruha, a pac pa se je založil z njim, ko je odhajal od nas. Tihotapstvo z živili vidijo, se sami pečajo z njim po največ naši obmejni prebivalci, ako se jim razloži to dejstvo, bodo morali izprevideti, da je Avstrija i zlatan a ter v gospodarsko-linančnem oziru na robu pi-o-pada.
Prepričani smo pa, ako bi pri nas v Jugoslaviji tritatilo pomanjkanje po avstrijskem vzorcu, bi se bila naša država že davno razbila. Avstrijec je izstradan do onemoglosti; pa je kljub pomanjkanju državno zaveden: naš obmejni Slovenec pa pri polnih loncih mesa ter izobilja moke mrguje nad Jugoslavijo in škili preko meje.
Torej na delo, odprite obmejnemu ljudstvu oči, ker dosedaj je gledalo preko naše meje, a ni videlo Avstrije v sedanji luči, ampak še vedno v predvoj -mh gospodarsko-finančnih solnčnih žarkih!
politični pregled.
Jugoslavija.
Poročali smo že„ da je odgodeno Narodno predstavništvo do 12. t. m. Sestanek parlamenta po
12.	oktobru bi naj bil cisto kratek. Državni zbor bi imel le še nalog: sprejeti razne ukaz-zakone, ki mu bodo predloženi v potrdilo od ministrstva za konšti -# tua n to. Politični krogi so tudi mnenja, da bo dobila vlada na tem parlamentarnem zasedanju posebno pooblastitev v finančnih zadevah. Kakor hitro bi bila rešene potom zbornice te točke, bi se Narodno predstavništvo sploh več ne sestalo, ker bodo poslanci razpršeni ter zaposleni na agitacijskih zborovanjih.
P o g a j a n j a med Jugoslavijo in Italijo se bodo začela baje že koncem tega tedna. Kraj poga -Janj je oddaljen 40 minut od Runa in je za naše delegate določen hotel „Regina“. Od naše strani se bo udeležil pogajanj poleg dr. Trumbiča tudi ministrski predsednik Vesnič in delegat Radovič. Od italijan -skega odposlanstva, kolikor je znano dosedaj, se udeleži pogajanj grof Sforza,
Italija.
Delavski nemiri v Italiji so zopet izbruhnili na novo. Gibati so se začeli predvsem poljski de
----gggfaB«BMwwiwBwi«awai>ww8HWiawaBiiWMt8gw§jKjjWWBWMwaarawB
Ko so ga nesramno v liberalnih listih začeli, na padati radi Tejmarce je tudi mene to hudo boleio. Ta afera in potem napadi od strani lastnih pristašev so povzročili njegovo rano smrt „.Slovenski Narod“, ki ga je ob smrti tako visoko povzdigoval, ga je takrat kar oblival z gnojnico, Cut sramežljivosti mi ni dopuščal, da bi bil popolnoma prebral takratni gnjusne članke o njem. Bil sem prepričan o njegovi nedolžnosti Ubili ga niso mor alieno, pač pa je fizično hudo
trpe». '	‘	-’UjjjmiWp
Prišla je vojska in naše organizatončno delo je zaspalo. Krek pa je trpel. Bil fe v vedni nevarnosti glavo izgubiti. Leta 1917 sva se v nekem hotelu v Mariboru videla. Spoznal me je hitro. A ni Ml več stari Krek. Moral seni na vlak, le par besedi sem ž njim govoril. Iskal sem ga v vlaku, a nisem ga našel.
Kakor zrjovel lev še enkrat z vso silo pred smr-t'o zbere vse svoje moči skupaj, tako je tudi Krek pred smrtjo še enkrat se pokazal velikana, potem pa se zgrudil mrtev na tla.
Zvedel sem o njegovi bolezni, pa da. je bila tako nevarna, nisem od daleka slutil. Zato me je poročilo o, njegovi smrti zadelo kot strela iz jasnega ne-
ba.	Bil sem začetka oktobra 1918 v Gradcu, Med brzojavi nekega graškega dnevnika zagledam kratko notico o njegovi smrti. Bral sem dvakrat, trikrat, nisem verjel svojim očem. A bila. je resnica. Mislil sem, tla se bo poročilo dementiralo v naših slovenskih listih, ko pridem domu, A našel sem doma črno obrobljene liste in žalostinke po njem. In plakala je vsa Slovenija, ne, vsa Jugoslavija.
In Jugoslavija tožna in tužna, tarna radi raz -mer, katere so zdaj_ v njej in javka in nosi črno o-bleko, ker je očeta izgubila. Ce otrok prezgodaj očeta izgubi, mu gre slabo, ker se še ne more postaviti popolnoma na svoje noge. In povsod, kamorkoli prideš, slišiš le en glas: Kreka nimamo, Kreka pogrešamo.
iiivci, tvorniški ter železničarji. Med delavstvom ter vojaštvom je prišlo do spopada v mestu Grose to. l-'s!rd bdi dogodkov so z?č/*li žeirzničarji 18 urno loke ino stavko, veloci katero jo bil iprekinien.,pvomet na glavni progi med Rimom ter Genovo, V padovanski provinci so začeli poljedelski delavci s splošno stav-ko. V Trapaniiu so delavci zasedli ter si razdelili nad 3001) oralov, posesti.
M oč no delavsko gibanje se je začelo na otokih Elbi ih Siciliji, Olcoli 3000 dhfevoev je zasedlo rove n#bloku Elba, ki so sicer drža¥hi; a jih, izkoriščajo milijonarske družbe. V, Siciliji pa zasedajo'
I kmetje posestva.
Grška.
V A t e n a h na Grškem so slavili te dni uje -dmjenje Grške. Pri tej priliki se je priredila tudi velika manifestacija v proslavo Veniželosa. Med inanife atacijskim obhodom je prišlo do poboja med Veriize -losovimi in Konstantinovimi pristaši. Pri, tej priljiki je bilo ubitih 147 oseb; mnogo pa ranjenih. Nad Atenami je proglašeno obsedno stanje.
Rusija—Poljska.
Z a d n j i teden so poizkusili Rusi z novo ofenzivo, a so doživeli naravnost katastrofalen poraz. Poljaki so vrgli boljše viške č&ie nazaj za 150 km. Pri tej priliki je bilo deloma in popolnoma uničenih 18 rdečih divizij, Samo ujetniki znašajo 42.000 mož. Cela ruska armada, ki je poiskusila ofenzivo, je trpela velike izgube in je na, umiku,
Poljaki poročajo, da so zasedli mesto Myr, Svo.jatieo in Poljesje v odseku Baranoviči. Iz Horodišča so vrgle poljske čete 140. rusko brigado in jo vjele. Južno od Pripjeta je razbita 44. ruska in-fanterijska divizija, Vsled teh nepričakovanih pora -zov so izgubite ruske čete stik s svojimi poveljstvi.
Londonska poročila javljajo, da je izbruhnila na glavnih ruskih železnicah stavka, Stavkarii pobijajo sovjetske komisarje. FabrišM delavci v Pe -irogradu stavkajo radi pomanjkanja kruha.
Ukrajinci so se združili z armado gene -rala Wrangla pri Jekatermoslavu. Boljševiška armada južno od Odese je v obkolni zanjki.
Brodovje generala Wrangla je napadlo Ma ri opol, zajelo in uničilo več boljševjiških ladij.
General W range! dobiva orožje in municijo iz Amerike. Na pomoč mu hitijo tudi alžirski strelci.
G 1 e d e r u s k o - p o 1 j ‘s üd i h mfirovnih po -gaj an j v Rigi je nastopila nekaka kriza, ker je sta -v il ruski delegat Joffe po naročilu Trockega nove ruske pogoje. Ti novi ruski predlogi so na podlagi neodvisnosti Bete Rusije, Litve in Ukrajine ter rešitve plebiscitnega vprašanja v Vzhodni Galiciji, Rusi pa so baje pripravljeni popustiti v svojih zahtevah,
R a z n a poročila znajo povedati, da organizirajo boljševiki novo armado, s katero mislijo napasti Poljsko spomladi.
Domala politika*
Prepir radi Spindlerjevega kompromisnega načrta, Špindler j evo pismo, katero je priobčil „Naprej“, je izzvalo mnogo odgovorov. Oglasili so se samostojni in v dolgem, precej zmedenem izvajanju, povedali, da je Spindlerjevo pismo prišlo v javnost nekoliko pre « zgodaj Kompromis, pravijo, da še ni popolnoma sklenjen, ker imajo zadevo prerešetariti še različni go -spodje. Vendar je med vrstami brati, da so se neka pogajanja vršila in da bgsamostojnim bilo ljubo, ako bi bilo mogoče doseči dogovor. Bolj krepko in odločne so celo stvar zanikali narodni socijalisti. Za en -krat je torej stvar pojasnjena. Demokrati so se ponudili samostojnim in narodnim socijalcem. Pri prvih so se ; pogajanja navezala, a Še niso prišla, do zaključka, z narodnimi soci j alci zadeva še ni povspela preko pr - , vih stikov. Ker je Spindlerjevo pismo prišlo v jav - : nost, je moral gr'eh vzeti nase pisatelj sam in izjavi- \ ti, da je to bilo samo njegovo delo,, a stranka je pri ; tem popolnoma nedolžna.
„Nova doba“ in njen članek: „Izberimo najboljše!“ Pod tem naslovom je napisala celjska tetka med j drugim tudi stavek:	„Temeljna zahteva je, da se j
nam smejo predstaviti kot kandidatje samo možje, ki ] so v jugoslovansko-nacijonalinem pogledu skoz in ! skoz čisti.“ S tem načelnim stavkom je „Nova doba*' gotovo mislila na jugoslovansko nacijonalno čistost svojega demokratskega vodje in prihodnjega kandidata ministra dr. Lojzeta Kukovec. Samo par faktov o .jugoslovansko-riacijonalni čistosti dr., Kukovca: Dr., Kukovec se je že v graškem deželnem zboru dosledno družil z Nemci (lepa nacijonalna čistost) ; bil je prav navdušen avstrijski oficir (jugoslovanska čistost!) T izjavil se je napram Nemcem v Gradcu, da nismo mi Slovenci prav nič interesiram na posesti Radgone (jugjoslovanska-nacijonalna čistost ! ) Ko bi gospodje poeti krog „Nove dobe“ le malo pomislili, pa se ne bi sami tolkli po zobeh s svojimi zahtevami o jugoslo -vanski nacionalistični čistosti kandidatov, ko so vendar skoro vsi njihovi politični prvaki marogasti od germanofilnih peg in grehov.
Narodno - monop ol ni „Tabör“ se zavzema v svoji 33. štev. prav toplo za volilno pravico vseh o-nih, ki so se pri ljudskem štetju leta 1910 izjavili za nemški občevalni jezik. Te uboge nemškutarske pare pere in umiva kolikor najbolj more. Mi že vemo, kam pes taco moli. Gospodje demokrati bi se v Mariboru zopet radi družili z nemškutarijo pri volitvah. 'Ako pa zgubi nemškutarija volilno pravico, potem pa raz-ven Voglarja in Kodermana itak nikdo ne bode volil
% demokrati. Vedno lepšo mMjonalne barve razvija naš mariborski „Tabor.“
iteniobriifsM .glesovi o Koroščevem programa-fičneui govoru., Koroščev govor je spravil- • tenute rata v silno zadrego. Gospodje so hoteli kar predpisati kaj naj govori. Hoteli so, da bi udrihal po Srbih., klical: proč od. Beograda! se vsaj prikrito izrekel za republiko, ščuval kmeta proti drugim stanovom, nastopil proti eciinstvu države itd. Sedaj so pa razočarani, ker jim nji hotel narediti tega veselja. Njegov, govor jim je izbil iz ust vse šlagerje, s katerimi so hoteli nastopati, a sedaj ne vedo, odkod vzeti novih.
j Volilno gibanje.
Hrv. ljudska stranka. Dne 17. t. m. se vrši v: Zagrebu sestanek zaupnikov stranke iz zagrebške žu-j; ani je in se bo sestavil županijski odbor. Po Slavo-» niji in Sremu se giblje stranka jako živahno in pri-» reja neprestano shode zaupnikov in ljudska zboro *» vanju.
Hrvatska ljudska stranka.; Na; sestanku zaup-» nikov cele sremske županije so hrvatski kmetje z ve-» likim navdušenjem proglasili Simraka za nosilca li ste. Pokazalo se je, da je Jjudska stranka najmočneje ša stranka v Sremu.
Hrv. kmetska stranka (Radičevci.) Ni stranke* k: bi tako demagoško nastopala mecl kmeti, jih šču-» vala zoper vse druge stanove in povdarjala načelo a „kmet kmeta!“, kakor hrvatski Radičevci. Sedaj pa, ko je treba postaviti po posameznih volilnih okrožjih voditelje, ki bodo „nosilci listin“, se imenujejo; za» Zagreb dr. Maček, za Belovar dr. Predavee, za Povh go dr. Superina, za Liko trgovec Marko Došen in za Varaždin Radič. Torej advokatje in drugi nekmet-« je. Hujskanje kmetov je torej pri njih očividno samo umazano sredstvo, da pridejo na politično površje — brezvestni hujskači nekmetje.
Protikandidat Pribičeviča bo po „Jutrovemu“8 poročilu v Liki radikalec Stojan Protič. i Dalmacija. V Dalmaciji se vrši v pondeljek 11. t. m. shod kmetske stranke za celo deželo, kjer se bodo posvetovali o smernicah delovanja in o predstojećih volitvah. Shoda se udeleže tudi zastopniki iz Bosne in Hercegovine.
Bunjevci. Katoliški Bunjevci v Bački in v Banatu nastopijo kot lastna stranka z lastnim programom, ki je popolnoma sličen programu naše stranke* V gospodarskem oziru povdarjajo zlasti dve točki —« agrarno reformo in skrb za invalide in vojne sirote* Bunjevci predstavljajo predvsem najrevnejše kmete -ko prebivalstvo. Bogati kmetje so Srbi, pristaši radikalno stranke ; inteligenca, trgovci, denarni ljudje S| pa priznavajo k demokratom.
Bosna. Med volitvami se bodo pojavile razi nove skupine in posamezne nestrankarske liste, takih skupin se pripravlja v Bosni; dr. Nikola Mandič, katoličan, ki je bil za avstrijskih časov načelnik vlade, dalje voditelj najbolj starokopitnih Turkov Serif Arnautovič in nekaj podobnih mož hoče nastopiti pri volitvah kot samostojna stranka. Okrog sebe bodo zbrali vse, katerim se toži po časih Potioreka in — T isze.
Bosna. Demokratie iščejo zaveznikov. „Jutro* poroča, da Je v Bosni, „Hrvatska skupina“ sklenila * da pri volitvah za ustavotvorno skupščino nastopi v, sporazumu z demokratsko stranko in da bo prevzela posredovanje med vsemi naprednimi elementi za skupen nastop pri volitvah. Ker ne upajo nastopiti pod tastu o zastavo, nastopajo pod imeni raznih skupin * Slabo znamenje za moč stranke!
Cokorilo tepen. Kar je na Hrvaškem Radič, je med bosanskimi Srbi Cokorilo — brezvesten hujskač, ki seje med Srbi sovraštvo do Hrvatov in sploh vseh Nesrbov. Nedavno je pa doživel nezgodo. Neke Srbkinje so ga napadle na ulici in namlatile. Pri volit vah misli menda Cokorilo postaviti svojo srbsko šovinistično listo pod geslom sovraštva do Hrvatov. Kakor pa izgleda, mu ne kaže dobro.
Nova stranka med muslimani v Jugoslaviji. — „Jutro“ poroča, da so osnovali muslimani v naši državi posebno versko stranko, j pri kateri so vsi begi in age, torej muslimanska veleposest in kapital. Na-čeljuje tej organizaciji :	Spaho, beg Krasnica, Ar -
navtovič itd. Stranka že ima svoje pristaše v Sandžaku ter Makedoniji. (Mi se le čudimo, da med svojimi vrstami obsoja „Jutro“ to-novo organizacijo, ki jo vendar zasnovana čisto v velekapitalističnem smislu „Jutra.“)
rmii-*
dje sji
dična
Ena
Pnevne iresti
Dr. Koroščeva kupčija z jajci. V „Taboru“ št* 33 z dne-.5. t. m. v notici pod gornjim naslovom se trdi, da je nekdo pismo, ki se je tikalo dr. Koroščeve kupčije z jajci, predložil podpisanemu, ki je ta korak odobraval. Izjavljam, da ni bil nikdo pri meni in da nisem videl nobenega pisma, naslovljenega na dr* Korošca in da nisem radi tega mogel ničesar odobravati- Maribor, dne 6. oktobra 1920. — Vladimir Pušenjak.
Izjava. Podpisani profesorji bogoslovja v Mariboru boru izjavljamo, da nobenemu izmed nas ni dal nikdo precitati nobenega pisma, naslovljenega najnk nistra dr. Korošca v zadevi „dr. Koroščeve kupčije‘% o katerih piše „Tabor“ z dne o oktobra 1920 in da nam o kakem tozadevnem pismu sploh nič znano ni* V Mariboru, dne 5. oktobra 1920, Jožef Zidanšek, dr. Fr. Kovačič, dr. Jož. Somrek, dr. Anton Jehart* dr Jož. Jeraj, profesorji bogoslovj'a.
Vsem posestnikom ijvtotaobiiov, Narodni svet vza Koroško v Velikovcu se obrača na vse posestnike avtomobilov s sledečo narodno nujno in velevažno •. rošnjr,; ..fzre.me važnosti .jo : avno s;-• .n n ji, zm.nji •«čas pred glasovanjem, da je mogoče naše ljudi obveščati Nemci so pripeljali na Koroško ogromen park avtomobilov, medtem ko se požrtvovalnost naših premožnih slojev in njih razumevanje za resnost sedanjega trenotka ne kaže v oni obliki, ki M jo bilo pričakovati z ozirom na to, da se sedaj odloči, ali bodo spadali naši koroški bratje v okrilje naše države ali pa bomo tudi tam imeli svojo neodrešeno ljudstvo, ki bo pod strahovitim nemškim terorjem imelo občutiti vso maščevalnost krute roke Nemca in deliti z 'A v -sirijci vso revščino stradajočega soseda. Koroški Narodni svet pogreša še marsikoga, ki bi mu njegovo imetje zlahka omogočilo da žrtvuje za nekoliko, dpi svoj avtomobil in ga stavi naši dobni stvari na raz polaganje. Ko bomo po dovršenem glasovanju pregledovali vrste onih, ki so pripomogli do zmage, naj ne manjka nihče, kdor zmore to razmeroma majhno žrtev in nihče naj si že sedaj ne naprti očitka, da je stal brezdelno ob strani, medtem ko so drugi s skrajnimi napori stali v prvih vrstah in bili odločilni boi za zmago nas vseh! Naj ne ostane ta klic glas vpijočega v puščavi !“
Prosta vožnja na železnici v zadevi koroškega plebiscita. Narodni svet za Koroško je prejel od ob -vatnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani nastopno obvestilo:	Dovoljena je prosta vožnja v času
od 1. do 10. t. m. za tja (na Koroško), in v času od 10. do 17. t. m. za nazaj (povratek). Pri blagajni žigosane glasovalne izkaznice ali pa seveda primerno žigosana potrdila glasovalne občine služijo ob enem 'kot vozni izkaz za vsako smer. Te ugodnosti veljajo za naše proge, za železnico Radgona—Ljutomer in BarČ—-PÄrae in vse naše male železnice. Tudi drž. •železnica je izdala podobno objavo.
Zloraba občinskega pečata. Občina Brestanica «ad Mariborom ima občinskega,,tajnika po imenu Lovrenca Trobentar, kateri je izvanredno vnet agitator, za komunistično stranko. Na polo papirja si napiše cele,kolone občanov iz Brestonice in pa tudi iz sosednih občin, pri čemer ni prav nič izbirčen, kajti na polo napiše tudi vsakega pristaša naše stranke, češ, da mora pristopiti k komunistični stranki, kaj i na polo papirja je pritisnjen tudi občinski pečat občine Brestanica. Ta drzneš, Idi je še nedavno lazil okrog raztrgan kakor berač, ker ni maral za nobeno pošteno delo, hodi sedaj okrog elegantno oblečen seveda z denarjem, katerega dobiva iz komunistične blagajne. % nečuveno drznostjo nadleguje naše pristaše {in jth sili, da bi pristopili k komunistični stranki. Zanimivo je, 'da je ta' drzneš izgubil na svojih agitacijskih potovanjih občinski pečat občine Brestanica,;, talco, da je gerent Ramut sedaj brez občinskega pečata. -Čudimo se gerentu Ramutu, da trpi v službi tega vsiljivega drzneža. Gospod. Ramut! Odločno zahtevamo, da odstranite tega možakarja, ali pa odložite gerent-stvo občine. Oblast pa poživljamo, da si malo natančneje ogleda tega človeka, ld se drzne na tak način zlorabljati občinski pečat!
Ali smo v — Nemški Avstriji? V ptujskem hotelu Osterberger krasijo sobe za goste še zmirom nemški napisi: „Die P. T. Gäste werden gebeten...“ Ali posečajo ta hotel samo nemški gostje? Ali pa še vedno upate, da postane Ptuj — nemški?
„Ajme rai Sokoli!“ Brošura pod tem imenom je tudi v Celju v živo zadela. Ves celjski liberalni Izrael je po koncu. Tukajšnji knjigotržec je dobil brošure i,a ogled. Z velikim veseljem jih je razstavil v izložbeno okno, misleč, da so slavospev „dičnim“ našim Sokolom Pa kako razočaranje! Brošure so morale po „višjem“ naročilu izginiti. O nadaljni njihovi nsz-<Ii ni ničesar znanega. A po mestu in po okolici se širijo s čudovito naglico v veliko „veselje“ naših So-kozlov.
Kake smo v Celju pomikali ure? Sloviti, pomi-ialee ur minister dr. Kukovec je odredil, da se morajo dne 1. oktobra t. 1. pomakniti ob treh zjutraj vse ure za eno uro nazaj. V mestu je zavladala splošna panika. Meščani, ki so bolj boječe narave, so se s strahom povpraševali, če bo treba vstati ob treh zjutraj in pomakniti ure nazaj. Drugi so jih pomirjevali, Češ, saj ni treba tako strogo vzeti tega ministrskega ukaza. Sam celjski magistrat je šel z dobrim vzgle -đom naprej in pomaknil že v četrtek, dne 30. m. m., ob šestih zvečer kazalec na javni uri nazaj. Sliši se, da pride sluga, ki je na tako frivolen način kršil to naredbo ministra dr, Kukovca, v disciplinarno pre -iskavo.
Umrla je gospa Leopoldina Schelander v 85.1. svoje starosti. Bila je večletna predsednika celjskega katoliškega gospejnega • društva dobrodelnosti. Naj v miru počiva!	’	- :
Črtani častni občani. Občinski sosvet v Vojniku je sklenil, da črta vse častne občane razven g. Hoehna, ki je, čeprav Nemec, storil tudi Slovencem veliko dobrega. Med črtanimi so znani sovražniki Slovencev, politiki Steiner, renegat Lenko in Še več drugih.
Za vzgled! Vlada je razpustila požarno hrambo v Vojniku, ker se je branila vpeljati slovenski poveljevalni jezik in ker ni marala sprejemati za člana nobenega Slovenca. Imetje razpuščene nemške požarne brambe bo prevzela slovenska požarna hramba, katera se bo ustanovila. V Kamnici nad Mariborom pa še vedno vlada pri tamošnji požarni hrambi nemščina kot poveljevalni jezik. Ali bi ne kazalo, če bi se dregnilo še tudi v to seršenovo nemškutarsko gnezdo?	--fevp' ■
Prijeta tatinska družba. Ljutomerskim orožnikom se je posrečilo, da so izsledili in djali pod ključ
nevarno latinsko družbo, kateri je načeloval znani zlikoi.ta ilaužoi Jakob iz Mekostujaka, občina Stara cesta.
Hrvatski duhovniki na delu za lastno organizacijo. Hrvatska duhovščina je osnovala v Zagrebu društvo „Vzajemnost“, ki bo zastopalo stano,vsko-;go-spodarsk^ ; interese duhovščine, Predsednikom te or -ganjzacije je bil izvoren dr») Josip Lončarič.
Hrvatsko	koprivnica je postalo sud#
cas pozorišče boja med mestnim zastopstvom in zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem. Mestno zastopstvo si je kar na lastno pest brez ozira na cerkveno ob -last ; izbralo za mestnega župnika reformista dr. Kež-marija. Zagrebški ordinarijat seve se ni mogel sporazumeti s tako sejno vol ju o kršitvijo cerkvenega pra-va in je imenoval za koprivniškega župnika dr. Peč-k a. Kako bo poravnan spor med mestnim zastopstvom in zagrebškim ordinarijatom, bomo še svoječasno poročali.
Smrt radi tihotapstva. „Večerni list“ poroča, da so vjeli, na Moravskem več tihotapcev, ki so tihotapili živila kljub najstrožji prepovedi. Tihotapce so po pre-kem sodu kar na mestu postrelili. To bi bilo dokaj dobro zdravilno sredstvo za naše obmejne tihotapce ravno sedaj, ko nam tihotapci pitajo nemške gade z našimi živili, da sitega želodca rogovilijo proti nam na Koroškem.
Roparski Arnavti so zopet napadli srbske kmete v bližini Skoplja. Nekaj so jih odvedli seboj, druge pa oropali do golega.
Naša država podržavi južno železnico. V Beogradu so sklenili, da prevzame država oni del južne železnice, ki teče po našem ozemlju, v svojo upravo. Naša vlada namerava južni železnici plačevati za u-; ravni odstop 2 milijona frankov tako dolgo, dokler ne bo jugoslovanski del južne železnice čisto podržavljen.
Proti draginji. V Beogradu je sestavljena po -
sebna komisija za izdelavo naredb proti draginji že izvršila tozadevno delo. Komisija je tozadevne načrte že predložila ministrskemu svetu, kateri bo o tem se-daj razpravljal. Po tem zakonskem načrtu bi se naj izvršilo popisovanje hrane in vseh življenskih po -tcebščin ter popisovanje blaga po trgovinah in skladiščih. Za živila in blago bi se naj določile najvišje cene. Rekvizicije bi se naj ponovno izvedle ter kaz -novah vsi brezvestni trgovci. Nepoštene špekulante Iti naj zadela kazen zapora do enega leta in denarna globa do 200.000 dinarjev. Vrhu tega bi se smele takim nepoštenim trgovcem zapreti trgovine.
»Jugoslavija je dobila od avstro-ogrskih podo -r.avskih monitorjev 4, Romunija 3, 2 monitorja pa o-staneta na razpolago podonavski komisiji v Budimpešti. Časopisje je mnenja, da • se, Jugoslavija ne bo strinjala s to razdelitvijo, ker, je ravno Jugoslovan -ška vojska' zaplenila te monitorje.
Protestno zborovanje zaradi prometnega davka se vrši za celo Slovenijo dne 7. t. m., ob 14. uri v Mestnem domu v Ljubljani. Trgovstvo se opozarja , se tega zborovanja po možnosti udeleži. — Trg. gremij.
Davek na poslovni obrt se bo redno pobiral še le s 1. januarjem prihodnjega leta.
Trgovske zbornice uradni dnevi, ki so bili prvič določeni, se preložijo na prihodnji teden iz vzroka, ker je dne 7. t. m. v Ljubljani veliko protestno zborovanje zaradi prometnega davka. Dan zhornič -nih dnevov za Maribor se še natančno objavi. — Trgovski gremij. ,
K temu lepemu uspehu sta veliko pripomogla g. Em» Navin.šek, masker dramskega in opernega gledališča*
n ; odstvo „Ljudskega odra“ V Ljubljani, ki sta po-iKiinom: brezplačno posod'la lasni' >. oziroma kostume. Podpisani odbor si šteje v častno dolžnost, da tem potom izreka najtoplejšo zahvalo g. Navinšeku im vodstvu „Ljudskega odra“ za izredno, rodoljubno po-stražijivosf. Bog plačaj ! — Odbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva „Peca.“ v Mežici nai Koroškem.
iz Koroške.
Nemške nakane. Iz zanesljivega nemškega vira se je izvedelo, da so koroški Nemci organizirali štiri delavske bataljone in 3 bataljone dijakov ter takozvano „Einwohnerwehr“ s privoljenjem medzavez -ruške plebiscitne komisije, To sodrgo nameravajo po slati deloma še v noči od četrtka na,petek v cono A, deloma pa v noči od sobote na nedeljo. V slovenskem zaledju pa organizirajo stavko železničarjev in vseh nemško mislečih državljanov naše države z namenom da bi pretrgali vse brzojavne i,n telefonske zveze ne samo v glasovalnem ozemlju, ampak tudi po vsej Sloveniji. Vpričo t'eh nemških nakan, katere plebiscitna komisija mirno gleda in odobrava, pač ne moremo i-meti nobenega zaupanja v pravičnost plebiscitne komisije. Toda eno je pribito. Razpoloženje našega naroda na Koroškem je izborno!
Italijan Navarini odstavljen. Plebiscitna komisija v Celovcu je na svoji seji dne 4. oktobra razpravljala o znanem dogodku v Pliberku na Koroškem, kjer je predsednik okrožne komisjije, italijanski podpolkovnik Navarini udeleževal nemških demonsfra oij in pretepal naše liudi. Čeprav so Italijani in Nemci protestirali, je komisija sklenila odstraniti pre tepaškega podpolkovnika Navarini]a,- Na njegovo mesto bo imenovan italijanski major Carrara. Sklepčno se je Še komisija bavila z nemškimi grožnjami o oboroženem vpadu Nemcev v cono A.
Agrarna reforma za Koroško na delu. Ministrstvo za agrarno reformo izdeluje zakonski načrt, po katerem se bi naj izvedla tako) razdelitev nemških veleposestev na Koroškem in v Dravski dolini. S tozadevnim delom bosta zaposlena agrarna komi sanjata v Borovljah in v Mariboru.
Zahvala. Katoliško slovensko izobraževalno društvo „Peca“ v Mežici je v prid koroškega plebiscitnega sklada priredilo spevoigro „Mala pevka.“ Uspeh je bila svota 1000 K, ki se jih je odposlalo dru -štvu „Gosposvetski zvon“ v. zgoraj navedeni namen .
Iz fllarlbora.
Dr. Mirko Granelli in njegovo usmiljeno srce.
Državnega pravnika si. navadno predstavljamo kot trdega, vsem mehkim čustvom usmiljenja, nepristopnega gospođa, ki samo obtožuje in zahteva kazen. Pri nas v Mariboru imamo pa, slučajno državnega, pravnika, ki je zelo mehkega in usmiljenega srca in, se ravna po geslu : „Bodite usmiljeni, da boste us -miljenja deležni“. Ta gospod je znani servus-kolega tir. Kamnikarja, dr. Mirko Graselli. Pred sodnijo ja stala neka senzacijna zadeva. Mariborski trgovec, ki je znan po svojem ogromnem bogastvu, kakor tudi po svoji dobrodelnosti, je stal radi goljufije ponarejanja živil pred sodnijo. Državni pravnik mora nastopate proti njemu in naloga državnega pravnika kot javnega obtožitleja je, da navaja vse, kar govori zoper ob-toženca» kakor mora zagovornik advokat navajati vse* kar je v njegovo korist," Zadeva je bila jasna in dokazana, sodnik dr. Kramer ni mogel drugače, kakor, da izreče obsodbo. Državnemu pravniku se je pa smilil denarni gospod, ki je tako dobrodelnega srca in delal na to. da izide brez obsodbe. Obravnava se je morala preložiti, sodniku so celo izginili akti, toda znal je stvar na pamet in postopal dalje. Slednjič* ,iO predlagal državni pravnik, naj se obravnava preloži na nedoločen čas, ker jc obtoženec vložil na via-« darja prošnjo za abolicijo. Seveda je sodnik odgovoril. da on take prošnje ni videl in ga nič ne briga*, državnemu pravniku je pa namignil, da nima pravico staviti takih predlogov, Tako je bila sodba izre -cena in glasila se na dvakrat po 55.000 kron kazni M To je vzbudilo po mestu velko začudenje, kajti na-« vajeni smo že bili, da se radi navijanja cen in podobnih reči obsojajo samo revne branjevke, in kmetu ce. ki niso tako dobrodelne, kakor pa dotični veliki; trgovec.
„Taboru“ je to preostro ; „Tabor“ se Čudi, da je zadela gospe Rosenberg in Lichtenstein tako stroga kazen „radi posnetega mleka, ki sta ga oddajali kavarni Central.“ Toda „Tabor“ ve dobro, saj je bil njegov sotrudnik pri obravnavi navzoč, da ni šlo „radi posnetega mleka“, ampak radi mleka, kateremu jo bilo primešano 55% vode in ki se je prodajalo kavarna Central že poldrugo leto, a ne samo nji, nego tu-d: raznim drugim strankam, „Tabor“ sam je cesto godrnjal, da se v kavarni Central toči „slaba čorba“ za drag denar. Mi pa pripomnimo, da je demokrat -sko časopisje cele Slovenije molčalo o tej zadevi in ni maralo prinesti o nji nobenega poročila. Pod kakšnimi vplivi, naj si razlaga občinstvo. Revno branjevko obsodijo takoj na tisočake in na dolgotrajen zapor , bogataš naj bi pa izišel brez kazni. Ta zadeva od -kriva čudne tajne našega javnega življenja. Časopisje hoče stvar zamolčati, deloma jo celo, kakor „Ta -bor“, izgovarja. Državni pravdnik predlaga, da so stvar ustavi, ker je vložena prošnja za abolicijo, Č8 tudi: 1. ni bila vložena nobena prošnja, kot je kon-Statina! sodnik dr. Kramer; 2. če bi bila vložena, bi dr. Graselli moral vedeti, da je brezpredmetna in se vladarju niti ne more predložiti, ker ponarejenje ži -vil je izključeno od vsake vladarjeve milosti; 3. drž„ pravdnik sploh nima pravice staviti takega predloga, kar mu je tudi v obraz zalučal sodnik dr. Kramer , A šo nekaj! Zagovornik dr. Štor je predlagal celo, da_ se sodnik dr. Kramer odstavi, češ, da je pristranski, ker ne mara odstopiti od obravnave. Rekel jen „Vsak pameten sodnik je vesel, da se mora iznebiti akta. Akc se torej sodnik tako kapricira, da hoče soditi, je znamenje, da je pristranski.“ Torej dr. Štor hoče imeti samo take sodnike, ki bodo veseli, da za-morejo oproščati petične obtožence.
„Ajmo mi Sokoli!! Kam? Mariborski Sokoliči ajajo v prav originelno surovost napram našim Orli-« cam. Preteklo nedeljo so se dvignili nekateri mariborski Sokoliči-gimoazijci na svojih še nadebudnih perutih do te kulturne stopinje, da so odrezali trem; Orlicam v gledišču lase, eni celo pol kite. Več kot ra parske lice! Slišimo, da stoji na čelu sokolskih bojev nikov zoper orliške kite sin mariborskega prvaka in naddemokrata. Se ne čudimo, ker jabolko ni padlot daleč od drevesa. Gimnazijskemu ravnateljstvu pa pri poročamo, naj se malo zainteresira za početje tičev Sokolov v gledišču. Ravnateljstvo ne sme preveč zaupati tem garibaldinskim kulturonoscem, če tudi sa sinovi profesor j ar-šolnika ! Toliko za danes, škandalozno zadevo bomo potom preiskave podprli tudi zi-* meni, da bo javnost znala: Kam ajajo naši SokoIičE po mestih, ki prednjačijo glede kulture pred trgi ten vasmi.
Ribarsko okr. društvo „Štajerska Dravska'do-, lina“ v Mariboru. V četrtek, dne 7. t. m., so vrši v gostilni „pri ježu“, Vetrinjska ulica, ob 8. uri zvočen ooičajni mesečni sestanek, na katerem preuava g., /■eneral Stramlitsch o sulcu in njegovem lovu. ,Vab -* deni so vsi člani in po njih upeijani gostje.
SoIsM sluga se takoj sprejme na ljudski šoli v Pobrežju pri Mariboru. Temeljni pogoj: popolno obvladanje slovenskega jezika. Natančnejša pojasnite.’ daje občinsko gerentstvo na Pobrežju.;
L*ii ötiui ttv>oyöffi ffiO'iyjo o"SSö*ioJI gn J^oßlßvo-i iSi - ————.—-™—
ls/2 —-
Nori koledarji za leto 1921. Cirilova tiskarna w Mariboru je izdala in razpošiljala te-le koledarje za leto 1921 :	,.Ž e p ni b i 1 je ž n i k o 1 e d a r“, trdo
vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — ,.p i s a r n i š k i b i 1 j e-ž n i k o 1 e d a r‘\ obsežen, format 20:17 cm, pripraven da stoji na mizi : ima obširne prostore za d ne v -a;e zapiske,. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. Je gotovo najcenejši koledar te vrste. — :Oba koledarja se toplo priporočata!
If” OBLEKO.
Priprsgte in naffinejše. Točno in soEdao delo, Dobro blago. Ceneje Nakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Urarska ulica it. 16, (pri starem siesto).	401
Ha*»sI
Najbeljši pisalsi stroj
Ü1DEEW00D
stace samo 18.080 kros. naroča se pri tridkl
LUDO VIK ŠEP
MARIBOR, Prešernova ni. L
Zastopnik,,Understood“ Biroja hi poainež. aparata „GpslograpJi“. Telefon 148, Brzojavi: PspirSef, Manbor.	797
‘Žimmelri in kramarski Aliti listili g6jm v Poljčanah ss nši dne 9 oktobra. 703
Kdo kaj ve ’Ä
roj. 1874, ki ie služil v Ceiju pri bivšem pešpolku 87, 1. Feidkomp, Ftsldp. 73. Blužil je v Gorici in od leta 1816 je izginil. Kdo kaj ve o njem, naj sporoči proti dobri nagradi njegovi ženi Jožefi Osenjak, Stttbing bei Graz. 777
Dražba lova
Lovska pravica v krajevni občini Studenci pri Mariboru se da potom dražbe za oBtalo zakupno dobo t j. do 30. junija 1922 v zakup. Ta dražba te vrši v sredo, due 20. oktobra 1920 ob 10. uri predpoldne pri okrajnem glavarstvu v Maribora, v sabi š ev. 14. Okrajno glavarstvo Maribor, dne 29. septembra 1920. Okrajni glavar: dr. Lajnšic s. r.	806
Ha podSsgi
oblastveno mi podeljenega dovoljenja za prodajo premoga, obveščam cen;, odjemalce, kateri kupujejo premog pri meni
MARIBOR Nagdalensko predmestje Frankepenska cesta 33
da se pri birači oddaji premoga ozirajo ostò: Z veleapoštovanjpjn M. G a j š e k, trg. drv in premoga.
809
Kupi
Orehe fissisti mints Fii©S
kaptrje po dnevni cesi tvrdka
Hef3®i@§š
Maribor, Slomškov trg 6. 812
fry "*1-»mm****»™**'*#**’_
i*s®»sla
Diletantski oder
portal, zastor na dvig, vse v dobrem stanu, lepo slikanje pristno jute-platno se proda za 1600 K. Vpraša se v Orožnovi uiici št. 1, I. nadstropje pri Hvalec, Maribor. 801
Tinska poseda
na prodaj: 1 polovejak za 850 1, 1 p»!oviiji>k za 381 1, 1 polovnjak sa 388 i. Na cgled pri sodarju Ivanu Staudte, Ptoj. Ponudbe se pošljejo Maksu Durjava, Maribor, Gregorčičeva ulica Si.	8L1
Služb»!
Hlap
„ in dekla se sprej-S ^ meta takoj ali kasneje na vinogradsko posestvo v okolici Maribor*, pod selo ugodnimi pogoji. Prednost ima zakonski par brez majhnih otrok. Pi-smese ponndbe na npr. lista. 810
p	fnovski
setrudnik
dobra moč,_ se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga. Ponudbe z navedbo plače je notisti na Gospodarsko zadrego v
Ormožu.	808
Razglas.
Ustmena licitacija za dobavo mesa do 1200 kg dnevno za garnizon Maribor za mesec november 1920*-'proti fjMožiivi kavcije od 40:000 K, se v$ši dne 11. oktobra db 10. uri dopoldne pri Mariborski pukovski okružni komandi. 807
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri
Pèfer H@chnegg®r In dr.
HUmSOR« KorožUa cesta 4© -53. Prodaja tudi proti mesečnemu odplačilu. 532
51911100
etate® tènie® (garnele)
ObiekO «ohm o dearanwn« htjmm
' merile	';i:
cm mm I rtoie® zs trg
uULIUIIU !	gotne kosare
V r,>.raiisti galant.' blago ter vrvi Iz grave li ©»©pile
kupit® naìeineie grl
Jakobu Lah. Maribor
GLAVNI TRG 2.
805
»SCUCE HMELJ
vsako množino kupole kakor običajno vsako feto tudi sedaj letos ?9i
RudöSf Povec« vetotriac v Mostriti
p3 svojih zastopnikih vvsledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rož. dolini, Šmartno ob Paki in Mozirje za Gor. Savinjske dolino. Producenti se naj blagovolijo obrniti direktno na kupovalee. kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja' odgovarjaj! Plačam srajdražje po dnevni ceni. Se priporočam	RUDOLF PEVEC.
znano m ;
da se v veletrgovini manufaktur neg a blaga
Karal-a Worsshe 2
v Meviboru, Gcjigodsk» ullca-
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
RBlveiil izb&ri po neinliiih ceneh
mvmiTBv
TRGOVINE
Naznanjam uljudno cen j. p. n. občinatru iz Maribora in okolice, d» usra a 1. oktobrom zopet otroril svojo
trgswlsi© z msRufakturnlm blagom.
Opirajoč se ca meje Bveječasno mano dobro ia reelao trgorsko poslovanje, upam, da mi bedo moji ce»j. odjemalci tudi še v prihodnje izkazali svoje zaupanje ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Josip Sušterit, - MARIBOR. - datili trg št. 17.
GOSPODARSKA BANKA I LJUBLJANI
Ci na - *
subskripelio delnic drtf-ge
m mm ■
emisi®.
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920, je sklenil v smislu § 7 pravi! na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavniee
z izdajo nadaljnih
10.000 Idi satis© čl delnic po
400 kron
nominalne vrednosti. Ob enem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji : o . s • w	■.	- i
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s K 400'— nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije ®SI@ delnico druge emisije.
3.	Kurz za optirane delnice znaša K 450’—, za neoptirane K 520*—. Polèg tega se mora plačati za vsako delnico znesek K 30'— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4. Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
5. Subskripcija se začne 27. septemera 1920 in traja do vštevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izknpilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridružuje popolnoma upravni svet Go* spodarske banke.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921, ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskrijbentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem -^plačanem znesku.
11.	Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah
mogle dodeliti
vembra 1920, tozadevni znesek, ozir, prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3 V*.	; et ii;uéùLxai L-.;	*
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil b dodéljenih delnicah.
14.	Kolikor znaša izknpilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu,
V LJUBLJANI, dne 14. septembra 1920.
Upravni svet
Gaspedarslte Ma « Uafcäjani.
JTO aoaciiivi ueimc ho muto »uuHJLriuontum prou vrmivi puiruu u »uubruuuouui začasna potrdile, o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso j jdeliti delnice ali pa ne v znèskp vplačane vsote ob subskripciji, se vrne 1. no- I
V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 5 delnic 1 glas.
762