Poštnina plačana v ciotovlnl
Maribor, petek 9. marca i»J4
Ste v. 56 Leto um. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo (n uprava; Maribor, Ooapoifca ut. 11 / Telefon uredništva 3440, oprav« 3456 Uhaja razen nedelje In praznikov vaak dan eb IB. uri / Velja meeečao prajemaa « upravi aJ po poiti 10 Din, dostavljen na dom IS Din / Oglasi po eenilat / Oglese oprojenea to« ogtasnl oddelek ^utra- v Ljubljani t PoStol iokovtf račun M. 11.400
11
JUTRA
S-JEkMEBS
Pregrupaciia svetovne politike
Zveza Pariz — Rim in Berlin—London
To, kar se je na tihem pripravljalo že dve leti, tako izgleda, se bliža nagli realizaciji: francoska in italijanska zunanja jjolitika išče novih poti, ustvarja se nov b!ok dovčerajšnjih največjih evropskih nasprotnikov in rivalov. Iz Pariza in iz Rima prihajajo glasovi o pobotanju »latinskih sester«. Za diplomatskimi kulisami je živahno: študirajo se nove uloge, suflira se na vse strani, režiserji poizkušajo sestave novih skupin. Pozorišča so Pariz, Rim, Praga, Bukarešta, Beograd, Dunaj, Budimpešta na eni in Berlin, Lcndon, Varšava na drugi strani. Morda pa je pozorišč še več, vsaj za e p i 1 o g e, in štejemo med nje na prvi strani lahko tudi Tokio, na drugi pa Moskvo in W a s 'h i n g t o n. V politiki ni nikoli nič stalnega, tudi v zunanji ne, dasi je vedno bolj konservativna in kontinuitativna kakor notranja. Vendar ne pride nobena sprememba, zlasti ne revolucionarna, preko noči; pripravlja se polagoma, ustvarjajo jo počasne, pa trdožive spremembe interesov in psiholoških razpoloženi.
Med Italijo in Francijo so obstojale ostre kontraverze že izza časov zedinjenja italijanskega naroda. Svetovna vojna jih je začasno potisnila v ozadje, ni jih pa odstranila. Fašizem jih je vžgal na novo. Bili so trenutki, ko je bila jeza na obeh straneh na ostrini noža. Toda naposled se je zgodilo drugače, kakor bi bil marsikdo pričakoval. Pariz in Rim sta se našla na dveh točkah, ki sta za njiju tako silno pomembni, da potiskata daleč v ozadje vsa nesoglasja. Vsa povojna fr-an-coska zunanja politika temelji izključno na strahu pred nemško revanšo. Ta strah je spiritus movens vseh njenih akcij: sili jo v boi proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, proti razorožitvi Itd. Dokler se je pa vsaj nekoliko lahko opirala na Anglijo ali je vsaj mogla upati, da jo bo London naposled razumel, je puščala Italijo ob strani, dasi ni zlasti v zadnjih dveh letih opustila nobene priložnosti, govoriti Rimu vabljive besede. Toda tekom časa se je izkazalo, da Anglija nima namena podnirati Francijo, ker ni v njenem interesu, da bi se še bolj okrepila.je iz zgodovine znano, da gre An-srlija samo enkrat v boi z enim in istim zaveznikom; drugič gre z njegovim nasprotnikom. Tako oslabi zdaj enega, potem drugega. Proti Franciji se London stalno ohlajuje; njegovo novo zanimanje se obrača proti Berlinu, obenem je pa vsaj doslej koketiral tudi 7. Rimom, dokler je bi! sprt s Parizom! Zlasti v razoro žitvenem vprašanju č;.ti Francija morečo osamljenost in .ii je pritisk Londona skrajno neprijeten. 1 u sc je treba zavarovati na vsak način!
Drugače, a vendar podobno je z 11 a-1 i jo. Operirala je dolgo % vsemi revizionisti, podpirala ie moralno Nemčijo v
vseh njenih stremljenjih, dokler ni spoznala, da je ta njena igra (ki nikoli ni bila iskrena), postala njej sami nevarna. Nemci so ji bili ljubi, dokler so bili daleč od njenih niej in dokler jim ni bilo treba ničesar dati. Zveza Rim - Berlin se je dala sijajno izrabljati za strašen j e Francije, za pritisk na Pariz, da bi se naposled v strahu p>red Nemčijo odločil za Italijo in ji dovolil uresničenje načrtov v Podonavju, na Balkanu in ji dal morda koncesije v kolonijah. Ko pa je Nemčija zahtevala od Italije prvo realno podporo in dokaz zavezništva v zadevi priklju čitve Avstrije, se je Rim prestrašil in žongliranja je bilo konec. Hinavstvo seje izkazalo kot hinavstvo. Tudi Nemci so to takoj spoznali. »Frankfurter Zeitung« piše že odkrito: »Italija je izkoriščala Nemčijo samo za pritisk na Francijo!« Danes se Italija ne boji ničesar bolj kakor Velike Nemčije na Brennerju in na Kairnskih alpah. In strah Pariza in strah Rima je tisti čudežni lep. ki ustvarja »latinsko bratstvo«. Seveda Italija noče v svojem krogu samo Francije, Francija pa ne samo Italije. Tja mora na eni strani avstrij-sko-madžarska zveza, na drugi pa mala antanta. Bo šlo? Menda ni taka preorien-tacija simpatična nikjer, zlasti ne v Jugoslaviji, Romuniji, Avstriji in posebno ne na Madžarskem. Toda češkoslovaški interesi se glede politike napram Nemčiji zaradi Avstrije docela krijejo z onimi Rima in Pariza.
Iz Prage prihajajo prečudne besede. Dr. B e n e š je dejal ameriškemu časnikarju K n i c k e r b o c k e r j u na vprašanje, če bi češkoslovaška vojska vkorakala v Avstrijo v primeru zmage narodnih socialistov ali vrnitve Habsburžanov: »Absolutno ne! Mi bomo storili to, kar bosta storili Italija in Franclja. Prepustili bomo zadevo velesilam. Pripravljen sem ravnati se po vodstvu Mussolinija. Veselili se bomo. če se mu bo posrečilo izravnati spor z Nemčijo.« Zato bo dr. Beneš tudi potoval v Ri m. Potem se bo po sporazumu med Parizom in Rimom reševalo podonavsko vprašanje. Kako? To bomo videli in nas zelo zanima. Toda sile. proti katerim se ustvarja nova grupacija »latinskih sester«, ne bo-d > držale rok križem. Dobili bomo zvezo Nemčije in Anglije, h kateri se bo Štela tudi P o 1 j s k a, ki gotovo ne bo šla v novo »latinsko« kombinacijo. Morda bosta stali zaradi J a p o n s k e. ki pošilja Mussoliniju častni meč, za to nasprotno grupacijo tudi Amerika in Rusija? Če bi se to zgodilo, bi dobili zvezo štirih nai-večjih velesil sveta proti »latinskima sestrama« in »rumeni nevarnosti«. Zaenkrat so to seveda samo možnosti velikih obrisov. Morda bo uresničenje deloma ali docela drugačno. Težkoč je na vseh straneh še veliko.	_r.
Francija, Italija in Podonavje
Senzacionalne vesti iz Budimpešte Francija pripravljena na revizijo senžermenske in trianonske pogodbe? — Nesoglasja med posameznimi stališči
BUDIMPEŠTA, 9. marca. Pred sestankom Gombosa, Dollfussa in Mussolinija v Rimu se v glavnem razprav lja vprašanje, kakšno stališče bosta zavzeli Francija in mala antanta napram Mussolinijevem načrtu. Splošno se naglaša, da stremi Franclja za tem, da bi k tem pogajanjem pritegnila tudi malo antanto. Da se obvaruje in omogoči praktično sodelovanje med Av; strijo in Madžarsko ter malo antanto, bi bila Francija baje tudi pripravljena na delno revizijo senžermenske in trianonske mirovne pogodbe, pod pogojem seveda, da pri tem ne bi bil dotak-njen versajski dogovor. Nekateri politični krogi pa konstatirajo, da se interesi Francije in male antante v Podo-navju križajo, ker je glavni interes Francije v tein, da za vsako ceno prepreči priključitev Avstrije Nemčiji, do-čim stremi mala antanta izključno za tem, da prepreči povečanje italijanske ga vpliva v podonavskih deželah, pa četudi bi bilo potrebno to za ceno avstrijskega »Anschlussa«. V zvezi s tem poroča vladi naklonjen tisk, da je vest, po kateri naj bi Francija brez omejitve in okrnitve odobravala itali-
janske načrte v podonavskih deželah, popolnoma izmišljena. Posebej pa naglasa, da se kruto vara francoska diplomacija, če misli izvršiti pritisk na Avstrijo in Madžarsko v tej smeri, da bi se ti dve odrekli svojih zahtev napram mali antanti. Mussolini hoče vzpostaviti v podonavskih deželah pravilno ravnovesje. Normalne razmere v Podonavju pa bodo nastopile samo takrat, če bo Francija pripravila malo antanto do tega, da se bo odrekla svojemu absolutnemu antirevi* zionističnemu držanju.
RIM, 9. marca. Tu prevladuje po-nolno prepričanje, da je zbližanje med Francijo in blokom Italija - Madžarska - Avstrija gotova stvar, to pa zaradi tega, ker je poslanik de Cliaum-brun odpotoval iz Pariza v Rim prej kakor se je pričakovalo. De Chambrun nosi v Rim protipredloge francoske vlade, ki predvidevajo skupno gospodarsko eksploatacijo severne Afrike. Francija je torej že načela vprašanje razširitve italijanske kolonizacije v severni Afriki in pričakuje, da ji bo za to šla Italija na roko pri podonavskem problemu.
Belgija se približuje Nemčiji?
VELIKO VZNEMIRJENJE V PARIZU ZARADI GOVORA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA BR0UCQUEV1LLA.
PARIZ, 9. marca. V vladnih krogHi je imel neugoden odmev govor belgij5 skeea ministrskega predsednika Brouc quevilla, ki ga je imel v senatu. Zlasti so neugodno odjeknili oni odlomki, v katerih je belgijski ministrski predsednik naglasil, cla versajska mirovna pogodba praktično več ne obstoja in je treba s tem dejstvom računati, če se hočejo voditi z Nemčijo pogajanja o razorožitvi. Uvodoma je ministrski predsednik v svojem govoru omenil, da ni nobenih ovir, da se ne bi Nemčija oboroževala po svoji volji, ker tudi ni nikogar, ki bi jo mogel na neki pravni bazi prisiliti, da se ne sme obo-roževati. V tukajšnjih političnih krogih
komentirajo značilne izjave ministrskega predsednika s strahom, da ne bi njegov govor bil nekak uvod v posebna pogajanja Belgije z Nemčijo in ne bi zaradi nemške nevarnosti sledila Poljski ter na ta način obvarovala svoje meje. Tak sporazum med Belgijo in Nemčijo bi bil hud udarec za Fran cijo; bil bi sto krat hujši, kakor je bil nemško-poljski pakt o prijateljstvu. Zaradi tega bo zunanji minister Bar-thou odpotoval v Bruselj samo zato, da pregovori Belgijo. Izgleda tudi, da se je situacija v Belgiji, odkar je zasedel prestol kralj Leopold, precej spremenila in da je pričakovati s te sira!’’ celo presenečenja.
Proračun prometnega ministrstva sprejet
Papenovo potovanje v Rim
/'RIM, 9. marca. Nemški podkancelar von Papen ho prispe! 14. t. m. v Rim in bo nadaljeval pogajanja s predstavniki Vatikana, ker je odpotoval iz Ri-u’a Hitlerjev poslanik Butniann. Iz-J?ledi za sporazum med Nemčijo in Va *'kanom so večji, kakor so bili, in je Prav radi tega nemška vlada sklenila P°gsjanja pospešiti. V ta namen potu-Je von Papen v Rim, vendar se ho |lred pogajanji z Vatikanom sestal še l Mussolinijem in drugimi predstavni-l{' italijanske vlade. Možnosti sestanka v.0n Papena z Dollfussom v Rimu, priplujejo italijanski politični krogi ve-
liko važnost, ker bi bilo s tem posredovanjem italijanske vlade mogoče doseči prvi poizkus za ustvaritev direktnega kontakta med Dollfussovo in Hitlerjevo vlado. Von Papen bo ostal v Rimu več dni in mu bo tako mogoče iz bližine opazovati ženitev Dollfussa 7 Mussolinijem.
FRANCIJA IN TUJI DELAVCI.
PARIZ. 9. marca. Na seji finančnega odbora je poročal včeraj minister za de* lo Maniuet o vladnem predlogu zakona o zaposlevanju tujih delovnih moči. Zakon bo uskladen ■/. odredbami o pobijanju brezposelnosti.
GOVOR POSLANCA DR. PIVKA. — ZADEVO POGODBE O GRADNJI ŽELEZNIC BODO PREISKALI STROKOVNJAKI.
kazoval, da pri proračunu, ki znaša za te gradnje 1200 milijonov dinarjev, država pač v nobenem primeru ne mo re biti oškodovana kar za SOft milijonov. Naposled je pa izjavil, da se bo zadeva temeljito preiskala in bodo končno razsodbo v tem sporu izrekli strokovnjaki. Ob 22, uri je bil nato pro metni preračun sprejet.
I3EOGRAD, 9. marca. Včeraj se je ves dan nadaljevala v narodni skupščini burna debata o proračunu prometnega ministrstva. Izmed slovenskih poslancev so govorili Alojzij Dimelj o potrebi gradnje spojnih železnic v Sloveniji, dr. Rape o potrebi povečanja skrbi za razvoj letalstva in dr. Ljudevit Pivko o položaju uslužbencev železnic. V obširnem govoru, ki je vzbudil veliko zanimanje je orisal dr. Pivko bedo železničarjev, zlasti delavcev v delavnicah in se zavzel za iz boljšanje, kakor tudi za novo postajno poslopje v Gornji Radgoni. Po raznih drugih govorih se je oglasil zopet biv ši prometni minister in poslanec inž. j Andra Stanič, ki je vztrajal pri svoji prvotni obtožbi ministra inž. Radivoje-j viča zaradi pogodbe s firmo Batignol ! o gradnji železnic. Odgovoril mu je mi nistrski predsednik llzunovič, ki je do
POLJSKA NOTRANJA POLITIKA.
VARŠAVA, 9. marca. Poljska politika stoji močno pod vtisom narodnega socializma v Nemčiji in vedno bolj postajajo vidne tendence, stremeče po avtoritativnemu režimu. Vlada je že sedaj predložila parlamentu zakon o širokih pooblastilih v političnih zadevali, doeim jih o gospodarskih že ima.
V	javnosti se pa Oglašajo celo predlogi, naj se tud na Poljskem uvede nn-rodnosocialistlčni sistem.
Stran ?.
Dnevne vesti
Druga redna seja mestnega občinskega sveta
Mestni župan g. dr. Franjo Lipold je .sklical drugo redno sejo mestnega občinskega sveta mariborskega za četrtek 15. t. m. ob 18. uri v mestni posve* tovalnici. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. Kakor je iz dnev nega reda razvidno, je zaprosilo za sprejem v občinsko zvezo in za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo 67 prosilcev. Nadalje bo občinski svet razpravljal v prvem odseku o raznih personalnih zadevah, v drugem odseku pa bo rešil najbrže več prošenj za podelitev starostne podpore po pravilniku o podpiranju onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot. Precej važnejših zadev pa ima gradbeni odsek.
Tako je na dnevnem redu med drugim sprememba hišnih številk, pisava uličnih imen, sklep o prispevku za gradnje novih cest po gradbenem zakonu, prošnja zidarskih mojstrov glede utesnitve njih področja v pomeriju mestne občine mariborske, načrt planiranja terena v koroškem predmestju, določitev' mestnih predelov za zazidavo z industrijskimi zgradbami, sprememba ulične regulacije ob Zrinjskega trgu. Zelo aktualni bodo nadalje sklepi o zvezi Marijine ulice, Slomškovega trga preko ulice Ob jarku in opustitev zveze preko Jurčičeve ulice, kakor tudi ureditev ovinka Tatten-bachove in Kopališke ulice ter odstranitev kostanjevih dreves in nadomesti tev z drugim drevjem.
Finančni referent bo predložil občinskemu svetu več prošenj za oprostitev mestnih davščin in predlog o naknadni odobritvi posojila za nadzidavo drugega nadstropja delavskega azila in javne Borze dela. Za dovolilo za obrt gostilne je zaprosilo 15 prošnji-kov, Mestna podjetja pa bodo predložila občinskemu svetu predloge o ureditvi dopisovanja pri MP in predlog za zadevno spremembo statuta ter predlog o odobritvi namestitvenih pogodb pri M P.
Izjava g. gen. Rudolfa Maistra. V letošnji 19. številki mariborskega nemškega socialno-demokratskega lista »Volks-stimme« je minister v pok. g. dr. Vekoslav Kukovec omenil, da sem mu za dopis, ki je izšel v »Borbi« z naslovom »Narodni škandal« in ki mimogrede omenja tudi njega — osebno odgovoren. Izjavljam, da do prejema pisma ministra v pok. g. dr. Kukovca o imenovanem dopisu v »Borbi« nisem nič vedel, pisec tega dopisa pa mi je neznan. Izjavljam dalje, da z »Borbo«, ki jo je minister v pok. g. dr. Kukovec v meni poslanem pismu sicer imenoval moj list, nimam — razen da sem njen naročnik — nobene niti sotrud-niške niti lastninske skupnosti in zato pri njej tudi nobene odločevalne besede. Iz teh razlogov moram seveda odkloniti vsako odgovornost za pisanje »Borbe«, ali katerega si bodi drugega političnega lista, pa naj bo to pisanje naslovljeno na katerokoli osebo in v kakršnikoli formi, razen, če bi bila pri tem prizadeta moja narodna organizacija, kar je pa tukaj iz ključeno. Rudolf Maister, div. gen. v p.
Poslovilni večer! Častniki mariborske garnizije priredd 10. marca t. 1. v prosto rrh Kazine odhodnico polkovniku Milivoju Popadiču in podpolkovniku Nikoliču. Vs> znanci in prijatelji odhajajočih Častnikov vljudno vabljeni.
Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino sta napredovali učiteljica Jelena Ravniharjeva v Framu in Angela Bavdc-kova v Leskovcu.
Premestitve v poštni službi. Pri ptujski pošti sta postavljena za dnevničarja France Benčič in Jože flaj§; premeščena pa je iz Slatine Radenci v Ptuj uradnica Pavla Kurinčičeva.
V počastitev spomina blagopokojnega gospoda dr. Frana Jankoviča, je daroval g inšpektor dr. Fran Ratej iz Ljubljane azilnemu skladu Protituberkulozne lige v Mariboru 200 Din. za kar iskrena hvala!
V petek !!! SVENGALI!!! v Veliki kavarni.	-	'	'
A .A ' v
Klub književnikov v Mariboru. Sestanek jutri v soboto 10. tm. ob 20. uri v Grajski kleti.
Protituberkulozna liga v Mariboru se Krajevna organizacija Jugoslovanske gg. zdravnikom in nameščencem OUZD nacionalne stranke, propagandni odsek, v Mariboru iskreno zahvaljuje za daro- j jma Sejo v ponedeljek. 12. marca ob 20. vani znesek 775 Din. ki ga je prejel grad- j lirj »pri lokomotivi« na Frar.kopanovi beni sklad PTL namesto venca na grob j cesti. Pridite točno in polnoštevilno! blagopokojnega šefa zdravnika gospoda { občinska organizacija JNS Maribor,
dr. Franja Jankoviča.
Vsako beračenje je prepovedano. K:r
so nekateri našo notico v našem listu pod naslovom »Meščani pomagajte pobijati varnostnim oblastem delamržnost!« razumeli tako, da je dovoljeno tistim, ki imajo posebne izkaznice ali takozvane razvidnice, izdane jim od pristojnih občinskih uradov, beračiti in prosjačiti, pojasnjujemo, da je pri nas vsako beračenje po zakonu sploh prepovedano. Razvidnice, ki jih je izdal brezposelnim v Mariboru socialno-politični urad služijo v prvi vrsti njemu za evidenco o brezposelnih. v drugi vrsti pa, da varnostni organi vse take brezposelne, ki se ne morejo izkazati z razvidnico, odgonskim potom odpravijo iz mesta. Razvidnice, ki jih izdajajo pristojni občinski uradi brezposelnim, torej ne služijo kot izkaznice za beračenje, marveč za kontrolo o brezposelnih in za pobijanje delamrž-nosti. Ce hočemo torej delamržnost vsaj deloma odpraviti, je dolžnost slehernega meščana, da zhteva od ljudi, ki vkljub prepovedi trkajo na vrata usmiljenih meščanov, razvidnico, in če take razvidnice nima, ga prijavi prvemu stražniku.
Pomladanska potovanja z luksuznim parnikom »Kraljica Marija«. Bliža se čas dopustov. Ne mučite se preveč z načrti! Najidealnejši spored je in bo krožno potovanje v orient z največjim potniškim parobrodom »Kraljica Marija«. Solnce in svetloba, krasota morja in pokrajin, obilica uživanja in doživetja! Velike pomorski prednosti »Kraljice Marije« in prvor vrstna oskrba in prehrana se zelo cenijo tudi v tujini, in dve krožni potovanji sta letos že popolnoma zasedeni s tujimi skupinami. Od 9. do 24. aprila sledi velikonočnemu potovanju belgijskih turistov izlet v Grčijo do Carigrada. Obiskana bo-
IV. okraj, ima v soboto, 10. t. m. ob 20. uri v gostilni Benko, Koroška cesta 56. svojo redno odborovo sejo. Udeležba odbornikov obvezna.
Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 9, uri v Narodnem domu (dvorana nad odrom, dohod iz Kopališke ulice). Vsakdo je dobrodošel.
Pevski zbor Počitniške zveze priredi v sredo. 14. t. m. ob -0. uri v unionski dvorani dobrodelni koncert v korist pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora. Požrtvovalnost mladine, ki sodeluje pri tem koncertu, je vsega uva-ževanja -vredna, ker hoče mladina tudi s svoje strani doprinesti svoj del k omi-Ijenju bede v Mariboru. Idealno stremljenje mladine zasluži vsekakor, da se mu občinstvo oddolži z mnogoštevilnim po-setom koncerta. S tem se bo naša mladina vzpodbudila k nadaljnim človeko, ljubnim žrtvam, pomagano pa bo tudi številnim brezposelnim delavcem ir. njihovim družinam.
Prednjaška seja Sokola Maribor II. Pobrežje. bo v soboto 10. marca t. I. ob 20. uri v šoli. Za prednjake strogo obvezno.
Hišnim posestnikom! V soglasju z vodstvom Društva hišnih posestnikov v Mariboru vabimo vse gg. hi’.ne posestnike, da izvolijo izvesti zastave v soboto in nedeljo o priliki kongresa vojnih invalidov, zborovanja rezervnih častnikov in vejnih dobrovoljcev ter velikega zbora boicev Jugoslavije. Pripravljalni odbor »Boja«.
I ~ »Triglav« ima svoj drugi redni letni občni zbor dne 10. marca 1.1. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Začetek ob 20. uri.
Mariborčani, v soboto zvečer k Sv. Le
tfe; gledaSIfSe
REF’ TfV-v
Petek, 9. marca ob 15. uri »Deseti brat«. Proslava 90-letnice Jurčičevega rojstva. Dijaška predstava. Globoko znižane cene (od 10.— Din navzdol). Sobota, 10. marca ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike Dru-zovičeve. Red B.
edelja, 11. marca ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin. Otroška predstava pri najnižjih cenah. (Sedeži po Din 10, 8, 6. 4: stojišča po Din 3 in 2.) Ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike DruzOvičeve. Red C. »Vijolica z Montmartra« je v Mariboru dosegla nenavadno velik uspeh, kar je v veliki meri zasluga odlične članice zagrebške opere Erike Druzovičeve, ki poje pri vseh predstavah te operete naslovno vlogo. Prihodnji uprizoritvi tega dela bosta v soboto, 10. tm. za red B ter v nedeljo, 11. tm. za red C.
Otroška predstava po najnižjih cenah (sedeži po Din 10, 8, 6, 4; stojišča po Din 3 in 2) je v nedeljo, 11. tm. ob 15. uri. Uprizore izredno zabavno pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, ki se je že nekolikokrat predvajala pred nabito polnim gledališčem. Ulogo Mrvarja igra pri tej predstavi M. Furjan.
Drama je naštudirala Golievo pravljično igro »Jurček«, in bo njena premiera prihodnji teden. Obenem pričenja študirati najnovejše delo mariborskega podžupana in književnika R. Golouha »Od zore do mraka«.
Prihodnja glasbena premiera bo For sterjeva opera »Gorenjski siavček«.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hudo spanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joseio-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Joseiova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri mečnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-
......_________________________________   ,	karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Jo-
do.vsa večja pristanišča in zgodovinski nartu v Slov. gor.! V soboto 10. t. m. bo j sefova« grenčica se dobi v vseh lekar-kraji. Je vožnje se udeleži tudi večja sku i v Sokolskem domu pri Sv. Lenartu v Slo j lladrogerijah in špecerijskih trgovinah, pina Švicarjev. Cene tega potovanja so I venskih goricah »Jadranski večer«, ki ga ^-----------—
izredno reducirane ter znašajo 3.700 Din.1 prjredi novoustanovljeni krajevni 63.-; Službeni list dravske banovine objav-Naslednje potovanje vodi dvovijačni par- 5or jadranske straže. Prireditve pri Sv. j ija v 19. letošnji številki: Pravilnik o knji nik »Kraljica Marija« v Času od 1. do 22.; Lenartu so ostak: marsikateremu Mari- j gah gradbenopravnih obveznosti; dopol-
maja v Egipt, Sirijo in Palestino. Razen izletov v Kairo, Memphis, Sakkaro, Gi-zeh (Cheopsova piramida, sfinga, grobnica Tut-ench-Amuna), Libanon, Damask (mošeja Amajaden, svetovnoznani bazarji), Jeruzalem, Betlehem. Jeriho. Mrtvo morje, Nazaret je predviden tudi o-bisk levantskega sejma v Tel-Avivu. Vozna cena od Din 5.000— naprej. V vozni ceni so vključena vožnja, kabina, oskrba na brodu, kopeli v kadeh in krovni sedeži. Vozne cene se razliknjeo samo po legi in velikosti posameznih kabin. Izleti na kopnem se zaračunajo posebej. Prijave, rezervacije kabin (čim preje tem bolje) vplačila, oskrba viz in valut, točni prospekti pri »Putniku«. Maribor, Aleksandrova cesta 35, Tel. int. 21-22.
Šolska produkcija. Glasbena šola Narodnega železničarskega društva »Drava« priredi v nedeljo, 11. tm. ob 4. uri
borčanu v najlepšem spominu. Zato je nitev pravilnika o bolnišničnih taksah za
vredno, da te spomine osvežimo m pohitimo v čim večjem številu v srce Slovenskih goric, kjer nas bodo zopet toplo sprejeli prijazni Šentlenarčani. Iz Mari-bora bo vozil v soboto zvečer ob 18.15 z Glavnega kolodvora avtobus, ki bo druž bo, če bo štela vsaj 10 članov, po končani prireditvi zopet prepeljal v Maribor za izredno nizko ceno tja in naza.; 26 Din.
Samomor milijonarja. Sinoči je izvršil v Novem Sadu samomor 29-letui inž. Bogdan Dundjerski, sin večkratnega novosadskega milijonarja. Pred usodnim dejanjem je spremil še starše v kino, nato pa se je podal v svojo sobo. kjer si je z britvijo prerezal najprej žile na roki in nato še vrat. Ko so prišli starši domov, so ga našli ležati v mlaki krvi že mrtvega. Zapustil je tri pisma, naslovljena na ženo, šoferja in policijo. V nobenem
popoldne v mali dvorani Narodnega do- pislllu pa ni navedel vzroka in se sodi.
ma interno produkcijo učencev, h kateri so povabljeni starši učencev in drugi prijatelji glasbe.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 9. marca ob 20.15 predava g. glavni urednik Radivoj Rehar o veleaktualni temi: »Pomen narodnosocialističnega gibanja za Evropo«.
Pozor! Propagandni odsek krajevne organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke za V. okraj, priredi v soboto, dne 10. marca ob 20. uri v prostorih gostilne »Pri lokomotivi« na Frankopanovi cesti svoje prvo politično predavanje. Predava Franjo Cerkvenič o temi: »Zakaj sem član Jugoslovanske nacionalne stranke?« Udeležba odbornikov obvezna! Dobrodošli somišljeniki in prijatelji
organizacije!
Strelska družina Tezno. Nu splošno zeljo je zadnji dan strelske tekme v nedeljo 11. marca od 9.-13. ure v osnovni šoli. Razglasitev uspeha in razdelitev nagrad pa v soboto 17. marca ob 20. uri i v gostilni Felič.
da je izvršil samomor v duševni depresiji.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 10. t. m. Ob 12.15: koračnice na ploščah; 12.45: poročila; 13: čas, nekaj okroglih za boljšo voljo; 18: predavanje o Mariji Antoinetti, predava prof. Marja Boršni-kova; 18.30: zabavno predavanje; 19: ljudski nauk o dobrem zlu; 1930: zunanje politični pregled, predava dr. Jug; 20: nrenos operete, v odmoru čas in poročila.	_____
Grajski kino. Od danes dalje >Bodi moja«, zabavna, krasna opereta. Gustav Fiohlich. Catnilla Horn.
Kino Union. Od danes dalje razkošna opereta »Dvorec na jugu«. Film sijajnega petja. V gl. vlogi L. liaid, V. de Ko\va in P. Kemp.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez mu je izdatno iztrebljenje Črevesa, kar povzroči ugoden ob 5utek olajšanja.
zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in bolnišnicah ambulancab: odstop deviz v avstrijskih šilingih Narodni banki; naredbo o uporabi v občinskih proračunih za leto 1933, za občinski kme tijski sklad določenih zneskov; naredbo o obveznem vlaganju ribjega zaroda: razglas o novih volitvah v občini Sv. Križ pri Kostanjevici; razpis o roku za zamenjavanje bankovcev, odtegnjenih iz prometa; objavo o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 v občini Zakotu; objavo okrožnega urada glede zaostankov neplačanih zavarovalnih prispevkov iti drugo. Tej številki je priloženo tudi abecedno kazalo za 2. polletje 1933.
Sirov napad. Ko se je danes zjutraj okrog 3. ure vračal po Trubarjevi ulici proti domu zasebni uradnik Edvard Sessler. so ga napadli neznani moški m ga poškodovali tako hudo na glavi, da so ga morali poklicani reševalci prepeljati v bolnišnico. Zločinske storilce zasleduje policija.
Nezgoda pri delu. V Vrbanovi ulici stanujoči 19-letni delavec Jože Liponik je pridelu padel in dobil hude notranje poškodbe. Poklicani reševalci so morah ponesrečenega delavca prepeljati v bolnišnico.
Današnji trg za ribe je bil precej dobro založen. Prodajali so sardelice P° 14 Din, mole, borbone in aziale po 26 Din, školjke pa 12 Din, žive donavska krape pa po 18 Din za kilogram.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.2 stopinji C pod ničlo, minimalna temperatura je znašala 2.4 stopinji C pod ničlo; barometer je kazal^ pri 12.9 stopinjah 738,8, reduciran pa 737.2; relativna vlaga 94; od včeraj na danes je padlo 3.6 mm padavin. Vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo.
v Maribor u, dne 9. HI. 1934.
in mw—u—i
gali vsi stanovi in razni »strokovnjaki«. Grešilo se je na račun gozdov, celote in bodoče generacije. Najtežje pri vsem tem pa je, da se bodo za storjene napake in grehe morali pokoriti nedolžni potomci. Gozdovi nas med drugim opominjajo tudi s povodnjimi, da se mora na čisto gozdnem zemljišču povsod in vedno zadržati ali odgojiti pripadajoča zaloga lesa. Gozdno zemljišče brez pravilno razdeljene popolne zaloge lesa je nepopoln in pohabljen gozd. Gozdovi v pravem smislu besede nam dokazujejo in nam bodo dokazovali, da je popolnoma napačno mišljenje, da dajejo dohodke recimo šele vsakih sto lot. Kajti dohodek dona-šajo gozdovi vsako leto v obliki obilnega prirastka lesa in neprestanih navedenih koristi. Poleg tega moramo vedeti, da se uničer. gozd ne da več obnoviti in spraviti v normalno stanje niti v sto letih. Z gozdovi moramo razpolagati po
Slanic naših gozdov in povodnji
Narodnogospodarski pomen in hidrološke funkcije gozdov — Predavanje prof. inž. Stanka Sotoška na 4. diskusijskem večeru starešinskih društev ,Jadrana“ in „TrigIava“
Diskusijski večeri starešin akademskih društev »Jadrana« in »T r i -glava«, ki se vrše vsak prvi torek v mesecu, so se že dobro udomačili, o čemer najbolje priča izredno dober obisk zadnjega sestanka, ki je bil pretekli torek v lovski sobi pri »Orlu«. Zanimanje članstva je tem večje, ker skupno vodstvo teh večerov stalno skrbi za to, da je vedno na razpolago dovolj predavateljev, ki obravnavajo zanimiva in aktualna vprašanja iz vsakdanjega življenja.
Na četrtem diskusijskem večerih ki ga je vodil podpredsednik pripravljalnega odbora g. notar dr. Šorli in kateremu je med drugimi prisostvoval tudi prosvetni inšpektor banske uprave g. prof.
Vrhovnik iz Ljubljane, je predaval starešina »Triglava«, profesor naše gozdarske šole g. inž. Stanko So t osek o temi »Stanje naših gozdov in povodnji«. Predavatelj nam je v svojih zanimivih izvajanjih slikal stanje naših gozdov, njih narodnogospodarsko vrednost in zlasti njih hidrološke funkcije. Strašne povodnji zadnjih let so nas napotile k temu. da smo začeli razmišljati o vzrokih teh katastrofalnih poplav. Pri tem se je znova spoznal veliki hidrološki pomen gozdov, ki v veliki meri vplivajo, večkrat celo odločilno, na množino vode in še bolj na hitrost in na razdejanja odtekajoče vode. 'V ogromni večini primerov more biti le gozd trajen regulator dotoka, odtoka in razdelitve vodovja.
Zato je tudi dolžnost države in celokupnosti, da največ pozornosti posveča ohra njenju naših gozdov. Gozd nima samo začasne vrednosti, niti nima važnosti sa-'iio za posameznike. Gozd je lastnina vseh prejšnjih rodov, današnjega rodu in v$eh bodočih. V gozdu mora ostati stal-na temeljna glavnica, v celoti neizprc-■nenljiva, vedno živa.
Tembolj je obžalovati, da se je trgoma in industrija lesa v naših krajih v Povojnem času mogočno razvila le z mre varenjem mnogih tisoč hektarjev gozda.
Brezobzirno so sekali in delali z gozdovi. kot z njivo pšenice. Postopalo se ie popolnoma nasprotno smernicam prave gozdne politike in gozdne ekonomije.
Mnogi so podirali brezobzirno, da po-bašejo kolikor se pač da. preden jih zaseže agrarna reforma. Dobiček so sprali v svoje žepe večinoma tujci. V kombinirano življenje naših gozdov so pose-
določenem načrtu s ciljem, zadržati stalno normalen gozd. Vse gozdove brez ozi ra na lastnino moramo smatrati in jemati za celoto, ki naj daje maksimalne trajne letne donose.
Aktualno in zanimivo predavanje je vzbudilo pri poslušalcih vsestransko pozornost, kar je pokazala tudi sledeča živahna debata, v katero so posegli med drugimi gg. župan dr. L i p o 1 d , prvi državni tožilec dr. Jančič, dr. Toplak in inž. K a r b a. Župan dr. L i p o l d je v svojem govoru podčrtal veliko važnost strokovno izobraženega gozdarskega osebja, ki je edino v stanu ohraniti naše gozdove. Zaradi tega je dolžnost nas vseh, da zasiguramo naši gozdarski šoli, ki je v najlepšem razvoju, nadaljnji obstoj in napredek. Gozdarska šola je za naše mesto tem večjega pomena, ker smo sredi velikih gozdnih kompleksov, katerim bo treba posvečati vedno večjo pažnjo. Županove besede so bile sprejete z velikim odobravanjem in je bilo sklenjeno, da sc bo vedno in povsod s strani članov delalo na to, da se pomaga naši gozdarski šoli preko njenih začetnih težav in neprilik. Gozdarska šola je za naše mesto in njegovo okolico brez dvoma življenjskega pomena.
Delo krajevne organizacije JNS za V. okraj
K sobotnemu predavanju dr. Fr. Corkveniča: ,,Zakaj sem član lugoslovanske nacionalne stranke**
Malo delov periferije mariborskega mesta je tako obljudenih, kakor V. mestni okraj; saj šteje okoli 3000 volilcev. Če bi. hoteli to množino prebivalstva označiti grafično z barvami z ozirom na poklic, dobili bi pisano sliko. Iz brezposelnih, preko delavstva vseh strok, nameščencev državnih in javnih vseh vrst, tja do obrtnikov, trgovcev in tovarnarjev sestoji ta živi mozaik. Prevladuje pa v njem barva malega človeka. Tu je veliko torišče za javno in podrobno delo. Ti centri malega človeka se ti dozdevajo kakor plodovita, a slabo obdelana njiva. Naš greh je, da gremo z veliko površnost jo preko teh oranic, zasejemo tu pa tam kako zrno — ne dovolj skrbno — ne, da bi gledali, kako uspeva in kakšen sad ob rodi. Pozabljamo radi, da je naš delavec zraven našega kmeta jedro naroda, da izhaja iz njega doberšen del inteligenčnega sloja. Posledica naše brezbrižnosti je, da ti mali ljudje tavajo neuravnovešeni, brez vsake moralne opore, prepuščeni samim sebi, iz pokreta v pokret, in postanejo predmet izkoriščanja političnih desperatov.
Krajevna organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke V. okraja si je nadela
nalogo, da obdela temeljito to ledino iz nacionalnih in socialnih vidikov. Ob ustanovitvi si je zapisala na svoj prapor geslo: »Socialno na levo, nacjonalno na desno, brez kompromisov, a po sredi iskrenost in poštenost!« Pripravljena je priboriti slehernemu članu pravice, ki mu gredo po naravnem in pisanem zakonu; lajšati bedo svojim najbednejšlm članom. V nacijonalnem pogledu hoče zbuditi v svojih pristašeh smisel za državo in narodno zavest. Hoče, da se vsak njen član s ponosom zaveda, da je Jugoslovan, da je državljan velike Jugoslavije, na svoji zemlji svoj gospod. Prikazati hoče svojim elanom veliko dobrino urejene države in dolžnost slehernega, delati v lastnem interesu pri ureditvi te države.
Kraj. org. je posegla takoj globoko v živelj V. okraja. Z ne celo stotino članstva je dne 4. februarja imela svoj ustanovni občni zbor. V teku enega meseca se je to skromno število povišalo na 300 članov. V svoje vrste vabi vse one, ki so dela zmožni in delavoljni; one, ki so pristaši programa JNS pa tudi one, ki niso pripadali njenim vrstam in bili zapeljani — ne po lastni krivdi — na stranpo-
ti. Da to svojo nalogo izvede,-si je ustanovila propagadni odsek, ki bo z vsemi silami, tudi z živo besedo, ponesel program JNS med mase prebivalstva V. okraja. V soboto 10. 3. predava član K. o. dr. Fr. Cerkvenič: »Zakaj sem član Jugo slovanske nacionalne stranke?« Pri tem predavanju naj ne manjka noben član organizacije. temveč vsak naj še pripelje prijatelja s seboj.
Ne stojte ob strani brezdelni, samo s kritiko! Stopite v organizacijo, kjer je mesto in prilika, da obrazložite. vse nevšečnosti in s tem pripomorete tako v stranki kakor v javnem življenju k izb o! j šanju razmer!
Pilil
Mladi harmonikarji »Pomladka Rdečega križa« iz Maribora prirede pod vodstvom g. Šušteršiča 11. marca v tukajšnjem mestnem gledališču dva koncerta. Prvi za mladino ob 2. (14.) uri, drugi pa ob pol 17. uri.
Pravočasno izsleden tat. Pri posestniku Trunku v Cvetkovcih se je pojavil pretekli ponedeljek mlajši človek, ki je prosil podpore, češ, da je brezposeln. Videč, da so domači pri delu. je porabil priliko in ukradel iz omare 3000 Din gotovine in naglo izginil iz hiše. Nato si je najel voznika, da ga prepelje v Ptuj. Kake tri ure pozneje je prišel Trunk tatvini na sled, podal se je na orožniško postajo pri Veliki Nedelji in tatvino prijavil. Orož niki so med tem tudi izvedeli, da je voznik z neznancem na potu proti Ptuju. Obvestili so telefonskim potom ptujsko orož niško postajo, ki je odposlala patruljo, da izsledi voznika z neznancem. Patrulja je dospela prav v trenutku, ko je namerava! neznanec odpotovati z brzovlakom proti Zagrebu. Sledila je aretacija in so orožniki ugotovili, da je neznanec — tat identičen z Janušem Popovičem iz Beograda. ki je bil izpuščen šele pred kratkim iz mariborske kaznilnice, kjer je odsedel eno leto ječe. Ukraden denar, razen 30 Din, so pri njem našli. Ekskorti-rali so ga v zapore okrajnega sodišča v Ormožu.
Policijske vesti. Policija je prijela 34-letnega brezposelnega trgovskega pomoč nika Jožefa Nassa iz D jakova, ker je beračil od hiše do hiše v vinjenem stanju in postal nasilen, če ni dobil podpore. Naberačen denar je zapil v gostilni. Nasilneža so izročili sodišču.
kak Babelj:
Smrt Dolgušova
Frontna linija se je pomaknila bliže k mestu. Okoli poldneva je pridirjal mimo "as Smišljajev, grozni načelnik četrte di-V!zije, ki se je zavit v črn plašč sam sam-Ca* spuščal v boj in iskal smrti. Med di-'°m mi je krikr.il: »Naše komunikacije Pretrgane. Radziwilo\v in Brody so v .Kniu ...« in odvihral je mimo, ves črn. '' j^tljenimi zenicami.
. ravnini, gladki kakor deska, so se ^vršcale hrigade. Solnčni žarki so se .opali v purpurnem prahu. Ranjenci so ^ z>nalj po jarkih. Usmiljenke so polegale Afo tV’ in po,K,asno prepevale. Izvidniki 'skar Bide so križarili po poljani ter priklJ^irtve in ranjene. Afojnka se mi je da t/a’ na dva koraka, jahal mimo in ne
»Len g,av0’ cleja,: dve. p s? nam zagrodll. Kakor dvakrat
stili. Bo’lV'J0- c'a *10c^0 'Zelnika preme-Poiia^Vniki mu baje ne zaupajo ...«
' od
daleč So se Približali lesu tri vrste
spojnice nvS 'n ne^je blizu razpostavili Njih sikan' g*e sikajo, požvižgavajo, gle vrtaj()]e nara^a d° neznosnosti. Kro-od neS^lio. rijejo po njej, drhteč dir polka ] n°St'- Vutjagajčenko, koman-ie namaii 'e Sm'r^a' na solnčni pripeki, Sedel je nV kriknil in se predramil. eskadr<)nn aTnja *n odjsihal k glavnemu "cudobn' • "ICC ,mi je ,li*° Hakremženo. če prof A 'Tanec 'c zapustil na njem rde -»p, f-. ’ zepe imel polne sliv. rasJ' SUl «
pe^o, »lep;i vol«
'e dejal srdito in izpljunil a reč! Timoška, razvlj zasta-
»Ali gremo?« je vprašal Timoška, vzel drog iz stremena in razvil zastavo, na kateri je bila narisana zvezda in je na njej pisalo nekaj o lil. internacionali.
»Bomo videli,« je dejal Vutjagajčenko in mahoma divje kriknil: »Dekleta, na konje. Eskadronci, skličite ljudi!...«
Trobentači so raztrobili alarm. Eskadroni so se razporedili po kolonah. Iz jarka je izlezel ranjenec, si zakrival lice z dlanjo in dejal Vutjagajčettku: »Taras Grigorjevič, jaz sem delegat, ali naj mi ostanemo tu ...«
»Vas bomo že spravili od tod,« je zamrmral Vutjagajčenko in spodbodel konja, da se je vzpel na zadnje noge.
»Nam se pa kar zdi. Taras Grigorjevič. da nas ne boste,« je zaklical ranjenec za njim.
»Kni sanjaš?« se je obrnil Vutjagajčen-ko. »Ne bom vas zapustil« in dal ukaz za odhod.
I edaj je moj prijatelj Afonjka Bida jokavo in po babje zavekal: »Kaj tako dre-viš. Taras Grigorjevič. pet vrst imamo do njih — kako boš sekal, če bo konj pod teboj izmučen. Nikamor se nam ne mudi — za časa in še prezgodaj boš pri Bogoro-dici klatil hruške . ,\«
»Korakoma!« je poveljeval Vutjagajčen ko, ne da bi povzdignil oči. Polk ie odšel.
»Če je res, da nameravajo načelnika premestiti,« je zašepetaval Afonjka in se vrtel okoli mene, »potem lahko namilimo konjem nartnice in izpodnesemo opore. Pika.« Solze so mu pritekle iz oči. V nepopisnem začudenju sem strmel vanj. Za-
vrtel se je ko volčič, se zgrabil za šapko. zahropel, riknil in odvihral.
Kočijaž Griščuk s svojim gluhim kolesjem in jaz sva ostala sama in se do večera med ognjenima stenama potikala po stepi. Divizijski štab je izginil. Tuji oddelki naju niso marali sprejeti. Poljaki so vkorakali v Brode, toda takoj nato jih je protinapad vrgel nazaj. Midva sva prihajala do mestnega pokopališča. Izza gomil se je dvignila poljska patrulja in pričela streljati po naju. Griščuk se je obrnil. Vsa štiri kolesa njegovega kolesa so škripala.
»Griščuk!« sem kriknil skozi vetrov piš.
»Hvala lepa!« je žalostno odvrnil.
»Izgubljena sva« sem vzkliknil in bližina pogibli me je navdajala s pogumom, »izgubljena sva, očka!«
»čemu se ženske mučijo*« mi je še bolj žalostno odgovoril, »čemu so na svetu svatbe, poroke, čemu svatje na svatbah prav za prav plešejo? ...«
Na nebu je zasijal rdeč rep in ugasnil. Rimska cesta je zablestela med zvezdami.
»Smešno je,« je dejal Griščuk tegobno in s knuto pokazal na človeka, ki je sede! kraj ceste, »zares je smešno, čem« ženske rode...«
človek, ki je sedel kraj ceste, je bil Dol-KJJ še v, telefonist. Noge je imel široko raztegnjene in buljil je v naju.
»Evo, kaj vama pravim,« je dejal Dol-gušov, ko sva prihajala k njemu, »ubil se bom. Sta razumela?«
»Sva,« je odgovoril Griščuk in ustavil konja.
Filmska vojna. Češkoslovaška vlada je za 14 dni prepovedala’uvoz vseh filmov iz Nemčije.^ Povod za to ji je dalo postopanje nemških oblastev. ki so prepovedale nekaterim nemškim filmskim igralcem sodelovati pri posnemanju nekih čeških filmov v Pragi. .
•■»mu*
»Kak naboj mi bosta dala,« je deja! strogo Dolgušev. Sedel je naslonjen na drevo. Škornji so mu štrleli vsaksebi. Oči je uprl vame in si s težavo odpel srajco. Tre buli je imel razparan, čreva so mu lezla na kolena in videti je bilo utripe srca.
»Prišla bo žlahta in se bo naslajala nad mojimi mukami. Tale list pošlji materi, da bo vedela, kako in kaj...«
»Ne.« sem gluho odvrnil ii: vzpodhodel konja. Pot mi je polzel po vsem telesu. Strojnice so ragljale vedno hitreje s histerično vztrajnostjo. Obdan z nimbom solnčnega zahoda je drvel proti njim Aic njka Bida.
»Kakšen semenj pa imate tu?«
Pokazal sem mu Dolgušova in odjezdi' Izpregovorila sta nekaj besed, nato pa >‘e ustrelil Dolguševa v usta.
»Afonja,« sem dejal s pomilovalnim nasmehom in jahal bliže h kozaku, »glei, jaz pa nisem mogel...«
»Pojdi,« je dejal in pobledel. »pojdi, če ne te ubijem! Vam, naočnikarjem, se človek toliko smili kakor miš...«	,
»Gosposka kri,« je kriknil Afonjka, »moji roki ne bo ušel...«
Griščuk je potegnil izpod sedla tiagu-ke ni bilo. Odjezdil je v drugo stran.
»Glej, Griščuk,« sem dejal, »danes sen. izgubil Afoniko, svojega najboljšega prijatelja.«
Griščuk je potegnil izpod sedala nagubano jabolko.
»Jej,« mi je dejal, »jej, prosim te.«
In jaz sem sprejel to miloščino od Gn-ščuka, od preprostega človeka, in pojedel njegovo jabolko s tugo in s spoštovanjem.
MARIJ ŠKALAN:
Roman iz prazgodovine človeštva.
Dokler boš njegov lastnik, boš nepremagljiv in oboževala te bodo srca vseh žena na svetu; hrepenele bodo po . bi vse device od gorenjih do dolenjih ter od jutrnjih do večernih krajev. Slava ti sedaj in na vseh časov čase!«
Mladi faraon je radovedno sprejel dragoceni meč in ga zadovoljno ogledoval. Potem si ga je potisnil za pas in se do-teknil s prsti prs princese Evalaste.
»Bodi domača kakor golobica v domačem golobnjaku, roža večerne dežele, sestra gozdnih vil!« je spregovoril.
»Tvoja služabnica sem!« je plaho odgovorila princesa.
Nato je stopila k faraonovi hčeri Ofiri-ji, jo pozdravila in dejala:
»V imenu svoje matere in vseh žena aztežkih ti izročam ta nakit, ki so ga izdelali v pradavnih časih dobri duhovi na Rosnih višavah in ga namenili tisti, ki .bo najlepša med najlepšimi in najplemenitejša med najplemenitejšimi. Hrani ga in glej, da ga nikoli ne izgubiš, kajti čudna moč je v njem. Dokler boš njega
lastnica, boš lepa kakor lotos in ljubljena kakor sreča, po kateri hrepeni vse, kar je kdaj ustvarila roka velikega Raja. Siava ti sedaj in na vseh časov čase!«
Ofirija je vzhičena in presenečena spre jela nakit iz rok aztežke princese, si ga ogledala ter si ga nato zadovoljno smehljaje obesila okoli vratu. Nakit je še povečal njeno lepoto, ki je bila znana po vsej Atlantidi in še preko njenih mejd, kamor so raznesli glas o njej vojščaki In trgovci.
»Hvala ti, moja mlada prijateljica, cvetica daljnjih vrtov, golobica golobic. Bodi mi pozdravljena! Bodi mi sestra!«
Stopila je k plahi princesi, jo objela in prijateljsko poljubila.
Godci in trobentači so zaigrali, zagrmeli so bobni, Aftagad, Evalasta, Semiš Isis in Ofiria so sedli v nosilnice, ki so jih sužnji dvignili ter odnesli v spremstvu dvorjanov in dvorjanic v glavno dvorno palačo. Za njimi so spustili v vladarsko četrt tudi aztežko karavano,
ki so jo bili med tem časom pregledali in ji odkazali bivališče.
II.
»Pripeljite ga pred moje obličje!« je naročil z odločnim glasom faraon Ofi-ris.
Dvorni upravitelj in vrhovni obrednih Nefteramis se je globoko priklonil pred učlovečenim božanstvom, se nato obrnil in molče odšel proti vratom, ki jih je prekrivala dragocena zavesa.
Prestolna dvorana je bila visoka in okrašena z mramornatimi stebri, zlatimi arabeskami, hieroglifi, kipi in velikimi mehkimi preprogami. Skozi visoka okna, ki so bila prav za prav le odprtine v steni, obrnjene proti prelestnemu, bujnemu parku, so padali vanjo svetli žarki dopoldanskega solnca in se odbijali na zlatu in draguljih. Tenek pramen svetlobe je dosegel tudi podnožje faraonovega prestola, čudovite umetnine, ki jo je delalo dvajset najslavnejših atlantskih zlatarskih in draguljarskih umetnikov dolgih sedem let. Levo in desno od faraonovega prestola so stali prav tako dragoceni, samo nižji in manjši naslanjači, namenjeni visokim dvornim in državnim do stojanstvenikom. Na njih so sedeli najprej faraonov sin Semiš Isis in štirje prvi
svetovalci: veliki duhoven Amonis, vojskovodja Tutalis, zakladnik Sitis in sod- j nik Libis. V drugi vrsti so bili razpore- 1 jeni dvorni pisar Azuris, pesnik Sorbalis, j kipar Estelis, graditelj Ibiskis in nešteti višji in nižji dvorjani, poslaniki, vojščaki duhovni in umetniki.
Vratar prestolne dvorane je udaril na gong in odgrnil zaveso. Dvanajst do zob oboroženih častnikov, ravnih kakor sveče in stasitih kakor da bi jih bil izdelal kipar iz slonove kosti, je stopilo naprej in napravilo špalir. Med njihovima vrstama sta se prikazala upravitelj in obred-nik Nefteramis in princ Aftagad.
Mladeniča je prevzel strah ob pogledu na faraona in zbrani dvor. Slepil ga je tudi blesk razkošja, kakršnega še ni bil videl in še sanjal ni o njem. Obstal je kakor prikovan in ni vedel, kaj naj stori.
V	dvorani je nastala mučna tišina. Ner-teramis je prijel princa za roko, strese! ga in odvedel dalje pred prestol.
(Se bo nadaljevalo 1
!! vsaHn lis
Šport
Razpis cross-eountryja za prvenstvo Maribora za moštva in poedince, katerega priredi dne 25. III, 1934 ob 10. dopoldne na igrišču ob Tržaški cesti SK Železničar Maribor. Tekmovanje cross-country za prvenstvo Maribora bo ločeno za seniorje in juniorje razreda B in C. Dolžina proge znaša za seniorje 5000 m, za juniorje razreda B 1500 m, za juniorje razreda C pa 2000 m. Število tekmovalcev v vsaki kategoriji je neomejeno ter štejejo za placement moštev samo oni tekmovalci, ki so prešli cilj v Času zmagovalca, oziroma v času slabšem največ za 20% od rezultata zmagovalca. Placement moštev se odredi na ta način, da zmagovalec dobi toliko točk kolikor je vseh tekmovalcev, ki so prešli cilj v pred pisanem času, a vsaki sledeči točko manj. Točke, ki pripadajo tekmovalcem pojedi-nih moštev se seštejejo ter moštvo z večjim številom točk dobi naslov »cross-country prvak mesta Maribor« za razred seniorjev, odnosno juniorjev razreda B ali C za leto 1934. Placement klubskega prvenstva mesta se odredi oziroma določi na ta način, da zmagovalno moštvo v vsakem razredu dobi toliko točk, kolikor moštev je v dotičnem razredu dovršilo pravilno tekmovanje, a vsako drugo moštvo dobi točko manj. Pripadajoče točke istega kluba vseh razredov se seštejejo in klub z večjim Številom točk dobi naslov cross-country prvak mesta Maribora za klub v 1. 1934. Nagrade prejmejo: Prvi poedinec vsakega razreda kolajno (prvi senior prehodni pokal), ter prva mo štva vsakega razreda diplome. Udeležba je dovoljena le verificiranim atletom pri JLAS-u včlanjenih klubov mesta Maribora. Prijave je poslati najkasneje do 18.
III.	1934 do 12. ure na naslov: Gustav Starašina, Mestna hranilnica, Maribor. Za vse ostalo, kar v razpisu ni navedeno, veljajo pravila in pravilniki JLAS.
Odbor za delegiranje sodnikov (službeno). Nedeljske tekme sodijo: Reprezentanca Maribor: Team II. g. Vesnaver; Team belito: Team zelenih:	g. Bizjak;
SK Drava; SK Ptuj: g. Franki; SK Čakovec: SK Gradjanski: g. Nemec; SK Panonija: SK Mura: g. Nemec Janez. -Predsednik.
Vremensko poročilo s Pohorskih vrhov od 9. III. 1934. Ruška koča: 7.h —2. oblačno, pršič 5 cm na podlagi 55 cm, smuka ugodna; Klopni vrb: 7.h —3, oblačno, prši č 5 etn na podlagi 90 cm, smuka u-godna; Pesek: 7.h —4, oblačno, pršič 10 cm na podlagi 100 cm, stnuka ugodna; Seniorjev dom: 7.h —5, 'oblačno, pršič 10 cm na podlagi 100 cm, smuka dobra; Činžat nad Falo: 7.h —3, oblačno, pršič 10 cm na podlagi 65 cm, smuka dobra; Sv. Lovrenc na Poh.: 7.h —3, oblačno, pršič 10 cm na podlagi 50 cm, smuka dobra; Ribnica na Poh.: 7.h	2, oblačno,
pršič 5 cm na podlagi 60 cm, smuka ugo-
dna; Rimski Vrelec: 7.h —4, oblačno, pršič 5 cm na podlagi 25 cm. smuka ugodna. .
Studenški sokolski oder je uprizoril minulo soboto in nedeljo duhovito Reiman-novo komedijo »Križni pajek«. Ta trode-janka je tako posrečena, da jo je uporabil celo film pod imenom »Paprika« in je postala privlačna točka smeha in zabave željnega občinstva. Pred nekaj sezonami jo je kot igro ponovno uprizarjal Šentjakobski oder v Ljubljani s takim velikim uspehom, kakor nobene druge igre. Komedija ima samo tri moške in štiri ženske vloge. Zahteva pa že precej rutinira-
.	,	_ , , ,	....	.	nih igralcev, da doseže popoln uspeh. In
ko kmalu. Sokolstvo je bilo primorano v y studencih ga je doseglai ker so bile
nekaterih prnneuh iskati zadoščenja za ! vloge dobro razdeljene. Poleg igralcev je neosnovane napade celo pred sodiščem < k lispeh.u priponK)Khl tudi prav okusna tako se je moral zaradi prestopka po s 301 kazenskega zakona zagovarjati že
Sokolstvo
Znana škofovska poslanica pred Mariborskim okrožnim sodiščem. Razburjenje, ki ga je povzročila lani znana škofovska poslanica o Sokolstvu med sokolskimi pripadniki, se ne bo poleglo še ta-
lani v novembru pred okrajnim sodiščem v Gor. Radgoni župnik France Štuhec od
scenerija. Dvorana je bila kljub dvema zaporednima prestavama dobro zasedena in se je občinstvo zabavalo prav od srca. Odkar je Sokol v Studencih pridobil nov
rikanci vsako leto »poženejo« v Evropi na raznih potovanjiii, bi morda te številke vrgle slabo senco na omenjeno statistiko o nazadovanju multimiliionarjev in, bi to tiajbrže tudi ne vplivalo ugodno ”n »vestne statistike«.
Sv. Jurija ob Ščavnici ker je na prižnici jako primeren oderi razvija dramski od. ob navzočnosti mnogoštevilnih vernikov Lek hvalevredno živahncst in žanje lepe
h,3* ; ’	r?„S ,CJ°; uspehe. Sedaj pripravlja Nušičevega
sledeče besede: »Zdaj poslušajte, pride nekaj važnega, naj nihče ne odide«, nato pa prečital odstavek, ki kritizira sokolsko delovanje in ga končal s svojimi besedami: »Ne pustimo, da nas od te vere odvrne Sokolstvo, ki noče nič vedeti o našem Odrešeniku in noče nič vedeti o poštenem slovenskem imenu.«, S temi besedami je župnik Štuhec izrekel o našem Sokolu nekaj neresničnega, kar bi utegnilo škodovati časti in dobremu imenu Sokolske organizacije. Gornjeradgon-sko sodišče pa je razsodilo, da so za vsebino inkriminirane poslanice odgovorni tisti, ki so jih izdali, namreč jugoslovanski škofje, ne pa njim podrejeni dekani, župniki in kaplani, ki jim je bila poslanica uradno poslana, da jo prečitajo vernikom. Na podlagi te razsodbe je bil župnik Štuhec oproščen vsake krivde in kazni. Proti tej razsodbi pa je mariborska sokolska župa vložila priziv na mariborsko okrožno sodišče, ki je prizivu pred kratkim ugodilo in razveljavilo sodbo o-krainega gornjeradgonskega sodišča ter spoznalo obtoženega župnika Franca Štuhca za krivega in ga obsodilo na 10 dni zapora in 200 Din globe, plačljive po enem mesecu pravomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti pa na nadaljnje 4 dni zapora.
»Odličnega človeka«.
Multimllljonarjem prede slaba.
Nevyorški listi so te dni objavili statistiko o ameriških multimilionarjih in ugo tavljajo, da je število multimilionarjev vedno manjše. Zlasti se to nazadovanje opaža že v prvih početkih svetovne eko-nemske krize. Dočim je bilo še leta 1929. v Zedinjenih državah 38 multimilionarjev, kateri vsak je imel na leto nad 5 milijonov dolarjev dohodkov, je 1. 1932. njih število znatno padlo. Še bolj pa se je skrčil njihov dohodek. Tako je bilo leta 1932. med multimilionarji še samo 15 takih, ki so na leto zaslužili 2 do 3 milijone dolarjev. Kako pa se je godilo multimilionarjem lani, tega nam statistika ne pove. Vendar pa se da sklepati, da se jim ni godilo preveč slabo, ker so prirejali btjne bankete in pognali samo en večer v neki družbi 3 milijone dolarjev. Razkošno življenje njihovih otrok najbolje priča, kako statistika o nazadovanju multimilijonarjev »porazno« vpliva nanje. O tem bi tudi marsikaj mogle povedati Parižanke, ki jih snubijo razni ameriški milijonarji ir, se bahajo s svojimi mošnjički. Če bi pa kdo zbral statistične podatke o dolarjih, ki jih Ame-
Kolporterjeva sreča.
V	Budimpešti je kolporter časnikov > imenu Lajoš Lukas imel te dni izredno srečo. Prodajal je časnike v neki budim-peštanski kavarni, v katero zahajajo čas nikarji, umetniki, književniki in včasih tudi člani vlade. Lukaš je nekdaj študiral zgodovino umetnosti in jezike in je kakor mnogi drugi zaradi krize zašel v veliko bedo. Sedel pa je v nekem kotu kavarne boljši človek, ki ie zahteval od Lukasa brez besed neki dnevnik. Kolpor ter ie mislil, da ne zna madžarskega jezika in ga ie nagovoril najprej italijanski, nato francoski, nemški in končno še angleški. Gost se je začudil kolporter a, ki obvlada perfektno toliko jezikov in jih izgovarja tako korektno. Povabil ga ie k sebi in mu ponudil stol. Lukaš mu ie na kratko obrazložil svojo zgpdbo in svojo usodo. Gost ga je poslušal z velikim zanimanjem, pri slovesu pa mu je obljubil, da ga bo drugi dan poklical k sebi. Res je dobil drugi dan kolporter pismo, v katerem ie bil dekret, da ie imenovan za profesorja za jezike na neki budimpeštanski gimnaziji. Pismo in dekret je podpisal sam minister prmv'*« Balint Homan.
Mali o
Sobo odda
SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki v sredini mesta. Naslov v upravi »Ve-černika«.	928
Službo dobi
KNJIOOVODJO(KINJO)
s kavcijo 5000 Din. sprejmem za dive uri dnevno. Cenjene ponudbe na upravo »Večor-nika« pod »5000«.	927
lokal
PISARNIŠKI PROSTORI
(ena ali dve sobi) v I. nadstropju se oddaio v najem s 1. aprilom t. !• Pojasnila daje Celjska posojilnica d d„ podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 11.	910
Rasno
V nalem
ZEMLJIŠČE
na Teznu, last Jusosiaven-ske banke d. d.. Zagreb, v izmeri okoli 11 ha se da takoj v najem. Natančnejše po datke v pisarni dr. Fornazariča, odvetnika, Maribor, Sodna ul. 14. Ponudbe do ponedeljka, 12. t. m. 921
SVETLI PREMOG DIN 37.-Mejovšek, Tattenbachova ul. 13, Tel, 2457. Karbopaket. 860
Zanimiv razpis.
»Kaj bi storil, če bi bil Rckfel!
To vprašanje je priobčil neki angleški dnevnik za svoje čitatelje in razpisal za najboljši odgovor večjo nagrado. Pretežna večina odgovorov, ki jih ie dobilo uredništvo, je bila zelo egoistična. Prvo nagrado je dobil neki bančni uradnik, ki je izdelal točen r.ačrt akcije, kako bi se dal rešiti problem breziroselnosti. Zanimivo je bilo Izvedeti, kaj bi rekel stari Rockfeller, če bi prečital odgovor mladega bančnega uradnika, ki se je za trenutek vživel v njegovo vlogo bogatega človeka.
Odlikovanje Lindbergove žene.
Žena slavnega ameriškega aviatiki Lindberga je bila te dni odlikovana z zlato kolajno za zasluge, ki si jih je pridobila na poletu s svojim možem preko oceana. Kakor je znano, je upravljala radio-aparat med vožnjo in s tem pokazala veliko sposobnost in srčnost.
Pečene štorklje.
V	nekaterih krajih na Poljskem ie med kmeti praznoverni običaj, da jedo štorklje takrat, če si nekdo želi, da mu žena rodi otroka. Posledica tega je, da so v teh krajih, kjer je bilo nekoč silno mnogo štorkelj, štorklje že docela iztrebljene, krstne knjige po župniščih pa izkazujejo nenavaden porast...
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani- predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik izuaj«	STANKO DETELA v Mariboru.